Uhsjs mk dsn D«d«lJ in
— y Ii ».i ■	»
linid aaOf day* «ad Holidays.
V
TA
LETO—YEAR XX.
Cen» lbu f-'lM)
OLJNI MAG-NATJESO ■ POBOT
/
All
Plačala je $350,000 odškodnine. —Drugi uslužbenci tožijo še pri-Mižno za milijon dolarjev. — K du pa plača odškodnino deja vtem v garažah?
New York, N. Y. — Boj, ki ga je delavstvo podvzelo v interesu žrtev, ki so bile zastrupljene s tetraethilom, strupenim gazoli-uom, obdelanim s svincem, je bil toliko uspešen, da se je Standard Oil družba poravnala s svojci šestih delavcev, ki so v mesecu oktobru 19?4 postali žrtve v Baywayju, N. J. Na predvečer obravnave se je oljna družba pobotala s svojci žrtev za §.'350,000. Organizirano delavstvo je vodilo agitacijo proti uporabi in izdelovanju tetrate-tila. Ta obširna agitacija je povzročila, da se je Standard Oil družba pogodila za odškodnino zunaj sodišča, ker se je bala, da bi obravnava dvignila še več prahu in opozorila javnost na nevarnost tega s svincem obdelanega gazolina.
Žrtev tega gazolina jé postalo \ laboratorjih trinajst delavcev. Pet delavcev je umrlo, ki so delali za Standard Oil družbo, v Waywayju; osem pa v podjetju De Pont kompanije v Deep Water ju blizo Penns Grova. Nekateri izmed delavcev so znoreli, preden so umrli. Pet in trideset delavcev je bilo poškodovanih od tega gazolina. Nekateri so delali za Sandard Oil družbo, drugi pa v du Pontovib podjetjih v Deep Water ju.
Obsežno agitacijo proti temu gazolinu je organiziral Delavski zdravstveni biroj, ki so ga organizirale delavske strokovne organizacije. Znanstveniki iz medicinske šole na univerzi Yale in líarward so odkrili kako nevaren je ta gazolin ne le za delav-ce, ki ga izdelujejo, ampak tudi za delavce v garažah in šoferje, ker morajo vdihavati strupena izhlajievanja. Ameriška delavka federacija se je pridružila '■■»ju ofieijelno proti vporabi tega gazolina. Končno je najvišji zdravnik Združenih držav sklical konferenco, da se posvetujejo, kaj je storiti.
Na konferenci se je morala K'In I Gasoline korporacija braniti. kajti porinjena je bila v •l'Imzivo. Ta korporacija se-s,"Ji iz Standard Oil družbe v 'a Jerseyju, General Motors '■"M "racije du Pontovih intere-Korjxjracija je morala pri-t svoje znanstvenike, ki so • Tunirntirali, da nevarnosti ni-' velike, ako se primerjajo z ^hkimi pridobitvami. Kompa-11 ia «■ je končno zagovarjala, P" !'■ pritianjena ob steno, da Je f"u ! nekaj delavcev majhna celi«1 a ko «e je iznašla gazolinska 1 ki odpravlja udarce v ci-9"'nl) m pomnoži milje, ki jih 1 ^'"i avto z uporabo enega ' "a gazolina. Končno je kor-' a« ija pristala, da se gazolin '"» izdeloval toliko časa. do-' rhovni zdravnik Združenih tie poda svojega poročila. '" avstvo je zmagalo v prvi h toda ne v drugi. Poročilo «^•volilo izdelovanje in upora-' »/olina z določenimi omeji-1*nT- In Tr isto zrno so vrinili Omejitve se niso spol-11 Delavski zdravstveni le razposlal vprašalne po-
II" 25 izmed 26 državnih ' Zvenih birojev je odgovo-r	<e varstvene omejitve
ti -'»-tevejo.
Fincem obdelani gazolin — 'hvl — pride v uporabo. •*«» ljudski interesi proti Gasoline korporaciji — >fsndard Oil družbi. (Jene-. Motors korporaciji in du tovIm interesom.
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Chfcago, 111., torek, 1. februarja (Feh. 1), 1927. Aecepuac ff -m., .t .pecl>l raU of powU|C, pfuvi<M g k ^^ 1|M> g ^ ^ |>|T>	„ ~ u> U|>>
Ursdnlikl In uprsvatfkl
prostori t 1667 8. Lswndsls Am
Offico of Publlcattaai IS67 South Lswndsis Ave. Telephons, RockwtU 400«.

Subscription 96.00 T"rly
STE V.—NUMBER 26
Prvi znaki britske kapi- ZVEZNI ARE tulacije na Kitajskem StENCI ZA
Austen Chamberlain, zunanji minister, je izjavil v svojem govoru, da je Velika Britanija pripravljena privoliti v zahteve kitajskih revolucionarjev in skleniti s Kitajci ravnopravne pogodbe. Kitajska ljudska vlada se pa ne bo pogajala, dokler Angleži ne pošljejo vojaštva domov.
Šangaj, 31. jan. — Prvo znamenje, da je intervencija Velike Britanije zadela ob nepremakljiv zid in se razbila, je tukaj. Osamljenost Angležev pri nameravani invaziji Kitajske, ko «ta Amerika in-Japonska odklonili intervenčno sodelovanje, že kaže dobre posledice. Sobotni govor angleškega zunanjega ministra Austena Chamberlai-na je naredil na kitajske stranke vtis prijetne zadovoljnosti, na elemente velesil pa je deloval kot curek ledene vode.
Chamberlain je izjavil, da je Velika Britanija pripravljena dati Kitajcem vse, kar zahtevajo, odreči se vsem svojim privilegijem in skleniti z njimi nove pogodbe na temelju enakopravnosti.
C. T. Vang, tukajšnji vodja koumintanga pravi, da je naravno zadovoljen z novo izjavo angleške vlade, ali on se pridružuje besedam Evgena Cena, zu-
nanjega ministra kitajske ljud ske vlade v Hankovu, ki je odgovoril Angliji, da je vse lepo, kar izjavlja, ampak njene besede še ne zadostujejo. Anglija naj pokaže, tudi z dejanji, da je za mir in enakopravnost — naj prej odpokliče svoje oborožene sile domov.
Vang je dalje dejal, da bo kuomingtang v štirih mesecih lahko zahteval priznanje kot edina vladajoča oblast v kitajski republiki. Bojevanje v provincah Čekiang, Kiangsu in Honan bo končano v najkrajšem Času.
. 1/ondon, 31. jan. — Med pri-staniščnimi delavci na Angleškem so se včeraj pojavili letaki, ki poživljajo delavce na "direktno" akcijo". Delavci so pozvani, da preprečijo pošiljanje čet in municije na Kitajsko. Protivojna agitacija se je pojavila tudi v armadi. Vlada dolži komuniste.

tih
Kraljevski pomp ¥ Budapešti
Novi parlament otvorjen z vsemi predvojnimi ceremonijami. Socialisti bojkotirali maške-rado. '' '
Budapešta. 31. jan. — Ogrski parlament se je včeraj vrnil v predvojne čase, ko je bil otvorjen z vsem kraljevskim i>om-pom, samo kralja je še manjkalo. Novi parlament Ima dve zbornici po starem sistemu monarhije. Višja zbornica sestoji iz plemenitašev, velikašev in duhovščine. -Katoliški škofje in kardinal so zasedli svoje sedeže v ornatih. Regent, admiral Horthy, je imel na sebi admiralsko uniformo, dasi sedanja Ogrska nima nobene mornarice. Horthy je nadomestoval kralja. Cital je "prestolni govor".
Enajst socialističnih poslancev in nekaj drugih ni bilo v zbornici. Bojkotirali so groteskne ceremonije.
Nova odredba proti duhovnom v Mehiki
Še več vojaštva v Nikaragvo
Managua, Nikaragva, 31. jan.
_ Danes se je izkrcalo na suho
v Corintu nadaljnih 400 ameriških pomorščakov.
BK1TSKI TEKSTILNI DELAVCI ODKLANJAJO POL DELAVNI C AS.
Podjetnikom seveda ni i o >*eč.
Vsi duhovni se morajo po 10. februarju javljati dnevno v uradu vlade, ako nočejo iti v zapor. Duhovščina ae Izseli v Ameriko in na Kubo.
Mexico City, 31. jan. — Tajnik za notranje zadeve je odredil, da se morajo vsi duhovni v Mehiki začetkom 10. februarja dnevno javljati v vladnem uradu v glavnem mestu. Kateri se ne javi, se postavi izven zakona in zapade zaporni kazni. Odredba je pojasnjena, da je vlada prejela poročila iz raznih krajev dežele, da katoliška duhovščina hujska vernike na u-I por proti vladi. Potrebno je to-I rej, ds se duhovni koncctrirajo v glavnem mestu, kjer bodo pod kontrolo oblastvenih organov.
List "El Sol" poroča, da na-; morava mehiški episkopat izseliti vse škofe na Kubo in v Združene države. Večina duhovnov zapusti Mehiko, ker jim preti nevarnost Vsled zapleta v vstajo. Mnogi lajiški voditelji jw>-! nesrečene vstaje so že izginili iz dežele; najbrž so pobegnili čez mejo. Med temi je tudi Manuel Laza. eden izmed najbogatejših mehiških katoličanov, proti kateremu je bilo izdano zaporno povelje.
Druga vest se glasi, da so Kolumbovi vitezi v Združenih državah aranžirali intervju med i predsednikom Coolidgem in škofom Diazom, tajnikom mehiškega epi «kopata, ki je bil pred par tedni izgnan iz Mehike. Diaz je odšel v Havano in od tam pojde v Washington.
Minimanla menda ne naj poviša
na $1,500. — Za ta denar se
toliko kupi kot pred vojno za
900.	,. % ;
Washington, D. C. — Zvezni uslužbenči; ki so organizirani v Natl. Federation Of Federal Employes, so se obrnili na kongres, da se jim povišt in določi minimalna mezda na $ 1,500. Oni na-glašajo, da se s to mezdo ravno toliko kupi, kot se je kupilo z $900, preden j« izbruhnila svetovna vojna.
Luther Steward, predsednik organizacije zveznih uslužbencev, je pokazal, da več ko dvajset odstotkov sveznih uslužbencev vsako leto tapusti zvezno službo in navedel je vzroke, zakaj, se to sgodi. Po njegovem mnenju leži krivda v tem, ker odbor za klasifikacijo civilne službe ne izravna mezde, dasi-ravno mu je kongres dal to moč v sekciji 12. zakona za klasifikacijo. Kongres je pooblastil odbor, da študira in poroča svoje zaključke kongresu, do katerih je dospel glede izravnave mezde za uslužbence. Odbor ni storil ničesar, dasiravno so se življensk! stroški višali zaradi naraščajoče draginje, in razni delavci so se pritožili, da so slabo plačani. Unija se je zdaj obrnila na kongres, da nekaj stori za zvezne uslužbence in se tako prepreči sabotažo odbora za klasifikacijo.
Steward je isjavil pred zborničnim odtokom zp civilno slut bo, da 817, podružnic podpira predlogo kongTesnika Welehs iz Kalifornije. Ta predloga določa $1,500 minimalne mezde za od-raščene zvezne uslužbence.
Mussoiinijev voz je že začel leteti navzdol
Industrijska kriza v Italiji vsled naglega navijanja valute. Magnat je zapirajo tovarne in mečejo delavce na reato. MuMMolini preti z nekakim na-cionaliziranjem.
DELAVKE ZASTAVKALE PRI KROJAŠKI TVRDKI.
Tvrdka, jim trga mezde. — Delavke nikdar ne vedo, koliko so zaslužile, do plačilnega dneva.
Paterson. N. J. — Pri krojaški tvrdki Garfinkle & Kitter so zastavkaie delavke, ker jim je tvrdka utrgala mezdo. Ko so delavke prišle |>o mezdo, so pro-našle, ko so Imele koverte v rokah, da jim je bila mezda zo|>et vtrgana. Zastavkala je nepričakovano ena tretjina delavk, dve sta pa ostali na delu. Kasneje se je stavka razširila,
Tvrdka je prišla iz New Yor-ka, da ubeži kontroli krojaške organizacije Ladies Garment Workers. Kompanlja zdaj govori, da se preseli, ako se hitro ne vrne na delo stavkujočih pet sto delavk. Tu grožnja Je prazna, ker bi kompsnija imda ve-1 Iiko izgubo, «ko bi se selila v tem času.
Te besede so samo *trašilo za stavkujoče delavke.
Milan. Italija, 31. jan. — Italijanske industrije, posebno kovinarska in tekstilska, so na robu največje krise, kakršno že ni bilo v Italiji odkar je fašizem na krmilu. Umetno dviganje lire je povzročilo krizo. Položaj je sličen onemu na Francoskem, kjer so tudi hoteli Čez noč "o-zdraviti" frank pa so izzvali polom industrij.
Povečana vrednost lire je zadavila konkurenco v tujini, medtem pa je pomanjkanje tekočega denarja obubožalo trge v Italiji. Tovarnarji so se naenkrat znašli z velikimi zalogami blaga pa berz kupcev. Ker so surovine v inozemstvu nakupili (K) nižji vrednosti lire — 30 za dolar » so zdaj prisiljeni podra. žiti izdelke, ko je lira |>ora»tla na 23 za dolar. Podražanl izdelki so pa odbili odjemalce. Tako so tovarnarji v Italiji zdaj prisiljeni ustaviti obratovanje.
Velika avtomobilska tvrdka "Officina Melaturgice" v Milanu je že zaprla vrata; drugi dve pojdeta za njo. Velike tvrdke v tekstilski idustriji imajo tudi ogromne zaloge blaga — pa nobenih kupcev. Zapreti morajo vrata. Posledica je, da se Je-
klarske družbe začele odslavlja-ti delavce. Tretjina delavcev v Milanu je že na cesti.
Italijanski bankirji se jeze in zvračajo vso krivdo na Mussoll-nija in njegovega finančnega ministra Volplja, ki sta hotela hitro dvigniti vrednost lire. Mussolini je tudi padel v nemi lost pri tovarnarjih In bankirjih vsled novega litoralskega poso jila, ki je bilo prisiljeno. Pod jetniki so bili primorani podpl sati velike vsote. Ker niso Imeli dovolj gotovine, so sačeli me njati kratkodobne državne ob vesnice. Na ta način je bila dr žavna blagajna kar Čez noč po sužena za dve in pol milijardi lir.
Mussolini ima zdaj obilo vraž jega posla z bankirji in indu strijalcl. Ker se boji brezpoael nih delavcev, bi rad prisilil tovarnarje, da drže obrat; ti pa zahtevajo, da jim vlada preskrbi odjemalce sa blago.
Pred kratkim je skupina to-varnarjev posetila Mussollnlja v Kiniu In ga precej ožtela radi njegovejia, divjega revaluzlra-nja lire. > Rekli so mu, da Jih Je njegova ekonomska politika nia Ione že bankrotirala in zapreti morajo tovarne.
MAko zaprete tovarne, jih moja milica okupira že tisti dan," je zagrozil Mussolini in fabrikanti so odžli. Mussolini zdaj izdeluje nekak načrt naci-onaliziranja kovinarske indut strije in tekstiiov.
-—————■ ¡
Tako Je vedno, kadar se pričakuje stavka.
Chicago. III. — Vsak teden se producirá okoli 13,500,000 ton mehkega premoga. Ta produkcija premoga Je za petdeset odstotkov višja, kot trg potrebuje premogk. To Je precej stara prikazen, kadar se v premogovni industriji pričakuje stavka. Premogovniški podjetniki ob taki priliki nakladajo velike rezerve premoga. Tudi nekateri tovar-j narjl se preskrbe s premogom, j Vsled tega nastanejo take raz- ¡ mere, uko se spor mirno porsv-1 na, da morajo kiisneje biti ru- j dsrjl po več tednov doma. Ko-1 likor več premoga zdaj nskop-i I jejo, (predeli poteče |>ogodbs z rudarsko organizacijo, toliko manj ga bodo kopali, ko se približa prvi dan v mesecu aprilu, ko |K)We pogodba med organi-1 /Jranimi rudarji in premogovni-1 škimi podjetniki.
Unljtki mmflt m
znižajo profita
Jeklarska družba Je imela !an| viAJI dbiček, kot predlanakim. To pokasuje, da bi tudi druge kompanije lahko plačevale rudarjem unijsko mezdo.
PKOTIDELAVSKI SODNIK.
S Mtavksrjl ne pozna milo«!!. !
GLAVNI ODBOR S.
ZBORUJE.
N. P. J.
New York. N. Y. — Organizirani tekstilni delavci v Veliki Britaniji so odklonili zahtevo podjetnikov. |k> kateri naj bi se ielavni čas i>odaljAal. L'nija tekstilnih delavcev se je obrnila na parlament in zahteva, da parlament sprejme postavo, kiTA4 zborovati v pondeljek zjutraj določa 48 ur dels v tekstilni in- v jednotini dvorani. Zborovanje
dustriji 1)0	i,ni' ki'r ^ mno" ___ ¡in vsžnih zadev na dnevnem
Monkvs ima 2.01 H,000 prelil-rev.
Moskva, 31. jan. — Ljudsko štetje v sovjetski Uniji je dognalo, da ima Moskva 2.018.000 prebivalcev. O Im »ovjeskn Unija ima 143 milijonov prebival-! cev. PrebivaUvo se je brez rna-
'Glavni odbor S. N. P. J je zs-	podvojilo v zadnjih tnde-(
Metih letih.
Kaj je ljudstvo dobik) od te-'redu. ga? $350,000 odškodnine, šest delavcev, katerih zdravje je u-ničeno. Drugi delavci ali njih svojci tožijo skorsj za en milijon dolarjev odškodnine. Mo-
¿oče dobi ljudstvo * n«*aj več.!dni jI J* zobozdravnik miri gnil
2H let «lepa žena »pet vidi. ko no ji izd ril zob.
Denver, Tolo. — Mr« W Mo-! Du nags n je bila »Upa 2« let.
H. T«*
Kaj pa je z delavci, ki delajo v garažah in vdihavajo vase utru-pena Izhlapevanja p svincem obdelanega gazolina?
zob in žena je izpregledals.
4
Lloyd George ure t Mo«kto.
Berlin. 31. Jan. — Tukaj po- ¡ ročaj o, da gre Lloyd George v j fovjetsko Rusijo v nekaj tednih.
Plaz ubil 31 o*eh na Japonskem.
Tokio, 31. Jan. — Velik snežen plaz v ToJarni. 160 milj severno od Tokijs je usmrtil 31 in težko ranil 32 oeeb.
MLADINSKI LIST JE TUDI ZA ODRA8LK. ALI STE NAROČENI NANJ T
New York. N. Y. — Sodnik Otto KoealNky je moral oprohliti »tiri krojaške delavce, katerim je itovUal poroštvo od $1,000 in $2,000 na $2ft,000. Bili mi stsv-kojoči krojaški deUvri, ki so bili aretirani na obtirf.bo nspada
Odklonil je tudi intervju, ki gs je imel z nekim časnikarskim |M>ročevalrem in )r bil prlM* en v nekem jutranjem listu. V Tem Intervjuvu Je btio poved* no, da Je mislil, da no ljudje krivi, preden si» je vršila obravns-va. Časnikarski poročevale« )*• vstal in po vdal, da je pisal resnico. Sodnik je pa zarežal nad njim, da nsj sede. Sodnik je povišal fioroštvo, čel, da ima dosti dokazov, da bodo obtoženci obsojeni.
pet drugih krojaških stav kar-jev »e je priznalo krivim na|ia-<ia tretje vmte. Kazen bo proglašena ksineje.
New York, N. Y. — Jones 4 Larghliii Steel koi-|>oracija Je plačevala rudarjem unijsko me-zdo. Držala se Jacksonvlllske pogodbe, l/ota 102ft Je imela $0,964,404 dobička, leta 1026 pa $16,140,094. Vrednost njenih delnic se Je tudi porpnožlla. ta 1026 »o bile njene delnice vredne jmi $10,30, leta 1026 pa po $10,46.
Bethlehem Steel koi*|M>racijs je pa odklonila jacksonvillitko mezdno lestvico. Mezdo svojih rudarjev je znižala za 33 od-stoikov. Izjavila je, da ne more obratovati Nvojih premogovnikov 7. dobičkom, ako rudarjem plačuje i/hij*ko lestvleo.
Premog, ki na Untuje Jones A Laughlin kompanlja koplje Vesta Coal kompsnija. To je cria izmed velikih družb lia pitt*hur-škem premogoven» jmiIJu, ki priznajo še jacksonvillsko |iogodl»o.
UČITELJSKA UNIJA PRO-TESTIRA PROTI KKLLOGGO-VI POLITIKI.
ZAHTEVE « KURJAČE» PREDLOŽENE
Zahtevajo od $1 do $2.76 povišanja dnevne mesde. — Zahtevajo ae tudi olajšave prt delu.
New York. N. Y. — Odborniki Bratovščin« kurjačev in lo« komotivnih spremljevalcev ras« pravljajo sedaj s O. W. W. Han-perjem, zastopnikom svetnega odbora za lnigajanja, o povišanju mezde od $1 do $2.76 n^ dan. Hanger je prejel nalogo» da posreduje in napravi spora« »um med železniškimi ravnatelji In zastopniki unije.
Povišanje mezde tvori le del kurjačev. Oni sahtevajo ca lokomotive, ki tehtajo 176,-000 fnutov ali več, da se opremijo z avtomatičnimi kurivnlml aparati, če ne, naj m« pa na vsako tako lokomotivo postavi dva kurjača. Unija naglala, da at delavne moči kurjačev preveč črpajo, ako en sam kurjač o» pravljic delo na velikih lokomo« tivah.
Kurjači dalje zahtevajo, da ae jim na tovornih vlakih dovoli primeren čas za obede, In kadar «o na potu, da se jim plača 60 centov sa vsak obed In 60 cen« tov za prenočišče,	• #
Indijanski delavec se bojuje proti IzgoM
Ali
J
Sprejel« Jr rr*olu<ijo. o4»h<»Js)o-čo politiko departments v latinski Ameriki.
New } ork. N. Y. — Učiteljska unija v New Yorku Je «prejeta rimoturtjo. v kattfi ka proti taktiki, ki Jo za vsema Kellogg glede («olitike v latinskih ameriških republikah Taka politika («slpira gospodarski j imperijslizt-m oljnih in bančnih Interesov. Sprejeta je bila tudi renolucija, ki apelira na predsednika foolldga, da naj prepusti kontrolo njih lastnih zadev latinsko ameriškim republikam, ne da bi se v njih zadeve vmešavali državni, vojni in mornariški departmentl.
je ameriški Indijanec tujo« v Združenih državah? To vprašanje sdaj beli glava
MučenlmH Juriatom!
Philadelphia, Pa. — Ali so a«
meriški Indijanci, ki niso bill rojeni v mejah Združenih držav, tujesemcl In so |>odvrŽenl zakonom za de|sirtaciJo? To Je vpra*, šsnje, ki zdaj podi spanec od trudnih oči marsikaterega Jurists. Zvezni sodnik Oliver Dickinson ima odgovoriti in odložiti glede tega vprašanja. Gre se /.a Paul Diaba, želosostavbin-skega delavca. Dlabo Je ameriški Indijanec, ki se Je rodil na indijanski rezervaciji Quebec, Kanada. Lani v mesecu marcu so ga de|s>rtirali is Združenih držav. Sest narodov, t. J. federacija indijanskih plemen Severne Amerike, Je vplivalo nanj, da se Je vrnil in bojuje proti de-porlin i|«ki odredbi, Za njint stoji seveda indijanska federacija.
Sodnik Dickinson J» mnenja, da Je naloga distrlktnegs pravd« nika dokazati, ds je ameriški Indijanec mogoče tujezemec« Sodnik je izjavil |m> argumen« tih iiiNtriktnega pravdnika, da Je dežela toliko od Indijancev, kot i*l njjh sedanjih prebivalcev ill da no Indijanci tehnično varovanci vlade. Sent narodov pa zavzema «tališče, da je disertacija ameriškega Indijanca is Združenih držav prelom Jayjove IKigfxIbe	I
Petdnevni ifrlasnik alarmira
ftlavhln»kr kontraktorj«.
Washington, -r- Uradniki zve« se General Contractors of Am*« rks so se pravkar vrnili s kon-venci Je iz Aidievllla, kjer Je bila *pr4*j4>Ut «i^uiucija» da si* l*oJtt« jejo proti |N'tdiievn«mu dela** nlku, ker oni trde, da bi to ae bilo ekonomično.	.«
I nlja in družba ae rasumett
Kalem, Ma»s. — Tukajšnja tovarna tekstilnih predmetov Ig bombažev in* se kaj dobro rasu« m* z delavsko unijo ter vseeNM dobro un|>eva, kakor Je videti Ig pravkar izdanega poročila. Za« posli kakih dva tiso« delavcev, ki izdelujejo rjuhe.

PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JgPgOTB
LASTNINA slov EN SHE NARODI^^DPOR^^IEDNOTE Cmi o«Umov po dogovora. Rokopisi sa n« mt>j». n
m¿ÍÍ5Í	MI pokM«l v puntu z orožjem proti mehiiki vladi. Ta punt
lata. tl.er. ta tri miMCf, in sa inosomrtvo 98.00.	j - m
PH08VETA
Ko je revolucija v Mehiki vspela, je bilo prvo delo nove mehiške vlade, da se otrese črne. internacijonale. Dokler je bila dežela pod vtisom velike zmage revolucije, se črna internacijonala ni upala geniti. Gibanje za strmo-"|glavljenje sedanje mehiške vlade v črni internacijonali je pričelo lani. Najmočnejši učinek tega gibanja se je
K)f \ê pater KtzMr?
1. FEBRUARJA.
žarkometB
Naslov m VN, ter ím Sik i
MPR08VETAM
2657-5* So. LawadaU A t anua, Cbkafo
¡črne internacijonale se je izjalovil in čete črne internacijonale beze na vse kraje.
IZ NASELBIN
«THE ENLIGHTENMENT
Orean of U»a Slovana Wall—al B—fit Sadafr,
O «mad bj tka Slovana'Natikal
Sedsty.
Advartiainç rat— on ap—wnt.
Subscription: Unitad Stat— r( Chicafo »6.60, and T
MEMBER of THE
Datum v akiapaju n. pr
Sa vam Ja s tam dnavo« da — va« M ustavi Ust.
IMS) P«Uf vaftaga imana na naslov«
naročnina. Ponovita 1« pravoéaana, |
AGITACIJA IN BOJNE METODE ČRNE INTERNACIJONALE.
Htsvka k rojstev v Wsukeganu.
Grey« lj»ke, Illinois. — Tukajšnja javnost se je zabela
* MM .precej zanimati za stavko kroja-CMemgo) and Canada $6 00 P«r K ^ ^^ Grânert in ^th-
"^J^L 'jachlid Co. v Waukeganu, ds EBATED PRESS" ________„__l-Uvko odobrsvsjo. Kot večleten člsn 8. N. P. J. in A. F. oí L. morsm podati nekoliko v javnost o poteku stsvke in o hudih bojih, ki jih imsjo moški in ženske v tej stsvki.
Wsukeganski mestni odbor je imel rsdi stsvke že več konfe renc In tudi trgovske zbornica je delsls zaključke, kako bi bilo
Klerikalcem ne gre za vero, kajti če bi jim šlo za ve-1 mogoče «Uvko rszbiti. Mislim, ro, bi tako preprosto živeli, kot je živel Kriat, o katerem
trdijo, da je ustanovil njih vero. Klerikalcem služi veraZfflESZ le za pretvezo, da lahko množe bogastvo in premoženje nijgko itrlin Dobro je ker w cerkve. To je vzrok, da de klerikalci v raznih drŽavah U waukeganskem mestnem od pulijo za politično moč, da oslabijo delavske organizacije boru tudi taki možje, ki «isto-fn jih končno uničijo, ki so nasprotne klerikalizmu in uče ljudstvo, da spoznava klerikalizem. Ker je Slovenska Ntek
narodna podporna jednota ustanovljena na svobodomisel- Ko bodo prihodnje primerne ni podlagi, kar pove njena načelna izjava, jo med vsemi volitve, ne bodo delavski volilci
slovenskimi bratskimi ^^JT^^kÀ
Ameriki najbolj črtijo. Klerkalci računijo takole: Ko-I PoieJbn7 £ Jto prlporo^ti
likor večje postajajo one organizacije, ki uče ljudstvo, giovencem v Waukeganu in
da spoznava klerikalizém, toliko manjši so naši dohodki. North Chicagu, če hočejo, ds se
Naša naloga je, da take organizacije rušimo in drobimoh>odo vsaj mslo izravnale tako vi «	I	»	'	zelo gažene pravice od deloda-
1n končno popolnoma zatremo in uničimo.	jtlC6V |B v-eh ki ^¿«lavstvu
Ko je izšel članek v Posveti "Kam je šel milijon do- sovrsžni. Priporočati je zlasti
larjev," se je takoj oglasil klerikalec v Amerikanskem imenovana komissrja, ki sta po-
Slovencu in skušal obuditi pri ljudstvu dvom o resnično-	**	delaV8ka Pri-
sti tega članka. Vsebina članka pokazuje, da je klerika|:| JaKo\ftje znano w sUvka nada.
ni bojevnik še malo časa v Ameriki, in faktov, ki so služili hjuje ¿«sedem tednov. Vse za podlago članku, ne pozna, ali so pa fakti znani, pa mi- poteka naprej dokaj mirno.
sli, da so ljudje že pozabili nanje, zato lahko zlomi sulico Kompanija bi kajpada rada raz-,« .,	~~	. bila organizacijo in je dala par
V interesu klerikalizma.	J stavkarjev aretirati, čeprav niso
Precej let je že minilo, ko je tam v Minnesoti umrl gtoH1I drugega, kakor da so posestnik farme, o kateri so slovenski listi trdili, da jeUtavkokaze nAzivali z običajnim vredna milijon dolarjev zaradi velike, debele plasti že- njih imenom. In če je kak stav-
lezne rude najboljše kakovosti. Zaradi te farme so na- ^¡J.* ^kL^nij^tudi stale tožbe. Župnik, ki se je tožaril zaradi te farme, je I, b|lo	Zato je pa dne
trdil, da je bila njemu zapuščena, zatorej je njegova. Tož- 19. januarja, ko so bili stavkar-bo je dobil župnik, dasiravno ni bil v sorodu s pokojnim ji na shodu v finski delavski posestnikom.	k	• dvorani, ter je bilo ns stavkovni
Umrl je v Ljubljani župnik France Sušteršič. Zapu-|^^ stil je lepo premoženje. To premoženje je bilo po poro- Jvoje pobojnike z boaom na če-čilih v listih tako veliko, ako je vsak župnik ali druge vr- hi. Bili so itirje proti enemu ste rimski duhoven toliko prejel na privatnih darovih, stsvksrju. Tudi stsvksricsm kolikor je zneslo njegovo premoženje, in je teh «upnikovi
in drugih slovenskih duhovnov v Ameriki le sto, tedaj bi manj pripravljenl Ur 80 b|1, vsota znašala več ko dva milijona dolarjev, ki SO jo pre- mirni ns straži, so se nsjsti po-jeli župniki in razni drugi slovenski duhovniki v Ame- bojniki, oboroženi z raznim o-riki. France Sušteršič, po domače Bobenčkov Francelj rožjem navalili nanje. Poaledi-
z Gline, je bil župnik v Jolietu.	©Ž® £ & M ¡UvlTo!
Klerikalci so po vseh deželah podporniki velike de- kazi že tisti večer sretirsn in
narne mošnje in veleposestnikov. In za to podporo so jim postsvljen pod poroštvo, namreč
denarni mogotci, industrijski knezi in zemljiščni velepo-U» «n tisoč dolarjev boss sam
sestniki hvaležni. To hvaležnost izkazujejo na ta način,p"*1 pob?¿B|kl *n •tsvkokazl pa , . . . .	,	. . .. . ; . , .. . I vsak po štiri sto dolsrjsv. To
da dajejo bogate darove cerkvi. V Jolietu je jeklarski bi|o kajpada ^ VM premaio.
knez Carnegie daroval cerkvi orgije. Ce bi bil Carnegie Priznanje gre waukeganaki po-pripadnik rimske vere, tedaj bi bil njegov dar razumljiv, liciji, ki prsvično nsatops v tej
Industrijski knezi ne darujejo cerkvi zaradi svojega	opo,arja|n VM sloven.
globokega verskega prepričanja, ampak pričakujejo uslu-L, v wsukegsnu in North Chl-ge za daroVe. Mogoče so posamezne izjeme, toda izjeme csgu, posebno še člsne in člsni-potrdijo pravilo.	cs Slovenake nsrodne podporne
Te usluge ne obstoje v denarju, ampak v tem, dadf 116 f^V , t* 1 , ,,, ,	| . , , \ 1 . ' stsvki In ds ne deisjo proti prs-
cerkev, ki prejme o<l njih darove, skrbi, da delavci osta- v||om svoje orgsnizscije.
nejo ponižni, ne stavkajo, mučijo samega sebe, svoje žene poidrsv čltsteljem Prosvete.
in otroke s stradanjem in pomanjkanjem, da po smrti »tavkerjem pe želim popolno
pridejo v nebeško kraljestvo. Naloga cerkev, ki preje-1imt*0' —
inajo darove cm! industrijskih in denarnih mogotcev je ta, da siromašnim delavcem pridigajo, da bodo po smrtni uživali socializem gori v nebesih
Ti darovi, ki jih cerkve prejemajo od denarnih in industrijnkih mogotcev, mnoie premoženje cerkve in samostanov.
V Mehiki se je erni internacijonali godilo dobro,
dnklfr m	rovuiuciia in Obregon postal predaad-
nik mehiške republike.
se je industrija v njih pričela komaj raavijaU. Lastniki I "t™ 1 kolikor K
zemlje so bili večinoma Apanski veleposestniki. Ti vele- ¡f"1	"n4,Jtn/a'
_ .	. .	. ,„ , § • . ^	S» N- P- J. Imsjo in skoro
poKeMi^iki fw> strašno izkoriščali mehiško ljudstvo. Cerkev jim je pri tem izkoriščanju pomagala na U način, da je peonom pridigala naj bodo ponižni in pohlevni, ako
hočejo viditi po svoji smrti nebeško kraljestvo, če ne,* -_ ... ^ ^ ^__.
bodo pa (Mali pokoro v prodoru, na katerem aU )ok «nl^.ltT. £ m^
Škripanje z zobmi.	1
Kakor sem rszvidel iz Prosvete, je velik turčine zmrznil v hribih, njegov naslednik pa je še bolj zabiti hribovec Černe. Jaz nisem člsa 8. N. P. J., sli rad priznam, da je to najboljša slovenska organizacija v Ameriki. Vsak Slovenec ve, ds ima S. N. P. J. hude nssprotnike, ki bi jo najrajši uničili, toda jednota bo stala še vedno, ko ne bo ne duha ne sluha več p6 Cernetu in Tonetu Grdini. Ts organizacija je v ponos Slovencem v Ameriki in tudi v »Uri domovini. S pridnim delom vseh je 8. N. P. J. tudi sprsvils skupaj nekoliko premoženje, ksj pa imajo njeni nasprotniki, ki se neprestsno bshajo ter kriče proti naprednemu slovenskemu Življu? Nsj pokažejo, kaj imajo. Nekoč sem čital, da imajo katoličani svoj<t cerkve in šole. To je pa res, toda kdo je lastnik cerkva in šol. Aii ni aamo Škof gospodar čeznje, ker lshko zspre cer kev in šok», ko se mu poljubi. Dvorsne S. N. P. J. pa ne more članom nihče zapreti, ker je članstvo ssmo lsstnik.
Orni možje se jezijo nsd glavne» uradnike pri & N. P. J. in prihajajo z raznimi spletkami čeznje. . Mi dobro vemo, kam pes taco moli in kako stoje razmere: ravno narobe je resnica, namreč to, da duhovščina vleče svoje pristsše za nos. Z baha-rijo o svojem napredku pa naj bi rimski pristaši kar umolknili, ko se jim pa ves «vet smeje. Najbolj smešno je, ko se hvalijo s svojo jednoto katere urad selijo kakor mačka mlade, zdaj v Joliet, zdaj v Chicago, zdaj v Cleveland. Kaka'Uprava je pa to? Ali niso samo brezpotrebni stroški za članstvo? Nisem član jednote in ne nobenega socialističnega drifitva, ali kar je res, sem vedno pripravljen priznati in to je, da «o uradniki S. N. P. J. polteni možj^, ki res gledajo za koristi naroda ih jednote. Ti možje ne hodijo v Rim po papeževe žegne, kakor to počenjajo Grdina in njegovi zaatopniki. Kaj jim je pa pomagalo bedasto romanje v Rim? Malo več sporov. Pametnejši Člani so na m reč spoznali, kaka neumnost je vse in prišlo je še več nesporazuma v njih organizacijo. — Frank Christof.
I V frančiškanski koloniji, ks-| Ksko morejo drugi živeti? teri prsvijo čikaški rojaki "ste- Lifta Chaplin, ki toži Carle-ra Avstrija," ni vse v redu. 2e ta za divors, zahteva *4000 m* nekaj dni vztrajajo govorice, da g^no, češ, da ob manjši vsoti je poglavar "stsre Avstrije," ne more ¿|Veti. pater Kazimir, izginil neznano Mene ne briga, kako se imata kam. Gotovega ni nič, prtrje-1 cepita in Chaplinka in koliko nega nič, ampak govorice vztra- ^ mora on pihati zato, da ne bc jajo. Oni, ki vedo, molče, oni več	žeIU> Ampak v
pa, ki ne vedo vsega, pa pravijo, Ameriki je na stotiaoče žensk * da je pater odkuril iz Chicaga že dvema in več 0trOcl, ki bi bil«
pred tremi tedni• Nekateri go- MdoVoljne, /«I bi imeia vore, da je šel v Florido zaradi ]etnih> kam še mesečnih zdravja," drugi pa skrivnostno V	_____ ¥ Ua
namigujejo, da se je poslovil za vselej.
Zagonetko je še bolj poglobil frančiškanski list, ki je v petek
dohodkov. Ako ne more Lite živeti ob manjši vsoti kot ¿tiri tisočake na mesec, ksko živi sto-tisoče drugih žena z manj kdt s
pravljal. — Le brez skrbi, ko. lega! Pridi, ps bova skupaj u. -vrla po časnikarskem polju, t*. ¿rav bo kdo vpil nad nama. Saj ikode ne bovs dosti napravil*, ter zdaj je zima. Na spomlad! ico rožice vzcvetejo in ptčiki za-tvrgolijo, pojdeva pa počivat v* senco. — Starec. _
* *
naznanil v velikem okvirju, da Pm0**v* je pater Zakrajšek "odložil" ko- To je tisto prokleto vpraša-misarijat slovenskih frančilka- nje, ki zanima miiijone, ki nišo nov v Ameriki. Na njegovo me- Cha^Hni. sto je imenovan pater Benigen	* •
Snoj. Istočasno je pa prišla!. . Usmilimo se slepcev! vest iz Slovenije, da je bU Ka- Citatelj "AmerikanskSga Slo-zimir primoran odložiti komisa- venca" me vprašuje, če je bila rijat. Nam je čisto vseeno, kdo kdaj ggpig^ resnica v "Žarko-je frančiškanski komisar — če metu». Da — vsak dan, tods je Pavle Zgaga, pater Klopotec L<2arkom€t. je ^ on#( ki prvič sli Mica Kovačeva, naš toteres	¡n dTUgit znajo «tati.
pri vsem tem je Te to, ds kot
časnikarji zabeležimo, kar je,	. w , ,a<.„♦
najbližje resnici. In najbližje	, ,	,
resnici bo to, da je bilo tisto na- Dragi Zarkometl 'Veliko do-znanilo v A. 8. kamoflaža. Pa^ brega si že naredil. Razgalil si tra Kazimirja namreč toliko po- že marsikaj gnilega. V par znamo, da on ne odlaga zlepa ča- dneh si ozdravil bolnike, ki so sti, ki mu ksj nosi. Vse ksže, imeli biti po zdrsvnikovi izjavi da so mu dali brco -—Šilo za og- še par mesecev bolni. Nekate-njilo — kakor je on dajal dru- rim si pomagal, da jim je ocdrš-gim brce. Pater Bren, ki se je vila bolna roka tako dobro, da lansko poletje nebratsko pošlo- go lahko pisali dopise. Skoraj vil od Kazimirja in Amerike, je M rekel, da delaš čudesa. Pa zdaj vsekakor vrnil dolg. |naj še kdo reče, da "Zarkomet"
ni potreben! — Collinwoodski Strigelj.
Nasvet za pohlevne. Rudar: Svetujte nam, gospod Župnik, ali smemo štrajkati ali ne smemo.
Župnik: Najboljše je, da 1J0. trpite do smrti, potem pa lahko Urajkate celo večnost.
• a a
Taki so dogodki v državi danski — frančiškanski.
Z rudarske kMVMotJa
R. N. P. J. je na trdni podlagi. Mnekegon Helgts. Mkhlgsn.
Pst mesecev sem že v tej naselbini. ps med tem čaaom še niaem videl dopis« od tu. Potrebno pa je, da nekoliko poročam o naših razmersh. Z delom ae ne moremo prsv nič pohvaliti. Kdor ima delo, s* lahko štej* Ko je v Mehiki pričela revolucija, I,sreinega. Slovencev ni tu po-
v vaški hUi Pros voto: f ranči-šksnakih časopisov tu še nisem
videl. Sicer ps je to umljlvo, kajti pri nsprednem aioven-
1 primer A. $.
Cleveland, O. — Zabavo priredi aoc. klub št. 49 J. S. Z. sobotu zvečer dne 12 feb. v Slovenskem delavskem domu. Veselica bo malkaradna, razdelili bomo štiri nagrade v vrednosti $35.00.
1. ženska najlepša maska (predmet) $15.00. 2, pomembna (delavska) $10.00. 8,' najrša $5. 4. najsmešna $5.00.' Darila so rastsvljens v oknu J. Prostorja ns Wsterloo Rd., katere si jih vssk lshko ogleda. Proizvaja godba Barbič. Pričetek ob 7:30. Vstopnina je 60c. Vas uljudno vsbi —odbor.
ZAHVALA.
Frsnk Deržlč, bivši člsn S. N. P. J., zdsj stanujoč v vssi Ri-gonce, p. Dohovs v Sloveniji, kateremu so zgorela gospodarska poslopja, se zahvaljuje dru štvu "Slovenski dom" št. 86 1 Chicagu zs prvo pomoč, ki mu jo je poslslo v znesku $12.66.
Zahtevajo državno podporo ss delavce.
New York.—S pomočjo držav, ne delsvske federscije ao državni demokrat je v newyorški legislature predložili postavodaji prefflog. da Mava ustanovi delavski odškodninski sklad, ki bi nadomestil privatne zavaroval-ninske družbe.
fttlri eto tkalcev uuiUvkalo.
, Hartford, Con. — Ker je tukajšnja Salt Textile kom penija znižala mesdo. js zaatavkalo štiri sto tkalcev. Mezda je bila znižana ta celih potdeaet odstotkov. v
a a a
Vesti iz Moronije.
Pariz. — Kronprinc Karol (z (Poroča Louis Rogel iz La Salla, RUmunija je danes povedal l-e-111.)	I porterju iz Chicago, da se še ni
odločil, če p6jde domov po ru-Indianapoiis, Ind.—Tretji dan|munaka krona aU ostane tukaj zborovanja je bilo nekaj rabuke g gVOjo Magda. Najrajši bi 4el dvorani, ko je Powers Hap- v Amerika, kjer se vsi žoltaki good prosil za besedo. Na dnev- tak0 sijajno zanimajo za visoka nem redu je bila resolucija o u-| dinastija iz Rumunija. Ta, tia,
rejevanju glasila rudarske unije. Predsednik Lewis ni dal besede gostu, češ, da ni član organizacije.
Delegat BrOphy je govoril k resolucij; in« kritiziral sedanje urejevanje glasila. Rekel je, da je glasilo enosrtansko. Manjšina članov, ki se ne strinja s taktiko večine, nima besede v
tal
Ne bojte* se "ptarta"!
Neki dopisnik js rekel, da J>i rad pisal dopis v "Prosveto", če bi tega preklemaijega "Starci" ne bilo, ki bi gotov« z* njim pb-
Mielili smo, da jih ni vej. Dragi Žarkomet! V Ameri. ki je še nekaj rojakov, ki govo. rijo "avstrijski" jezik, katerega nt niti pokojni Franc Jožef znal
govoriti. — Jure Stepan.
•
Se eaa sveta trojica. Italija ima kralja v treh osebah: Mussolini, papež in sirota Viktor Emanuel.
a a a
Tako kozle streljajo. Iz jugovzhodnega Clevelanda: Društvena seja. Pred zaključkom seje:
Intrigant: Predlagam, da naše društvo ustreli enega kozla. Drugi intrigant: Podpora. Predsednik: Ali ste sli&ali? Kdor je za predlog, roke gor! (Vsi glasujejo. Sprejeto.)
Pacifist: Predlagam, da naše društvo ne strelja kozlov. Drugi pacifist: Podpora. Predsednik: Ali ste slišali? Kdor je za to, da ne streljamo kozlov, roke gor! (Vsi glasujejo. «prejeto.)
- Seja zaključena. Kozel leži
mrtev. — Korenika.
a a a
Kontest za kratke prispevke.
47.
Ne postavljaj si sam spomenikov za svoje delo v prid člove-čanstvu, pač pa prepusti to drugim. — J. M.
48.
Če bi se oni starši, ki pošiljajo svoje otroke v privatne šole, zavedali, kake sužnje vzgajajo, bi jih takoj dali v javne šole. -F. t	K. T. B.
......n..... mm
lahko naloži izredne nakiade Sa člane rudarske unije kadarkoli glasilu. Vprašanja, kot je naeio-|je ji bo zdelo potrebno. Točka Je naliziranje premogovnikov, de- bila predložena z namenom, da lavska politična stranka itd., se unija dobi močan denarni »klid namenoma prezirajo v listu. |*a organizatorične kampanje v
Lewis je odgovoril Brophyju, I neunijskih distriktth. da stališče in način pisanja glasila odločuje eksekutiva, ne pa usednik. Eksekutiva je mnenja, da v glasilu ne sme biti nobene osebne polemika med člani in odborniki; niti glavni odbor-
IZ PRIMORJA
Strašna nesreča ped avtomobilom se je dogodila tik prtd Mariborom na ovinku; ceste iz nlki in ne nasprotniki ne smejo I Kamnice pri Koroški ceati v mfe-izrabljati glasila zs svoja pri- sto usode polna avtomobilna ne-vatna prepričanja.	srečs. Po cesti je šla neka Cehb-
Delegat Hindmarsh iz Illinoi- va od Sv. Urbana pri Mariboru sa je tudi kritiziral glasilo re- 9 svojim 181etnim sinčkom Jb-koč, da je rudarski organ naj- žetom, ki je korakal par metrtv slabše urejevan in najsuhopar- pred materjo. V tem je pripeljkl nejši list v Ameriki. Po dolgi za njima avto zagrebškega debati je konvencija odobrila trgovca Loewenrosena s šofer-staro etališče glasila.	jem Julijem Ivančlčem. Mili
Resolucija, da morajo ino- Joče Ceh se je po izpovedi neka-zemcl, ki so deset let v Ameriki, terih, očividcev postavil prSd postati državljani, je bila zavr- avto in mahal z rokami, med žena.	tem pa je avto že butnil vanj in
Sprejetih je bilo nekaj reso- ga s toliko silo treščil na tla, da lucij, ki so naperjene proti ko- mu je zlomil obe nogi in desso
munistični manjšini v rudarski uniji, v
Resolucija proti otroškemu delu je bila sprejes. Rsvno ts-ks resolucija za zakonodajstvo glede varstva rudarjev pri delu.
Dne 29. januarje popoldne je prišls ns dnevni red ustaVs U. M. W. A. Odbor Je priporočal, da se popravi drugi odstavek "preambla". Besede, ds so (rudarji) "opravičeni do polne vred. nosti njihovegs produkta", so bile izpremenjene v "zadostni "delež ssdov njihovega dela". —rC^prejete bilp ftp manjte spremembe.
Vroče debata pa je nastala, ko je odbor predložil točko, da ima odbor pravico razpisati in pobirati vse ssesmente, kadar je treba. Stsra točks je dajala to pravico le sa dve meseca. Po dolgem razpravljanju ae je konvencija izrekla s 948 proti 548 giaeovom za novo točko. S tem je ekeskutivs dobila oblast, da
roko ter mu razbil glavo. Avto je odpeljalv mesto ter jsvil nesrečo strežnikom, nsto ps se je z nadzornikom vrnil ns kraj ne-sreče, kjer so našli ob robu ceste fsnts nezsvestnegs, ga naložili na avto in odpeljali v bolnico, kjer pa je revež že čez dve uri izdihnil. Koliko zadene krivda šoferja, bo pokazala preiskava.
PH ladjedelnici v Tržiču je zaposlenih nad sedem tisoč delavcev, po večini so iz goriške, tržaške in furlanake pokrajine. Pla-
t ET5SS,	T**' Mučenik Viljem Oberdank j.
druge I ns darrznaiaT 14.25. V začetku zime se je ukinil takozvani kon-trakt in znižala ae je draginjaka doklada, tako da je mezda vedno manjša. V zadnjih treh tednih je bilo odslovljenih 1500 delavcev, mnogo takih, ki so NU pri podjetju še več let. Med odpuščenimi je preoaj KrašeVeev. Vsak dslavec je podpisal liktor-skegs poeojHs L 87.50; plačujejo teden ako po L C
Podpisovanje litorekega posojila ne gre tako izpod rok, kakor ukazuje fašistovski komisar Barduzzi. Na fašistovskem sedežu je radi tega mnogo ostrega zabavljanja na one kroge, ki se odtegujejo pozivu, da mora podpisati liktorsko posojilo vsakdo po svojih razmerah. Premožni privatniki se le malo zmenijo u liktorsko posojilo in hišni gospodarji plačujejo naklonjenost f* šistovskega režima z nehvalež-nostjo. "Popolo" pravi, da teh ljudi %ni med podpisovalci posojila niti z daleka toliko in s takimi zneski, kakor bi jih moralo biti. Samo mali človek, reven delavfe, nameščenec, uradnik podpisuje "z nsvdušenjem" posojilo. Barduzzi piše, da ljudski razredi verujejo v režim in državo. Tisti, ki imajo malo, so odvisni in kdor je odvisen, « boji za košček kruha, ki je sicer že tako grenak .. •
Roparski umor. Brsnjevki Tona Fugljeva iz Vrtovč je ni-kupovala jajca po Planini. V va-sipi Guštini je vstopila v hiis Antona Cigoja, katerega je našla v kuhinji poleg ognjišča mr> tvega. Poklicala je sosedr V-gotovilo se je, da ima Cigoj rane na glavi in vratu. Domsim« so prepričani, da gre za roparski umor. Cigoj je nedavno prodal več hrastov in nekaj živnjj
ter je imel precej denarja.
Vrti
ae preiekava. V zaporu so P* držali Cigojevega sina Frana.
Obesdankov pelebrst Knrk« Ferenci je umrl v Rovinju vji g«. Bil je zlatarski Helsv»
u..>__ti. trm_ ____i „nI If Wl
nezakonski sin Slovenke Ober dsnk iz dempass. Rodil * Gorici. Oberdankova se zneje poročila s nekim Ff^ cijem in mu redile sins Eno» ki je sedsj umri. V Gorici !Wj i obrtnik, ladelov^ Fran Oberdank, W £ prvi bratranec m
in^nisotroke. Tako bo0*«**i i kovo ime živelo is dalje.
TOREK, 1. februarja.
Vesti iz Jugoslavije 1 A"nttkLMi»ri
DEBATA O VERAH IN CER KVAH.
Povodom razprav* o proračunu ministrstva ver. — Srečna Ju guslavija slavi na leto 100 praznikov. — Vprašanje kon kordata in ločitve cerkve od države.
Belgrad, 14. januarja. — Danes je finančni odbor razprav jjgl o proračunu minstrstva za vero. Najprej je podal zelo kra tek ekspoze minister za vere Mi lorad Vujičič, ki je v par bese dah obrazložil važnost tega mi nistrstva z ozirom na verska ču stva našega naroda ter pnSsil da naj se proračun ne reducira še bolj» kakor se je to že itak zgodilo. Za njim je poslanec Bu zderljevič v imenu vladne večine prečital izpremembe v proračunu. Pos. Stankovič je kot član kluba Ljube Jovanoviča v dolgem govoru povdarjal potrebo da se cerkev loči od držav,?. Treba je organizirati cerkvena posestva, ki so tako velika, da bi se iz njih cerkev mogla sama iz-državati brez pomočidržave. Zahteval je redukcijo Škofov in redukcijo praznikov. V koledarju je nad 100 katoliških, muslimanskih in pravoslavnih praznikov. Skoraj tretjino leta se pr nas počiva, kar je ogromna gospodarska škoda. Klerikalec Smodej je govoril o zapostavljanju katoliške cerkve v tem proračunu ter se protivil ločitvi cerkve od države. Kar se tiče cerkvenih posestev je Smodej izjavil, da naj država vrne katoliški cerkvi vsa njena posestva, kakor so bila pred agrarno reformo, pa bo potem katoliška cerkev imela dosti. Naša vlada smatra duhovnike za državne u radnike kar je pogrešno. Poslanec Grol (davidovičevec) smatra, da je proračun ministrstva za vere zelo velik. Pred vojno je bil v to svrho zadosten en honorarni uradnik, ki se je brigal za verske zadeve, danes pa je samo vitjih uradnikov 50. Zahteval je, da se v ministrstvu reducirajo vsi uradniki in da se pusti po en uradnik za vsako vero, kar bo zadosti. Vera je vprašanje vesti, ne pa vprašanje državnega žepa. Duhovniki ne morejo in ne smejo biti državni uradniki. V največjem interesu narodnega gospodarstva je, da se tudi cerkveni koledar izenači. Danes imamo dva Božiča, dve Veliki
noči, dve Novi leti^ dvoje Bin-košti itd. Govornik ostro govori proti samostanom. Zdravi in mladi ljudje se kot duhovniki u-vajajo v samostan. Oni bi se mogli porabiti za druge koristne državne svrhe. Pantheon, za katerega se določa kredit 5 milijonov dolarjev je hipokrizija. Skrbimo raje za bolnice.
Poslanec samostojne demokratske stranke Juraj Deme-trovič smatra, da je posebno ministrstvo za vere odveč ter ostro kritizira "podržav-Uenje" cekve. Ljudstvo gleda duhovnika kot uradnika, kot or-«na oblasti in to je slabo za vero. Opo/arja na važnost konkor-gsta. V Belgradu ne vedo, kaj je konkordat. Država se trese bdi konkordata, misli, da bo Nem vpliv Vatikana še nara-Jtel. Kos je. Vatikan lahko pod-Mj<- državo, toda le ono, ki J1« da za to priliko. Ko gre za «onkordat, moramo vedeti, kaj vMa namerava, moramo vedeli, ali je verska politika naše dr-kve liberalna ali reakcionarna. Govornik razpravlja o braku, P*»*bno o civilnem braku ter ttaja, da se država za deco iz J* »»rakov ne briga. Nujno je, j» ne ustvari interkonfesionalni "r*lt. Govornik bo glasoval proti |,r"ra< unu. Minister za vere Vu-i Ogovarja na vprašanja po-(»rolar glede Izenačenja *larja. To je notranja stvar pvoslavne cerkve. Vaseljenski Hr *<' ni sestal, ker Grška na * ni pristala. Rusija pa ni mo-tvovati. O konkorda-u h'*, pozneje dati pojasnilo.
komisija še vedno pre-r-a ves materijal o tem vpra-Dalje govori za koncen-v«eh naših grobov v ino-jvu, - iKobno vojnih grobov, ' ^e vrši posebna akcija, un ministrstva za vere je r"jet a 13 glasovi proti 4 "m.	, .1
Umiranje parlamenta. Uzuno-vič je sestavil vlado, da jo učvrsti, je vzel s seboj v vlado še enega generala — nato je rekel, da ima njegova vlada najboljše namene in dalekosežen program in da bo sklical skupščino — čim se pokaže potreba. Medtem skupščine ni še sklical in ne kaže prav nobenega namena, da bi jo sklical. Nasprotno, pravi, da se nikamor ne mudi. Sedaj se je začela buržoazna opozicija končno vendar zavedati, da je nevarnost, da se naš itak slabotni par lamentarizem do kraja zruši. To jej pa tudi ni prav, pa tirja in pritiska na Uzunoviča, da naji skliče parlairient, da smo usta novna država. Uzunovič se pa smeje in si misli, mar meni za parlament in ustavo, nasilnik vlade sem pa le jaz. Tako se je večna kriza jugoslovanskih vlad izprevrgla v krizo režima.
Koeta Novakovič, znani komunistični vodja, ki je bil zadnjič obsojen od beograjskega sodišča na 5 let robije, je pobegni iz bolnice, kjer je zadnje čase ležal bolan. Policija ga sedaj strogo zasleduje.
Velik izvoz češpelj iz Jugoslavije. Jugoslavija je izvozila i septembru in oktobru nad 50, 000 ton suhih češpelj v razne države. Največja zahteva po tem sadju je prišla iz Nemčije. Ako bi ne bilo izredno mokro leto v Jugoslaviji, tedaj bi se trg češpelj še povečal.
Dr.Otokar Rybar. V Beogra du je umrl znani nacionalni vodja primorskih Slovencev, dr. 0-tokar Rybar. Podlegel je pljučnici. "Pokojni je bil zadnja leta načelnik oddelka za mednarodne pogodbe pri ministrstvu za zu nanje stvari, bil je pa pred tem aktivni politični boritelj, s katerim so se socialisti nahajali če-Šče v odločni borbi, kateremu pa moramo tudi lojalno priznati njegovo delavnost, doslednost in poštenost. • Pokojni je igral
jolitičnem življenju Primorcev n Jugoslovanov sploh odlično vlogo; bil je dolgoletni poslanec dunajskem parlamentu, izvrsten organizator in jtirist — pa ni tega svojega prominent-
■mst
nega položaja nikoli izrabil v svojo osebno korist. V tem se je ta slovenski politik in advokat odločno razlikoval od ostalih )urŽoaznih politikov in advoka-»v v Sloveniji, ki so svoj položaj v narodu izrabljali v svoj irid. Slovensko buržoazno Časopisje hvali sedaj neumorno nacionalno delti pokojnika, pozab-ja pa, da ga je isto časopisje srdito in grdo napadalo baš v času, ko je moral pribežati iz Pri-morja, kjer je deloval desetlet-a, v Jugoslavijo, dasi je ostal z vso močjo v svojih krajih, ob Adriji in v Trstu. S pokojnikom smo bili socialisti v odločnem, a odkritem in lojalnem političnem nasprotju, priznali smo pa njegove poštene namene. To Je pa v politiki glavno in za delo pokojnika največje zadoščenje. Zlata poroka. V St. Vidu pri ukovici sta slavila 16. jan. zlato poroko Josip Rus in njegova žena Marija v krogu svojih o-i;rok in mnogobrojnih potomcev ter prijateljev.
Umrla je v Šmarju pri Skofji vasi Amalija Peer, posestnica, v 91. letu starosti.
Prof. Janko Košan umrl. V Mariboru je umrl v 70. letu sta-rotj^jrof. Janko Ko*an.
Nove stavbe v Trbovljah. Letos se bo gradila v Trbovljah meščanska šola, v Hrastniku pa ljudska šola. Poleg teh dveh večjih stavb ima občina v projektu zgradbo velike stanovanjske hiše in ubožnega doma. Izmed posestnikov se dosedaj še ni nihče odločil, da bi zidsl nove hiše. Ker pa je bila lansko leto sezona živahna, je sklepati, da bo tudi letošnja, zlasti ker so Trbovlje povzdignjene y trg. TPD je že sklenila, da popravi svoje stanovanjske hiše, posebno one ob cestah, enako tudi hišni posesti niki.
Umrla )e v Šmarju pri Skofji vasi Amalija Peer. pocestnica, v 81 letu starosti.
L
(i in*vajoče človeško pleme.
Ravno pred kratkim je Ha Thon-Wa-Har-Chee, drugače znan pod imenom Tony Tommy, poglavar indijanskega rodu Seminole v Floridi, slovesno obvestil predsednika Coolidga, da se je 300 članov njegovega "na roda" odločilo pozabiti "krivice storjene I. 1837;" voljni so pri znati Združene države in spreje ti ameriško državljanstvo.
Skoraj istočasno je prišla vest, da so člani "šestorice na rodov" (Six Nations), najbolj častitljive skupine severo-ame-riških Indijancev, sklenili na stopiti proti u vel javi jenju pri selniškega zakona napram prvot. nim stanovalcem Amerike Vzrok temu je bil sledeči: Delovni department je odredil de portacijo nekega Iroquois Indi janca, doma iz Quebeca .v Kana di, ki je bil zaposlen v Filadelfi ji kot delavec v železarni. V ugovoru proti" tej deportaciji zahtevajo Indijanci, naj federalna sodišča vzpostavijo pravico Indi jancev,. da smejo prekorščlt mejo med Kanado in Združeni mi državami z isto svobodo, kot so jo uživali njihovi predniki.
Ta dva dogodka nas s*pomi njata na eno izmed največjih tragedij v človeški zgodovini — na usodo velike človeške rase, k se je nekdaj svobodno klatila po ravninah in gozdovih Amerike dokler nI prišel belokožec od onstran morja in si osvojil njen kontinent.
AS i#Hi «atl prmntm pt—tl . Mati ili i laahrT KiwS al "Bla» «a-*k. .rffU4W dbnšm". katar* k Is-Sab »a kes aa praSaJ K-J»»'"» mttfi a. N. F. J.
Izvirni Amerikancl pred odkrit jem Amerike.
Kdo so Indijanci, ki jih je našel Kolumbus, ko je odkril nov svet? Kolumb jih je nazva "Indijance", ker je domneval, da je dospel do Indije ali kakega sosednega dela Azije. Nekater pisatelji jih nazi vajo tudi "rde-čekožce". Od kod pa izvirajo ti prvotni Amerikancl? Znanstve niki domnevajo različno, ali dokazanega ni ničesar.. Prevladuje pa mnenje, da so Indijsnci le panoga bodiBi mongolska ali ma-ajske rase; vendar so označeni kot posebno človeško pleme, kajti le v nekaterih potezah pričajo svoj prazgodovinski plemenski izvor.
Indijanci v Ameriki Imajo mnogo skupnih splošnih potez in zato je mogoče govoriti o eni ndijanski rasi, ali se med seboj razlikujejo v marsičem, toliko glede telesnih potez, kolikor glede jezika in kulture. Na podlagi jezikov, ki jih govorijo, deli federalni etnologiški urad Indijance, nastanjene severno od mehiške meje, v 59 jezikovnih skupin ali rodov.
Indijanski rodovi, ki so jih našli belopoltni naselniki, so bili večinoma primitivni divjaki, ali mamo tudi dokaze o veliki Indijanski civilizaciji, ki je nekdaj obstojala v Ameriki. V Centralni Ameriki in Peru so izkopali preostanke pogreznjenih mest z veličastnimi palačami, z lončenimi ali kamenitimi piramidami, s svetišči in cestami. Nekateri indijanski narodi, kakor peruvi-anski Inka in centralno-amerl-ški Maya, so znali tkati sukno, sliksti in izdelovati zlate okras-ce. Oni so gradili vasi, obsto-eče iz ene kombinirsne hiše, v kateri je stanovalo na stotine ljudi; te hiše-vasl imenujemo "pueblo". Imeli so tudi neko vrsto. Moderne raziskave polut-zujejo, ds so ameriški Indijanci imeli zgodovinsko preteklost, ki je morda bila na višini starih E-gipčanov, Grkov in Rimljanov,
Indijansko življenje In kultura.
Severnoameriški , Indijanci kakor so jih poznsll prvi belopoltni nsselnlki, so se večinoma preživljaj! od lova in ribarstva in so se le včasih bavlll s polje-delatvom. Bili so organizirani v plemena sli narode tribes in večina plemen se je delila v rodare (dan). Podlaga rodovnega edin-stva je bilo krvno aorodetvo. Vsak rod je imel svoj 'totem" dotične skupine; po tem znaku je bil dotlčnl rod znan pod imenom "Medved", "ie Iva" ali neko rastlino ali žival kot znak
prosveta
Volk". Poroke med člani istega rodu so bile strogo prepovedane, navadno pod smrtno kaznijo. Ako je bil kdo ubit, je njegov rod smatral odgovornega vsakega člana morilčevega rodu in si lostil "krvna* osveto" ali pa na mesto zahteval kako odškodnino. Vsak rod je imel dva prvaka: sahema in poglavarja. Sa-hem (sachem) je bil sodnik in čuvar staradavnih navad. Poglavarji so bili izvoljeni v vojne svrhe. Toliko rod, kolikor pleme obstoječe iz mnogih rodov, sta imela svoj posvetovalni zbor katerega člani ao bili vBi odrasl člani rodu, moški in ženske.
Intelektualni razvoj severnoameriških Indijancev je bil le neznaten in značaj Indijancev je bil zmes najboljših in najgrših kakovosti., y boju je Indijanec ravnodušno preziral vsako bolečino in tudi svoje lastno življenje, kakor t tudi one sovražnika. Bil je zvest svojim prijateljem in krut,in maščevalen napram sovražnikovi. Bil je junsški boju, vendar se je bojeval proti sovražniku na isti način kot lovu na divjo zver ter se ni obotavljal umoriti iz zasede.
Najrazvitejša plemena so ra bila neke vrste hieroglife, to je, posava z znaki. Indijanska dekorativna umetnost je bila precej razvita, zlsstl v lončarstvu in tkalstvu. Religija Indijancev je naslanjala na vero v obstoj velikega števila duhov. Nekoliko plemen je celo razvilo pojem enega, nevidnega."velikega duha". Indijanski prvak, ki je gojil prijateljske zveze z duhovi, je bil šaman" ali ,#medicinski mož" — neka kombinacija duhovnika, čarovnika in zdravniks. S pomočjo prijateljskega duha je "šaman" Izganjal zloduha, ki je baje obsedoval bolnika. Tak ve-deš je igral važno vlogo v socl-jalnem življenju plemena. Zdravil je s petjem, plesom in neka-eriml telesnimi manipulacijami, kakor tudi z zeliščih
Indi jančeva huda barba za ohranitev poaeatl.
Zgodnja ameriška zgodovina je nepretrgana niz prepirov med Indijanci in belimi naselniki, katerimi prepiri sO pogostoms dovajali do vojne In krvolitja.
Zgodovinsko je dokazano, da so indijanske grozovitosti biLe dostikrat |et posledica grdega ravnanja s strani belokožcev. Pokol jI Indijancev, rop njihovih zemljišč, trgovske goljufije in kršitve sklenjenih , pogodb so označevale ,pot prodlrajočega telokožca. V severni Mehiki in v Yucatanu ao bila cela plemena domačinov uničena. V Zapadni ndiji ao bili Indijanci zasužnjeni, nekateri so bili poslani v špansko in večina domačinov je zginila. Bojfči se izgube svojih zemljišč so ae Indijanci zoper-stavili proti:*, vsakemu poskusu naselitve belokožcev. Znali so ako vešče rabiti lok in pušico, ali bili so novinci v rabi pušk In smodnika. Zato rdečekožec ni bil cos belokožcu, borba je postala hujša, ko ao Indijanci našli zaveznike med belokožcl samimi. Na severu so jih Francozi pre skrbovali s puškami in strelivom, na jugu pa so našli prija-elje med dpanci in kasneje so dostikrat bili igrača v rokah raznih skupin belokožcev, ki so Me med seboj borili za nadvlado novem svetu/ Indijanci so se trdovratno upirali proti svoji neizogibni usodi in borili so se proti prodiranju belokožca šl-rom kontinenta, od Atlantika do Pacifika. Vsled tegs je mnogo plemen popolnoma izumrlo, druga so bila znatno skrčena In preostali Indijanci so bili končno sloma spreobrnjenj od bojevitih nomadov vjnlrne poljedelce.
Nikakih avtentičnih In/orma j nimamo glede števila fndijan. cev za čaaa odkritja Amerika. Nekateri znanstveniki ao mnenja, da jih je bilo najmanj 860.000 v ozemlju današnjih Združenih državah le malo čar kakih 300,000 v Kanadi z Ala-sko vred. L. 1900 Je bilo v Združenih drŽavah le malo čez 270,000 Indijancev, Res pa je.
se v zadnjih letih opaža počasno, ali stalno naraščanje ladi. enakega prebivalstva; I. 192* jih je bilo 349,695,
Zadnja peatejanka Indijancev.
Predsednik Jefferson je bil prvi ameriški državnik, ki je priposnal, da imajo lnc|ij«nci svoje pravice, in oznanil novo politiko glede Indijancev. Ko so Združene države s nakupom ta-kocvanega Louisiana teritorija pridobile ves srednji zapad, je Jefferson 1. 1903 priporočal, naj novo ozemlje severno od reke Arkansas prizna kot čisto indijansko deželo, kjer bi Indijanci imeli polno lovišč in bi bili predaleč sa nadaljno nadlegovanje.
Ta načrt je bil Izveden I. 1834 v jako manjšem obsegu, kot je bil uatvarjen s takozvanem "Indian Territory", AH tudi potem. ko so bili Indijanci premeščeni v svoje rezervacije, so se boji nadaljevali. Bšlopoltnl naselniki so prodirali proti jugu in zapad u, naseljevali se na prerijah in uničevali dlvjačind. Zlati zadnja okoliščina, ki se je posebno poostrila po zgrajonju železnic, je vznemirjala lndijanoe bolj kot izguba zemlje. Črede bi. volov so jih od pamtiveka preskrbovale s živežem in oblačilom in kože so bile njih glavni vir za gotovino — sedaj pa je bivolom pretil pogin. Apaši, KomanČi, Cheyenne, Souxi in druga indijanska plemena so tedaj vprlzo-rila svoj zadnji organizirani upor, katerega posledica je bila le uničevalen boj proti njim.
V avgustu I. 1876 je kongres poslal mirovno komisijo k Indijancem. Komisarji so zaslišali žalostno povest Indijancev storjenih jim krivicah. Eden izmed poglavarjev je njih vprašal: "Ako bi vi, belokožcl, imeli deželo, ki je velike vrednosti ln katera je vedno bila last vašega ljudstva, pa bi ljudje drugega plemena prišli, da vam nasilno odvzamejo to deželo, kaj bi vaše ljudstvo storilo ? Mar bi se ne bojevali?" Drugi načelnik je pripomnil: "Recite avojemu narodu, da odkar je veliki oče (predsednik Združenih držav) obljubil, da ne bomo nikdar več premeščeni, so nas premestili petkrat. Mar postavite kolesa pod noge Indijancev, pa gonite jih okoli kamor se vam polju bi." Komisija Je poročala: "Indijancem atorjene krivice so nam bile opisane v tako živih barvah in s tako Jedrnatimi besedami, da bi nas bilo prisililo k molku občudovanje In presenečenje, da nismo že obmolknili radi sramu in ponižanja.
Poročilo kongresne komisije in pretresovanjo vsega indijanskega vprašanja, ki mu Je sledilo, je provzročilo popolno spremembo tozadevni politiki ame-rlškfl vlade. Na mesto vojskovanja je nastopilo vzgojevanje. Ostanki nekdaj velikega človeškega plemena so postali varovanci ameriške vlade, ki izvršuje to oskrbo potom avojegs urada za indijanske zadeve, ks-teri spada pod department za notranje stvari.—F. L. I. g.
Resnica o rtformaeljl
immmmmmt
Piše Joeeph MeCabe.
(DTIJT)
Luter je učil na wlttenbertki univerzi, ko Je leta 1517 prišel v biižnl Juterbok duhoven Tetzel prodajgt odpustke. Toda tudi Tetzefnov značaj nima tukaj skoro nič opraviti, kakor ne Lu-
postavil* položaj, da se pač nt veliko sinilo za "milost", kar se je preveč zaneslo na odpustke in ceremonije. Kajti denar je šel v roke korumplrane hierarhije in vice niso omenjene v svetem pismu, niti nI kake označb«» o očetih-duhovnih. Radi tega pa je Luter kot odmeve na vse ta njemu gnusna početja katolicizma apisal 95 točk In predlogov o vicah in odpustkih ker je pribil svojo objavo na večer vseh svetih. na vrata grajske cerkve, katera se je rsbllo kot prostor sa naznanila.
Tamkajšnji škof je takoj poslal prepis Ijpterjevih 95 točk papežu v Rim, Papež je videl žveplo v točkah, toda profesor univerze je bil le profesor. Neki dominikanec v Rimu je odgovoril na omenjene Luterjeve točke ter je obenem opomnil Vatikan, da mu je Luter zrušil vso kup* Čljo v njegovem delu Nemčije. Tudi tedanjega cesarja so prisilili, da je obsojal Luterjeva vpočetja. Poklican je bil v Rim. Spomnil se je neke male pesmice, ki je bila menda že tedaj znana, o pajku in muhL Tods skoti vplivnost kralja Sakso-hi je, je bilo dovoljeno Luter ju ostati doma ln mu ni bilo treba narediti dolge poti v Rim, mesto tega pa Je bil pozvan, da naj se javi papeževemu namestniku all poslandü v Augsburgu leta 1518.
Odnošaji med Nemčijo in pa peštvom so postali resni In so dozoreli. Kp Je papel Leon poslal avojega najzmožnejšega poslanca in namektnika z opisovanjem turške nevarnosti In z zahtevo denarja v Nemčijo, je nemški parlament 4 odklonil In zavrgel, ter mesto tega sprejel novo listo pritožb proti papežu in Jo na-slovll na Rim. V tej atmosferi Jo Luter mogočno odklonil preklicati svoje (trditve ln Je takoj apeliral na genoralnl odbor. Tako se Je dogodilo, du so Je Luter pdnnll nepoškodovan nazaj v Wittenborg Iz Augsbur-ga. NlkakUi nadaljnlh korakov fil bilo pod vzet i h prihodnji dvo leti.
Toda zanOčeto delo je šlo naprej t vso silo. Ker je bil že daj tznajdsn tiskalni stroj, so ljudje lahko čltali Krasmusa — humanista renasance, "katera je izvalila Jajce, ki ga Je Luter pripravil in poklical k življenju" —bolj pobožni ljudje so |>a pri čeli čltatl nabožne knjigo, katere so Jih privedle nazaj, kakor Uu-tra, k Pavlu Jn k novemu testamentu. Lutrevs izjava Je bila na. Usnjena v latinščini* in nemščini, o kateri se Je javno In široko razpravljalo, Navrh tega pa je prišla novics, da Je nemška skupščins zsšiia žepe nemškega ljudstva proti papežu . , , Suha trsva ns preriji Je bila zelo pripravna, da pade nanjo iskra ., .
Iskra je v resnici padla — reformacija se Je pričela, ko Je Luter nstisnll rezultat svojih dvoletnih odmevov. Primerjal ji skolsstlČno teologijo (o kateri je bil le* del J Čaaa v dvomu) in pa kanoniki zakon s pravim krščanskim nsukom kot Je po-dsn v novem zakonu svitagä
njegovi kampanji proti Franciji, j« pozval Lutra, naj pride pred. parlament v Worms (leta 1521) in ga je ostro obsoja). Cesar Karol je dejal, da je Luter "trdovraten heretik ter njegovo pisanje Je napačno in nevarno." Luter se je počutil dokaj močnega. kajti za njim je stala masa ljudstva in ga odobravala, in tako je odklonil priloinost, da bi preklical svojo objave. Toda kombinacija cerkve in države proti njemu je bila tako močns, da so je nI bilo moči braniti. Njegova karijora bi se bila mogočo takoj zaključila, da ga ni njegov prijateljski vladar Sa-ksonije protektiral ter mu še vprizoril malo zaroto sa njegovo varstvo. Ko je Luter odhajal iz mesta Worms, jc bil ugrabljen ter vrčen v neki stari grad, kjer je bil kot namišljen vitez zaprt; in tukaj je pričel prestavljati biblijo v nemščino ter tako čakal na varnem novih dogodkov. Ti dogodki so bili kritični zgo-dovlnsk fakt, kateri je |>odnetil reformacijo. V tem času so se polastili nižji princi na Nem-škem oblasti, ko je bil ognjeviti Karol V. prisiljen na isgnanstvo *a nekaj let. Takrat so nemški princi bili prosti, da so mislili kaj so hoteli, v nekaterih slučajih so še oelo povspešlll nove protlpapeške teorije.
Lahko rečemo, da je nova religija triumfirala prav radi tistega vzroka, kakor je trlumfl-ralo krščanstvo v četrtem stoletju: prikupila se je ponvetnjm princem. Tisti protestant, kateri Jo iskal božjega umešava-njs v svetovne zadeve v šestnajstem stoletju, Jo, skoro prav tako eksentrlčon, kakor kakšen katoličan,'kateri trdi, da Je njegova cerkov uživala božansko navdahnenje In vodstvo vsosko-«I tisti čas ko Jo je tlačilo mora v srednjem veku, in tedaj ko Je bil srednji vek grozno korumpl-ran. kar se tiče katoliške cerkve še posebno. Versko ideje so prevladovale Id tedaj, kakor po-lltično ideje, kadar so Jih usilill ljudstvu c vojaško silo, ali pa kadar Jih Je ščitila vojaška sulica. Kratek pregled nekoliko potrobnih dejstev po letu 15)21 nam bo zadostoval
(Daljo prihodnjič.)
NAROČNIKI POZOR!
pisma, V tem izgledu Je dal natisniti dve mali knjižici: prva Je bila naslovljena krščanskim plemišem ns Nemškem, v kateri Je opozarjal poavetna vladarje, koliko morajo plačevati Kimu za pomp In luksus ter Jih Je poučil,
terjeva robatost Jezika. Poslsn <*• '^«J0 popolno prsvicp refor-Je bil od papeža, da prodaja od | mira 11 cerkev. Drugs knjižica, pustke, ker ga je smatral, da Je pač dober In ker se je Izkazal uspešnegs prodajalca odpust
kl ae je Imenovala "HabíIonska sužnost cerkve," Je pripovedovala ljudstva, ds Je krščanska
kov, In kar je še več, je vedno1 resnica, zaneatl se ns božjo ml-prinesel velike vsote denarja v M** ,n	ceremonije; da so
Rim papežu. Do tega je prišel štiri od sedmih zakramentov Iz-brezdvoma, ker je imel prikup- i "»J^«' N'*'1" J* vrgel pa-IJIvo zunanjost In je pač znal	nienlhu v obrsz. To-
vernika spretno farUati z njego-i ™ )* naprej: dal je re-vo robo. Witt*nburg je bil od-''orm*cW	ln končno
daljen samo tri milje od tega l«M*«o, ko Je dne 10. decem prontora, kjer Je Tetzel delal hr*	P»r»*kl dekret pred
blznes z odpuatkf. In ker je bir vnitl wllt*nb*rške univerze med
Tetzel «matran za nekaker« srednjeveškega Bllly ftundayjs, Je ljudstvo kar vrvelo. da gibali-¿I. Luter je prišel do zaključka, da je zvallčanje zelo težak poaH ter da si ga človek lahko zagotovi samo z oaebno zvezo In zaupanjem v boga. It vsakega vidika Je Ml Luter razočaran nad Tettefnovim bizneaom; kar ta
veselim krikom dijakov, profe aorjev in meščanov.
Ravno lataga čaaa je neki Jacquea l^efebre učil sllčen nauk na Francoskem; Zlngvll, pri-ljubljeni prldglar v Curlhu, je pa tam obsojal kupčijo z odpustki.
DrugI glbljaj Je bil s "umori". Ortodekanl mladi ceaar Karol
kupčija t odpuatki je ljudstvo'V. t obljubo papeževe pomoči v
Znamenja (Dac. 31-1926) pomeni, da vam Je naročnina potekla ta dan. Ponovit« Jo pravočasno, da vam lista M ustavimo. Ako lista ne prejmete, Je mogoče vstavljen, ker ni bil pialan. Ako Ja vaš liat plačan In ga ne prejmete, Je mogoče vstavljen vaJed napačnega naslova, pUttte nam dopisnico in navedite •Url In novi naalov. :
Naši zastopniki ao nI društveni tajniki In drufl so-stopnlki, pri katerih lahko plačate naročnino.
Naročnina u celo leto Je 15.00 In sa pol leta po $2.50. Clanl g. N. P. J. doplačajo so pol leta $1.90 ln in oelo leto M JO.
Za meato Chicago in Cicero xa leto I6J0, pol leto 13.25, ga člane 15 JO.
Za Evropo stane m pol lota 14.00, ta vm leto pa $8.00.
Tednik stane aa Evropo $1.70. Clanl doplačajo onno Wr xa poštnino.
Naročnino lahko tudi n> mi pošljete na naalov s
UPRAVNIflTVO
"PROSVETA"
2667 8. Uwndale Ave.
CHICAGO. ILL.
Ali ata ie naročili l'roeve-to all Mladinski Nat svojemu prijatelju all sorodiUku v domovino? To Je edini dar trajne vrednosti, ki ft in
svojcem v domovino.
PROSVETA
MARK
(1835-1910)
Pravo ime ameriškega pisate-Ija Marka Twaina je bilo Samuel Langhorne Clemena. Rojen je bil v Floridi, Mo. Njegov oče je bil kramar iz Tennessee-ja, ki ae je po rojatvu Samuele takoj podal v Hannibal, Miaa. Umrl je, ko je bilo dečku šele dvanajat let. Tako »e je moral Samuel aam šolati, kolikor ae je znal in mogel. Naučil «e je postavljati črke in je začel "van-drati" kot atavec. Prišel je celo v New York. Ko mu je bilo 17 let ae je zopet podal v Mississip-pi in začel delati kot čolnar na reki. Cim je napočila civilna vojna, je izgubil delo in ae je podal na zapad v Nevado. Tam je začel piaati v lokalne čaaopiae ter al je nadel ime Mark Twain, kateri besedi je pobral iz nekega brodarakega klica na Miaaiaaip-piju. V San Franciacu mu je neka družba plačala vožnjo v Sredozemako morje, da je poročal za list in tako ao naatali njegovi "Innocenta Abroad", katera pisma ao bila natisnjena leta
pridobila veliko popularnoat med čitateljl. Pozneje je Mark Twain sam postal urednik nekega lista v Buffalu. a ae je pozneje z ženo preaelil v Hartford, katero meato je po-atalo njegov stalen dom.
Spisal je dolgo vrato satir, novel in razprav, v katerih se pdlikuje radi svojegs nebrzdanega humorja. Največ je pisateljeva! od leta 1870 dalje, a se je v par letih nato tudi udeležil izleta okoli aveta. Knjige je zalagal v veliki meri sam, a je končno bankrotiral in zašel v dolgove. Zbrani njegovi spiai ao bil! prvič izdani leta 1899 — 1900 od družbe American Pub-lishing Co. v Hartford u, kar mu je omogočilo, da je poplačsl dolgove. V poznejših letih je pisal samo krajše apiae in med temi posebno satire čez krščanako ve. do. Začel je tudi pisati avtobio-, graf i jo v reviji North American Review, leta 1907. Tedaj je dobil odlikovanje od univerze v Oxfordu kot doktor literature. , Mark Twain je bil dolgo čaaa edini ameriški pisatelj, ki ao ga upoštevali v Evropi in ki je tudi
doma vlival najzaupnejšo popularnoat. Vseskozi je humorist, toda ne tsko vpliven v spisih s potovanja, kakor je na primer v •Tom Sawyer ju", "Huckleberry Finn" in "Pudd'nhead Wilaon", v katerih podaja tipične Oaebno-ati iz avojih mladostnih izku ¿en j. Nekaj poaebnega je pri njem apojevanje "humorja in pa-tosa, poezije in neizpodbite resničnosti. V njegovi brezkončni šali vendar vidimo nekaj, kar je resno, vztrajno in etično. Kakor Cervsntes je tudi Twsin me lanholičen na dnu avojega razigranega humorja in kakor Mo-liere ima on vedno najgloblje zaničevanje do vsega nepoštenega in lažnjivega, aovraštvo do hum-buga in hinavščine. Kot Cer-vantea in Moliere je Twain vedno iskren in brezobziren.
ProilavUena žaba skakalka . I
Da ugodim svojemu prijatelju, ki mi je pisal z vzhoda, sem posetil starega, dobrosrčnega in zgovornega Simona Wheeierja in ga vprašal po mojega prijate-Jja prijatelju, Leonidu W. Smi-leyju, kakor ml je bilo naročeno, in tu podajam svoje uspehe. Loteva ae me prikrit sum, da je
Izlet gospoda Broučka v XV. stoletje
CešlU spisal Hvatopluk Cedu—Poslovenil Stanko Svetina.
(Daljt.)
"S posrebrnjenimi palicami, ki so znamenje njih službe. Vedi, da imamo že star zakon: ko zazvoni zvečer sodnikov zvonec, od tedaj naprej ne sme iti nihče brez svetila po ulicah, ako noče biti vjet in kaznovan od aodnikov In pod-sodnikov, ki hodijo ponoči a svojimi beriči po mestu. Ob čaau potrebe ga spremlja tudi nekoliko sodnih svetovalcev ali tudi zapriseženih meščanov. In sedaj pridno izvršujejo te nočne straže, čeprav ima raz ven tega nadzorstvo nad mestom še dvanajat hetmanov, oaem voljenih od nas Pražanov, štirje od Taboritov in ostalih vnanjih Cehov. Ti hetmani urejujejo vojne stvari in skrbe posebno za straže pri vrstih in ns mestnem obzidju. Je res čudež, da ai prišel v tej aumljivi obleki v meato; še bolj čudno pa je, da si mogel kolovratlti celo noč po meat-nih ulicah In da nisi naletel na kako patruljo ali atražo."
Sedaj je gospod Brouček zopet razumel, čemu je neael nočni hodeč svetilko in zakaj je takoj izdrl orošje; gotovo je imel gospoda Broučka, ki je hodil brez svetilke, za kakega roparja.
To so krasne razmerji v ti stari Pragi! — je pomisli! sam pri sebi naš junsk. — Komsj sem pogledal v njo z očesom, že mi je žsl vsake besede, ki sem jo izrekel proti'naši občinski upravi. O zlata Praga devetnajatega atoletjal Ako pomislim, da bi se moral vleči "k petelinu" ali na Hradčane vaelej a svetilko in potem pripovedovati vsakemu posebej, odkod grem in kdaj ae vračam domov, — ajco aamo to po-mialim, ae mi mora gotovo razliti žolč. In ko bi jo kje zgubil, potem bi ae seveda prespal v trni? In kaj lepo bi izgledale naše žive ulice v trni, ko bi v njih migljali in trepetali roji Ukih svetojanskih mušic in vešč.
"In zaksj niso počakali prenočišča v kaki gostilnici? Ali nimaš denarja?" je vprašal staročeški meščan.
Brouček ni takoj odgovoril. Td je bila zopet nova težava. Imel je sicer v mošnji nekaj denarja, toda tu opravi z njim skoro ravno toliko. kakor na meaecu. llusiti tudi ne bodo hoteli razumeti niti nemščine niti madjarščine. In tu mu je zopet prišel na misel nedavno najdeni zaklad. Ah bože, v divjem begu od vrat jc iK)|>oinoma pozabil na kontrolo ulic a kdo ve, če najde vratca s ptiči v tej od boga zapuščeni mešanici in šari srednjeveških hiš.
In ko bi ga našel, kdo ve, če pride vdrugič do zaklada, ki gotovo ni opuščen in pozabljen, ampak je gotovo še tast kralja Vaclava, ki mor. da še aedpj živi, bodisi kakega drugega boga-taaa, ki ga je tja skril v tem burnem huaitskem času. In konečno, kaj mu pomaga bogastvo v obli Kam ni mestu, kjer naj bo zadovoljen, če pride ven z golim življenjem. Ah. s veseljem bi daroutl vse to bogatitvo. samo da bi prišel iz divjega *minjrga —veka Mit/HI \ )HM*t4M|Oi omikano in moderno Prago 1 Zaklad kralja Vaclava je bil torej \y čaroben sen. ki mu je zanijal za trenutek p zato, da bi bila resnica tem brtdkrjAa, ko »e prebudi. \
Resnična Jtalont je odmevala iz glami go-sptrfla Broučka, ko je konečno odgovoril: "Imam sicer nekaj drobiža toda to je denar, ki ga tukaj ne spravim med ljudi. Berač sem. pravi berač."
"Zato torej tvoje obupno obnašanje prrd nekaj ča»om. ko sem te opazoval skoxi okno avoje hiše." je govoril Domšik usmiljeno, "potolaži se. drsgi. zakaj bolje ti bode. Za zdaj pa 1**11 moj gont."
Naenkrat |»a Je prenehal, kot bi se spom-
nil važne stvari, in Je vprašal zopet ostreje: "Slišiš, Matija, aH ai pod obema?"
"Pod obema?" je ponovil gospod Brouček in ni razumel smisla vprašanja.
"Ali prejemaš pod obema podobama?" je dopolnil Janko od zvona.
"Pod obema podobama?" je ponovil znova goapod Brouček in ai je mel čelo; dosedaj nI razumel namreč ničeaar.
"AH ne razumeš?" je zaklical oni že ne-atrpljivo. "Vprašam te, če prejemaš tudi pod podobo vina?"
"Ah tako!" ao jo oddahnil z nasmehom gospod Brouček, meneč, da konečno razume in da ae vprašanje Jankovo tiče ponudenega gostoljubja. V duhu si je govoril, da je saroče-ščina grozno zavita; koliko je tu ovinkov na-meato kratkega vprašanja: ali piješ vino! Od govoril pa je glaano:' "I, to se razume, da sem pod obema. Pod obema, haha — precej dobra miaell Zakaj bi ne pil tudi vina, prijatelj; ampak če smem povedati resnico, dobra hme 1 je vina m! jo vendar nad vse."
Domšik so jo umaknil skoro prestrašen in je stegnil roko proti njemu: "Nehaj, bogo kletni jezik! Ali hočeš s smehom pobijati sveto vero našo?" ----_„
Toda takoj ae je premislil in je nadaljeval mirneje: "Pač, pravil si, da si od mladega ži vel na tujem; potem je že mogoče, da ne veš o božji resnici mlstra Jana Husa, Jeronima, Jakoba iz Stribra in drugih mietrov, ki so nam oznanjava!!. Gotovo pa s! slišal, kako sta bila sežgana v Kostnici oba naša m učenca od pape ža, škofov in drugih knezov Antikriatovih."
"O tem aem že rea nekaj allšal in bral. Toda čemu so pravssprsv Husa aežgaH, tega ne vem dobro. Miallm. da je razli! jealh z gospodi patri. Vyakočll je povedal neko, da je bil Hus baje krlvoverec —"
. "Hus krlvoverec," je skoro zakričal Dom šik, zabllsnil jo z očmi in je prijel za mečev ročnik. "Hus, ki nsm je oznanjevsl pravo božjo besedo, ki jo hotel očistiti cerkev od različnih blodenj In grdih ljudskih iznjadb in ji povrniti apostolsko čistost, Hus, ki je grajal ošabnost, lakomnost in nonravnost slabih duhovnikov, po katerih maščevanju je bil krivo obeOjen in nečaatne smrti usmrčen na večno sramoto naše zemlje in Češkega imena — Hua, da je krivo-verec, praviš, ti nizki bogokletnik?!"
Pri tem je jezno silil v Broučka, Škripaje z zobmi in roŠljaje z mečevim ročnikom, da se Je oni ves tresoč se umiksl in v atiaki jecljal: "Saj jaz ne pravim, da je bil Hua krlvoverec — rekel Je to nekoč Vi Pivu Vy skočil, ko se je krogel s Klapzubom. kateremu od nekdaj v šali pravimo husit... In Vyskočil je krojač <— ima delo v semenišču — to se ve. tla jc klerikalen, ker se od klerikov živi. Ampak jaz nimam konečno nič proti Husu; saj sem sedel "pri petolinu" vedno prav pod njegovo sliko."
Čeprav Je Domšik ta izgovor lo deloma t razumel, ae jo vendar le (»miril. Odstranil je * roko od meča in je vpmšeHMvo. "Ali hočeš torej odstopiti od papežkib blodenj In postati privrženec nauka Huaovega?"
To je bilo kočljivo vprašanje. Goepod Brouček je v zadregi molčal in se je praakal za ušesi. "Upa reč!" mislil ai Je. "Kar si iiv, ae nisi dosti brigal za vero in sedaj prideš v tako zagato! Da bi poatal huait, lepa hvala. Tak huait, o kakršnih Je govori! nekoč'norčavo goapod doktor Rieger v meatni hiši — tak huait. ki preganja dobro rejene škofe, tak sem veaelega srca tudi jaz, vsaj do a v. Martina. Ampak da bi morda — takorekoč — kake neumnosti s vero — to se pravi — proti gospodom patrom — morda celo s takim zobastim repom — lepe hvala. In pravzaprav še dobro ne vem. kako vero so imeli ti ljudje. Slišal *em le. da niso delali baje z drugoverci nikakih posebnih prošenj . . Vselej ga je spreletel mraz po hrbtu, ko ae je spomnil na nekatere prigodbice, ki Jih je o tem ališal in bral. i	(Dalja prtbodaJU)
Leonida W. Smiley namišljena oseba in da moj prijatelj ni ni koli poznal Človeka s takim imenom ter aa ai je aamo domišljal, če bom etarega Wheeierja vprašal po onem, da ga bo ime spomnilo na infsmnega Jima Smiley ja, in se bo takoj nato podal v zame nadležno pripovedovanje o svojih neprijetnih spominih in mi pravil toliko časa, da ga bom sit. Ce je bil tak njegov namen, tedaj je gotovo uspel.
Simona Wheeierja sem našel udobno dremajočega v hlevski sobi pri poči, ko so je prinesli iz porušene krčme v razpadajočem rudarskem naselišču Angelu ; zapazil sem, da je mož debel in plešast, ves poln mikavne u ljudnosti in priprostosti na svojem jasnem obličju. Vstal je in mi voščil dober dan, jaz pa sem mu povedal, da me pošilja prijatelj, naj povprašam po njegovem spoštovanem tovarišu iz otroških let, imenovanem Leonida W. Smiley — častiti Leonida W. Smiley, mlad evangel ski pridigar, ki je svojočasno živel v rudarskem naselišču Angelu. , Dodal sem, da bom mr. Wheelerju zelo hvaležen, če mi bo mogel kaj povedati o iskanem rev. Leonidu W. Smiley ju.
Simon Wheeler me je spravil v kot in mi zaprl izhod s svojim stolom. Vsedel se je ter začel odvijati svojo dolgo enolično povest, katera sledi v tem odstavku. Nikoli se ni posmejal, nikoli se zganil, nikoli spremenil drugače prijetnega glasu, s ka terim je začel, nikdar ni izdal niti najmanjšega suma o navdušenosti ; pač pa se je ves čas svojega brezkončnega pripove dovanja držal resno In prisrčno, kar mi je jasno dokazovalo, če je bilo razen njegove domišljije v atoriji kaj amešnega, da je on v resnici imel za važno stvar in je občudoval heroja v povesti kot moža vzvišene genijalnostl in finoae. Pustil aem ga, da je razvijal avojo povest in ga nisem prekinil niti enkrat. (Dalja prihodnjič.)
3.	Otroci, rojeni v inozemstvu po očetovi naturalizaciji, ao ameriški državljani. Ako ostanejo v inozemstvu, se morsjo pa prijaviti pri ameriškem konzulu, ko so 18 let stari, in izjaviti, da imsjo namen pridržati ameriško državljanstvo. Kadar pa postanejo polnoletni (21 let stari), morajo položiti prisego udano-sti k Združenim državam.
4.	Pastorki ne postanejo državljani vsled očimove naturalizacije.
5.	Držayljanatvo otroka od visno od očetovega, dokler ta živi. Ako oče umre, ae državljan-atvo otroka ravna po materinem. - * | 6. Posinovljenje (adopcija) nima nikakega vpliva na državljanstvo otroka.
Dve kompaniji podpisali pekovsko unijo.
El Paso, Tex. — Se skoro nova unija Bakery Workers Local 492 je izvojevala mirnim potom dve zmagi: podpisali sta dve družbi unijsko pogodbo.
jDva tisoč bostonskih šoferjev zastavka.
Boston. — Tukaj namerava .zastavkati dva tisoč Šeferjev tovornih avtov. Zahtevajo devet urni delavnik, sedaj delajo deset ur na dan. Za stavko je glasovalo^ devet proti enemu.
Afitirajte za "Prosveto"!
TOREK, 1. FEBRUARJA
SEZNAM PRIREDB «LOVENar» ORGANIZACIJ V CHICAG™
Društva *PIJ«»lr- it. S59 8. N-1» . "Bunco Party" dne 2. febrnaikl dvorani S. N. P. J.	* '
Dr. št. Sf, 8. N. P. J. — Veiehc J aoboto 1«. februarja, v dvorci » N. P. J.	^ *
Zvesa alov. o» g. — Veaelica r Sobo.
12. marca v Narodni drormL^ Klub št. 1. J. 8. Z. — Dr»miku m. ■tava v nedaljo 27. marca, r^Z rani C. 8. P. 8.	**
Klub Št. 1, J. 8. Z. — Dramska VTtim ■tava la prvomajska ilavnoat, i*! daljo L nkaja, v dvorani 3. N. p j OPOMBA: Ako priredba Vaien ^ štva nI osaačana v fornjem tezaa mu, sporočite datum in dru«T datke na naalov: JOHN pnE 1884 8. Raclne Ave.	^
FARMA NA PRODAJ.
Obsegajoča 160 akrov zemlje, od katere je' 65 akrov izčiščeno, a ostalo pa poraščeno z trdim lesom. Dobra studenčna voda, 6-sobna hiša, hlev za 20 glav žl vine, dva aadna vrta in vinograd. Cena je $4000.— Farma se nahaja v Texas County, Ca bool, Mo. Druge podrobnosti se izve pri: John Bozicnik, 115i/2 First Ave. So., Seattle, Wash.
ŽENITVENA PONUDBA.
Vdovec star 37 let se želi seznaniti z Slovenko v svrho že-l.nitve. Imam svojo hišo in nekaj denarja. Sprejme se tudi vdova z enim otrokom. Katero veseli naj piše in priloži svojo sliko, katero na zahtevo vrnem. Vsa pisma je ppslati na naslov: Ženin, 2657 So. Lawndale Ave., | Chicago, 111.	(Adv.)
POTREBUJEMO SLUŽKINJO
Prišla je vsled prehlada in on se ni takoj zanimal.
Zdravniki priporočajo vroč Bolgarski zeliščni čaj za hitro odpravo pr® hlada. Pazite se pred influenco.
Bolgarski zeliščni čaj odiene revmatizem, zaprtnico, jetrne, obistne druge želodčne nerodnosti in pomaga ustvariti "bogato, močno kri.
Pazite, da gotovo vprašate lekarnarja po pravem Bolgarskem zeli&čn« Čaju v rudečem-in rumenem zavoju z mojim imenom na njem. Tri velikosti 36c, 75c in 11.25.
Opomba:—Velike družine bi morale imeti moj velik, dovolj za 5 meseca; zavoj. Pošljite mi $1.26 in vam ga takoj odpoŠljem. Naslovite meni H. H. Von Schlick, President, 100 Marvel Building, Pittsburgh, Pa.
za domača hišna dela in imeti | šest ljpdi na stanovanju in hrani. Plača po dogovoru. Želim žensko v sarosti 35* do 45 let. Pišite ali pa se oaebno prijavite |na naslov: John Valanc, 751 W. j Tilden Street, Chicago, 111.
-(Adv.)
o neki kočljivi dol2no-STI STARŠEV.
fA """ Starodavna navada je bila, da
»niso atarjMjpovedaU ničeaar svojim otrokqpi o tem, kako otrok pride na avet, oziroma so zadoščali otrokovi radovednosti z raznimi , bajkami. Moderna zgoja zavrača tak način. V ne davnem radio-govoru je dr. Carro C. Croff, zdravnica oddelka za aocijalno hlgljeno v zdravatvenom departmentu države New York, zagovarjala po-| dučevanje otrok, bodiai a atrani staršev ali pa šole, o vseh vprašanjih. tičočih se aocijalne higl-jene.
Dr. Croff je dokazovala, da atari način vzgoje le sili otroke v to. da si informacije o spolnem | Al vi jen ju priskrbijo od drugih otrok. Navadna posledica tega | pa je, da dobijo povsem popačene pojme o atvari. Tak poduk b( moral prihajati od očeta ali matere ali od šole ali pa od obeh •strani. Cas pride prsv kmalu — rekla je dr. Croff — ko bo socljalna hlgljena priznana kot učni predmet v šoli. Poduk bo | moral začeti pri mlajših otrocih a tem, da ae jim bo povedalo v obliki pripoveati, kako se živ-11 jen je plod! pri rastlinah in pri nižjih oblikah živalstva.
Staršem, ki ae obotavljajo ali | se ne čutijo sposobne pravilno učiti svoje otroke o takih stvareh, je.( predavateljica priporo-| čals, naj se obrnejo zs nssvet na ravnatelja oddelka z« aocijalno hlgljeno v State Department of Health. _
DRŽAVLJANSTVO OTROK.
RUDOLF J. JINDRA PLUMBAR
Upostavlja parne In druge napravo za gretje in vsa druga plumbarska dela. Prevzame dalo tudi na roeasčno izplačilo od enega do dveh let.
Vse delo jamčeno. Izvršuje plumbarsko delo v poslopju 8. N. P. J. 2704 8o. Avers Av.. Chicago. III. Telefon: Lawndale 9486 aH pa Lavndale 8311 *
Ali ste že naročili Prooveto ali Mladinski list ovojema prijatelja ali sorodnika v domovino? To jo edini dar trajno vrednosti, ki ga za mal denar lahko pošljete svojcem ▼ domovino.
KNJIŽEVNA MATICA S.N.P.J.
ima v zalogi sledeče knjigo:
AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 632 strani, trdo vezana, vredna avoje cone, stane..$5.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih
koristnih informacij, atane samo.......... .................... $2.00
Zakon Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro $1.50 Pater Malaventura—V Kabaretu—zanimiva povest iz živ-ljenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami............
$1.50
Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 Jimmie Hlggins—krasna povest, ki jo je spisal slovjti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek..............
..........................................
$1.00
Zapianik 8. redne konvencije S. N. P. J., 252 strani mehko vezana, stane samo....................
•••••••••••¿•••••••••••••••••••t****
50c
"Hrbtenica"—drama v treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stane samo.............................25c
"Informator"—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—zelo priporočljiva za člane—stane samo..20c
Pišite ponje na:
književna matica s. n. p. j.
2657 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.
naroČite si knjigo "ameriški slovencl"
1.	Val otroci, rojeni v Združenih državah, naj je oče ameriški državljan ali inozcmec.
2.	Otroci, rojeni v inozemstvu iln živeči 'v Združenih državah, postsnejo ameriški državljsni, ko se oče nstursllzira. pod po-
| gojem pa. da niso še 21 let stari in da so bili zakonito pripuičeni v Združene države v svrho atal-negs bivanja. Ako otroci živijo v inozemstvu zs čsaa očetove naturalizacije, poatanejo ameriški državljani še le tedaj, ako pridejo v Združene države, pred-no so 21 tel stari.
TISKARN A S. N. P. J
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OMT SPADAJOČA DELA
i?1? lí01 f f^eHce ** ^ Tiiltnlca, časnike, knjife, koledarje, tetake itdy slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, mernike*, sng-leikem jezika in drngik
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO
S. N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA
— V SVOJI TISKARNI
CINK ZMERNE, UNIJSKO DELO PETE VRST*
m POJASNILA DAJE yODSTVO TIHCUM1
8. N. P. J. PRINTERY
MM» SMtft U«adiH Arettae, CHdfcft K TAM SS DOBB NA ZSLJO TUBI VSA UBTMKNA 00Í0HÍ