Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto X, St. 55a Narotooa ina&a mesečno 25 Din. M inozemstvo 40 Din. Uredništvo: Ljubljana, Kn«flje deli-katen in treba si ie le prečitati določbe zakona o zaščiti države da se razvidi, kako velika odgovornost ie danes na novinah in novinarjih. To odeovornost bodo tem lažje nosili, čim solidarnejše bo njihovo delo in čim boli se bodo čuvali medsebojnih, iz starih strasti izvi-rajočih sumničeni in napadov. V tej zvezi moramo zavrniti tudi nizkotna podtikaja. ki jih že nekaj časa sem prak-ticira zagrebška »Narodna politika«. Nedavno >e londonski »Da% Tete-, Velike težkoče v Ženevi Dva tabora v manjšinskem problemu - Manjšinska razprava odgodena - Kumanu ii pri Chamberlainu - Uspeh Male aitante Ženeva. 5. marca č. Glede manjšinskega vprašanja ima Društvo narodov danes svojo posebno senzacijo. Seja sveta Društva narodov ki je bila napovedana za ob 4. popoldne in na kateri bi se bila morala pričeti po dnevnem redu določena razprava o manjšinskem problemu, je bila odgodena najprej do pol 6 zvečer, pozneje pa sploh na nedoločen čas. tako da se nocoj v Ženevi sploh ne ve. kdaj se bo vršila prihodnja seja. Ta povsem nepričakovana od-goditev je posledica razdvojenosti, ki je zavladala med odločujočimi činitelji Na eni strani stojita Anglija m Nemčija. na drugi strani pa Francija _ Malo antanto in Poljsko Mala antanta m Poljska so s svojim odločnim stališčem vsekakor dosegle diplomatski uspeh, ki ima mnogo večji značaj, kakor pa je samo formalnost programa ene seje. Ženeva, 5. marca č. Zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi je po-setil davi angleškega zunanjega mini stra Chamberlaina, s katerim je imel pol ure traiajočo konferenco Nato ie bil v daljši konferenci pri francoskem zunanjem ministru Briandu Chamberlaina so tekom dopoldneva posetili tudi nekateri drugi diplomati Opoldne ie Chamberlain sprejel novinarje ter jim podal več izjav, ki so nenavadno odločne in značilne za položaj v Ženevi. Glede narodnih manjšin je Chamberlain v svoii izjavi naglasil. da mora priti Društvo narodov že enkrat na čisto, kako politiko naj vodi v teh stvareh, ki so vendar defirativno urejene z mirovnimi pogodbami in o katerih ima svet Društva narodov svoje posebne skušnje. Chamberlain je dejal dalje: »Po svojih osebnih skušnjah ki sem jih pridobil pri reševanju raznih manjšinskih peticij, vem. Ja ie število prošenj ki so bile dobro ift povoljno rešene. razmeroma visoko Idealno bi bilo. če bi se vse te prošnje mogle rešiti orej, preden pridejo pred svet Društva narodov ali odbor trojice S temi besedami je Chamberlain zavzel stališče za prvi Dandurandov predlog o novem postopanju z manjšinskimi prošnjami. Chamberlain ie nadaljeval: »Ves problem ie tako kompliciran, da ga na tem zasedanju nikakor ne bo mogoče rešiti Morali ga borno odgoditi na prihodnje zasedanje.« V teh besedah vidijo tukajšnii krogi odgovor poljskemu zunanjemu ministru Zaleskemu in izjavo proti stališču, ki ga zavzemajo Francija. Mala antanta in Potfska. fe zahtevajo da Društvo narodov princi-pijelno in kategorično izjavi, da je smatrati manišinsko vprašanje z mirovnimi pogodbami v vsakem pogledu rešeno ter da se dosedanji modus pro-cedendi ne sme spremeniti. Na vprašanje novinarjev, dali bo tedaj stvar dana sedai v- proučevanje posebnemu odboru ali kai sličnega. ie Chamberlain izjavil: »Seveda, ta zadeva se mora sedai točno in skrbno proučiti Morali bomo sploh skrbeti za to. da se določi točen program prihodnjega zasedanja Nadejam se. da iavno mnenje (tisk) ne bo imelo preglobokega doima od tega razvoja stvari, vsaj ne večjega. kakoT mu v resnici pri tiče Svet Društva narodov in njegovi državniki imaio tudi druga važna vprašanja, ki iih morajo rešiti. Tudi s temi vprašanji se moramo baviti Ni treba precenjevati važnosti samega manjšinskega vpraša nja.« Končno je Chamberlain na vprašanje novinarjev, dali se bo sestal z nemškim zunanjim ministrom dr. Stresemannom izjavil- »Da imava se o marsičem po-razgovoriti. Tako o reparacijskem vprašanju, s katerim se sedaj bavi odbor strokovnjakov. Tudi z Briandom se bova sestala in razgovarjala o važnih zadevah.« Na vprašanje, ali namerava z drugimi državniki razpravljati tudi o vprašanju evakuacije Porenja. se ie Chamberlain najprej nekoliko zamislil. nato pa odgovoril: »Seveda, govorili bomo o vsem tem Zlasti pa bomo razmotrivali vprašanje, ali naj se osnuje odbor za konstituiranje sporazuma. o čemer smo razpravljali že v Ženevi in v Luganu Mislim pa. da tokrat glede teh vprašani še ne bo prišlo do nikakih konkretnih sklepov.« V Ženevi se bodo vršila zaključna pogajanja za prijateljsko pogodbo z Grčijo V Atenah doseženi sporazumi so odobreni - Venizefcs odpotoval v Ženevo da osebno vodi zadnje razgovore za prijateljski pakt ^ Beograd, 5 marca t. Tekom današnjega dne se ie vršil v zunanjem ministrstvu zadnji pregled protokolov o sporazumih ki so bili sklenjeni povodom nedavnih pogaian' med našo delegacijo in grško vlado v Atenah glede svobodne cone v Solunu, glede tranzitnega prometa na progi Gievgjelila-Solun in glede drugih doslei spornih vprašani Pogodbe nanašajoče se na našo svobodno cono v Solunu in na železniški promet iz naše države do Soluna so že defi-nitivno redigirane in pripravljene za pod-pis Zato bosta odpotovala lutri v 2enevr grški poslanik na našem dvoru Polihroni-ades in tajnik zunaniega ministrstva dr Iv Subotič. ki Je vodil pogaianla v Atenah Poslanik Polihroniade* bo obvestil 0 doseženem sporazumu in v Beogradu Izvršenih zadniih korekturah grškega zunan!ega ministra Karapanosa. dočim bo dr. Subotič in-formiral dr. Kumanudija. Rešitev teh vprašani Je bila priprava za sklenitev prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Grčijo. Načelni sporazum glede prijateljskega pakta ie bil dosežen že lansko 'esen povodom bivanja g. Venizelosa « Beogradu O prilik: sedanjega zasedanja sveta Društva narodov sta zunanja ministra dr Kumanudi In Karapanos izmenjala v ženevi misli o formalni strani prijateljskega pakta Razgovori v Ženevi gredo za tem da b? se prijateljska pogodba sklenila na isti ali slični osnovi kakor ie bila sklenjena prijateljska pogodba med Srbijo in Grčiji leta 1913. V svrho definitivnega sporazuma prispe v Ženevo tudi grški ministrski predsednik Venizelos ki ie nocoj že odpotoval Iz Aten. G Venizelos polaga na prijateliski pakt z Jugoslavijo posebno važnost ln hoče osebno z našimi predstavniki sestaviti besedilo tega pa*ta V Ženevi se bo takoj po svojem prihodu sestal z dr Kumanudijem in Karapanasom posetij pa bo tudi zunanjega ministra dr Marinko-viča Ni še gotovo, ali bo prijateljski pakt podoisan takoj po definitivnem sporazumu v Ženevi ali pa šele v Beogradu, kamor bi v tem slučaju odpotovala skupno z dr. Kumanudijem tudi Venizelos ln Karapanos. švicarsko posojilo Drž. hipotekami banki s. Glavno tajništvo v revidii ni obliki Ženeva, 5. marca, Društva narodov je opoldne objavilo kanadski predlog za zbolj sanje postopanja pri obravnavanju manj« sinskih prkožb Stvarno se vsebina že zna» nega predloga zaradi te revizije ne bo spremenila. Revizija se nanaša samo na nekatere pomanjkljivosti predlogov, poseb« no glede obravnavanja nujnih primerov, v katerih lahko tožitelji predložijo pritožbo ne samo svoji vladi, temveč v dvojniku tudi takoj glavnemu tajniku Društva naro« dov Razen tega se določa da lahko pravni odbor v primeru, ako se pritožba ne upo» štev a. v točno določeni obliki objavi pri« tožbo Končno se določa, da se manjšinske prošnje na prizadete vlade lahko vlagajo ne samo iz dotične države, temveč tudi iz inozemstva Ženeva, 5. marca g. Danes popoldne se Je vršilo zopet več privatnih razgovorov. Med drugimi sta poljski zunanji minister Zaleski in nato italijanski delegat Scialoja obiskala angleškega zunanjega ministra Chamberlaina. Razgovori so se nanašali na manjšinski problem Zvečer je odšel dr Stresemann na sedež francoske delegacije, kjer Je za dalj časa obiskal zunanjega ministra Brianda. Drž. hipotekama banka je dobila v Švici posojilo 6 milijonov frankov — Kako nam škoduje pomanjkljiva informativna služba Beograd, 5. marca n. Direktor Hi-potekarne banke Gjuričič. ki se je včeraj vrnil iz inozemstva, je izjavil o pogajanjih ki jih ie vodil v inozemstvu da ie zaključil posofio v višini 6 milijonov švicarskih frankov, torei 66 ml-lljonov denarjev, pri Soclete de Banque Suisse. s katerim zavodom je že prej :mela Državna hipotekama banka poslovne zveze. ^Pogoji tega posojila so identični s pogori Posojila, ki je bilo sklenjeno i. 1926. Sedanje posojilo je bilo zaključeno za potrebe Hipotekar-ne banke same ter se bo uporabilo za kredite. Direktor Gjuričič je nadalje izjavil, da je bilo posojilo zaključeno v skromnem razmerju zato. ker se z zastopniki švicarskega denarnega trga ne more drugače delati z ozirom na to. da je njihovo mnenje o nas skromno. To je vsekakor velika pogreška naše informativne službe v inozemstvu, ki je Dod vsako kritiko. Mnoge švicarske ugledne osebnosti iz finančnega sveta na or. vpraševale direktorja Giuri-č:ča. ali se pri nas proizvaia p;vo. To se dogaja v času. ko stoji na čelu Narodne banke industrijalec prva Nada-lie le direktor Giurič'č ;ziavil. da se bo najeto posojilo unorabMo pred vsem za kritje kreditov privatnih oseb. ki so se priiavile. Posoj:lo bo odobrilo ministrstvo trgovine in industrije ter se bodo krediti prčeli deliti sredi tekočega meseca. Upravni odbor Državne hipotekarne banke ie posoiilo že odobril. Jugoslavija zahteva pripustitev svojega zastopnika k manjšinski debati Naši zahtevi so se pridružile Češkoslovaška, Poljska, Grčija in Rumunija — Fotrceva spomenica naglasa, da naša vlada ne bo priznala sprememb v manjšinskem postouku, ako bodo sklenjene brez njenega oristanka Ženeva, 5. marca. r. V smislu note. ki jo ie izročil naš delegat Fotič generalnemu tajniku sveta Društva narodov, so zastopniki Male antante Poljske in Grške v Parizu izročili sMčne spomenice francoski vladi. Enak korak so pod vzeli zastopniki omemenih držav tudi v Londonu. Na ta nač:n bodo po čl. 4. točka 4. pravilnika Društva narodov zastopniki prizadetih držav pozvani bodisi v svet o priliki razprave manj- graph« objavil vest o baje nameravanem imenovanju g. Korošca za poslanika. ori Vatikanu. To vest je ponatisnil z navedbo vira zagrebški ».Jutarnji list«. Mi smo jo smatrali za neverjetno in ie nismo zabeležili. »Narodna Po H tika« pa sedai javlja iz Ljubljane (!). da so »slovenski liberali«. ki imajo v Beogradu poseben biro za »podkopa-vanje dr. Korošca 0)» vest o imenovanju g. ministra prometa lansirali v zagrebške liste! Sem spada tudi poskus istega lista na to variti znameniti Gosar-.iev uradniški receot — »slovenskim liberalcem« . . Končno je prišel še gospod Gosar ter je v posebni izjavi zameril »Slovenskemu Narodu«, da citira neugodno sodbo »Narodne politike« o njegovem znanem članku! To so torej cele »komedije zmešnjav« — nepotrebne in škodljive za splošnost, a mučne za našo žurnalistiko. Cas bi bil, da prenehajo in da se novine zavedajo. da v sedanjem času nikomur ni ustreženo z natolcevanji in da ie danes boli kakor le kdaj ootrebna stvarnost tudi. v polemiki, kolikor je potrebna in mogoča. šinskega vprašanja, ali pa bodo eventualni sklepi sveta glede izprememb dosedanjega postopanja z manjšinskimi peticijami sprejeti v popolnem soglasju zainteresiranih vlad. Predstavnik Litve je. že zahteval udeležbo v svetu pri razpravi o manjšinski proceduri, vendar pa je bil odbit. Z včerajšnjim sklepom na svoji zaupni seji je svet Društva narodov odstopil zahtevo Litve v proučitev posebnemu pravniškemu komiteju. Naša nota prepušča svetu, da postopa. kakor se mu zdi primernejše. V bistvu pa nagilaša. da naša vlada ne bo priznala za obvezne onih sprememb v postopanju z manjšinami, ki bodo sprejete brez njenega pristanka. Svet Društva narodov ie postavljen torej pred alternativo, da sprejme sklepe brez zainteresiranih vlad. ali pa da spremeni dosedanje postopanje z manišnami. ki itak presega obveznosti, sprejete v manjšinskih konvencijah. V ženevskih krogih prevladuje mnenje, da bo svet Društva narodov pritegnil tudi našega predstavnika, kako namerava izvesti kakršnekoli izpremembe. Naša delegacija je sprejela uradno obvestilo sveta Društva narodov o odgo-ditvi razprave o sporu z Madžarsko glede Belja. Naša vlada se s tem ni odrekla nobenim pravicam in ta korak nikakor ne prejudicira nadaljnim odločitvam. _ Stavka odvetnikov v Egiptu Kairo, 5. marca (lo.) Domači odvetniki so pričeli s protestno stavko proti novemu zakonu e odvetniških taksaii. Borba za pravoslavno cerkveno ustavo Informacije beograjske »Politike« o stališču Svetega sinoda k zahtevam bosanskih pravoslavnih vernikov lastnih tendenc. Za osnovo teh načrtov je služila dosedanja ureditev bivše karlovačke metropoliie, zlasti pa uredba bosansko - hercegovskih *?parhij. ki je bila najnovejšega datuma. Uredbe in zakon, ki so doslej veliali za kraljevino Srbijo, Jržno Srbijo in Črno goro, skoraj niso upoštevale. Novi zakon pomeni torej za Bosno in Hercegovino zelo malo, neznatno modifikacijo, pač pa pomeni popolno novost za ostale pokrajine pravoslavne cerkve, ki imajo ogromno večino. Vendar pa ta večina v želji, da pride čim prej do enotne ureditve pravoslavne cerkve. ne del« nikakih težkoč. Zato je najmanj upravičeno, da oporekajo novemu zakonu baš pravoslavni državljani iz Bosne in Hercegovine in to tem manj. ker so vseh poslednjih 10 lei neprestano stavili nekake svoje posebne zahteve in iih hoteli vsiliti vsej ostali pravoslavni cerkvi Tudi zadna deputacija iz Bosne in Hercegovine je predložila svoje posebne zahteve, ki bi jih bilo zelo težko sprejeti. Značilno pa je, da ta deputacija, ki govori v imenu bosansko-heroegovske eparhije, ni predstavnica pravoslavnega klerusa teb pokrajin. Izmed desetih članov dr.'putaciie Je bil samo eden duhovnik. Prilike in življenski interesi celokupne pravoslsavne cerkve zahtevajo, da se čim prej izvede stvarno edinstvo pravoslavne cerkve in uzakonijo sestavljeni načrti.« Beograd 5. marca r. V zvezi z verskimi zakoni, ki iih sestavljajo v ministrstvu ver. je nastal v pravoslavnih krogih živahen po-kret za očuvanje avtonomije pravoslavnih cerkvenih občin Ta pokret Je zlasti živahen v Bosni in Hercegovini, odkoder je prispela v Beograd večja deputacija. ki je izročila merodajnim krogom obširno spomenico. V tej spomenici zahteva, da se v novem zakonu o pravoslavni cerkvi zasi-gura pravica, da narod sam voM duhovnike ter da se premoženje cerkvenih občin uporablja pod kontroli* naroda izključno le v prosvetno-verske namene. K tej zahtevi Je zavzel svoje stališče tudi Sveti sinod kot vrhovna cerkvena oblast pravoslavne cerkve v naši državi. O stališču Svetega sinoda poroča današnja »Politika«: »Načrt zakona o pravoslavni cerkvi ln načrt cerkvene ustave sta sestavljena na podlagi skrbno zbranih podatkov iz vseh cerkvenih oblasti Te načrte se Je vsestransko in temetiiti/ proučevalo tekom zadnjih desetih let. Preštudirala lih le tudi posebna komisija- ki io ie imenovalo ministrstvo ver. Na osnovi materijala. ki le bil zbran na ta način. Je prišlo do znanega sporazuma med vlado In arhijereJskim saborom frt le bil načrt zakona s kraljevim ut azom že Dredložen bivši Narodni skupščini v svrho uzakonitve. Po teh načrtih bi se morala celokupna pravoslavna cerkev urediti po enotnem nače|u brez vsakršnih izjem In ob- Ovire na splitski progi Zagreb, 5. marca. n. Po informacijah za« grebške železniške direkcije na liški progi še najmanj osem dni ne bo mogoče obno» viti prometa. Proga je na več predelih še tako zatrpana s snegom, da je kljub naj* večjim naporom ni bilo mogoče prodreti Promet se vrši za enkrat samo na krajših progah in še to le v minimalnem obsegu. Preiskava proti Vučitrnu Beograd, 5. marca. n. Današnji beograj« >ki listi objavljajo nekatere podrobnosti o preiskavi proti morilcu Ziji Vučitrnu Na pristojnem mestu se doznava. da je uvedena v tej zadevi preiskava tudi v Beogradu. Za»lišane so hile osebe, ki so bi> le z Vučitrnom v družbi v času njegovega bivanja v Beogradu. Pirotska konferenca Pirot, 5. marca. n. Danes dopoldne je bi« la redna seja mešane jugoslovensko«bolgar-ske komisije, za rešitev spornih obmejnih vprašanj med našo državo in Bolgarsko. Po končani seji je bil izdan komunike, ki sporoča, da je bil zopet dosežen sporazum o mnogih točkah, tičočih se obmejnega prometa dvolastnikor. :.-'.. Včerajšnje vreme Beosrad, 5. marca n. Po poro£"lu beograjskega observatorija je bila temperatura danes nekaj višja kakor včerai Skoro v vseh krajih države ie bilo v pretekli noči in dopoldne oblačno ponekod pa >e padal tudi sneg Led na rekah še ni krenil dalje. Pričakuje se v dveh ali treh dyeh toplejše vreme, nakar bo led krenil dalje Po vodi. Podatki o temperaturi so naslednji: LJubljana: oMačno, sneg. —A. Zagreb: oblačno, —2. Petrovaradin: —4. Beograd-"hlačno. —4, Sarajevo: oblačno. —2. Niš: sneg, —3. Skopi je: sneg, —S. Uveljavljenje proračuna Beograd, 5 marca, č. Po informacijah iz finančnega ministrstva dre/un; proračun še ne bo tako kmalu gjtov, kakor se je prvotno mislilo Proračun pa bo vsekakor izdelan tako. da bo stopil v veljavo v ;>očet-ku proračunskega leta, L j, 1 aprila. Ker se Hoče z novim proračunom uveljaviti nova finančna politika, se proračun zelo pazljivo izdeluje in so bile zaradi tega prezgodne variti, da bo uveljavljen že prihod Strašna eksplozija v sofijskem arzenalu Ves kompleks arzenala je uničen - 28 zogljenelih trupel Eksplozijo je povzročila neprevidnost _ r\ .l»nU/\trUi obrnlrt V •_______ V. t *• Ltf Sofija, 5. marca r. O strahoviti eksplo jlji, ki se je pripetila včeraj v tukajšnjem vojaškem arzenalu, se doznavajo sledeče podrobnosti: Neki delavec v oddelku za Izdelovanje signalnih raket se Je neprevidno približal zakurjeni peči. da se je vžgal smodnik v ovoju rakete. Nastal ie požar, ki se je z neverjetno naglico širil in v par minutah zajel skladišče eksplozivnih snovi. Par trenutkov pozneje le nastala strahovita eksplozija. Stranski zid la streha poslopja sta zletela v zrak. Vojaštvo je takoj prihitelo na pomoč in poskušalo pogasiti ogenj, toda bilo Je nemogoče približati se poslopju, ki je bilo v plamenih in iz katerega so grmele detonacije. Z največjo požrtvovalnostjo so v stranskem objektu iztrgali železno omrežje na oknih in na ta način rešili 12 delavcev, ki so zbežali v ta del poslopja. Vsi so imeli smrtno nevarne opekline. Šele pozno zvečer se je gasilcem posrečilo pogasiti ogenj. Izpod ruševin so doslej potegnili 28 docela zogljenelih trupel. Gre ve- činoma za ženske, ki so bile zaposlene arzenalu. Mnogo delavcev se le zaradi strupenih plinov onesvestilo, nakar jih je zalel ogenj. Tudi poslopje samo ni bilo moderno zgrajeno. Zato se je ogenj naglo širil, tako da se delavstvo, ki je bilo zaposleno v posameznih oddelkih, ni moglo več rešiti. Delavec, ki je s svojo neprevidnostjo povzroči! katastrofo, je naše! grozno smrt v plamenih. Situacija je bila naravnost obupna. ko je gasilcem zmanjkalo vode. To je tudi v glavnem vzrok, da Je poslopje po gorelo do tal. Vojni minister general Ba kačev. ki je prihitel na lice mesta, je oseb no vodi! vso reševalno akcijo. Daleč okrog gorečega arzenala je bi! vojaški kordon, ki je za branil občinstvu bližan je k gorečemu objektu. Kralja je obvesti! o katastrofi ministrski predsednik. Na kraljevo željo je bila takoj sklicana seja ministrskega sveta, ki je sklenil, da se vse žrtve pokopljejo na državne stroške, ter da se priznaio svojcem In rodbinam ponesrečenih delavcev primerne pokojnine. Revolucija v Mehiki se opasno širi Prebivalstvo desetih držav je pristopilo k revolucionarjem — Vojna mornarica je nezanesljiva — Vladne čete baje doživljajo poraze Newyork, 5. marca (lo.) Iz Nogalesa v Arizoni poročajo, da Je general Esoobar zasedel Mon-terrey, glavno mesto in glavno skladišče muai-c&fc države Nuevoleon. Mehiške vladne čete so bile popolnoma poražene. Re-vol učijo narj-i so ujeli 81 častnikov, med temi tri generale in 560 vojakov m zaplenili na tisoče pušk in 12 •trajnic. Po zadnjih poročilih vodi mehiške revolucionarne čete GHberto Valerazuela V Nogalesu so revolucionarji razorožili vse vladne čete. Za vojnega ministra je tsčl imenovan bivši predsednik Calle-s, ker je general Amara bolan. Vest, da so bili mehiški predsednik Gil tn član! kabineta ujeti in zaprti, ni resčnina V mehiškem glavnem mestu vlada mir in red; mesto sliči ogromnemu vojaškemu taborišču, kajti revclu-eijonarji prodirajo proti glavnemu mestu. Newyork, 5. marca s. Kakor poroča »Associated Press« Iz Nogalesa, sta »e tudi državi Cacatecas ia Nayrit priključil revoluciji, tako da se je po izjavah uporniških voditeljev dvignilo skupno 9 držav proti m^hi'kaaski vladi Newyork, 5. marca s. Kakor poročajo a El Pasa Je prSio v bližini mesta do velike bitke Flamsko-nizozemska akcija Afera s ponarejenim tekstom franco- sko-belgijske tajne pogodb-. je vzbudila osobito na Holandskem obilo pozornosti. pa tudi razburjenja. I lozemst^o je bilo nekoliko presenečeno ko so se prav iz Holandske čule najbolj ogorčene tirade prati domnevani francosko-belgijski tajni i»g©dbi. češ da njene določbe ogrožajo v prvi vrsti ravno tio-landije. Tudi vera v pristnost tajne pogodbe se je, razen v Nemčiji, držala pač najdlje ravno na Holandsšcem Zdi se. da so v ozadju tega razburjenja sile, ki tvorijo tako rekoč nov svet v politiki belgijsko-hoiandski. Morda, verjetno je. da bodo igrale v bodočnosti še več;o vlogo nego doslej. Te šele pomenijo tako rekoč nov nacionalizem tako v Holandiji kot v Belgiji. Da se je med Flamci v Belgiji pojavilo v zadnjih desetletjih veliko gibanje, ki mu ie cilj popolna kulturna in nacijo-nalna emancipacija flamskega prebivalstva izpod premočnega valonskega. t. j. francoskega vpliva. Stvar ie že izven Belgije dovolj znana in je ni treba posebej tolmačiti. Posebno v zadnji dobi do-sezajo Flamci v notranji politiki uspehe " v smeri emancipacije, ki pa pomeni 'e dosiedno izvedeno enakopravnost med francosko ter flamsko govorečimi Belgijci. Ti uspehi pa so bili toliko lažji, ker pomagajo tudi mnogi Valoni m francosko orijentirani Flamci nacionalistični flamski emancipaciji v pričakovanju, da se gibanju s tem odbije ost in se pač skuša zadovoljiti iz pravičnost-nega čuta in objektivnega prevdarka. Toda kakor pri narodnem gibanju v habsburški Avstriji se je tudi tu pokazalo, da skuša nacionalistična akcija svoje težnje razviti in realizirati do skrajnih konsekvenc. Tako se je med svetovno vojno pojavil tako imenovani flamski aktivizem. ki je kljub drugačni politiki oficijelne Belgije potegnil z nemškimi okupacijskimi oblastmi in z njf-hovo pomočjo razdelil Belgijo v dva, med seboj skoro povsem ločena deia, flamskega in francoskega. To ie bila povsem tipična veleizdaja iz separatnih nacijonalističnih nagibov in Beišia .,e po nemškem porazu udeležence-akiivi-ste obsodila kot veleizdajalce. Njihov voditelj dr. Borms je bil po desetletni ječi pomiloščen ter je že zapustil ječo v Louvainu. Flamci pa zahtevajo tudi, da se bivšim aktivistom vrnejo politične pravice. Kako močno Ž'e to stremljenje, se je najočitneje pokazalo pred nekaj tedni v Anversu, kjer je v* volitvah dr. Borms dobil ogromno večino nad svojimi nasprotniki. Ne da se zanikati, da ie s tem fam-ska javnost pokazala, da se ii veleizda-jalski medvojni aktivizem ne zdi taka pregreha, nasprotno... Iz tega se smejo in morajo izvajati še nadaljnje kon-sekvence. Konsekvence flamskih nacijonalističnih ekstremistov se udejstvujejo seda v drugi smeri. Dr. Bormsu očitajo zadnji čas, da se vozi tako rekoč neprestano med Anversom in nekaterimi hoiand-skimi mesti, očitajo pa tudi Holandcem da ga pozdravljajo preveč prijazno, če ne navdušeno. Ali z drugimi besedami, ekstremistični Flamci delujejo v soglasju z ekstremističnimi Nizozemci in si postavljajo skupen nacionalistični pro- nved mehikanskimi vladnimi Sctami ic uporniki, o kateri pa še niso znane podrobnosti. Vladnih čet je tok) do pet tisoč. Vesti, da Je M mehiški državni predsednik Fortes Qil vjet v mestu Mexico. označujejo zadnja poročila za neresnične. Newyork, 5. marca t. »Newyo*4 Times« so prejete od poveljnika upornikov v Vera Cruzu generala Aguirrasa brzojavko, U pravi med drugim: Upor podpirajo čete v okraju Vera Črta, mornariške editnioe v mehikaasfcem zalivu ter Številni krogli kmečkega šn ostalega prebivalstva. Do s?da) ni br! nihče aretiran. Državna «n krajevna oblastva so ostala v svoffh mestih. Države So nora, SinaJoa, Chihnahua, Dnratigo hi Coahuila ter močni deM ostalih štirih držav so se priključil uporniškemu gibanju. Uporniki ho-5ek> vreči rveano vlado, ker » prizadeva, da bi vsilila prebivalstvu nespoputernega kandidata Oirtiz - Rufoi'3 za naslednika sedanjega predsednika Oilla. Brzojavko zaključuje, da iele uporniki uspešno glasovalno pravfoo ter ljudsko vlado, ki bo spoštovala vse svobcde naroda. gram. Ekstremistični nizozemski naci-jonalisti govorijo in pišejo o veKkonizo-zemski bodočnosti, propagirajo idejo, da se govori en skupen jezik ne le na Holandskem. marveč tudi v severnem delu Belgije, v francoski Flandriji. v južni Afriki in v ameriški Uniji, in da mora skupnost jezika imeti za posledico tudi druge skupnosti, osobito kulturno skupnost. Med Holandci ima ta ideja že vnete pristaše, prav tako med belgijskimi Ramci in jasno ie. da se kaže men učinek tudi že v politiki. Holandci na primer se oglašajo s prav vidnih mest s trditvami, da se Flamci v Belgiii zatirajo in da je treba zatiranju napraviti konec. Dr. Borms je Izjavil da bi mogli v slučaju vojne med Belgijo in Holand-sko Nizozemci računati na Flamce. 2e iz navedenega se morejo napraviti mnogi zaključki. Flamsko gibanje išče in dobiva iz HoJanske od vsenizo-zemskih ultranacijonalistov podporo in pobudo, ki je sicer za zdaj še omejena na majhen krog. ki pa bi mogla postati veliko splošno gibanje. Toliko pa je močno že sedaj, da vpliva v znatni meri na javno mnen.ie. vzbuja medsebojno nezaupnost in slabša odnošaje med obema državama, kakor se ie posebno živo pokazalo o priliki afere s ponarejeno listino tajne francosko-belgijske vojaške pogodbe. J> •• | • vv 1 • • Keparacijski vescaki snujejo nov pomožni pododbor Pariz, 5. marca. s. Kakor znano, je vče« raj predsednik odbora strokovnjakov dal pobudo, naj bi se zaradi ureditve repara« cijskega vprašanja ustanovila organizacija zaupnikov za enotno izvedbo predlogov, ki bi jih sklenili vsi trije nododbori. O tej pobudi poroča »Chicago Tribune«, da bi bi« la ta organizacija najbrže oproščena vseh davkov, ki sc posledica vojne. Sestava or« ganizacije bi bila mednarodna. 500 rodbin mora iz Vatikana Rim, 5. marca. s. Nova vatikanska drža« va „Jričela narodna telovadba gojiti v dobi po« itičnega preganjanja Težnja, da se narod otrese suženjstva verig, je rodila Sokolstvo in njegova naloga je usposobiti ves narod za svobodo.« Ugotavljam, da starešinstvo ne reagira na dvom, da ta ukrer lahko oslabi težko borbo Sokolstva v Vojvodini, in v Slovaški proti madžaronstvu. Sicer nam pa zadostuje, ako pogledamo v naše Prekmurje. Brate Sokole opozarjat- na do« ločbe v knjigi »Organizacija JSS«, ki so bile sprejete na sokolskem saboru, najvig« jem sokolskem zakonodajnem zboru, v Za« grobu 18. Vm. 1924. (str. 8, odst 3): »So. kolstvo j« dolžno posvečati posebno pal* njo in največjo brigo anacionalnim poj a. vom na vseh popriščih narodnega življenja itd. v onih delih naše domovine, kjer je narod pod vplivom ekonomskih faktorjev in tradicij v nacionalnem pogledu še ne» zavodeo (miSljeno: Vojvodina, PrekiiiUTje, Makedonija itd.)« To je zakoo. ki ga tre« ba spoštovati zgoro.j m spodaj. Primerjava med Finsko in Madžarsko j« deplasirana. Finska leži izven našega na« rodnega in državnega interesnega območja. V tem slučaju bi bolj držala primert. Fin« ska in planet Mars, ne pa Finska tn Ma* džarska, ki razpošilja še danes po svetu zemljevide o Veliki Madžarski z vsemi slo« vanskimi pokrajinami, ki so pripadle po svetovni vojni SHS in Čehosl. republiki. Poglejte miselnost velemadžarske literatu. re, duh mladinske vzgoje. Madžarska se še danes ni odrekla slovanski zemlji, izgub« ljeni v svetovni vojni. Se danes službena in neslužber.a Madžarska povdarja, da 90 naša Vojvodina, Prekmurje in slovaške po« krajine madžarska zemlja, kjer samo za« časno gospodarijo slovanski uzurpatorji. Program madžarskih fašistov je: madžar« ska država in madžar&ki jezik do Soluna in do obal Adrije. Kaj bi rekla naša jav« nost, ako bi danes Sokoli sodelovali pri fašistični akademiji gimnastov v Rimu? Ali mislite, da sc delovanje v Budimpešti naši bratje v Vojvodini, Prekmurju in na« ši češki bratje kaj manj bridko občutijo? Z Anglijo, Japonsko in Francijo je Češka sokjlska zveza v službenih odnošajih ali neposredno ali potom vojnega ministrstva. Torej je to vse preje kot privatno in do« kazuje ravno nasprotno od tega, kar žeH starešinstvo dokazati. Odgovor glede neudeležbe jugosloveo« skega Sokolstva na zadnjih tekmah za slo« vansko prvenstvo v Pragi v tej obliki nI odgovor. Za tako podjetje ie potrebna sa« mo dobra volja tehničnega vodstva. Po ia» jav-' tekmovalcev d Sokola L pa te volje tudi od strani Sokola I ni manjkalo. Toli« ko vem, da je odličen predstavitelj tehn. odbora Češke sokolske zveze celo osebno s svojo navzočnostjo v Ljubljani dal po« vdarka službenemu vabi'u in da je dobil samo odklonilne odgovore. Udeležba organiziranih Sokolov na pri* reditvah v neprijateljsko razpoloženem inozemstvu ni zadeva niti tehnična, niti internotsokolska. ampak zadeva splošno narodna Smo del naroda, imamo k temu gotove odnošaje. Ako sta bila Sokolstvo m narod pomanjkljivo in netočno informi« rana aii obveščna tako, da bi trpelo Sokol« stvo škodo na ugledu in časti, je potrehno. da se stvar postavi v pravo in polno luč. Sokol I. je napravil zaslužno delo, ako j« podvzel službeno iniciativo za razčiščenje vprašanja. Vzporedno s tem se zadeva ob« ravnava v časopisju. Interna službena pot je emo. javna diskusija drugo. Iz zgoraj na« vedenih razlogov je morda oboje potreb« no. Dobra stvar se ne sme bati dnevne svetlobe. Oblačno nebo naj se razgrmt Kar je resnično, dobro in zdravo ostar.« in zmaga, nazori temelječi na n^sprotjfl razpadejo sami po sebi. To je večni social« ni in n«ravno»biološki zakon. Čim žiyah« neje se nazori srečavajo, tem hitrejši j« proces razvoja In tem jačji je napredek. Češko Sokolstvo Je največja organizacija, narod jo spoštuje. Med vojno le čista in dejani sposobna narodna vzgoja tudi v najtežjih in najbolj opasnih položajih delala čudeže. Ali naj navajam imena narod« nih herojev, ali velika dejanja iueje in organizacije čeških legijonarjev-Sokoiov aH borb in žrtev sokolske krvi na irancoskih in italijanskih bojiščih? In. pri nas, ko si Sokol-prostak in neprostak ni upal niti na samem s Sokolom spregovoriti iskrene, to-lažilre nacijcnalne besede? Toda za enkrat teh žalostnih spominov ne želim vzbujati. Češko Sokolstvo ni nikdar zabranje-valo javnih razprav o sokolskem žlvijeniu. Pogoste diskusije o načelnih vprašanjih v Javnem tisku organizacijo držiio či- to In močno. Ug-eden član starešinstva .ISS mi pravi: Privatniku kot svobodnemu državljanu vendar ne moremo braniti iti v Budimpešto, v isti sapi pa trdi. da svobodnemu državljanu Sokolu ni dovoljeno svobodno razpravljati o sokolskih zadevah v časopisju. Tudi v tem praksa dvojnih moral ni mogoča. Javna diskusiia Je zabra-nlena, dokler o dvomljivi sokolski zadevi ne zavzame kompetentni forum stališča In redakcija zapira svoje predale v Sokolskem glasniku za nadaljnjo tozadevno razpravo fglej S. jrl. od 1. 3. t. 1.). Menim, da aplikacija odborovega sklepa ra ta slučaj ni modra. Ako ie sporni predmet osebno disciplinarnega ali splošnega organizacijskega značaja, ima sklep »primoranega molčanja« lahko svojo korist. Stvarna kritika o izvajanju o tolmačenju sokolske prakse v konkretnem slučaju, izvirajoče iz osnovnih principov naše ideologije, more edino koristiti. Nikdo ni nezmotliiv. Boi-mo se sterilnosti in dolčanja. Molk le pogosto smrt. Izogibajmo se dogmatizir^.nia tam, kjer ta metoda nujno zavira vsak napredek. Ako ne moremo v organiziranem življenju zagovarjati neomejene svobode, smemo še mani soglašati s prisilienim molkom ki bije v obraz svobodi in demokraciji mišljenja in javni izpovedi nazorov. Vedno sem bil proti ohlapnemu gledanju na temelje sokolske misli: nacionalnost — anacijonalnost. Izšel sem iz češke sokolske šole. Poznam in vestno zasledujem razvoj češkoslovaškega Sokolstva. njega veličino in iskreno ter preizkušeno dejansko prijateljstvo do nas. Ne inorem pa razumeti vodstva JSS. da skuša vsako priliko porabiti za take ukrepe, ki Jih mora češko Sokolstvo občutiti kot nož v rebra. Bilo bi mnogo lepše priznanje, da je »spodrsnilo«. Prepričan sem, da so v svoji notranjosti mnogi bratje iz starešinstva že danes drugega mnenja in bi ne bilo umestno zmoto napraviti in v njej vztrajati. Starešinstvo zahteva strogo dlsclpllnskp postopanje proti krivcu, ki je zanesel debato v javnost To Je izraz srednjeveškega mišljenja In ga bo obsodil vsak pameten človek. Kaj bi rekla javnost, ako bi Sokol, ki se ne more opirati na kako poverjeno oblast, javno obtožil starešinstvo, da krši sklepe sokolskega sabora? Moje mišljenje Je:: Oba brata oihnpijca sta formalno pravilno postopala. Sklepi in "ostopanje tehničnega odbora in starešinstva v pogledu poseta Budimpešte pa so oogrešeni. Proti svolemu prepričanju v tako važni zadevi ravnati se morem, v Interesu sokolske stvari pa moram nastopiti edino pot ki mi Je odprta in ki io smatram tudi za pravilno. Nisem sicer pisec omenlenega članka v »Jutru«, toda svojega nazirania ne skrivam ter že'im, da tudi drugi bratie jasnega In objektivnega kritičnega gledanja povedo svoje naziranje.