GLASILO SLOVENSKE DNE PODPORNE JEDNOTE ^mi?** dtictgo, DI, pondeljek. 14. junij» (Junc 14), 1926 Finančna pomoč ruskega delavstva angleškim »tavkarjem jim je pretvesa sa akcijo. Vlada iada "belo knjigo", v kateri naslika rusko propagando na Angleškem v obliki 40—najbrž ponarcjcnlh-adokumentov. izdala čez dva miHJoaa dolarjev sa prtamTae vplitve, kolikor Je doslej znano. Moker Pittabargh Je bil prodan auhe- 7000 kliMjakik delavcev ustavi« le delo v japo«ddb tekstilnih tevsraah. / ftaagaj. Kitajska. 18. jun. Nova »iavke je izbruhnila v Japonskih f « kal II nih tovarnah v Bengsju H«!emtMI kitajskih delavcev je v boju. Delavska u-nlje so ns delu za izvedbo generalno «U+ke, Jafionski lov«miški ntagnatjo •o zagrozili, da prasele svoje to. varne iz ftangaja ia drugih K-tajskih tnvt na Jepoaako. (Hr/ojavka ne pove vzroka, tikaj so delavci zeatavkah) naroČiti PROSVEtA GLASILO SLOVIWM ItfMn PODPORNE JKOKOTB LASTNINA BI A) V EN 8KB IIAlOOnl PÖPPOKlfl JKPM0T1 Cma oglaaov po dusuiesa. lehfplsl — ne ▼»Saje. ss!©00 wu> Naročnina: Zadinjana dri« pal laU la $1,2» «• tri lau. |k«6 té tri maaee«. In an Naalor H m fc« Im Sik I tfsUMt "PROSVETÁ" MI74I Sa. Laarndala A •-TTHE ËNLÏillfERMËmT _Orean ai tSa HIavaao Unía—I Baaafit Society Owm4 ky BTs&fottftl mmttH Adrartlrins «tea sé iL fhitocriptíos: UalUd SUUs f Chicaga SS-M, and Yorolgn Ijf,"1" ■ "■ 1 Ifj[ ■ i C%iMgo) and Canada $6 00 pat "MEMBKK of TRS FEDERATED PRESS KOUKE VREDNOSTI imajo kompanijske h # UNIJE ZA MSLAV8TVO? fr Kl 0SVS' ~ r nemu dlju, vzdramijo in privedejo v svoje vrete. Kajti Čfe razredno zavedni delavci ne bodo opravili tega dela, ka pitalisti, bankirji in industrijski podjetniki ga ne bodo. suEizustu» % Naj gledamo na kompanijske pnije s katerekoli straši, prišli bomo do zaključim, ako trezno in pošteno odgovarjamo na to, kar opazimo na njih, da za delavstvo niso vredne piikavega oreha. Kdo je sprožil ustanovitev kompanijskih unij? Ako čitamo zgodovino delavskega gibanja v Ameriki, se prepričamo, da do ludlovskega masakra v državi Colo-rado nismo slišali ničesar o kompanijskih unijah. Takrat so stavkali rudarji. Bilo je spomladi leta 1914. Premogovniki so bila lastnina Rockefellerja ml. Kompanija je poizkusila razna sredstva, da zlomi stavko. Rudarji so s svojimi ženami In otroci prebivali v šotbrih, tam blizo njih je pa bil miličarski tabor in kompanljski stražniki. Stavka/ji so s svojimi družinami prenašali brez godrnjanja trpljenja, ki ga prinaša zima. BiH so neomajni v svojem sklepu, da so ne vrnejo na delo, dokler Colorado Fuel in Iron kompanija ne prisna njih zahtev, med katerimi je bila za stavkarje najvažneja priznanje delavske strokovne organizacije. I Neko noč so pa miličarji in najeti pobojniki napadli šotorfiče stavkarjev a strojnicami. Umorili so enajst oseb, med katerimi ao bile tudi žene in otroci. To je bil nečuven čin. Ustreljeni ao bili otroci in žene, ki niso imeli spora a premogovniško družite Po vsej deželi je bilo čuti ogorčenje. To splošno ogorčenje je povzročile, da je kompanija najprvo odnehala, a takoj je mislila na to, kako, ukani delavce. M Takrat se je rodila misel, da se ustanovi kompanijska unija. Raj pa je kompanijska unija? Delavcem ae naznanij da bodo imeli pravico ae organizirati v organizaciji, ki jim jo kompanija dovoli. Statut te organizacije je izde* lan tako, da se malokdaj pripeti, da je kdo drugi izvoljen v najvišji odbor kompanijske unij* kot kompanljski pod-repnik. To je dlovflt, ki skuša na ramenih svojih delavskih tovarišev prfU do boljše pozicije pri kompaniji in kl je vsakčas pripravljen izdati interese svojih tovarišev --delavcev. Naloga tega gl. odbdra kompanijske unije je, da potlači vsako afthtevo, ki ima v resnici koristiti delavcem. To se izvrti na U način, da se pri kompanijskih unijah sploh javno ne razpravlja, kal zahtevajo delavci. Dalje je naloga odbora, da pridiga delavcem potrpežljivost in da jih pripravi na znižanje delavske raeade, ako kompanija tako šeH. Naloga gl.- odbora in drugih odbo-rov kompanijske uniji je dalje U, da ustvarja take raz- He7nUmoWpddobiirka" mere, da ima kompanija vedno popolno kontrolo nad delavci v svojem podjetju. Delavci, ki so prev^j glasni ali celo pokažejo željo, da se ustanovi prava delavaka strokovna organizacija, v kateri o vseh zadevah odločajo le njeni člani, pa pridejo na črno listo. TI delavci to odpuščeni prvi, kadar prično pohajati naročila In ittao navad-: no nikdar več aprojoti v delo, ako ae ^udi natpčila po-množe. i. iiM Taka je torej kompanijska unija. Delavec ima pravico plačevati prispevke za organizacijo, ki dety'proti njegovim interesom, nima pa pravice govoriti o stvareh, ki koristijo njemu. Ako svarilo glavnih 'odbornikov ne sa' lefe, tedaj pride delavec na črno listo In če se poboljta, pa še zgub( delo. Na kratko povedano: Kompanijska unija is orodje, a katerim podjetniki drže delavee v žalostnih gospodarskih raamerah in ki jim slufti, da iztisnejo iz de|fi .delavcev več |*oflU. Ni čudo, ako se veliki trusti In njih podporniki navdušujejo za kompanijske unije, prave strokovne unije pa smatrajo sa nasprotnici» njih interesov. Za razredno zavedno delavce nI težko Izbirati med kompanijako unijo In oravo strokovno dravsko unija ■ razredno savednift delavcev ao pa šs'mtlljoai neaa-h delavcev, kl vidijo v podjetniku velikega dobrotnika človeštva, te dovoli ustanovitev komftanljske unije. Naloga razredno zavednih delavcev je pa, da te milijone JU ovirajo napredek In pohod delavcev h kbnč- HDslaveke Ht. NidReet Pa. — Ni moj namen snodtikati se nad kakim posameznikom, ali odssiti se moram, ds ne bomo spali večnega spanja. Skrajni čsa Je že, da se predramimo in začtumo s kulturnim delom. Bomo-li kam pri-¿11, bo drug drugega zavidal? Nikamor. Bratje, začnimo malo bolj složno, imejmo pred očmi, kako kratka je doba človeškega življenja. Sačnlmo skupno misliti ža nalo boljio bodočnost. Po naraVfeetn zakonu smo upravičeni do boljših življenjskih mer. Da se to posreči, ps je tr£-ba «kupnega dela. Bič kapi stov pada vedno krepkeje po nas trpinih, posebno po premogarjih. Mi smo jim največji trn v peli. Organfeadje razpadejo druga Sa drugo, lokal sa lokalom, se VjMiuje, kdo je temu Moje mnenje in ^rdno čanje js, da je vsemu temu krivo neznanje, brezbrižnost,, lenobfc. Delavstvo Je vsegs ls ssmo krivo. Ns fciasi ddlavstva fe ležeče vse. Ne Izgovarjaj se samo lia vodstvo, da je vsega krivo. Nsjj-grie se mi sliši zabavljanje: /ojKît smo prodanU Dokler délavée samo čakd, da bodo drugi zanj mislili, bo suženj. Orga-nizirpjmo se politično, ako hočemo izpod jarma kapitalizma. Drugega izheda ni. To pa ni dovolj, ako smo Slovenci organizirani 100 procentno, pri tem pa ne organiziramo med delavstvom; druge narodnosti. Slovenci se štejemo med prve naprednjske, žito bi bUa nafta dolžnost, delati Sa naše boljše življenje povsod. Po-' »ameznik Je ničla. Neumestno Je tudi, izgovarja-ti set Nimam čass za toi ali:1 Saj Iz tega ne bo nič. Izgovor:? Kaj meni mar, če raste trava ali ne, ko mene več ne bo, Je žalosten. Žal, da Je še vse preve* takih "naprednjakov". Da se to prepreči, je treba čitati napredno delavsko časopisje, kakor sta Prosvota in Proletarec. Delavstvo se vse premalo zanima za to sVojo koristno stvar. So ne-vedaeii, ki se izgovarjajo: Z^-kaj tiste lenuhe podpirati, ko pa ml znamo vse tisto že na pamet, kar pišejo. Obžalovanja Je vred-nalaka "učenost." Eno največjih sredstev sa delavstvo je, da v prostem času člta napredno delavsko časopisje* Izkušnjo in prepričanje me uči, kako plitve pameti je oseba, ako Čitati in pisati ne znal- Človek, kl zna, pa to zanemarja, pa nI dosti boljši od analfabeta.g| I to pišem, ne Želim koga rs lalltl, ali resnično Je tako. To Igltatelj, ako al površen, p6-]Hse malo v dobro čtlvo ln nikdar ti ne bo žal. «■ročano je bilo fte pa*rat, | na« rudarje v St. Michaelu pograbila peet nenasitnega mo-loha Uko silno, da je bila potiš pežljivost pri kraju pri najbll strajšem kskor pri najplltvej-Aem. Zastavkali smo kar vsi. Stavka je seveda trajala samo vse skupaj, bratje. Omenjeni dan tudi janca ne bomo pozabili. Pekli ga bomo na režnju. Tudi Slovenci Iz Johnstowna in iz Ccptemsurfhs, pridružite se nam. Pozdrav vsem zavednim delav-cemJUrom iffierike. — Henrik tfig, kar se JjpaAam v Pros veti, se mi še ni nudila prilika, da |>i poročala javnosti kaj sličaega. kar želim sedaj., Sploh je to redek slučaj med nami. kakor scfth med prebivalstvom Združenih drtav. . Izncnadena sta bila John in Mary Kunahek v UcCormicku dne «. junija zvečer!, Začudena sta gledala množico, ljudi, ki se Je pojavila da jima v spomin poroko, kor bi in ene zbrali nočeta, vesta lotih ples naj pred imele časa ni. Ko sta njunim domom ("surprise party" itn ice', ali srebrno presenečena k#-pravljlce iz tisoč Godba je zasvirala, v kofo in hočeta «ta Ženin in ne-po petindvajsetih e potoke kar ztl-Iznenadena nista liti, kkj to perneóte zavedla in pomirila, sntô imèlî1 vsi skupsj par veseli^ Uric ter se poveaelili vsi sku let skupi nja tudi dobi čloue! grenko uro dobrega. kajti petindvajset ^Mjvjje- kJt* Idh posebnih zmag, ali ako človek dobro premleli, pa spozna, da je to velike vatnosU. Postavil smo mota k tehtnici, da nam pretehta naš teiko naloženi premog. Ni veliko, eden dolar na mesec, toda ial, delavstvo ne mi sli. Kakih 4S procentov Izmed nas plačujemo toliko, da tS silo vidriujemo mota pri tehtnici. Polcv tega smo ustanovili Benefit Society of St Michael, Pa. To je zavarovanje se $200 za vaškemu bree izjeme, če Je afte-sjen sli samec. V slučaju, da ko-ga ubije, ae izplača ta vsota tal, da celo to teiko vzdržujemo De at^ar ne umre, sme Se namenili prirediti piknik dne 20. ju nlja. Prvi namen tega je, ds se stalo poiivi organisiraSje. Za vse potrebno pri pttnlku bo skrbni itNpravljsfoi odbor. Torej proatm vse blllnje rojake okol.., i loydella,Biverdala. Dun-la. Kraina la South forka. da aaa pnsStite In nam pomagate do Rja Le vtdruftenju je moč no ram na razpolago. BI I ta se boj ca nas vse rudarje sa po-Ifa mehkega pwmega t letu MIT Rake v raki. nuna oh rami in image mom Uti an sail strani. Se eekret apeliram aa itL^JmLš^akL pom^hi eživi marsikatero slabega več kot , j Navzoči smö bHl tHje čfani od prve poroke leta 1901 v Nemčiji, In sicer pMŽ^ljica teh vrstje, ki je prisostvovala kot'njuna prva družica, drugi pa, ki sd bili takrat navzoči, |ö dekrtna razkropljeni po Združenih državah, nekaj jih je še' onkraj morja, več pa jih krije hladna zemlja. Možje domnevajo in pravijo, da ženske rade vse Izbrkljsmo, kar pa ne odgovarja' reeaioi. Molčale smo, kakor bi ne bile imele jezi^ kov, «ako da ijubilanta nista nili Slutila, kaj nameravamo. Glavno vlofo so pri tern kajpada Igrale žene In dekleta. Vidite, 4a znamo tudi Ženske molčati, ako je treba! Johnu in Mary Kunshek želimo, da bi živela še aadaljnih petindvajset let «zdrava Hn otožna, kot sta živela do sedaj, A bi se leta 1951 na njuni «lati poroki zopet veseli sešll. Presenečena zakonca sta se ssenv sodelujočim lepo zahvalila, za darilo ln rekla sta, da ga bosta hranil* do svoje smrti kot dragocen spomin. — Frances Šinkovec. e a a Dober kuHviti napredek vzllc slabim delavskim razmeram ttlrard, Ohio. — 'Opisati hočem nekoliko naše delavske razmere. Kmalu bo zatenilo polovico Ista, pa Ae se nam nič ne obeta, da bo začela kaj boljše obratovati usnjama. V tej tovarni smo zaposleni večhfdbia val Slovenci te naselbine; ^Gd začetka leta pa do sedaj je bg tako elab obrat, da človek ni mogel zaslužiti niti za vsakdanje potrebščine. JaS sam se nahajam v nesel bini že šesto leto in Utos je prvi-krat tako slabet kar čaaa jaz delam v tej tovarni Kaj je temu vsrok, vsak sam lahko ugiba. Druge tovamc, katfrih je mnogo v okolij, večinoma izdelujejo jeklene Izdelke. Te obratujejo še preešj povelj no. k tega poročila je vsekakor razvidno, da ni nikomur svetovati. da bi hdttl sem iskat dela v uanjarni. Mnogo naših rojakov ae je moralo od tu podati ss drugim delom. rk* ,, Priznati moram, da kljub vsem teikočam napredujemo na kulturnem pdtyu jako po vol j no. to je lahko ifvldet vsak. kdor se j< udeležil koncerta ns "decoration Day" dne 31. maja. Spoznal Je lahkot da Slovenci v Gi-rardu ne «rSma. Pri sprevodu aa pokopališče je prvikrat v zgodovini Glrarda nastopila slovenska mladinska godba, ki je Iprem Ijala naše društvene troBojnlce Äopet smo pHšli korak dalje pred ameriško javapet me« ta. Ne smem ptiabitl tla se je ta-ga sprevodu udeležil tudi naš do-broaaani trgovec F. Orne h Clevelanda. kl ee je Jako po-hvafoo laraail glede mladinske Ü % PONDELJEK, *14. JUNIJA. tfodi>c-. Godba je izvajala točke pri koncertu, potem pa je igrala plesu do enajstih zvečer. Pevske tOČke je izvajalo slovensko >ev*ko podporno društvo 'Zvon' z Nevburga, Ohio, pod isbornim /odetvom Primoža Kogoja. Tako >crasno so zapeli, da je bila pub-ika presenečena, posebno njih cvartet je hO čez vse. Nastopilo je sjpveosko pevsko društvo ljubljanski vrt, ki je siP^lo par >pih pesmi pod vodstvom A. T. U*lovit'a. Gre jim vse priznan je. Imajo dobro izbran mešan zbor In so s petjem tudi dokazali, da tu rojena dekleta znajo krasno! zapeti slovensko pesem. Koncert ne je zaključil z bogatim programom. Vsak je odnesel lep utis domov s tega koncerta. - Rojaki, podpirajte kulturna društva, da bostri rodnega človeka v nastajajoče verstvo, ampak tudi v inteli gentnem čudenju kulturnega človeka. V tem je kaleče in mogočno zaupanje v globino življenja, v vsegamogočnost tvorne sile in obenem uvidevanje v i>o-gojnost jasa. i Zato je oni, ki se čudi, v nekem najvišjem smislu optimist; komaj se more sporazumeti s svetsklm modrijanom in oznanjevalcem resnice "ni admirarl". Pred nJim Ima neskončno prednost: njegovo geslo lahko začasno prevzairte, če ga delavnik zahteva, |er višje Že po sebi Obsega nižje; preko tega pa oznanja nauk, ki prerokuje svojim vernikom nekaj, kot večno mladoet, ki poglablja srečo in uči prenašati bolesti, ki daje Človeku zmožnost, da nam sebe kar najmočnejše čuti In da vendar postane od mbe kar najmanj odvisen, nauk: nil non admirarl. mmm h Ji1 Ufcko je kasaovail ve« Je Dolarska demokracija. Prhnarna kampanja treh republikanskih senatorskih kan- lidatov v Pennsylvaniji je a najmanj pol milijona dolarjev. Lahko pa je bilo izdatkov čez milijon dolarjev. Nekateri pravijo, da jp stara garda zapravila pet milijonov. ' , Vse to znači, da jp sedež v senatu dobra investicija. Senatorji imajo sicer beraško plačo $10,000 na leto. V Šestih letih, kolikor največ traja služba, je $60,000. Jasno je torej, da rs-di gole plače ne kandidirajo pripadniki stare garde. Kajti le norec bo isdal stotisoč dolarjev samo zato, da v šestih letih zasluži $60,000. Izdati milijone za senatorsko volilno kampanjo pomeni, da je mandat vreden najmanj eno milijardo dolarjev, ako ne več. Komu je vreden toliko? Hm, onim, ki postavljajo kandidate onim^dti plačujejo kampanje onim, ki diktirajo zakone v Wa.shingtonu. , jf Voliki? Well, v sedanjem šitadiju poli-tične demokracije so volilci večinoma avtomati, ki pro forma izberejo prave "prave može" izmed že izbranih pravih mož ... Tupatam se zgodi nesreča, da volilci ne izberejo pravega. Enkrat postane ta nesreča splošna . In takrat ne bo senatni sedež vreden za staro gardo niti pet centov. * x aaa Pozitivna oslarija. * Ce bi v znanstvu kaj veljala Trflnkbva veteučenoat, bi bila tudi njegova ¿kolastična filozofija — pozitivna veda. Filozofija, ki se opira na goro zmot iz starega veka (Aristotel, cerkveni očetje itd.), bi bila pozitivna veda! In astrologija in alke-mija bi bili tudi pofeitivni vedi! Good nltfht! a a * Poči v Nemčiji. Stari general Ludendorff ni imel dosti sreče s svojimi puči. Kakor pa zdaj poročajo iz Berlina, je njegova žena izvršila uspešen pUČ. aaa Grmada je ugasnila. Iz Jugoslavije ni nič kaj prida novic, odkar je knez Bonaventu-ra odpotoval na božjo pot k nam v Chicago. Eno je fotovo: V tem Čaeu, ko bo škof čakal na čikaški čudež, ne bodo sežgali nobene Cankarjeve knjige v škofijski peči. a a a Hribovski učenjak uredi te atvar. Dragi Žarkometl Frančiškane je treba opozoriti, da v svojem prihodnjem koledarju popravijo napako, katero so nsre-dili lansko leto. Po frančiškanski kronologiji Ima teden ssmo šest dni: nedeljo in pet delsv-nikov. En dan se jim je (zneverll. Sel je med brezverce! — Dako. a e a Vsa Čast ... 9 , Brisbane piše tudi to: "Ko je kardinal Bonzano, papežev zastopnik na evharistič-nem kongresu, dospel v New York, ga je pozdravil katoliški governor države New York, katoliški župan mesta Ne« York in spremili so ga katoliški policaji ., i Hm, zakaj policaji? Kaj P« Je kerdinal naredil? aaa » Novo d ruštve. Cenjeni žerkomet! issledil sem. ds se namerava ustanoviti v Johnstownu (okraj Mozham) novo katoliško društvo. Idejo za novo drbitvo je dal sveti A-lojzij. Ustanovitelji društvu « čisti anarhisti, dodslpetrioa komunisti, rimokstoliki. s«*W' agnostiki ln kruhoborci.^ vemu društvu dajo ime ' 4 in ftnops", ki Je nsjprtmern^ Ta društvo Je bilo potrebno. ^ ustanovitelji nimajo v drugih društvih. K o IzaM'* osnovo pravil, pošljem Ukoh "»pa* prosim, ne «»^J «e v naprej. — ******* Kn"- F'. a. t. a 4 * ifUrajls u "FraM*"1 l'ONDEUEK, 14. JUNIJA. TF^n î svoj Btlrl Zahtevajo» da Se glini je o predlogi gled4 preiskovanja domov. fij-i'i1 -' Washington, D. C. — Antlsa- lunska liga ima v kongresu vse-polno plačanih agitatorjev, katerih naloga je, da pritiskajo z vso silo na člane kongresa ter na kakršenkoli način spravijo skozi kongres svoj auhaški načrt. Ta suhaški načrt odobruje tudi administracija» torej najdemo administracijo a Coolidgem na čelu v tesnem objemu z zloglasno An-tisalunako ligo. Suhafiki voditelji so v .petek podvzeli velikopotezno akcijo, katere glavni namen je, spraviti čimprej na dnevni red Goffovo predlogo, katere glavna točka daje suhaškinl agentom polno moč, da po svoji volji vdirajo v zasebne domove ter brskajo za prepovedano pijačo. Suiiači so tako fanatično zaslepljeni, da niti ne pomislijo, da bi tako »početje moralo privesti do popolne anarhije, kajti ameriško" ljudstvo vkljub svoji potrpežljivosti ne bi nikdar mirno trpelo, da bi se na tak nesramen način kršile njegove osebne pravice. * V poslaniki zborniči je v petek kongrcsnik Celler iz New ,Yorka z ostrimi besedami napadel suhaški odbor metodistične cerkve, ki ima navado, da za plačo najema kongresnike, da držijo suhaške govore» ter to ne-lepo početje celo v javnosti zagovarja. Bogataški posHeai atara <160,000,000 zs plačati žrtvi ¡50,000 / Nova grtzi (kalifornijski admvatveni uradniki ae boje izbruha nove kuge. Los Angeles, CaL — Iz Venture, petdeset milj aeverno od tu, poročajo o veliki nevarnoeti izbruha nove bubonske kuge v Kaliforniji.,Tamošo je zdravstvene oblasti, ki imajo v rokah borim proti kugi, so izdale javno Vh javo, v kateri svarijo pred izbruhom dtrašne kuge. Svarilo je, bilo izdano, ko so ugotovili, da je imelo pet veveric, ubitih maja meseca, bubonsko kugo. Dr. J. C. Perry, Vi načeljuje zveznemu oddelku za pobijanje kuge, je na vse svoje zdravnike in uradnike, ) katerih nalog» je pokončavatt sumljivo golazen, zlasti podgane, izdal svarilo, da naj bodo izredno pozorni. Lansko l$to je razsajala v Ca-lifomiji bubonska kuga, ki je zahtevala trideset človeških življenj. i^m Porota it ta vsoto nakamla zlorabljeni dijakinji. — Vpraša-nje pa je, če bo to vaoto sploh mogoče iztlrjati. Battle Craek, Mich. — Arthur C. Bich, sin tukejšnjega milijonarja, je pred enim letom spolno zlorabil n dijakinjo Louiso King, hčerko delavskih staršev, ki ee je a delom vzdrževala na visokih šolah. Bogataški poeil-, než je bil pred meseci o<^ kriminalne porote spoznan krivim ter je bil obsojen na dosmrtno ječo. Sedaj sedi v jacksonski jetniš-nlci. Pred kratkim pa je vlošila Kingova še civilno tožbo proti Richu, v kateri je zahtevala odškodnino $100,000. V petek je bila tožba zaključena, ln sicer s tem,"da ji je porota1, nakazala 160,000 odškodnine. Toda dekle i>o težko iztirjala priznano ji zvoto. Tožila je Ri-che, ki pa nima nobenega osebnega premoženja. Od njegovega očeta pa ne more ničesir zahtevati, ker ga V svoji tožbi ni imenovala kot obtoženca. Brez dvoma je imel mladi posilnež lepo premoženje v lastnem imenu, a so prefrigani milijonarji tako ukrenili, da je bilo prepisano na očeta ali koga drugega in da radi tega njdgova nesrečna žrtva ne more njega loviti. Ce bi slučaj nanesel, da bt vrhovno sodišče obsodbo razveljavilo ter feicha izpustilo iz ječe, bi mogoče Kingova dobila svoj denar. Rich bi tem slučaju moral plačati tistih , $50,000 ali pa iti nazaj za železne mreže za dobo devetih mesecev, kakor določuje zakon za slučaj, da kdo ne poravna, od sodišča določene odškodnine. Sodni odlok glede $50,000 je veljaven do leta 1936, a takrat se ga lahko pred sodiščem obnovi. Rich je točasno pod zapor nim jamstvom $20,000. Jamstvo iij.'. •» • 1 » " » t , i Samo test senatorjev giaeovplo proti cestnemu predlogu. Waahington, D. C. — V petek je senat odobril a 68 proti 6 glasovom zbornični zakonski načrt, po katerem zvezna vlada še nadalje podpira gradnjo cest. V to svrho bo leta 1928, izdanih petinsedemdeset milijonov -dolarjev in ravno toliko leta 1829. Zakonski načrt nadalje predvideva, da se sme v prej navedenih letih izdati za gozdne poti ln steze po $7,600,000 letno. , Senator Reed Iz Penneylvanl-je je predlagal, da ae zniža vsota za gradnjo cest in sicer za štirideset milijonov v tistih dveh letih. is predlog je bil poražen s 63 proti 10 glasovom. ' ( PToti predlogi, ki določuj* $150,000,000 za ecete v dveh Istih, eo glasovali senatorji: Bingham in McLeah iz Conftetticuta, Metcalf in Geity iz Rhode Islen-da, Mošes iz New Hampehlra EdwardB iz New Jeraeya. PHOBT1TÄ» mmm mm HUDIČA v 'Nation«'. ni južni Ka- * t Obtoženi Nisem kriv. Vrši ss v lifornljl leto t ste ljubimkanja. General Stnlth Sodnik: Proatfn generala Jo-nesa, da stopi naprej. General Jones, vi obtolOjete generala Smltha, da je ljubimkal? General Jonei: Da. Sodntk: Zakaj V General Jones: Videl aem ga, ko Je to delal. Sodnik: Povejte kako! General Išnel: Dobro: ZaČe- je položil njegov oče in bo brže stalno v rokah sodišča, bi bil torej Rich slučajno izpuščen iz Ječe, bi dobila Kingova vsaj teh $20,000, če ne bi hotel plačati cele avote. Med porotniki so bile štiri ženske, med moškimi jc bilo pet farmarjev. Porotniki eo takoj enoglaeno sklenili, ds ee da toži-teljici odškodnina, debatirali so edino glede svote. V Calhoun okraju ni bila še nikdar določena tako viaoka odškodnina. PINCHOT JE PRIEN AL, DA MU JE DELAVSTVO POMAGALO. Havre, 'Francija, 18. jum Henri Moet In grof Obandi Moet, skatopnika znane lamponf-ake familije r Franoiji, ki sta se ravnokar vrnila ia Združenih držav, poročata, da jc v Ameriki dovolj francoskega šampanjca in da ga lahko faakdo dobi, kdor namreč vl^ plačati oenp. j - VREDNI SO KAPiTAtlSTI NA KURI. / . -V - - WaShington, D. C. — Senator King is držsve Utah je predložil senatu resolucijo, v kateri zahteva enako zaščito za vee. Ta enakopravnost za ameriška posestnike hej ee Izvede na podlagi Plettovege amendmenta, ki js bil sprejet v ustavo. On obtožuje, ds je kubSnsks vlada ko-ruptna, da kubaneka sodišča sprejemajo graft, ameriški kapitalisti postajajo ps žrtve do» mečih politlčsrjev pod pretvezo legalnosti. EJ, ej, kdo M si kaj takega mislil. Dozdsj je bilo med ameriškim delsvstvom razširjeno mnenje, da so kubanski pollti-čarji orodje amerftkih kapttali-stov, ds oni legije izkoriščajo kubaneka delavne. Vprav sedaj ja na KuM stavka železničarjev Te želeeniee pa uieo lastnina kubanskih pehtišsišev la kapttelt-stpv^ ampak v njih je na¿-I. Ce ZnaiMtvena vprsšssis la odgovori. "*«-¿it* in ubranita, mordo vasa I kdaj prav prido.) i ? ? ? ? y y T r M i Ali človek umre takoj, ko mu srce zastane? Zakaj je v Avstraliji toliko " navadnih živali, kakršnih ni n*kjer drugje na avetu? 3- Zakaj sklepamo, da Je luna *'lo mrzla? k Poskusite si sami odgovoriti "a ifornja vprašanja In potem primerjajte svoje odgovore s «ledečimi: , l Ne, toda človek izgubi za-v«'»t. Možgani so silno občutljl-vi- Kakor hitro prenehs srce in "veža kri ne pride več v flavo, Ožgani Ukoj otrpnejo in človek izgubi zavest. Ako eres zo-P* začne biti, pride klalk v mož-Vhht- in človek pride k zsvesti. Avstralija je otok, ki je ob-z morjem že več aiilijonov Prej se Je Avstralija držala **'Je. Ko Je postala otok, je o-hnnlla rui svojih tleh etarodav-n< bivali, ki so drugod povsod že 't " no izumrle, 4er so hOe uoiče-"d novejših in moHejMh *l-v"i-kih vrat . 3 Zato, ker nims zraka. Kader >' n» luni dan, trda j solne* tako '"mje površje, da je tam vro-* v peči, toda ponoči ni-** lu"s zračne odeje, ds bi ob-^ata dnevna gssMe ti ¡J? i*de temperatura na 4»Odo Wsshingtsn, D» C, — Ko -fe odbor zs preiskovo volilnega skleda, ki je bil ustanovljen ns podlagi Resdove nsenstae resolucije, vprašal governerjs Pinchóte, kdo mu je pomegal v volilni kampanji, ko eo ee vršile primarne volitve v Pennsylva-nijl, Je Plnchot odgovoril, da organizacija rudarjev United Mine Workere of America, Pen silvanska državna delavska organizacija in nekaj tudi 2enska krščanska temperančne liga. Dalje Je izjevfll da on nI dol tem organizacijam nobenega denarja, da vodijo zanj agitacijo, pa tudi organizacije ga aleo dale njemu. Njegove kampanja je stala $161,000, večina denarja je po prišla k žepe njegovega la njegove družine. Ta denar so potrošili njegovi odbor v rasnih okrajih In njegov glav ni stan v Philadelphia Plnchot izjsvljs dalje, da so Peppoijcve elle, ki so kontrolirale legislature, porazile enajst predlog, dvanajsto so pa pohabi le tako, da Je bila zanič. Zadnja teh predlog, ki je bila dvanajsta, j, imele sklicati legislature k /.aiu danju, da se tako urede primarne volitve, da je ISfetJučena volilna korupcija.,. V okraju Allegheny Je dokazan* da ia bilo izvršenih 700J volilnih eleparij. tm šepet tel Pariz. 12. Jun. — Zizl Umh-llas( abOrgesatfČna žena bivMga rumunukega prestolonaslednika Karta, je danes nastopila proti IMMSI prisili, ds lo Je tako: Kuttcem tedna bil v hiši zenerala Smltha. jfedptk: EakaJt General Jmse: Prijatelja sva. Sodnik: Od kdaj sta prijatelja^ General Joaeš: Od takrSt ko Sto pobotjKëvala Hsltčane. Sodnik: Nadaljujte! ^ General Jbnes: Dobro! 8ede-s sva skupšj pri zajtrka, ko Je vstopila krasna Žensks. Ces neka S česa )p js general Smith vzel s seboj ns 'avtomobil s njo odpdjat „ 1 Sodnik : Kako SU se IJubim-kovala med zajtrkom? General Joneet Med zajtrkom nista ljublmkovala Sodnik: Kaj pa potem govorite? « , %'] Général , Jones: Sledil njunemu avtomobilu. Itgleda-o je ravnotako kakor bjit lo»| tels med seboj ljubiti Sodnik: Kako Ste jim aledlll? General JOnls: S svojim avtom. Sledil aem jima do hotele CsnnonedalÉMHa ■ Sodnik: McaJ Sto General Jonee vee po posUvsM I Sodnik: «aj ste videli v ici telut I General Jones f Sedle sta solo ia ss Ijub^ahovels. 1 Sodnik! Kaj sta delsls? < General Jonee: Kaj neki Gledala eta drug drugemu v oč ln neprestano ee ae križale njune c3? 6i\ eo s4 |ims tudi zelo svetile. Veliko eta ee emejala. OSlvldno nista vedela, kaj ee, ameriški kapiUl. Ti čarji so ee obrnili » pomoč predsednika Ameriške delavske federacije proti svojim izberi, ščevaloem, ko ao se prepričali, da Jih je ktdNUMka vlada pustila na cedilu. Tako ja tudi v tovarnah as slsdkor, tobsčnih in elsd-kornlh nasadih Senetor ^ing Je ps pronejdel, de niso kubsnskl delsvel s i romski, smpsk najbolj huda ee god na Kubi ameriškim kapitalistom. AU je že kdaj kdo slišal, da se ameriškim^ kapitalistom slabo godi v tujezemstvu? - Pet ubitih v poljskih Izgredih. Ostravics, Poljska. 12. Jua— Pet mo* — trijp delavci In dva policaja — ja bilo ubitih in šeet delavcev ter dva policaja težko ranjena v izgredih, ki eo izbruhnili tukaj v četrtek, ko eo ddav d v tukajšnji železarakl tovarn zastavkali In hoteli okupirati tovarno. > Jše vsstl ni razbilo vojaštvo v ak-bila Pilsudskijeva akcijo, kakofje v petek )! (Iz te vidno, da ci J i ali da vlade od bilo poi Na sUUne ljudi utonile v Re- London, ft. jbn. — Rum uni j s šs vedno trpi na silni povodsJI, U j« zadela deželo v začetku tona. Na etotlne ljudi je o» Is gmotna škoda je o- Kanton. KlUjeka. 12. Jun, Najmanj alo osSb Je življenj* v poplavi, ki Je včsrs to etorilif Zato da bo šlo na godi okoli njiju. ' Za svet sU bila izgubljene. Sodnik; Ali Je geperal Smith takrat imel Službo? General Jones: i Ne. Sodnik: Kako ste videli vse to? General Jones: Stal sem ss sofe. dnik: AH ste gotovi, ds js bil mož ns sofi general Smith? General *nes: Gotovo. Saj ga dobro posnem «e celo vrsto let. «einikt To jo dovolj. AH Jc^ gospod Rieka aovaešt Gospod Mleks: Da, gonpodl Sodnik: VI ste hišni detektiv hotela Oannonado? Mr. H tekst Tee, sir! Sodnik: AH ste videli generala SmMha in ono žensko? Mr, Hickst No, siri Sodnik: «akaj ata torej tu? Me, Hlebe: Edss mojih po-Js'je videl. 4 s Koliko pomogsčev govske zbornice. To je od lete 1988. Sodnik: Kako kaj Isvajate ta zakon? Mr. Hicka: Imenitno! ftkdnji teden smo jih brcnHi na as|ts osem. Ps še vseeno prihsjsjo. To je vzrok, "ds rabimo novo po-■e. Rabimo pa tudi več eo-delovanja s našimi gosti. Sodalk: Kako mislite, koope-rsoUŠ? * , i - Mr. Hickst Da nam pomaga uvsljavAi sakoa poslušnosti. odnik: Zal ml Je! Veliko sem ae trudil,'da poboljšam ino-Semce, toda vee aič mi ne pora. Kaj pomeni zakon po-eltsftaoetl? Mr. Hleke: Kongresnih ful Je prvi uvMsl, da povsreše govorjenje veliko vsč škodo kakor tisk. latd pa Jo sedaj ns-poatavno sa kogrnkoll, da bi is-gevčril lo ksj radikalnega ali pregrešnega, kar bi bilo proti vladi, poasboo če se to izvijšl v hotelu meddržsvne trgovske zbornice. Ts postava je od leta 1989. Sodnik: Toda rekli ete nekaj 0 sodelovanju. Kaj Je to? Mr. Htcke: Oh, kongreanlk Earful je bil tudi toliko daleko* viden, da Je spssnal, ds novih zakonov nI mogoče uveljaviti aio s policaji ln inšpektorji, fi in berlči, maršali la de-putiji, javnimi In privatnimi tektivi. Treba Je sodelovanja gostov. Tako Je sedaj nepeetav-no za kateregakoli goete, če ell-šl katerega dragega gosu reči kaj pregrešnega in pohujAl j tvega ali radikalnega, kar bi bilo proti naši dobri vladi. Tako, mora naznaniti vodatvu. Ta postava Jo od leta 1080. Sodnik: Kako ja kaj e to postavo? Mr. Hlcks: bboreol Zadaj teden je bilo obsojenih trilnšest-deeet gostov, ker niso povedal vodatvu hotela, kar so slišali. Povprečna obeodba je bila na tri mesece la eedeminšestdeset dolarjev kazni. Sodnik: Ali kako veste, ds nI eo povedali? Mr. Hicks: Imel sem nastal 1 Jenih trideset svojih pomsga-šev, ki so sMšall. tn če gosti nI so prišli povedat, da eo slišsll ps so bili v luknji. Sodnik:- Gotovo so torej vs prenehali govoriti? Mr. Hlcks: No, sir t V tem Js vsa zmeda. Clmdaljs bolj govorijo. Tu ps zopet prlds prav moj novi zakon. Samo sdsn gost Js bil šs v nsšem hotelu, ki je v četrtek rekel, ds veruje v bo- eta postava proti ljubimkanju? Mr. Hicka: Leta 1988 po postavi lzvorhe teorije. Sodntk: Kake teorije? Mr. Hicks f Izvorne teorije, tanje je vir vseh zločinov ln uboštva. Zato je odpravljeno, iudlčev tisk in govor ata vir neapodobm pa obnašanja. Zato eta odpravljene. Ljubimkanje lzW raaporoke. Ženski biro ln zvesnl depertment za delo eta uvedla preiskavo, ki je stala tri mlljone dolarjev ln sta doka-tala, da jeppakl nečedni ljubezni začetek ljubimkanje. Zato tudi ljubimkanje odpravljeno. Ampak edini način, da u-veljamo ta zakon Je moj novi zaton. Speljati jih je trebe, da vee poved*' Moja nova poatava, dragi gospod, je tako Imenitna, da jo agent, ki mene oglaša, menuje višek modrosti v moderni zakonodaji. Sodnik: Mr. HisMi, ker aem Ml dolgo č|Ss pri mornsrjlh In radi mojsfk Mvsnjs med narodi, ki so še daleč ss nami, niaom bil rsssveUJen s lučjo naših novih postsv, se vem zahvaljujom ss pojasnila. General Smith, proalm, vetanlte) General 8m!th: Da, goapod! Sodnik: General Smith, obeo-jenl ete. Nobena obramba vam ni dovoljena v*sagovor. Hilnl detektiv je dokassl, ds vss je eden njegovih pomočnikov vi del, ko ste IJublmksll. Tudi general je pričal, da ata ljubim ksll. Porota* kskor m mi povedali, je sdaj odpravljena v Zdru-ftenlk državah po navodilu naj višjega goapoda »veznega pravd-nlka Frustrata Is rasloga, da Je bilo mogoče uveljaviti Volstea-dovo poetavo leta 1988« Tud pravica sa obrambo, kot so m povedali, je odpravljena po na-svetu goapoda kongreenlka Lastchance, aamo zato, da se sa-tre vsskot ljubimkanje, de ohrani mlr^ ameriški hiši. Vee, kar ae še | Mr, Hicka: Edeniodovetdseet. Sodnik: lakaj edealadsvoUe* ■Mr. Hicks: Zato da es Ispol ■Hiška: We0, zakoni Mr. da ne pride nehana pregrešne literatura v ksterikoii hotel, ki Je last meddržsvne trgovske TI sskotri ss od leU 1987. V starih časih smo aamo gledali, še nimajo obiakovelci botólo steftdank a seboj. Zdsj moramo gledati v njih šape, če nimajo kakega pregraSeega me-sečnika. Sodnik: AH pogosto najdete pregreâno I i terato ro? Mr. Hlcks: Kajpede. Vednpl Rodi tsgs pa rabisao moj novi sOhon. Rs predvčerajšnjim smo prijeli nekegs M«*nehene, ds Je eo u Veliko ar drsne taS niglevect ; Sodnik: Kaj sU stsriH? »r. Hickst Trgll sa^ gsJs resto s «agszlaom VTSd Pm- da M l« eno minuto mmašsšu aasÜbSevne tr ki je n Sodnik: Ps rsa lepol Zaka ne ame reči, da vsruJs v boga Mr. Hicks: Ncpostavno Je verjeti v boga v katsromkoli hotelu naše meddržavne trgovske zbornice. Ts poatsvs js od Ists 1981. Sodnik: Zakaj pa ta postava lir. Hicka: Zakaj nakit Saj vender lehko vidite, da premlli (jetoli ne ame biti aobe ne oblaati nad našo modro vlado. Kar vlada reče, Je aešmot-IJIvo. Nikogar na sms bfU. ki bi dal komu dblsst, ketere bi vlada ne mogle od v/, ti. To Js po novi tahozvsnl Jun kovl postsvi. ts zakon J* naj težje uveljaviti. Junkova poatava Js rsvnotsko talka kakor Rarf ulova. Zato pa imamo no-vd postavo, katero sem vem omenil. 8odnlk: De. Omenili sU Jo Prisiu^n- Kaka Je ta poetevs Mr. Hkks: IomM motamo določeno nogredo petindvajseti dolarjev as v nsn pove kaj prrfrmirfa, aa« jw ri drugi gest. To Js naše edina Sodnik: ZaksJ? Mr. HicksiH R povedale, zato pa moraam Ime-U patov našla, da ara v* svet. To Je najnovejšo poeta-] va* Hednifct A tako! Mr. HJcke: po vrsti, mo $890,000*08. Kaj pa Je 800 miljooov dolarjev v prias čednostjo, ako vsa dežela spoštuje o I Sodnik: Dovolite, da vae resume*? Kdaj pa Je >Oft more s vami zgoditi je, da sta ^jcnl General Smith t Ds, zoepod Sodnik i^Oenerel Smith, degradirani ete« ne atopnjo poročnika. Sramoto Je ss smsriško agodovlno, ds js bilo toliko Mtk dobljenih ^fesersll, ki eo pili in ljubimkava». Od adaj napreji Js boljše sedo volj Iti se s limo-> nado MeClslIsns kakor pa piti s Urantom močno pijačo. Od sdaj naprej ee bo noša mornarica Izkrcavals,v tujeeemstvu trezne in spodobns, sli ps ko pogubljena. Stopite doli, general Smith ln etoplte gori, general Jonea! Oeneral Josea: Tukaj! Sodnik: General Jonee, vi ate živeli najapodobnejše življenj« najbolj uglednega državljanst Uvedli ate nejčtstejšs življenje v vrsta naše mornarico. Živeli ste po postovsh ln po resnici, brez kstera as more <*>stoJstl noben nsrod svetnikov, ne ds bi imel po zskonu vzgojen nsrod vohuoov,- VI dlks vseh dik, sto dobili nagrado v obliki zastušne mornareke medalje s šestimi Lfllaigml» ^«vetimi saponami, sedmimi peresi ln tremi dvoJnM mi križi. Armada In mornarica morata biti smerikasiafraal. Sodišče ae realde 1911 do 198S devetinpolurnega. Za boljše Izkoriščanje delovnega časa ao vpeljali Amerikanct takozvani Taylorov način. O tem drugič. ... * Umetno oko. Iz deloven je u-metnlh oči iz steklovine igra veliko ulogo v človeškem šivlje-nju. Ssmo v Parizu je sapoale-nih nad 400 delavcev, ki ae pečajo s navedono obrtjo. Zanimiva je aličnoat ponarejenega očesa a naravnimi očmi. Celo Meak mokrote znajo ponarediti. Izne-nadljivo Je dejstvo, da stekleno oko ohrani lo malo ¿aaa avoj prvotni eijaj. Solzo vsebujejo namreč neko poaobno kislino, ki razjeda bllščobnl emajl — bar-vo umetnega očeaa. Poeledlca temu je Itevtlho popraševanje IH) umetnih očeh, aamo v Parizu jih razpečajo mesečno nad 10— llfc tlaoč. ■ • ■ . > S| DOPISNA SOLA ZA POBOIJ-ÍAHJR ČLOVRdKE DRUtRE. V Sarajevu še pet let posluje m kaka proavotna organiaacija, katere glavni emoter Ja pridobiti državljane za boljšo etiko in moralo. Zavod ae imenuje Vido. vlčev proavjetno ptički pokret in izdaja tednik "Novt Čovjek" ter revijo "UsgaJatolj/1, Poleg tega ima zavod avc^o poaobno biblioteko in Je oanoval nekake vzgojne šole. Organtaacija se pričenja raztezati po vaaj državi, po mestih, trgih in vsssh ss ustanovljajo klubi, kateri eo člani dopiene žols. Dopisne šola Jo sedaj dvojna In deaega druga po naučnih predmetih vee razrede gimnazije. Sois traja aamo dve leti. fiolo upravlja profeeoraki zbor štirlnajetlh o-seb, ki Izdaja vaakl meaos zvezke o poedinlh predmetih, katera dobe člani šole. To je torej nekaka izobrazba po pošU, do katera 1ma dostop vsakdo, na da M puatil avoje delo. OrganUdranlh js v tej dopisni šoli ns tlsočs državljanov v JugoalsvUI, a članl-dl-Jskl ao tudi že v Areerlkl in Avstraliji Oblakovslei to lols, razni delsvel, Invalidi In drugi ho tudi Is polotili mature aa dr-lavnih gimnazijah In kakor po> ročs Vldovičev zavod, ss žs ns-ksterl nahajajo na unlvsraah, Msssčnu člsnarins za Člans to dopisne šole js v Jugoslaviji ato dinsrjev, ss tujino pa tri dolarjs. Delovni «aa. Babilonski napis« Javljajo, de Js 14., 21. In rej In v meafcu dan nean^če, to-ss vsako dele »»pripraven; tega haaorg delovni sloji gotovo niso eraatrell sa prasnoverje Svetopisemska sakonodaja ima1 zaslugo, da Je tem nazorom primerni sobotni počitek zakonito določila, vakk sedmi dan, la aicer ne aamo za. Svobodne, temveč is-rečno tudi rasušnje in sa tujce. — Svetovni pomen je dobU ne deljaki počMek a rimskim držav nim zakonom od 7. mares 381, ki ga Je izdal,« cesar Konstantin. Kljub temu ao pa uravnale krščanske držsve to vprašanj* zakonito šele prod par desetletji, vsaj, kar aa tiče trgovskih obre-tov. V*ssdnj«m šsau ao prid«-jali Amdeši Še eoboto popoldne ia Jo tmoudjejo week-end ase tedna) | Francozi ao Jih posnemali ia govorijo o "semaiaa anglaUe", S "engleškem tednu Tudi v Ameriki ao nekatere držav« proglasile eoboto popol« dne zs dels prost©. SedsJ V olj S aa dan v splošnem oaemurne delo; na jsponakem eo imeli od . |-mjMk[ mu.,_- , n- a ^¡^f^jjhjtflafr^'-. fjtfSktjč Iiaa 'nemški Berlin, 18. jun. — Komunisti v aemški zbornici so včeraj predlagali, da ae isreče nezaupnica Marsovi vladi radi toga, ksr ni Hada storila ničassr glede Hin-denburgovega planta proti razlastitvi knezov. Predlog je pro- mmocww pöklni! Znamenje (Maj 11-1926) potekla la dan. Ponovita Jo ttstavlmó?°Alio îteû ne pr™ mete. le mogoče vat avilen, kor nI bil alaéaR. Ako la vaš Hat plačaa In ga «a prejRis i. Ia -.«.«JU MJšmSM . I te, je mogoče vara vi jen vaioa napačnega nadlota, MMa etarl i§ novft naslov. Nall zagtognM so ni Üm-Itvenl tajnttd Ir «rugí so-stupniki, pri kolarlh lahko ÍÍ^ÍO ln za pol lati pS JjtSO» Clonl a N. P. I. laplolajo H****- ^jÈMMW' Za mesto Chicago In Cl-lo Uto 86A* doI Uto tiMAi Tadalk Moli» Mr as lahko UM aa-ml pall J rte na 88Hivi upRAvvmm à «prosvbta- tul fe UwaMi A**. PONDKUEK, 14. JUNIJA. * NAfi ZASTOPNIK Thom Celik, ¿lan dr. št. 21 S. N P. J. is Puebla, Colo., Satuje sedaj v državi Colorado. Upravni, štvo ga toplo priporoča rojakom ln še posebno naročnikom, da mu gredo na roke in panagajo p H agitaciji pa list Proaveta in pri prodaji knjig Književne matice S. N. P. J. _Philip Godina, uprav. POZOR GODBENIKI! Nudi ae vam lepa prilika z» nakup štirivrotne B. L. P. kranjske harmonike. Nizka cena Za pojaenfla pišite na: P. Veri derbar, 107 Superior St. Du-quesne, Pa. (Adv.) DA 8KUHA8 DOBRO PI. VO, PBBl PO NASE PRODUKTE. ^ FHOBVBT»^8 drhtela, «toda mar je to naša edina uaoda?" Goepo Harija je bila umirjeno poneeita, ia jo ljubila sonat-no obliko šivljenja. Ugatoil sem njeno neiagovorjeno bolest. "Menite tretjo sestro?" sem se prikrito smehljal. 'Tretjo eeatrol!" ' "Menite sebe?" Tedaj' je stopila k mizi in vse* la iz prodala skrinjico. Od modrih zaves je dihal v sobo mrak. Vsaka krošnja je bila kot odličen zvok, ki ae je upesnil v obliko. Gospa jeza hip obetala in se okrenUa k oknu. Bal aem se predramiti veličino to epokojnoeti, v katero je dihanje grozilo kot bliskavica v daljavi. Nenadoma je bela roka vztr*stala in položila na a-rajsko vezenino ns mizici šop pisem. "Kako ste rekli? Beg v samoto, beg v ..radost In jtes?" "In vir Razumel sem vso odgovornost toga trfnptka. Ali ona se je sbala mojega odflovora in je odvrnila: 'ln jaz? IJa, ha, mari vaa nisem prepoznala. Jas sem vam v zastneh, vsem, veem . . . O, nočete razumeti, prezir je vaš odgovor, hlnavščiaa je vaša tolažba. .Toda, ne potrebujem to-lstber "Tolažba? V resnici he razumem." Okrenil sem se k odhodu. /• Tedaj jo bela'roka segla k e-lektričqemu metulju, da je dvakrat posvonilo. V sobo je stopila sluŠkihjs. Pat minut kasneje sem srsbal is čaše čaja pod zelenim svitom električne tulpe. In gospa se je spustila v rezek smeh: »"No, sli naj vsm kar bres ovinkov povem: pesniki ste ob nstai podobi mrtvih deklet Jas,'jaz pa ae vam ne zdim vredna utesnitve?" Tedaj me je sšreslo kot stud. V enem ssmem hipu, v eni besedi, v eni kretnji sem doživel usodno sttoznanje: "ali nisem vredna uMbnitvs ? I" O, smeštia Isž tihih mrakov, vonjivih modrih sob, pritsjenih izpovedovanj . . . Učeni profeeor je rekel, da je kemija tieta panoga znanosti, ki bo imela to stvar v rokah. Biolo-gisti in drUgi znanstveniki marljivo delajo v svojih laboratorijih ter je njih dosedanji napredek tak, da ae lahko prerokuje, da bodo kmalu dosegli svoj cilj. Dr. Jennintgs je v svojem predavanju omenil, da dobi človea od ovojih staršev gotovo zalogo kemikalij, a za znanstvenika kmalu ne bo težko nadomestiti ali popraviti različne nepravilnosti ali pomanjkanje podedovanih kemikalij. Vsak otrok podeduje od svojih staršev gotove Celice, ki jih znanost imenuje "genes". V zdravniških besednjakih so "genes" opisane kot "podedovalni nositelji karakteristik". "Vsaka karakteristika je produkt medsebojnega delovanja genov in okolice, prav kakor je površina pravokotniks produkt njegove osnovniee iq višine", je rekel prof. Jenninrf*. *Ce spremenimo eden ali drugi faktor, s tem seveda spremenimo tudi produkt. "Značaj človeka,