NaroCnina
Dnevno Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 12O Din celoletno 240 Din
za Inozemslvc mesečno 33 Din nedel|»kn Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D.večji oglasi nad -45 mm vISIne po Din 2-50. velllcl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri vetlem o naročilu popuai Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6 1II Kokoplal ae ne vračalo, netranklrana pisma se ne spretemalo - Uredništva telefon št. 2OSO. apravništva št. 2323
Uprava le vKopitarlevi ul.il. ti ^ Čekovni račun: Clubllana itev. 10.630 In 10.34V xa lnserate, Saratevošt.7S63, Zagreb it. 39.011, Praga In Ounaf št. 24.797
V imenu vere
Mi smo izkusili in izkušamo vsak dan, da je pri fašistovskem režimu popolnoma zastonj apelirati na vest, čut za pravico in moralne razloge, kakor sicer veljajo v mednarodnem kulturnem občestvu. Ta trud si bo treba za bodoče sploh prihraniti, pač pa ne bomo nehali opozarjati svet na nasilja, ki jih fašizem neprestano v vedno hujši meri vrši nad slovansko manjšino v Italiji in dvigati svoj odločni protest. Nujno je potrebno, da se neprestano opominja vsa krščanska Evropa na svojo sveto dolžnost braniti pravice zatiranih, da se drami naša lastna vest in da se spominja fašizem, da je najbolj kričeče nasprotje temeljnim načelom, na katerih sloni naša družba, in zato ne more trajno obstojati.
Šef prosvetne uprave v nesrečnih osvojenih pokrajinah je nedavno proglasil, da se odslej tudi nauk v verskih in moralnih resnicah neitalijanskim državljanom Italije ne bo smel več podajati v šoli v materinem jeziku. S tem je vlada g. Mussolinija posegla v borbi proti našemu narodu v Italiji po sredstvu, ki se splošno smatra kot najskrajnejše, ako si fašizem ne bo izmislil tekom časa še hujšega. Kajti fašizem, se zdi, ne pozna sploh nobene meje svojemu samo-volju in je pripravljen pogasiti še tako primitivno načelo človečnosti, ako stoji na potu njegovim ciljem in miselnosti. Sistem, ki zavestno in hotoma taji vse dosedanje moralne fundamente krščanske družbe in jih je nadomestil z izpovedjo in prakso vseh vezi sproščenih nagonov moči, samovladja, strankarskega in nacionalnega egoizma ter brezobzirnega tlačenja slabejših, tak sistem se gotovo ne bo ustrašil najposlednejše konsekvence iz tega svojega evangelija primitivnih instinktov.
Fašizem, ki je zopet vpeljal križ, znak osvobojenja in odrešenja človeštva od vsega zla, v šole, je izgnal zdaj iz njih krščanski nauk v jeziku, ki je otrokom razumljiv, neodjemljiva last njihove duše in neodde-Ijivi del njihovega bistva. Slovanskim seveda. S tem ni zadan udarec samo narodnemu čustvu, narodnim vrednotam, ampak v enaki meri tudi pravemu, v srce zasajenemu in v praksi udejslvujočemu se verskemu čutu. Verski in moralni nauk, ki se človeku posreduje v njemu tujemu jeziku, od učiteljev, ki nimajo niti bitnega stika z njegovo duševnostjo niti imajo namen, v resnici učiti vero, ampak jo samo izrabljajo kot sredstvo za nekaj čisto drugega — tak verski in moralni nauk je največja profa-nacija krščanskega evangelija, tak nauk je še manj kot gola formalnost in popolnoma brez učinka, tak nauk samo demoralizuje ljudstvo in pravo vero ter moralo razdira. Zalo je ludi Cerkev vsikdar zahtevala in njeno pravo to tudi danes izrecno zahteva, da se vrši poduk o resnicah krščanstva v jeziku dotičnega naroda, zato se mora misi-jonstvo med pagani vršiti v domačem jeziku in se propovedovanje vere sploh ne sme kakorkoli posredno ali neposredno izrabljati v kakšne nacionalne in druge izven-religiozne posvetne namene. Tako je zlasti poudaril sedanji papež, sveti oče Pij XI., in neprestano poudarja, medtem ko rimski fašizem s svojim brezčloveškim postopanjem proti katoliški slovanski manjšini temu brez vesti in zadržka kruto bije v obraz.
Razume se, da bo fašizem, ki mu je vsaka plemenitost, vsaj napravi drugorod-cem, popolnoma tuja, poskušal izrabiti prepoved šolskega verskega poduka v materinščini v vseh njenih možnostih. Cerkvi se seveda ne more prepovedati, da ne bi učila otrok krščanskih istin v cerkvenih prostorih, toda fašizem računa a raznimi težkočami lokalnega značaja, ki so tu in tam s tem združene, potem pa uvaja zdaj sistem skrajnega šikaniranja domorodne slovanske duhovščine in bo znal tudi po svojih »balillah« vplivati na otroške duše, da bo efekt te prepovedi segel še delj, nego je v njej striktno vsebovano.
Gotovo je, da Cerkev najodločneje protestira proti izrinjenju krščanskega verouka v materinščini iz šole. Kajti to je za dolične otroke in dotični narod enakovredno s iz-brisanjem vsakega pravega in pristnega verskega in moralnega poduka v duhu Cerkve sploh. Kakšen bo verouk, ki ga otroci ne razumejo? In če bi za silo kaj razumeli, bo ostal prazno, v srce ne segajoče žlobu-dranje, ki ne dojema bistva. Zraven tega pa italijanski učitelj iz Sicilije ali Kalabrije, četudi bi ga otroci popolnoma razumeli (kar pa je in bo še dolgo, dolgo izključeno), ne
lfolitoe o Bosni so utrdile olado
r Belgrad, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Savtič je danes nadaljeval svoje razgovore s političnimi osebnostmi v Belgradu. Sestal se je s samostojnim demokratom Svetislavom Popovičem in Mi-livojem Pavlovičem v prostorih Prometne banke. O tej konferenci so vsi politični krogi mnenja, da je Savčič v tesni zvezi s KDK. Jutri bo Savčič odpotoval v Užice. V Belgrad se bo vrnil šele v soboto. Zato se tedaj pričakuje odgovor predsednika vlade g. dr. Korošca, ki ga bo dal g. Savčiču v imenu četvorne koalicije. O tem odgovoru se trdi, da bo vseboval konkretne ponudbe. G. Savčič je izrazil nado, da mu bo g. dr. Korošec do sobote dal gc?ov odgovor, ker se je predsednik vlade že razgovarjal o tem vprašanju z gg. Davidovičem in Vukičevičem in se pričakuje še pred soboto sestanek z g. Spahom. Sporazumevanje bi se imelo izvesti na ta način, da bi, ako bi se sporazum sklenil, četvorna koalicija in KDK sestavili koncentracijsko vlado.
To vest je prinesla današnja »Pravda«. Ob vesteh, da bi se sporazumev,-'* izvršilo na taki bazi, da bi morala koncentracijska vlada izvesti volitve, je avtoritativna o-ebnost dala danes sledečo izjavo:
»V Bosni in Hercegovini smo imeli volitve. Sedaj pa se ne bomo ^alje borili. Imamo važne posle, katere moramo dokončati. Sicer pa je Bosna jasno pokazala, kaj narod želi. KDK je tam propadla, vlada pa je dobila trikrat več mandatov kot KDK.«
Kakor smo zvedeli iz vladnih krogov, bo vladna koalicija po g. dr. Korošcu odgovorila Savčiču, da se takoj prične z razgovori, oziroma sporazumevanjem in da se smatra, da morajo razgovori temeljiti na današnjem ustavnem režimu.
r Belgrad, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Ob priliKi komentiranja rezultatov občinskih volitev v Bosni in Hercegovini, so dajali prvaki političnih strank zelo značilne izjave. Eden izmed njih je izjavil: »Značilno je, da je vlada pri občinskih volitvah zmagala. Prve volitve so pokazale to, kar mi stalno zatrjujemo. Pokazale so, da ljudstvo ne razume borbe KDK in da dobro pazi, kadar oddaja glas. Pri prvih volitvah sc je to pokazalo. Pokazalo sc bo to tudi pri naslednjih volitvah. Pri skupščinskih volitvah še bolj, kakor drugod. KDK bo vedela, da je zanjo samo velika sreča, da zdaj ne gremo na volitve.«
Avdience in konference
r Belgrad, 30. okt. (Tel »Slov.«) Danes opoldne jc bil predsednik vlade g. dr. Korošec v dvoru. Ko se je vrnil, je imel v predsedništvu vlade daljši sestanek z g. Vukičevičem, s katerim se je razgovarjal o političnih vprašanjih. G, Vukičevič sc jc nato sestal z g. Baričem. Nato pa se je razgovarjal dalje časa tudi z g. Davidovičem. G. Barič jc bil istotako sprejet od Nj. Vel. kralja v avdienco. Popoldne je bil v avdienci pri Nj. Vel. kralju finančni minister g. Subotič.
Novo zasedanje oblastnih skupščin
r Belgrad, 30. okt. (Tel, »Slov.«) Nj. Vel. kralj je podpisal na predlog predsednika ministrskega sveta in otranjega ministra ukaz, s katerim sc skličejo vse oblastne skupščine za dne 5. novembra v svojih glavnih mestih.
„Obzorove" informacije
6 Zagreb, 30. oktobra. (Tel. »Slov.«) »Obzor« prinaša iz Belgrada vest, da je vlada pristala na revizijo ustave, samo da je treba, da KDK pove, kaj želi iu da je pred volitvami treba sprejeti proračun. »Obzor« pravi, da se g. dr. Korošec nikakor ni odrekel svojemu avtonomističnemu programu in pravi, da stoji na tem stališču tudi dalje. V Zagrebu se danes s temi glasovi spravlja v zvezo tudi današnja avdijenca g. dr. Korošca in g. Bariča. »Obzor« je mnenja, da se bo vprašanje ustave in splošne orientacije četvorne koalicije obravnavalo na prvi prihodnji seji šefov skupin četvorne koalicije.
Edtao mogoč odgovor SDS
r Belgrad, 30. okt. (Tel. »Slov.«) »Pravda« prinaša pismo brata zunanjega ministra g. dr. Marinkoviča Mihajla, v katerem le-ta ostro napada politiko SDS. Tej politiki očita: Čeprav ves svet ve, da jc glavni cilj demokratske politike klevetanje vseh in vsakega. Preje ste klevetali Hrvatsko in Hrvate, sedaj pa klevetate Srbijo in Srbe. V tej državi, ki jo SDS tako brezvestno sabotira in ruši, sprejema vodja SDS in njihova žalostna družba največjo sinekuro, ker redno sprejemajo dnevnice, čeprav nikoli nc prihajajo v skupščino. Pribičevič pa osebno prejema tudi poslaniškc dnevnice in ministrsko plačo od države.
Spomenik našim junakom v Olomucu
r Belgrad, 30. okt. (Tel. »Slov.«) V Olo-muc je odpotoval minister za vere g. Dragiša Cvetkovič, da prisostvuje odkritju spominske kapele jugoslovanskim junakom, ki počivajo v bližini Olomuca na skupnem pokopališču. Za časa odsotnosti bo g. Cvetkoviča zastopal minister za socialno politiko g. Barič.
Vilder napada Davidoviča
č Zagreb, 130. oktobra. (Tel. »Slov.«) Ve-česlav Vilder je napisal v »Riječi« uvodnik s podpisom »Skromni delavec«. V njem odgovarja na Davidovičev govor preteklega tedna v Belgradu in pravi, da se je leta !927. pojavila presija od zgoraj proti parlamentarizmu in borba proti demokraciji. Ponovno se je okrnilo, kar si je pridobilo ljudstvo od leta 1903. Očitno je šlo za Davidovičevo glavo. On se je spočetka hrabro branil. Davidovič, ki je bil zastavonoša demokracije, je šel k radikalom, proti katerim je hotel prej organizirati akcijo. Zato Vilder pravi, da ue morejo imeti Davidovičeve besede o enakosti in jugoslovanstvu pri nas sploh nobenega odmeva, ker so Davidovičeva dejanja nasprotna njegovim sladkim besedam.
Poljaki orostavljaio 10 letnico Češkoslovaške
v Varšava, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Poljski uradni krogi so se prav posebno udeleževali proslave desetletnice Češkoslovaške na Poljskem. Tako se je proslave v češkoslovaškem poslaništvu v Varšavi udeležilo 8 aktivnih poljskih ministrov z ministrskim predsednikom na čelu.
Zahval? dr. Benešu
r Belgrad, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaški zunanji minister g. Beneš je danes poslal zunanjemu ministru g. dr. Marinkoviču sledečo brzojavko:
»Njegovi Ekscelenci, zunanjemu ministru g. dr. Marinkoviču! Vlada republike jc bila srečna, da je sprejela od Vaše vlade izraze tako toplih želj. Iskreno se Vam zahvaljujem. Vaša vojaška delegacija, ki smo jo z veseljem videli med sabo, ko jc prisostvovala naši proslavi desetletnice, Vam bo povedala, kako globoko je ideja enotnosti in iskrenega prijateljstva obeh naših držav prodrla v naša čuv-stva in srca. Beneš.«
more pronikniti v dušo slovanskega otroka, da bi mogel z vspehom vsaditi vanjo večne resnice, ki zahtevajo posebno odprtost duše, najboljše metode, največjo duhovno sorodnost in sozvočje. Cerkev pa mora imeti tudi pred očmi, kako bo režim skušal v duhu te svoje prepovedi krščanski verski poduk sploh ovirati in obrezuspešiti, kjer ga bo delil v svojem duliovnopastirskem delokrogu njen zastopnik.
Sveta stolica je vedno junaško brez oziru branila vero ni njene vrednote pred vsakim izpačenjem in onečaščenjem, tudi proti nacionalizmu in njegovim pretenzrjam,
proti vsakemu izrabljanju vere v nacionalistične namene. To je in bo tudi storila v obrambo katoliške vere, katoliškega verouka, katoliške duhovščine, ki podučuje in vodi k večnemu izveličanju slovanski narod v Italiji. Mi zato gledamo vanjo z zaupanjem in pričakujemo, da bo primerno večji nevarnosti ludi s primerno večjo energijo nasto-pila za najclementarnejšo pravico vsakega naroda: da o n i n njegovi otroc i čujejo božjo besedo v s v o jem, s g r p j o v ar o dno dušo zve t a vem j r ■ ' i v. To kot--»orir.no zaVl"v<'n interesi c. krščanstva, katoliške Cerkve.
Historična seja
slovenskih oblasti
Dostojanstveno in mogočno je slovenski narod z mnogimi svečanostnimi prireditvami proslavil historični dan naše svobode, toda od vseh teh slavnostnih sej je bila brez dvoma najpomembnejša slavnostna seja ljubljanske oblastne skupščine. Ne samo vsled odlične udeležbe, temveč v prvi vrsti, vsled programa, ki je bil na tej seji izrečen in ki je in o-tane najvišji slovenski program za vse čase.
Ni pa bil le izrečen najvišji slovenski program, temveč tudi trdno utemeljen, da ne potrebuje nobenega novega argumenta, da stoji pred nami kot iz granita izklesana resnica. Kajti »odkar je začel slovenski narod živeti svoje lastno politično življenje, je bila vedno zerlinjena Slovenija veliki ideal Slovencev«, tako je na kratko podal historičen dokaz za zedinjeno Slovenijo predsednik ljubljanske oblastne skupščine dr. Natlačen in ta dokaz je neizpodbiten. Prav tako ko drugi dokaz, ki ga je za njim podal predsednik mariborske oblastne skupščine dr. Lcskovar, ko je dejal: »Vsi Slovenci tvorimo eno duševno enoto, združeno tu v Ljubljani, v stari slovenski pre-stolici! ... Da se razkosati ozemlje v posamezne dele, ne da se pa razkosati narodna zavest, narodna miselnost, narodna duša.« Ta skupna zavest pa se more programatično formulirana glasiti le: Zedinjena Slovenija.
Historična zasluga obeh slovenskih oblasti je, da stopa slovenski narod v drugo desetletje svoje svobode z jasnim in pogumnim programom zedinjene Slovenije. Ta zasluga je tem večja, ker skuša gotova stranka z gojitvijo že davno zastarelega nasprotstva med Štajerci in Kranjci kovati političen kapital. Da so člani mariborske oblastne skupščine krepko nastopili proti tej nevredni licitaciji na najnižje partikularistične instinkte, jim bo slovenski narod večno hvaležen. Dosti maloštevilen je že slovenski narod in gorje mu, če bi dovolil, da bi mu še lastni ljudje umetno trgali njegovo ozemlje z novimi mejami. 29. oktober je pokopal vsak separatizem med nami in da ta njegova velika pridobitev ne ugasne, je pozitiven uspeh slavnostne seje obeh slovenskih oblasti.
A še večje priznanje moramo izreči zastopnikom naših slovenskih oblasti. Nis« samo poudarili pravi slovenski program, niso ga samo najpopolneje utemeljili, temveč pokazali so tudi pot, po kateri pridemo do njega.
Ne z brezplodnimi ustavnimi prerekanji, ne z zagrizenim parlizanstvom, temveč samo s solidnim delom in s stvarnostjo. S svojim delom sta obe slovenski oblasti dokazali, da ni njuno delo le v korist slovenskega naroda, temveč tudi v nič manjšo korist države. V samoupravah se izvaja konsolidacija države in čim večje bodo samoupravne pravice oblasti, tem večje bo tudi njih delo za konsolidacijo države. Le v nteresu države je treba razširiti delokrog oblasti, ker z njimi se država utrjuje, ne pa razdira.
Da tako pojmujejo slovenske oblasti svoje delo, so dokazale z dejanjem, svojimi uspehi in zato imajo tudi pravico, da zahtevajo za sebe zaupanje. Nad vse dobro bi storili radl-čevski poslanci sebi in svojemu narodu, če bi po slovenskem zgledu podali isti dokaz za oblasti, ki so v njihovih rokah. Na zmotni poti so radičevci, če mislijo, da pridejo do svojih pravic le z zaletavanjem v Belgrad in motijo se, če polagajo vso važnost le na agitatorstvo. Uspeh je vedno le v delu, v stvarnosti, v tem, da zna delati, ne pa da večno le govori.
In da znajo delati, sta pokazali obe slovenski oblasti in s tem pokazali pot naprej ne le slovenskemu narodu, temveč tudi hrvatskemu. Ali pa bodo današnji voditelji HSS dovolj pogumni in dovolj uvidevni, da bodo temu zgledu tudi sledili? Ali bodo dovolj močni, da se emancipirajo od velike besede in postanejo možje dela?
Zopet je jasno postavljen slovenskemu narodu njegov najvišji politični ideal, zopet je jasno povedana pot, ki vodi do zedinjene Slovenije in da je to veliko dejanje izvršeno, je zasluga obeh slovenskih oblasti in zato je in ostane ponedeljkova seja slovenskih oblasti historična seja za slovensko politiko.
Ponosni smo na to, da je bila izvršena proslava 29. oktobra s tem pozitivnim dejanjem in polni zaupanja v bodočnost smo, ker je podan dokaz, da je slovenska politika realna in na trdem temelju. S programom zedinjene Slovenije je slovenska stvar vedno napredovala in bo tudi v bodoče.
Časopisni uspehi zbora KDK v Celju
Za naše nasprotnike iz KDK leži očividno ves uspeh njihovega celjskega zborovanja v številu prisotnih. Koliko jih je bilo. »Montags-Presse« je videla 2000 oseb obsegajočo dvorano polno, »Morgenblatt« jih je naštel že 2500, zagrebške »Novosti« in »Jutarnji list« sta prištela še 500 tako, da bi jih moralo biti vsaj 3000, a slovenski demokratski listi se tudi s tem številom niso zadovoljili in so jih naštevilili kar 4000, »Jutro« celo nad 4000. Po objektivnih ugotovitvah je dospelo iz ljubljanske smeri z vlaki okoli 1000 oseb, za katere bi mogel opazovalec soditi, da so prišli na zborovanje KDK. Med temi je bilo po »Jutrovem« sporočilu 500 zagrebških akademikov, v resnici pa je bilo teh omla-dincev le 300. Z mariborske strani je dospelo na zbor z vlaki komaj do 500 ljudi, iz Savinjske doline pa celo samo 400. Vlak, ki dospe okoli pol 15 na celjski kolodvor iz Ljubljane in ima v Zidanem mostu zvezo z Zagrebom, je dospel v Celje naravnost porazno prazen. Imel je nič manj kot 11 vozov nezasedenih. Isto je bilo s popoldanskim savinjskim vlakom, ki je imel kar okoli 30 vozov, pa jih je privozil v Celje v večini prazne. Razen v Žalcu in v Laškem ni bilo na nobeni postaji mogoče ugotoviti kakega posebno živahnega vstopanja. Isto je vse lahko ugotovil objektiven opazovalec tudi pri odhodu večernih vlakov. Mogel bi pa to vse pohditi tudi celjski postajenačelnik g. Jakel. Videti je bilo dalje tudi do 40 demokratskih ljubljanskih akademikov, ki so dospeli v Celje s četrtinskimi voznim kartami radi — znanstvene ekskurzije. Mnogo udeležencev — gotovo do polovice —
—	je prignal firbec. Lep del udeležencev se je zadovoljil s tem, da je šel pogledat Mačka in Pribičeviča, nato jo pa zavil v krčmo, kar lahko potrdijo celjski oštirji. Saj je celo del najetih zagrebških omladincev raje pokušalo dobro kapljico v gostilni Jicha na Starem gradu, kot pa cte bi pcelušal vezanje otrob v Celjskem domu.
—	Kje je po vsem tem ostal narod, ki ga je pritegnila »ideja« politike KDK!
Cevski dom bi k mata zgorel
Tako piše na široko tisk Zerjavove stranke, ker da je nekdo podtaknil ogenj z grdim namenom, da bi tako onemogočil »veličastni« shod KDK. Ni treba posebej poudariti, da je ta prepozna reklama za frazerski shod KDK čisto brez podlage, kajti šele v ponedeljek zjutraj je bilo opaženo, da so tlele v kleti nekatere vreče. Jasno je torej, da so se mogle vreče vneti šele po shodu.
Vseeno pa radi priznavamo, da je bila ▼ nedeljo zelo resna nevarnost, da se Celjski dom ne vname. Zakaj stara resnica je, da se slama silno rada vname in da je ni mogoče pogasiti. V nedeljo pa je bilo v Celjskem domu prazne slame kar na kupe in nekaj te slame se je pojavilo še v poročilu »Jutra« o celjskem shodu.
Zatorej gospodje od KDK, ne mlatite preveč prazne slame, ker drugače vam bo vsa čarobna stavba KDK še nad glavami zgorela.
Konfiscirani govor dr. Mačka
Celjski govor dr. A. Mačka je bil deloma konfisciran. Toda ne od drž. pravdništva, temveč od »Jutra«. Na celjskem shodu je namreč dr. Maček govoril tudi o propalem jugoslovenstvu. Ves ta del govora pa je »Jutro« kratkomalo izpustilo. Bil je za esdeesar-ske integralne Jugoslovane pač mnogo preveč neprijeten in zato da je »Jutro« kratkomalo zaplenilo.
Novi aoostol napredne fronte
Na celjskem shodu se je predstavil g. Svetozar Slovencem kot novi apostol napredne fronte. Vroče je priporočal napredno fronto in svoje priporočilo zaokrožil s to-le okroglo: »Vi morate postati apostoli napredne fronte v Sloveniji in dejati: Pripravljen sem dati glavo, a napredne fronte ne dam.«
Upamo, da bodo vsi napredni frontarji verno izpolnili nauk g. Pribičeviča, bomo potem vsaj dobesedno imeli napredno fronto z ljudmi brez glave.
Prav za prav pa smo imeli take frontarje tudi že preje.
Ljudevit Posavski s celjskega shoda
Po »Jutru« in tudi drugih verodostojnih pričah je pričel g. Ivan Puceij svoj historičen govor v Celju tako-le:
»Danes teden je zborovala KDK v Sisku. Zborovala je na istih zgodovinskih tleh, kjer smo pod Ljudevilom Posavskim pred stoletji pognali ilasan ago v Kolpo.« —
Ne vemo, zakaj so se g. Puclju tako zamerili Kranjci in njegovi ožji rojaki, da jim hoče odvzeti več ko zasluženo slavo zmagovalcev pri Sisku. G. Puceij, ki je doma blizu Turjaka, menda vendar ve, da so pri Sisku zmagali Kranjci pod poveljstvom Andreja Turjaškega. Šc težje pa razumemo, zakaj se je g. Pucclj tako zagledal v Ljudevita Posavskega, da ga vidi še leta 1593. v bitki pri Sisku, ko je bil vendar že 823. umorjen v Srbiji.
Ali se je mogoče g. Puclju tako zelo zamerila slovenska zgodovina, da je mahnil po njej kar z mesarico.
No, pa nič ne de. Imamo tako šc enega novega zmagovalca, in sicer Ljudevita Posavskega s celiskega shoda, ki ic razklal slovensko zgodovino.
Pozto Hlinke Cehom
v Praga, 30. okt. (Tel. »Slov.«) O priliki proslave desetletnice je slovaški poslanec Hlin-ka v spomenici pozval češki narod, da naj revidira svoje dosedanje lazmerje nasproti slovaškemu narodu. Češki centralistični krogi naj izpolnijo slovaške zahteve. Češki narod naj revidira svoje stališče v verskih vprašanjih. Vsak
Čeh se je lahko v teh desetih letih prepričal, da slovaškega naroda ni mogoče traktirati niti s '* husistizmom niti s poganstvom. Nezaslišano je n. pr., da gotovi češki krogi radi nesreče na Po-riču nameravajo odstraniti Marijin steber na Staromestskih namestili. Čehi naj se učijo iz zgodovine.
»Zeppelin" d oiharfu
v Ntwyork, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov »Grof Zeppelin« je danes takoj po polnoči srednjeevropskega časa preletel vzhodno točko Nove Fundlandije. Nekaterikrat je moral zrakoplov leteti v zelo slabem vremenu, vendar pa je bila smer vetra ugodna. Včeraj popoldne se je moral »Zeppelin« večkrat hudo boriti z nasprotnimi vetrovi, katerim se je skušal ogniti s tem, da je letal sik-sak in iskal raznih višin. Parnik »Mauretania« je opazil zrakoplov ob 13.15 srednjeevropskega časa na točki 45 stopinj 53' severne širine in 41 stopinj 40' vzhodne dolžine. Zrakoplov je brzojavil: »Na krovu je vse dobro.« Ker se torej nahaja že vzhodno od Nove Fundlandije, ima že za seboj največjo nevarnost velikega zračnega pritiska, ki se je
širil z deževjem in jugovzhodnimi vetrovi proti severovzhodu. Potniki v zrakoplovu so imeli gotovo zelo mrzlo vreme. Po daljšem presledku je brezžična postaja Chatham v državi Massachussets pozno zvečer zopet dobila zvezo z zrakoplovom. Sodi se, da obseg viharja ni zelo obširen, vendar pa se zdi, da je plovba radi nasprotujočih si vetrov in različnih temperatur v raznih višinah zelo otežkočena. Na krovu ima »Zeppelin« tudi vtihotapljenega potnika nekega 16 letnega dečka, ki ima za seboj že zelo burno življenje in se je že nekoč tihotapsko peljal z nelco ameriško vojno ladjo v Kanado. Dr. Eckener ga je sprejel prijazno in ga nastavil za pomivanje posodja.
Trgovinska pogaiania s Češkoslovaško
v Praga, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Pri češko-slovaško-jugoslovanskih trgovinskih pogajanjih je bila sklenjena okvirna pogodba. Tudi konzularna konvencija bo najbrže do konca tedna godna za podpis. Prihodnji teden se imajo pričeti tarifna pogajanja; tozadevne medsebojne želje in zahteve pa se še niso sporočile. V ostalem tudi ni izključeno, da se bodo tozadevna pogajanja začela še le po novem letu.
Bratianova izjava
v Bukarešt, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Bratianu je izjavil, da je v splošnem zadovoljen z obema, v Berlinu dogovorjenima nemško-romunskima konvencijama. Besedilo pa je iz juridičnih razlogov pomanjkljivo. Danes sta se obe konvenciji nanovo sestavili v smislu Bratianovih ugovorov. Jutri ali pojutrišnjem se romunski poslanik vrne v Berlin, da tam predloži pogodbo z novim besedilom.
Demonstracije proti Herriotu
v Pariz, 30. okt. (Tel. »Slov.«) V zvezi s krvavimi dogodki v Ponsu je včeraj prišlo v Ly-onu do demonstracij rojalistov proti Herriotu, kateremu so očitali, da je morilec. Tudi pri seji občinskega sveta, kateri je minister Hemot predsedoval, so se nadaljevale demonstracije in so demonstranti metali kamenje proti Herriotu. Prijetih je bilo 20 oseb, od katerih so tri oddali v zapore. Policist Cazet, ki je streljal, bo obtožen radi uboja in telesne poškodbe.
Incident na češko-madiarski men
v Praga, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Madjarska obmejna straža je pod vodstvom častnika pri vasi Abovec prekoračila češkoslovaško mejo, napadla nekega slovaškega kmeta in ga pretepla, ker je obdeloval njivo, katera mu je bila dodeljena radi agrarne reforme iz posestva nekega madjarskega veleposestnika. Radi tega se bo uvedla diplomatična akcija.
Angleški izvedene"? v reparacijah
v London, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor pišejo »Daily News«, smatrajo angleški izvedenci skupno reparacijsko vsoto 100—110 milijonov funtov, kakor se to piše v francoskih listih, za previsoko, tako da je Nemčija ne more plačati brez škode za svoj kredit in samo s svojo odgovornostjo za tranše.
Pred demaršo nemške vlade
v Pariz, 30. okt. (Tel. »Slov.«) V Parizu pričakujejo prihodnje dni demaršo nemške vlade pri zavezniških vladah, s katero naj se uvedejo pogajanja o reviziji Dawesovega načrta in o izpraznitvi Porenja. Nemški poslanik v Parizu von Hogst se je vrnil v Pariz, potem ko se je v nedeljo razgovarjal z dr. Stresemannom, s predsednikom državne banke Schachtom. Kakor piše »L' Oeuvre«, je Schacht določen za nemškega delegata, guverner francoske narodne banke Morau za francoskega, Pirelli pa za italijanskega delegata.
Cerkvena slovesnost
v Milan, 30. okt. (Tel »Slov.«) Včeraj se je vršil slovesen vhod frančiškanov z generalnim ministrom Petrom Orlichem in rektorjem asiške-ga kolegija na čelu v zgodovinski samostan San Francesco iz Brescie, ki ga je vrnil Mussoiini ob priliki 700 letnicc sv. Frančiške s cerkvijo vred, iz katerega je bil frančiškanski red pregnan 1. 1797. V samostan bodo sprejeli 30 učencev za inozemske misijone. Generalni minister Orlich se je vladi zahvalil za vrnitev.
Laško vohunstvo v Franciii
v Pariz, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Francoska policija smatra, da je treba pred kratkim odkrite slučaje italijanskega vohunstva v južni Franciii pripisovati nekemu enotnemu načrtu. Že tretjič so bili tekom treh tednov aretirani Italijani radi vohunstva. Pri Maccazaniju in Vanelliju dobljeni dokumenti pa niso posebne važnosti za francosko obrambo.
Drobne vesti
č Split, 30. oktobra. (Tel. »Slov.«) Pri Braču se je potopila ladja »Rudnik«, ki je vozila kamenje. Škoda znaša okrog 120.000 Din. Ladja ni bila zavarovana.
Masarykova izjava. V intervjevu v »Daily Newsu« izjavlja predsednik Masaryk z ozirom na Rothermerovo akcijo, Ha se morajo pogodbe, katere je podpisala tudi Anglija, spoštovati. Angleška vloga je ta, da se ne bojuje, temveč da posreduje.
Samoumor z električnim tokom. Kjučav-ničarski pomočnik Karel Neuvvirt in njegova nevesta sta izvršila samoumor v bližini Heili-gen Kreuza pri Dunaju. Neuwirt je ovil svoji nevesti žico okoli vratu, sam pa je splezal na drog z daljnovodom, na katerega je pritrdil drugi konec žice. Struja 20.000 voltov je deklico takoj umorila. Pomočnik je dobil težke opekline, nakar so ga spravili v bolnico, kjer pa dosedaj ni prišel do zavesti.
Slovo našega tovariša
r Belgrad, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Snoči se je vršil v hotelu »Pri srbskem kralju« poslo-| vilni večer v čast g. Schweigerju, ki je nocoj zapustil Belgrad. Večer so priredili inozemski časnikarji, ki so prišli k poslovilnemu večeru v obilnem številu. Med drugimi so bili navzoči g. Berkeš, zastopnik nemškega tiska, dalje g. dr. baron Naday ter dr. Hribovšek, ki so v napitnicah poudarjali priljubljenost, ki si jo je g. Schweiger pridobil ne samo med domačimi, ampak tudi med inozemskimi časnikarji. G. Schweigerju so želeli v nadaljnjem časnikarskem delu v Ljubljani najbolje uspehe. G. Berkeš, ki je prvi izrekel napitnico, je poudaril, da je vsem težko ob trenotku, ko g. Schweiger zapušča prestolico. Prosili so ga, naj odnese s seboj od vseh svojih tovarišev najboljše vtise in naj tudi v Ljubljani ohrani lep človeški in politični cntuziazem, radi katerega je postal v Belgradu vsem tako ljub in drag. Upa, da se prijateljstvo, ki ga je sklenil v trudapolnem časnikarskem življenju, ne bo zrahljalo, ker bodo srca ostala združena za vse življenje. — Nj. Vel. kralj je podpisal ukaz, s katerim se odlikuje g. Schvveiger z redom sv. Save IV. stopnje.
Raxk©i v soctaFftftni
KDK išče vsepovsod zavezništev in ker njene fraze o krvavem režimu med manj poučenimi množicami niso brez učinka, so mislili nekateri socialistični voditelji, da bo dobro za nje, če postavijo svojo revno politično juho k ognju KDK. In tako se je zgodilo, da sta sodruga Korač in Divac zahtevala, da se socialistična stranka Jugoslavije popolnoma poslavi v službo meščanske KDK. V oficielnih krogih JSS so bili proti temu, nakar sta sodruga Korač in Divac sklicala v Zemun sestanek svojih somišljenikov, na katerem so sebe proglasili za večino in kot pravo zastopstvo stranke ter na koncu z dolgo resolucijo izključili poslanca Petejnna iz stranke. Peteja-novi pristaši pa te zključitve ne priznavajo ter pravijo, da sta sodruga Korač in Divac v manjšini in da sla nastopila proti socialistični stranki, ker se vezeta z izrazito meščansko politično skupino.
V socialistični stranki je torej nastopil zopet nov razkol, ponoven dokaz, da je stranka izgubila načelnost in da je postala žrlev ekstrotur svojih voditeljev.
Slovenci v lialifi
USODNA LETINA NA PRIMORSKEM.
Veliki Cosulichevi parnikt so vodili iz Trsti, v Buenos Aires enkrat na mesecv in takrat so bili navadno napol prazni. Nekaj mesecev sem voeijo dvakrat na mesec in vselej so natrpani s slovenskimi fanti in dekleti. V teku pol leta je odšlo okoli 50U0 ljudi. Na Krasu so prazne cele vasi; hišo, ki jo je financa pri izplačevanju vojne odškodnine cenila na 50.000, kupiš danes prav lahko za 5000 lir. Kaj žene cele mase slovenskega ljudstva v tujino? Kes, da ne smemo podcenjevati pri kulturno tako visoko sloječem ljudstvu političnih nagibov, ko je pritisk vedno hujši, vendar pa je gotovo, da beži slovenska masa iz nesrečne dežele pred lakoto. V resnici trka na vrata prava lakota. Tako slabe letine ljudje ne pomnijo.
Istra je že tretje leto malo pridelala. Žito je obrodilo razmeroma dobro, sena je bilo tudi precej; druge pridelke pa je pobrala suša. Krompirja je morda ena tretjina srednjega pridelka, fižola1 sploh nič, turščice so pridelali nekaj le tisti, ki so izredno globoko orali, drugi so jo mora požeti za živino. Vinski pridelek ne doseže niti lanskega, le kvalitativno ga prekaša. Letos je tudi drugod odločevala !eg:i vinogradov. V osojnih ali nizkih )ei gah je pridelek osrednje dober, v šibkejših tem-Ijali pa je listje kar odpadalo. Najbolj je trpel« Oičarija.
Se bolj kakor Istra je zadet Kras. Poleg suše je opravila toča svoje delo. Pšenica se je še dokaj obnesla, tudi sena je bilo nekaj; krompirja skoraj nič, fižola pa popolnoma nič, niti w seme. Ajdo je uničila najprej toča, pozneje še zgoden mraz. .Posebno na zgornjem Krasu (od Sežane do Nabre-žine) je napravila toča ogromno škodo. Terana bo polovico manj kakor lani; edino viničarji, ki imaja vinograde na vipaski strani, bodo imeli nekaj vefi. Turščico so Kraševci poželi zeleno za živino.
Na Vipavskem se je obneslo seno, tudi krompirja je bilo nekaj, fižola čisto nič. Turščica je obrodila le čisto ob Vipavi ali ob potokih, drugod nič. Vinski pridelek je splošno za tretjino manjši od lanskega, ki ni bil dober. Kmetje so splošno računali na boljšo letino. Grozdja je bilo dokaj naf trtah, a mo&ta ni dalo toliko kakor druga leta
Brda imajo nekoliko boljšo letino kakor je bila lanska. Lani je namreč uničila vse vinograde toča.
V Gorah je letina različna. Pas med Gorico, Cepovanom in Tolminmo je hudo trpel radi suša, Idrija ne toliko. Med Tolminom, Cerknoni in Bovcem pa je letina dobra. Sen« je bilo precej in tudi sadja.
Najbolj so prizadeti vinorodni kraji in posebno še Kras.
Italijanske slaTiiosti na naši usnžnjeni zemlji.
Italijanski časopisi prinašajo kilometerske članke in dolgočasne opise fašistovski paradi na naši nesrečni slovenski zemlji. Hodili in vozili so se predstavniki fašizma od vasi do vasi in odkrivali fašistične znake, vzidane v najrazličnejše cerkve, hiše, palače in bajte. Naši ljudje jim men a biti za štafažo pri vseh teh komedijah in sledniifi morajo z nečloveškimi davki plačati stroške za te parade in pogostit, v nepotrebnih gostov. Italijani kaj radi zabavljajo čez naše prazne državne blagajne, sami pn ne vedo, kako bi rešili svojo državo poloma. Zato ko letos po vsej državi agitirali za prostovoljno »miloščino« državi in so bajevnabrali »prostovoljnih« darov za 150 milijonov liri Višek rimskih slovesnosti je tvorilo simbolično zažiganje državne zedolžnice za nabrano vsoto, ki jo je sani ministrski predsednik Mussoiini vrgel v ogenj, na oltar domovine pred spomenikom Viktorja Ema-nuela v Rimu,
Smrtna kosa. V Firenci je umrl akademik Benko Bone iz Sv. Križa na Vipavskem. V vojaški bolnišnici je služil kot sanitejec. Zbolel je 5. oktobra na slepiču. Dne 14. okiobra je bil operiran. Operacija se ni posrečila. Naslednjega dne je umrl popolnoma vdan v božjo voljo. Ob vzglavju sta mu bila dva slovenska dijaka v vojaški službi. Bone je bil nadarjen in vzoren dijak. Truplo je bilo prepeljano v Sv. Križ, kjer se je vršil pogreb ob ogromni udeležbi dne 24. oktobra.
Premeščena učiteljica. Gdč. Mara čotar, učiteljica v Branici na Vipavskem, je te dni prejela odlok, s katerim je premeščena v Emilijo in sicer v neko vas, ki leži 000 metrov visoko. Zanimivo je, da nosi dekret prosvetnega ministra datum lanskega leta.
Novi zvonovi. Na račun vojne odškodnine so prejele pretekli teden nove zvonove fare Renče, Gradišče in šentviška gora. Novi zvonovi nosijo povečini tudi tale napis: Italiam Deumque elara voce canens. Drugi napis v italijanskem jeziku ti pove, kdaj je avstrijski sovražnik ugrabil zvon in kdaj ga je Italija na novo vlila in poklonila fari. Še nedavno so se smeli staviti na zvonove napisi kakršne si je želel župnik in sicer tudi v slovenskem jeziku.
Poroka. V Idriji se je poročil rudniški ui ij-nik Vlad ko Kos z gdč. Viko Brus iz Spod. Idrije.
Občinski tajniki odslovljcni. G. I. Lestan, občinski tajnih v Mirnu, je bil te dni odslovljen. Prav tako je mladi podeštatek v Mirnu odslovil podtaj-nika Venclja. G. Lestan se je boril kot kapetan v legiji jugoslovanskih dobrovoljcev na solunski fronti. — V Dobrovem v Brdih je podeštat vrgel iz tajniške službe g. Viljema Sfiligoja. Pripravljajo so ukrepi še proti drugim slovenskim tajnikom.
Duhovniška vest. Č. g. Ellner je premeščen iz Vranje v Istri v Drago jiri Herpeliah. Faro v Vranjah prevzame S. g. Gulič; obenem bo upravljal župnijo v Boljunu.
Pomanjkanje dnliovSžine. Danes ni na Primorskem fare, vkateri bi bila vsa duhovniška mesta zasedena. Dosti župnij je že, ki sploh nimajo duhovnika. Upravljajo jih duhovniki excurremdo, ki morajo včasih peš po dve uri daleč. Najhujše ja pomanjkanje v tržaško-lcoprski škofiji. Ta primanjkljaj se ne bo še lela in leta kri). Dasi delajo škofje i vso vnemo nn lo, da bi vzgojili novih duhovnikov, je število duhovniškega naraščaja še vedno zelo nizko. V goriškem bogoslovju, ki je edino za vse Primorsko, študira letos komaj 28 pripravnikov V prvi letnik je vpisanih 15 dijakov, med njimi je 8 Slovencev in 7 Italijanov.
Dunajska vremenrka napoved: Milo vreme bo trajalo dalje. Ni izključeno malo motenje lepega vremena. V južnih Alpah oblačno, od časa do časa dež.
Novosadska vremenska napoved. Oblačno in megleno. Od časa do časa dež. Na severu sc bo pričelo počasi vedriti. Močnih vetrov nc bo. Temperatura se bo v vsej dr-*> žavi znižala.
Še o delu naših kulturnih organizacij
Na občnem zboru Prosvetne zveze, o katerem smo obširno že poročali, so podali svoja poročila tudi odborniki nekaterih edinic Prosvetne zveze, ki so kot take samostojne.
Delovanje Ljudskega odra
je usmerjeno v dve smeri: na eni strani je Ljudski oder nekaka centrala vseh podeželskih odrov, na drugi strani pa je gledališče, ki v Ljubljani prireja predstave in gostuje tudi po deželi. Njegova naloga je torej emi-nentno kulturne važnosti.
Letos je Ljudski oder priredil pod okriljem Prosvetne zveze vzorno razstavo svojih iger, garderobe itd. Z uspehom je vprizoril v Ljubljani nekaj težjih iger, s katerimi je gostoval tudi pri podeželskih odrih. Podpiral je društva z garderobo in igrami, katere jim je na željo izposojeval. Ljudski oder ima okroglo 50 rednih članov in kandidatov.
Izredne važnosti je
poročilo Svete vojske,
katero je občnemu zboru podal njen dejanski in idejni voditelj in organizator g. Lindič.
»Sveta vojska« ima 36 podružnic s skupno 3010 člani. Delovanje teh, kakor tudi ljubljanske centrale same je bilo izredno živahno in kaže, da se treznostno gibanje vendarle širi in po malem uveljavlja med ljudstvom. Centrala je v vsakem oziru stala svojim podružnicam in tudi drugim osebam ob strani z raznimi nasveti in informacijami glede proti-alkoholnega gibanja. Vložili smo na oblastva 139 vlog in protestov v raznih zadevah, ki tičejo našega gibanja. Trezuostnih predavanj in brezalkoholnih tečajev je Sveta vojska priredila 107 pred 16.500 poslušalci. Raznih drugih protialkoholnih sestankov je bilo po raznih krajih 224. Naši potovalni zastopniki in kolporterji naših publikacij so skupno obhodili do 14.000 km, obiskali 1432 krajev, ter tako prišli v osebni stik z 20.850 osebami. Priredili smo tudi romanje in treznostno zborovanje na Trsatu. katerega se je udeležilo [1672 oseb.
Ustanovili smo posebno gospodarsko ustanovo »Brezalkoholno produkcijo«, ki je samo v tekočem letu dosegla ogromen denarni promet v znesku 1,032.632 Din. Njen vlož-ni zapisnik obsega do 15.000 številk. Dali smo 1150 pismenih in 1430 ustmenih nasvetov glede pripravljanja brezalkoholnih pijač. Posredovali smo'tudi v 98 slučajih pri ustanovitvi brezalkoholnih gostileu.
Treznostno glasilo :>Prerod" se tiska že v 3000 izvodih, podobno glasilo za mladino »Mladi junak« celo v 9000 izvodih. Zanimanje za treznostni pokret in brezalkoholno produkcijo torej stalno in precej hitro narašča. Da bo naša ideja zmagala, ni nobenega dvoma več! Gre le še za vprašanje časa. Leta so v tem oziru dnevi, desetletja le kratke dobe. Eno je gotovo: našemu narodu bo zasijala lepša zarja bodočnosti le v treznosti! Zato strnimo vse sile za treznost slovenskega naroda!
O delovanju Slovenske straže,
te naše narodno obrambne organizacije, ki je zlasti v zadnjm času zelo agilno razmahnila svoje delovanje, je poročal njen tajnik j
Položaj obmejnih Slovencev se je po našem osvobojenju neizmerno poslabšal. Predvojno trpljenje vsega našega naroda se je stotero in tisočero preneslo na naše zasužnjene brate. Njih položaj je danes naravnost obupen. Italijani so uničili že skoraj vse, kar je slovenskega. Stotisoč slovenskih otrok danes v šoli ne čuje več slovenske besede. Ves pouk se vrši v italijanskem jeziku. Vsako prosvetno delo je oblastno prepovedano, razpu-
ščenih čez 300 slovenskih prosvetnih in drugih društev. Naši fantje in dekleta se sploh ne morejo in ne smejo več shajati. Zadružno zvezo so fašisti enostavno zasedli. Posojilnice in druge zadruge usužnjujejo, da bi jim pri njih raznarodovalnem delu pomagale. Vrgli so duhovnika iz šole, slovenske pridige tudi v cerkvi niso dovoljene več...
Ali se smemo mi Slovenci brez pridržka veseliti desete obletnice osvobojenja, dokler je polovica našega naroda v tako obupnem položaju? Dokler naša javnost nad usodo naših bratov samo sentimentalno zavija oči, nismo še ničesar storili. Treba je žrtev in gmotne podlage. Slovenska straža nujno potrebuje sredstev, da bo mogla razviti dobro organizirano propagando v naši in tuji javnosti za naše trpeče ljudi v okovih tam preko ...
S tem poročilom je bil tozadevni dnevni red izčrpan, ter je bil nato, kakor smo že poročali, občni zbor Prosvetne zveze zaključen.
Popoldne ob 3 pa se je vršil v beli dvorani hotela Uniona
občni zbor slov. kršč. ženske zveze,
katera zveza obstoja kot samostojna organizacija šele nekaj let. Pred tem občnim zborom pa je imel univ. prof. dr .M. Slavič kot predsednik Kulturnega sveta zelo zanimiv referat
o Katoliški akciji
pri nas in po drugih državah. Podrobno je očrtal namene in delovanje te, v zadnjih letih iz žive potrebo vzrastle centralne uslanove vseh naših katoliških organizacij, ki svojemu namenu prav dobro služi in v zadovoljstvo vseh novih eeniral opravlja določene mu posle.
Predsednica SKŽZ ga. Dolenčeva se je nato govorniku za njegova izvajanja zahvalila in otvorila občni zbor. Poleg poročila ge. predsednice je o delovanju SKŽZ v preteklem letu poročala nje tajnica gdč. Novak. Iz njega razvidimo, da je odbor razpravljal o vseh važnejših ženskih vprašanjih na 21 sejah. Kongresa Nar. ženskega saveza v Paliču pri Subotici se je udeležila zveza po svoji predsednici. Organizirala je nekoliko praktičnih gospodinjskih tečajev po deželi ter tečaj za uku-havanje sadja na Viču. Zveza združuje v sebi 24 odsekov z 6533 članicami. Prirejala je tekom zime v Akademskem domu tedenske pravljične večere za naše malčke, za prihodnje ieto pa ima v programu, ustanoviti v Ljubljani marijonetno gledališče. Tudi letos je zveza organizirala romanje na sv. Višarje. Udeležilo se ga je 893 oseb, mnogo priglašenih pa je moralo ostati doma. Za te smo hoteli organizirati drugo romanje, ki pa od Italijanov ni bilo dovoljeno.
Največja naša prireditev je bil letos brez dvoma Materinski dan v ljubljanski operi, ki je nad vse pričakovanje dobro uspel. S to prireditvijo je bil združen tudi protest proti preganjanju katoličanov v Mehiki.
Letos se nam je končno posrečilo urediti v Ljubljani vprašanje zavetišča za dekleta brez službe in ona, ki na službo čakajo. Doslej je to zavetišče sprejelo že 750 oseb. Ima tudi že malo knjižnico, ki jo je pomagala osnovati Prosvetna zveza.
Denarno stanje SKŽZ je ugodno in izkazuje znatno denarno premoženje. Prometa je zveza imela čez 80.000 Din.
Po poročilih se je vnela zanimiva debata o vprašanju primernega ženskega lista za odrasla dekleta in žene. Doslej takšnega ženskega lista nimamo, ker »Ženski svet« zavedno katoliško ženstvo odklanja. List namreč zastopa nasprotno kulturno smer, zagovarja stvari, ki jih katoliška žena ne more odobra-
J\a
t /
aj/e novega
Koledar
Sreda, 31. oktobra. Volbenk, Krištof, Lucila, Nemezij.
Osebne vesti
•k Odlikovanja. Z redom sv. Save IV. stopnje je odlikovan g. František Chvatal, ravnatelj Kolinske tovarne v Ljubljani; z redom sv. Save V. stopnje pa g. Antonin Balatka, dirigent opere v Ljubljani, in gg. Franc Bureš ter Ivan Knop kot predsednik, oziroma podpredsednik Češkega kluba v Mariboru.
-k Umrl je dne 28. t. m. po daljši mučni bolezni g. Andrej Majcen, višji sodni ofi-cial v Krškem v 48. letu starosti.
•k Iz vojaške službe. Na službo v poveljstvo somborskega vojnega okrožja je odrejen pehotni kapetan II. razr. Josip Slogar; za poveljnika 6. čete 4. pehotnega polka pehotni kapetan I. razr. Mirko Gregorič; za poveljnika 2. čete 5. peh. polka pehotni kapetan I. razr. Zvonimir Župančič; za vršilca dolžnosti poveljnika 9. čete 7. peh. polka pehotni poročnik Dragotin Šolar; za poveljnika 1. čete 9. peh. polka pehotni kapetan II. razr. Vladimir Krcm-zir; na službo v štab 2. peh. polka pehotni poročnik Anton Lovrič; na službo v štab 9. peh. polka pehotni kapetan II. razr. Slavko Skoliber; za vršilca dolžnosti poveljnika šolskega eskadrona konjeniške šole konjeniški kapetan II. razr. Miroslav Šlaher; za poboč-nika 1. konjeniške brigade konjeniški kapetan I. razr. Ludovik Lešner; na službo v poveljstvo somborskega vojnega okrožja konjeniški major Slavko Petruhar; na službo v poveljstvo banjaluškega vojnega okrožja konjeniški kapetan I. razr. Borislav Kis; na službo v glavni generalštab topniški kapetan II. razr. Alfonz Tominšek in za vodnika 2. bitoljskega orožni-škega voda orož. kapetan II. razr. Ivan Srdoč.
•k V naše državljanstvo je sprejel Avgust Krivec, delavec iz Topolšice.
Ostale vesti
k Gorostasna nevednost nekega okrajnega glavarja. Neki okrajni glavar je nedavno pri svojem uradovanju trdil, da je sok iz borovnic — alkoholna pijača. Dotični okrajni glavar tudi ni na jasnem, da podeljuje dovoljenje za brezalkoholne gostilne obrtna oblast I. stopnje itd. Naj bi g. veliki župan ljubljanske oblasti ponovno okrajnim glavarjem pojasnil, kako je pri takih prošnjah postopali. Najmanj, kar zahteva ljudstvo od uradov, je to, da treznostnega pekreta vsaj ne ovirajo. — J. Lindič.

vati. »Vigred pa je vzgojni list, namenjen predvsem mladim dekletom.
Občni zbor SKŽZ je pokazal velik razmah našega ženstva. Bil je zgovorna priča, da hoče tudi katoliška žena po svoje prispevati k splošni kulturi naroda, zlasli pa k njegovim praktičnim potrebam vsakdanjega življenja.
Romar:
Sveta sora
Kako zapuščeno je mesto, slccr polno ljudstva; kakor vdova ie postala gospa narodov.
(Jer Žal 1, 1.)
Cerkev na gori! Ni razkošna, toda baš v svoji preprostosti veličastna in lepa. Dom nebeške Kraljice, pribežališče grešnikov za vso Goriško in še čez. Vsako nedeljo je cerkev polna. Vsaka steza in vsaka pot vodi svojo procesijo. Sami romarji. Kraševci, ki jih je Bog obdaril z burjo in kamenjem in dobrim srcem, šenbijci in Vipavci, ki se s priimki obkladajo, in Tolminci, ki jim Pregelj ne da miru, in Kobaridci in Bovčani — vsi, ki s težavo kopljejo kruh iz skope zemlje in ki poznajo Mater na gori. Dom je poln trudnih romarjev. Vseh oči so uprte Vanjo, ki stoji med belimi svečami z otrokom v naročju, prijazna in dobra kakor le mati. In pesem kipi proti oltarju: »Marija, varuj nas!«
Toda, »zdaj vse minulo je«. Sicer še stoji cerkev na gori. Iz trdih žuljev našega ljudstva je vzrastla na razvalinah prejšnje cerkve ogromna bazilika v hladnem razkošju, velik prostor brez srca. In lepše cesto vodijo na goro kakor prej. Pa ni romarjev. »Pota na Sion žalujejo, ker ni nikogar, da bi prišel k praznovanju.« (Jer. Zal. 1, 4.)
O, saj še pridejo! Tisti, ki jim je delavnik pričakovanje nedelje in nedelja samo izletni dan. Kakor oblastniki se razgledujejo z gore po soški dolini in oči jim prevzetno plovejo po solnčni ravani proti jugu in samozavestno molijo: »Madre Italia.'!: Ko se še okrepčaj.) v gostilni, je njihova božja pol opravljena.
Pa ludi romarji še pridejo. Ni jih veliko, pa več kakor prvih. V procesiji pridejo po gori in litanije pojo. Tudi v cerkvi pojo, pa
v jeziku, ki ni iz te zemlje. »La santa Ver-gine ...« odmeva po prostorni cerkvi. Oblastno hodijo po božjem hramu, kakor bi hoteli vsemu svetu pokazati, da so ua svojem. Radovedni ogledujejo vsako malenkost: spovedni-ce, ki samujejo ob stenah, prazne klopi, ki stoje sredi velike cerkve kakor na trgu, prašna zagrinjala, Id služijo sliki Matere božje za ozadje in vse hvalijo: »svojo umetnost, »svojo« podjetnost, »svojo« tehniko in svojo Italijo. Za oltarjem ugibajo, zakaj je bila prmešena ta ali ona podoba, in kakor pregledniki iščejo z očmi po steni, koliko je še slovenskih napisov in od kod so. Preden odidejo z gore. se še pomudijo pri stojnicah, kjer potrpežljive ženice ponujajo romarjem podobice, sve-tinjice, rožne vence. In če jim pri izbiranju pride pod roke podobica ali svetinjica s slovenskim besedilom, jo s prezirljivo gesto in surovo psovko »schiavone« odklonijo. In praznih src se vračajo domov.
Pa so še drugi romarji, teh je pa najmanj. Ti so namesto procesij Kraševcev, Vipavcev, Cepovapcev, Tolmincev, ki so nekdaj hitele v to pribežališče na gori. Molče prihajajo, kakor bi šli za pogrebom. Ni več slovenske pesmi, ker oblasti je ne slišijo rade, toda srca govorijo in tožijo. Ko pridejo v cerkev, se zberejo okrog spovednice zadnjega slovenskega spovednika. Potem se še po-krepčajo s sladkim Kruhom, ki ga je dobri Oče pripravil svojim otrokom. Nato se pogovarjajo z Bogom in njegovo Materjo, kakor nekdaj, ko cerkev še ni bila tako široka in dolga in hladna kakor tujina. Oči jim gorijo ob pogledu nn sliko Kraljice, ki je bila begunka kakor oni in ki jih edina še sprejme prijazno in ljubeznivo, ko je vse drugo tuje in osorno. In ob pogledu v bodočnost prisrčno prosijo: Marija, varuj nas!« Ko stopi pridigar na prižnico, se oči vseh upro vanj, toda
po prvih besedah jih razočarani povesijo. Božje besede, ki je za vse, ne razumejo. Vedo, da hodijo misijonarji po svetu in da jih vsi, zamorci v Afriki in Kitajci v Aziji in najbolj pozabljeni Indijanci v Ameriki slišijo v svojih jezikih oznanjati velika dela božja (prim. Apd 2, 12), ie njim, samo njim, ki že toliko let hodijo na Sveto goro, se oznanjujejo v tujem jeziku. Zato se počasi, s sklonjenimi glavami, pomikajo proti vratom. Zunaj nekoliko po-stoje na gorkem solncu in nehote jim gredo oči za Sočo, kateri sedaj pravijo Isonzo, na Tolminsko, proti Kobaridu in Bovcu, od koder so včasih znanci in sorodniki hodili romat na Sveto goro, kateri danes pravijo Monte santo. In v nekem domotožju se še enkrat ozrejo nazaj na cerkev in ko ugledajo nad vrati blesteči napis: ;>Ego autem šteti in monte sicut prius« (jaz pa stojim na gori kakor prej) in grozečo razpoko, ki je zazijala na novi stavbi med pročeljem in desno steno, in zid, ki se je odkrušil pod žlebom in padel na tla, in kamene, ki se krušijo iz oglov in žalostno kažejo, da je bila cerkev postavljena zgolj z rokami, brez srca in da se je rokam mudilo za dnino, ko vidijo vse to. tedaj šc bolj bridko začutijo, da ni vse tako »kakor prej«, da je zginila od sionske hčere vsa njena lepota- (Jer. Žal. 1, 6). Še nekaj : spo-minčkov« nakupijo, tiste, ki so jih prejšnji romarji zaničeval no odklonili, nato pa se resnih obrazov napotijo proti domu. Zdi se, kakor da se poslavljajo od ljube Matere na Sveti gori za dolgo, dolgo... In misli so jim podobne onim judovskega preroka: : Pomisli Gospod, kaj se nam je prigodilo! Minulo veselje našega srca, naša radost se je v žalost spremenila. Zato je bilo žalostno nase srce, zaradi sionske gore. Ti pa. Gospod, ostaneš večno. Tvoj prestol od rodu do rodu.«
k Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru bo v sadni dobi 1928-29 v vseh oblastnih trtnih in drevesnih nasadih oddajal vinske trte in sadna drevesa. Tozadevni razglas z vsemi podrobnimi navodili iu pojasnili so prejela vsa županstva mariborske oblasti, kjer so na razpolago in v vpogled zaniman-eeni.
k Ustanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove. Zbornica za TOI v Ljubljani razpisuje za 1928 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove več ustanov po 150 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za TOI v Ljubljani do 31. novembra 1928. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več. delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
k Poštna hranilnica je uvedla v denarnem prometu z Madjarsko poleg virmanskega prometa še izplačevanje v gotovini pod istimi pogoji, ki veljajo za izplačila v gotovini v druge države. Vsa pojasnila daje brezplačno poštna hranilnica v Belgradu in nje podružnice v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju.
kr Otvoritev brznjava in telefona Škofljica.
Dne 24. oktobra t. 1. sta bili pri pošti Škofljica (okraj Ljubljana) otvorjeni brzojavna postaja in telefonska centrala.
Žrtev fašizma
Dne 25. t. ni. ob 2. popoldne je umrl visokošolec Drago Bajec na potu iz Padove v Gorico kot žrtev fašističnega nasilja. Rojen je bil v Vipavi 1904, študiral je gimnazijo v Kranju, potem je prekinil študije in služil pri vojakih v Italiji. Dopisoval jc »Čuku na pal ci«. L. 1926 so radi nekega članka v »Čuku« aretirali urednika Bevka. Po garnizijah so uvedli preiskavo. Na podlagi nekega pisma so aretirali Bajca in ga premestili v Neapelj, nato pa v Cartanzaro v Kalabriji, kjer je bil poldrugo leto v strogem zaporu. Potem so ga privedli v Trst pred vojaško sodišče, kjer je dobil še en mesec zapora. Nato je maturiral. L. 1927 je vstopil v uredništvo »Edinosti« v Gorici in se vpisal na vseučilišče v Padovi. Bil jc najmarljivejši narodni delavec in radi tega izpostavljen šikanani in zasledovanjem. Radi zaporov, preganjanja in pretepanja v zaporih je njegovo zdravje oslabelo. Tc dni bi moral biti konfiniran, pustili pa so ga še v 1'adovo na izpit. Na goriški postaji ga je ustavil policijski agent. Drug agent pa ga je spremil v vlak, kjer ga je pokazal nekemu železniškemu miličniku, v Padovi pa so ga že čakali policijski agenti. Tam je zbolel. Ponoči jc zbežal iz P?-' ? v Benetke in od tam do Tržiča. Na potu domov jc prišel samo do Gorice, kjer je obležal. Ljudje so ga našli umirajočega. Z:'-avnik ni mogel ugotoviti vzroka bolezni. Veselje v fašistovskih vrstali radi tega je veliko. Širijo ce vesli, da so ga ubili fašisti, oziroma ga zastrupili.
Nesreča m Jezerskem
V torek dopoldne se je vozila večja družba lovcev na Jezersko. Član te družbe je bil tudi g. Emil Mally iz Tržiča, ki je šofiral avto. Hotel je obrniti avtomobil, pri tem se mu je pripetila huda nesreča. Ko je obračal avtomobil, se je ta nagnil in prevrnil. Avto je padel na g. Mallyja ter mu zlomil ključnico na desni rami. Rešilni avto iz Kranja je šel po ponesrečenca, zdravnik dr. Bežek pa mu je nudil prvo pomoč.
»v
k Tifus v okolici Siska. V Letovaniču pri Sisku so oblasti ugotovile okrog 20 slučajev tifusa. Po zdravniškem mnenju je vzrok te epidemije slaba voda. Zdravniki so cepili proti tifusu že okrog 20 ljudi.
k Nevihta nad Jadranom. V nedeljo popoldne in ponoči je divjala nad Sušakom, hrvatskim Primorjem in nad vsem srednjim Jadranom velika nevihta. Voda v Rečini (med Sušakom in Reko) je narastla za več metrov in dosegla most. V Sušaku je poplavljenih več kleti. Gasilci s*o takoj priskočili na pomoč in črpali vodo iz kleti. Tudi v šibeniškj okolici je vladala velika nevihta s silno burjo. Par-niki so imeli velike zamude. Italijanski parnik Molfetta« je priplul iz Benetk v Šibenik s sedemurno zamudo. Nesreč na morju ni bilo.
* Umor iz zasede. Na poti iz vasi Gor-štatka v Dugo res je bil te dni izvršen zahrbten umor. Neki Protulipac je že dalj časa živel v sovraštvu s svojim svakom Brozioem. Te dni ga je počakal na poti v gozdu in ga z lovsko puško ustrelil. Protulipac je bil aretiran, izgovarja pa se, da je hotel streljati na zajca, pa je pomotoma ranil svojega svaka.
k Vlom v švicarski konzulat v Zagrebu. V noči od 28. na 29. t. m. so neznani vlomilci
Gospodom
nudi krasne suknje
Fran Lukič, Ljubljana
Stritarjeva ulica
Najfinejši izdelek ob najnižji ceni!
vdrli v prostore švicarskega konzulata v Zagrebu. Načeli so veliko blagajno, kateri pa niso mogli do živega radi svojega neprimernega orodja. Pač pa so vlomili v sosednji sobi v predal in odnesli 5000 Din gotovine, nakar ao pobegnili. Vlomilci so bili pri delu zelo previdni, kajti od stanovalcev poslopja ni nihče slišal ponoči najmanjšega ropota. Policija je posnela nekaj prstnih odtiskov, ki so jih tatovi kljub svoji previdnosti pustili. Najbrže gre za delo iste vlomilske tolpe, ki že dolgo vmemiija Zagreb.
* Vlak povozil triletnega otroka. Na progi Vinkovci—Subotica so našli mrtvo triletno hčerko železniškega čuvaja Klaro Milčeviče-vo. Otrok se je igral na progi in ni slišal ropota brzovlaka, ki ga je povozil.
•k Krst na postaji. V osebnem vlaku, ki je vozil v nedeljo zvečer na progi Šid—Tovornik je prišla na svet mala Slovenka. Leopol-dina Les iz Trbovelj je njena mati. Malo Slovenko so krstili na železniški postaji v Vinkovcih. boter pa ji je bil železniški detektiv Andrija Osmerčič.
k Aeetilenska svetilka ubila dijaka. Pred dnevi se je pripetila v Bjelovaru pred gimnazijskim poslopjem grozna nesreča. Nekako ob 6 zvečer je prišel h kostanjarski stojnici 12 letni gimnazijec Diraberger. Naenkrat je kostanjarjeva aeetilenska svetilka eksplodirala in raznesla dečku glavo. Grozna smrt mladega dijaka je vzbudila v Bjelovaru splošno sočutje.
zamudite
znatnega popusta na vsa oblačila, pri
|os. Hojina, Lfublfana.
k »KLEOPATRA*. Spisal H. Haggard.
Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Iz angleščine prevel Josip Poljanec. Ta zanimiv roman je izšel kot 28. zvezek Ljudske knjižnice v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, in stane vezan 40 Din, broš. 28 Din.
k »LJUDSKA SAMOPOMOČNa Vseh svetnikov in Vernih duš dan, ko posečamo grobove dragih rajnih, se nam vzbujajo nehote vrline in tudi gorja po naših umrlih. Ne-broj žalostnih solz je mnogim povzročila njih smrt in niso še bile te izbrisane, nastale so že hujše skrbi, kako bomo zanaprej urejevali vaše gospodarstvo. Kjer je zapustil rajni dovolj blagostanja, je vprašanje lažje rešiti, kjer pa tega ni, kakor je to navadno, so postajale gmotne skrbi za vsakdanje življenje ! mnogokrat neznosne. V takih odnošajih bi bilo vsem ostalim, po mogoče brezskrbno umrlem, jako pomagano, ko bi bil rajni član kakšnega podpornega oziroma pogrebnega društva, kakor ga imamo v »Ljudski samopomoči« v Mariboru. To društvo šteje danes že nad 10.000 članov iz vseh slojev Slovenije, ter je izplačalo v tekočem letu približno 200 tisoč dinarjev podpore ostalim opravičencem. Ker ura smrti ni nikomur znana, ne odlagajte torej s pristopom v to prekoristno društvo, ki sprejme do nadaljnjega še vse zdrave osebe do 50. leta. Komur so naša pravila še neznana, naj zahteva še danes pristopno izjavo. Prosimo čilajte naš tozadevni oglas.
-X- NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri tvrdki Prelog, Ljublj.
k PLA8ČKE otroške in dekliške, le dunajski kroj, nudi ceno Krištofič-Bučar, Stari trg 9.
k ZLATI IN SREBRNI ČEVLJI iz bro-kata ali usnja se krasno narede z Braunsovo zlato in srebrno Vilbra barvo. Tudi iz navadnih platnenih čevljev dobite najlepše čevlje za ples in zabavo. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
k KRASNE LESENE JASLICE se dobe v Prodajalni K. T. D. (II. Ničman) v Ljubljani, in sicer v več velikostih. Prav primerne za cerkve in kapele, ker je fino ročno delo. Zato opozarjamo gg. župnike, naj si jih blagovolijo ogledati.
k BOLEČINE IN TISČANJE V ŽELODCU, ZAPRTJE, GNILOBO V ČREVESU, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor pije naravno »Franz-Josef grenčico, en kozarec zvečer, preden gre spet. Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef«-vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah.
k CENENO PA DOBRO URO si nabavite po ilustriranem brezplačnem ceniku urarske veletvrdke Anton Kiffmann, Maribor 40 b.
S So M SjCS.
Dr. Hohnjee je v nedeljo 28. oktobra poročal na shodu SLS v Negovi pri Gornji Radgoni. Zboru, ki je bil prav dobro obiskan, je predsedoval župan Klemenčič iz Ivamjcev. Zbrani volivci so poročilo svojega narodnega poslanca vzeli z velikim odobravanjem na znnnje ter so izrekli popolno zaupanje poslancem Jugoslovanskega kluba in predsedniku vlade dir. Kcrofc*.
Ljubljana
Sočna služba leHarn
Nočno službo imata Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt ua Gosposvetski cesti.
© Odlikovanje. Nj. Vel. kralj je odlikoval z redom sv. Save III. stopnje glavnega urednika »Slovenca« g. Franca Terseglava. Z redom sv. Save IV. stopnje je odlikoval dosedanjega dopisnika »Slovenca« v Belgradu gosp. Viktorja Schweigerja.
© Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« ie imelo te dni svoj redni letni občni zbor. Iz poročil društvenih funkcionarjev je razvidno, da si je društvo v preteklem letu precej opomoglo. Društveni pevovodja je razvil svoj program za bodočo sezono ter pozval vse članstvo, da ga v uresničenju začrtanega programa podpira s tem, da redno poseča pevske vaje. Društvo si je začrtalo za bodočo sezono zelo lep program, katerega bo pod spretnim vodstvom svojega pevovodje tudi gotovo izvršilo. Pri volitvah je bil izvoljen soglasno za predsednika g. Rado Sturm, v odbor pa sledeči gospodje: dr. Franc Logar, Ignacij Sirca, Jože Mavrič, Josip Lončar, Janko Bizilj, Roman Petrovčič, dr. Josip Kovačič, Drago Lo-žar, Franc Poženel, gdčni Karolina in Minka Gril in gospa Sernečeva. Pevovodja ostane g. dr. Doli nar. Izpremenila so se tudi društvena pravila. Občni zbor je pokazal, da stopa pevsko društvo Ljubljana« zopet med vodilne naše zbore.
0 Poroka. V križanski cerkvi se je poročil g. dr. Željko Jeglič, nadkomisar želez, direkcije, z gdč. Marijo Mercedes Globočnik, hčerko g. majorja Frana Globočnika. Poročil ju je gospod prior Valerijam Učak.
0 Na svetovnem kongresu brivcev na Dunaju je dobil pri ocenjevalnem friziranju dam II. nagrado (srebrno kolajno) g. Metod Podkrajšek, sin znanega in uglednega brivskega mojstra v Ljubljani.
O Oblastna inšpekcija dela v Ljubljani se dne 2. in 3. novembra t. 1. seli v nove poslovne lokale v palačo Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta ter radi tega ta dva dneva ne bo uradovala.
© Ljudski oder v Ljubljani vprizori jutri na praznik Vseh sveiih ob pol 8 zvečer Raupachovo žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Občinstvo se opozarja. da se igra to sezono ne bo več ponovila, zato naj si pravočasno poskrbi vstopnice, ker je za iste že sedaj veliko zanimanje. Predprodaja se vrši danes ccli dan pri društveni nabavni zadrugi v Ljudskem domu, I. nadstr.
0 Vstopnice za 2 koncerta pevskega društva »Ljubljanski Zvon« (11. nov. t. 1. dopoldne mladinski koncert, 12. nov. t. 1. zvečer koncert za vso javnost, obakrat v veliki Unionski dvorani) se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trg-u.
0 Ljubljanskim pevskim zborom! Na dan Vseh svetih pojo združeni zberi ob 3 pop. na poko-
□	Obiskovalce grobov na mariborskih pokopališčih bomo letos šteli. Zanimivo je vedeli, koliko občinstva poseča svoje drage pokojne. Za to štetje prosimo majhnega prispevka v nalašč za lo pripravljene nabiralnike, ki jih bodo imeli z znakom opremljeni nabiralci. Naj bo majhen dar v namen zdravja še živečega rt roka ali v spomin pokojnega, vaim prezgodaj vzetega. Oprostite, da nadleguje spet Podporno društvo za revne učence v Mariboru.
□	Počastimo žrtve padlih in umrlih vojakov. Prvi november, dan Vseh svetih in dan posvečen spominu raznih. Množice bodo ta dan romale na pokopališče, krasile s cvetjem in prižgale svečke na grobovih svojih dragih. Na mariborskem mestnem pokopališču v Pobrežju pa spi več tisoč vojakov vseh narodnosti in ver. Daleč jim je domovina; ne bo njihovih svojcev, da bi jim okrasili grobove in prižgali svečke. Združenje vojnih invalidov v Mariboru si je vzelo v nalogo in skrb, da s pomočjo vojaštva in delavcev mestne občine uredi in okrasi zapuščene vojaške grobove; lo delo lepo napreduje ter bo te dni končano. Tudi svečke se bodo prižgale in položili se bedo venci v spomin umrlim in padlim vojakom. Združenje vojnih invalidov v Mariboru se tem potom obrača na meščanstvo in prebivalstvo mesta Maribor in okolice z vljudno prošnjo, da ne gre praznih rok mimo mize, ki bo postavljena pri vhodu na pokopališču, da bi vsaj zmajhnim zneskom prostovoljno prispevali za kritje ureditev vojaškega pokopališča. Naproša se tudi prebivalstvo, za naklonitev raznega cvetja in zelenja za okrasitev in okinčanje vojaških grobov, katero se naj odda pri pokopališkem pazniku na Pobrežju. Končno prosimo za udeležbo svečanosti s pričetkom ob 15 v čast in spomin preminulim v svetovni vojni in pc-čivajočim vojakom.
□	Gostovanje ljubljanske opere v Mariboru se žal ne vrši, ker so stroški za tako gostovanje preveliki. Ljubljanska uprava je namreč stavila zahtevo 13.000 Din v nadi, da dobi prost prevoz za ves svoj aparat iz Ljubljane v Maribor. Ker tega ni dosegla, bi stalo gostovanje še (>000 Din več, kar pa presega mariborske razmere. Že vplačana vstopnina se dobi pri blagajni nazaj.
□	Krščanska ženska zreza ima v nedeljo dne 4. novembra ob 6 zjutraj v stolnici cerkveno po-božnost s skupnim sv. obhajilom.
□	Umrl je 66 letni zidar Čergulj Jurij. Pogreb bo v petek ob 15.
□	»Jekleni Ferdinand« in njegova smola. Pred osmimi dnevi je bil v Mariboru, včeraj pa se je zopet pojavil na mariborskih ulicah. Kako to? so se spraševali ljudje. Saj ni mogel priti že iz Rima nazaj. Ja, jekleni Ferdinand je s svojo dvo-vprežno kočijo prišel do Postojne, kjer pa so italijanski cariniki zahtevali vsoto 4000 lir. Jekleni Ferdinand se je nemalo začudil radi te zahteve ter se osebno obrnil na nemškega konzula v Trslu, ki mu je svetoval, naj ne vplača 4000 lir, ker jih ne bo dobil nazaj in naj se rajše vrne v Jugoslavijo, kjer ga bodo lepo sprejeli. Jekleni Ferdinana je na svojem povratku prišel v Maribor ter nadaljeval včeraj pot v Avstrijo. Preko Bavarske in Saške se namerava vrniti v Berlin. Doslej iina za seboj 3200 km. Ferdinand je v Mariboru prinove-dnvnl, da <*o ga v naši državi najlepše sprejeli in da so mu naši uradi šli najbolj na roko. Gotovo
pališču pri Sv. Križu tri nagrobnice in na vojaških
grobovih dve. Islega dne ob pol 11 dop. je v pevski dvorani Glasbene Matice skupna vaja. Arhivarji naj prinesejo note za Vigred, Blagor mu, Oj Doberdob, Spomladi vse se veseli in Usliši nas Gospod. Prosimo vse pevce za gotovo udeležbo pri vaji in na pokopališču. Za primerno obvestitev posameznikov naj skrbe društveni odbori. Ljubljanska župa J. P. S.
© Občni zbor Društva užitoliev glasbe »a Slovenijo v Ljubljani je preložen na nedeljo dno 4. novembra 1928 ob 10 dopoldne v salonu pri Mraku, Rimska cesta. — Odbor.
0 Dobra fantovska ša!a. V vzhodnem delu mesta živi čednostno dekle Rozalija — pravo ime ji je sicer drugačno, toda če bi napisali pravo bi bilo joj in polno zamere, — no in to dekle je od sile ponosno. Z neko neskromno besedo je razžalilo vse fante v bližini. Ti pa so ji tudi pošteno zagodli. Dolgo so premišljevali, kako naj se maščujejo, dokler se niso spomnili prave. Ponoči so se priplazili kot sence pod okno gospodične Rozalije, vsak pa je imel v rokah majhen lonček. Z vnemo so pričeli mazati hišni zid, ograjo okrog hiše in kmalu je vse okoli zadišalo po — 'pristni svinjski masti. Ko je bilo delo končano, so fantje izginili zopet v temo. Mesto njih pa so se prikradli drugi gostje. Nešteto mačk in cuckov se je na mah zbralo pod oknom Rozalije, kajti vonj masti so zavohali že od daleč. Pričel se je pravcati mačji koncert. Vsi štirinožni nočni gostje so z vso vnemo lizali mastni zid in ograjo, vmes pa mijavkali in bevskali, kar se je le dalo. Da so se zbudili vsi bližnji stanovalci in Rozalija tudi, menda ni treba povedati. Zaman so bil vsi poskusi, da bi razgrajače prepodili z lepa ali z grda. Mačji koncert je trajal do jutra, vsa okolica pa je bila ob spanje. Sosedje so kar kmalu uganili, da je bil mačji koncert namenjen Rozaliji in so se morali nazadnje še sami smejati fantovski iznajdljivosti. Rozalija pa je nekaj časa grozila, da bo fante izročila advokatu, ni pa vedela, katere in advokat bi najbrže tudi ne vedi, za kateri paragraf bi jih prijel. Nazadnje pa se je Rozalija premislila, fantje pa so le imeli špas.	.
© Ukraden pes. Soproga tovarnarja Albina Čeferina, stanujoča na Gosposvetski cesti št. 8, je prijavila policiji, da ji je bil ukraden njen dragoceni pes, vreden 4000 Din. Pes ji je bil že poprej enkrat ukraden, na ga je dobila nazaj.
© Iz policijske torbe. Stražnik je včeraj are: tiral neko mlado žensko, pri kateri so našli pri osebni preiskavi zastavni listek. Izkazalo se je, da je ženska poleti ukradla lep plašč in ga nesla takoj zastavit v zastavljalnico. — Z dežele so privedli v Ljubljano nekega sleparja. Mož je več mesecev jedel, pil in stanoval po raznih podeželskih gostilnah, kadar je bilo treba plačati, je pa pobegnil. — Neka branjevka je prodaja'a po tri tedne stare štruklje. Štruklje so ji zaplenili, njo pa aretirali, vendar je bila takoj izpuščena. — Dahe so bili aretiram en berač, en krošnjar in en razgrajač. Ovadbe navajajo tri slučaje izgredov, štiri prestopke obratnega pravilnika, dva prestopka avtomobilskih in štirinajst prestopkov cestnopoliciiskega reda. Neki bosanski sladoledar je bil ovaden radi nehigijeničnih razmer v delavnici.
Ustna duplfina
je najlažji pot za vhod bolezenskih klic v naše telo. Pri boleznih grla, bripavostT glasu in nahodu
so vs'ed lega neobhodno potrebne okusne
ANAfiOTRIfj

pa si bo Italijane dobro zapomnil, ker so mu preprečili nameravano potovanje v Riim.
□	Šoferjem! Ustanovni občni zbor skupine šofer lev v Mariboru bo v petek dne 2. novembra ob pol 20 v društvenih prostorih na Koroški cesti št. 1. Dnevni red je sledeč: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitve odbora iu nadzorstva. 3. Predlogi. 4. Slučajnosti. V interesu vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži. Vabljeni so tudi neorganizirani tovariši, za člane je udeležba obvezna. — Pripravljalni odbor.
□	Nezgoda. 92 letna Neža Jug. zasebnica, je padla pred svojim stanovanjem v Strosumajerjevi ulici št. 7 preko stopnic in si zlomila desno nogo. Odpeljali so jo v bolnico.
□	Premislil si jc. K nekemu trgovcu z jabolki je prišel te dni Franc P. ter mu ponujal 1100 kg kanadk. Bilo je na glavnem kolodvoru. Bilo pa je treba tudi napisati naročilni list; pa podloge ni bilo. Trgovec je posodil svojo listnico, Franc P. pa je na njej pisal naročilni list. Trgovec je pri nakladanju jabolk imel obilo posla, nadzirajoč svoje delavce ter ni niti opazii, da mu je Franc P. vrnil samo naročilni list brez listnice. Pozneje so je trgovec spomnil, da ni dobil listnice nazaj. Drugi dan pa je France sam prinesel listnico na policijo, ker je začutil, da so mu za petami; manjkalo pa je v njej nekaj čez 1000 Din. France taji, da bi bil kaj vzel.
TREMCMCDAT
damski in moški z dvojno podlogo dospeli
v novi pošiljki. - Najino lernejša oblačila.
DRAGO SCfiWAB - LJUBLJANA
Celje
& Ogenj v Celjskem domu. »Jutro« in »Slovenski narod« sta jx>d velikim naslovom oznanila svetu, da je neznan zločinec v noči po shodu KDK jx>skusil zažgati trgovsko skladišče v Celjskem domu. Istočasno ko govori o neznanem zločincu, pa nesramno namigava to časopisje na SLS, kot da bi se mogla ona posluževati podlosti, kakršnih smo doživeli jx>d PP-režimom. Poročilo samo ta lista nesramno zavijata tako, da bi nepoučen človek res lahko mislil, da je že pol Celjskega doma vjjepe-ljenega in da se je zgodilo nekaj strašnega. Ugotovljeno je doslej sledeče: Ko je prišel v ponedeljek zjutraj lastnik komisijske trgovine in agenture g. Gaberc v svoj lokal, je začutil sumljiv smrad, kot bi nekaj tlelo. Res je ugotovil, da so tlele vreče, ki so ležale na oknu in deloma tudi tam blizu naložene prazne vreče. Kasneje se je ugotovilo, da je šipa na oknu v Razlagovo ulico ubila ter da je nekdo vrgel na na oknu se nahajajoče vreče gorečo vžigalico, ki je povzročila tlenje. Kako je iz tega dejanskega stanja mogoče napraviti senzacijo, to vesta le »Jutro« in »Slovenski narod«. Morda pa jc tem ljudem res bilo senzacije treba in mi z isto pravico— če ne večjo, ker poznamo običaje demokratov ler radičevcev — trdimo, da je ogenj nalašč in radi senzacije podtaknil nekdo, ki je upal, da more iz lega nastati kapital proli klerikalcem. In liberalni dopisnik je nato pristavil še bencin in
Skoraj vsaki glavobol
se lahko odstrani, istotako migreno. Vzemite
fCLl
in v najkrajšem Času Vam prinesejo olajšanje.
Pristne samo v originalnem zavoju
petrolej, o čemer vsem ni nihče ničesar ugotovil, da bi tako bila bomba učinkovitejša. — Zanimivo je tudi vprašanje, kdaj je mogel ogenj nastati. »Nova doba« poroča, da se je lastnik še v nedeljo ob pol 20. nahajal v skladišču. Po splošni sodbi je mogel ogenj naslati šele v ponedeljek proti jutru, ker so vreče ob prihodu lastnika zjutraj še tlele. Če bi bil ogenj nastal preje ali pa celo med shodom KDK, kakor namigava liberalno časopisje, potem bi bilo stlelo neprimerno več. Tako pa znaša vsa škoda komaj okoli 400 Din. — Strašna usoda tepe to liberalno družbo. Najpreje se blamirajo z zborovanjem, na katerega pripeljejo vse svoje voditelje. Potem skušajo izzvati senjacijo s požarom, pa se jim tudi ta spremeni v farso, v kateri oni sami igrajo tepčka. Pozivamo pa oblast, da z vso energijo zasleduje, kdo je mogel biti krivec tega |x>žara. Prepričani smo, da bosta »Jutro« in »Slovenski narod« po završeni preiskavi pravtako strumno molčala, kot ..... lis" "
domu«.
molčijo zagrebški listi o j>ožaru v »Seljačkem
J2t Druga gleda:iška predstava se vrši na vernih duš dan. Vprizori se temu dnevu zelo primerna lepa in učinkovita Zola-jeva »Therese Raqnin«, ki je mela pri mariborski premijeri jako močan umetniški usi*h in jo je sprejela i publika i kritika nad vse simpatično. Glavne vloge igrajo, Kraljeva, Buk-šekova in Grom, režira pa Joško Kovič.
Bled
Preteklo nedeljo smo na jirav lep načiu proslavili 10 letnico osvoboditve, v društveni dvorani, ki jo je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička, se je vršila akademija z bogatim sporedom. G. urednik Zabret nam je v stvarnem in globoko zasnovanem govoru f>okazaI edino ixDt do ohranitve Slovencev: Jugoslavija. Pevski zbor je zapel več slovesnosti primernin pesmi. Nastopili so tudi Orli in Orlice, ki so za svoja krasna izvajanja preic-li zasluženo odobravanje. Akademijo zaključila nad vse pričakovanje spretno zasnovana živa slika: zedinjenje (zamisel gdč. Lergetporer), katero je spremljal pevski zbor z državno himno. Bila je to lepa manilestacija naše domovinske in narodne ljubezni.
Trbovlje
Vsi oni, ki imajo veseljo do petja in godbe, naj se zglasijo v sredo, dne 31. t. m. zvečer ob 7. v pevski dvorani Društvenega doma. Poučevalo se bo prav od začetka. Petje in godbo bo poučeval strokovnjak
Nezgoda. Pri razkladanju težkih cevi na »Rampi« je delavec Rudoll Pevc prišel z eno nogo med tračnice. Pri tem je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v bolnico bratovske skladnice.
W Plaz. Vsled obilnega dežja se je na okrajno cesto, ki vodi iz Trbovelj k sv. Marku, vsul plaz tako, da je promet oviran. Z odstranjevanjem gramoza in zemlje se je takoj pričelo.
Ustanovni občni zbor zadruge krojačev, krojačic, modistinj, pletilj in tkalcev, se bo vršil v nedeljo 4. novembra 1928 ob 2 popoldne v hotelu g. Ivanoiča v Zidanem mostu. Kdor ni dobil vabila radi pomanjkljivosti imenika, se tem potom obvešča, da se sigurno udeleži ustanovnega občnega zbora.
1Ml
Programi Radio-CFuhlfana
Sreda. 31. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 17: Pravljice, bere pisatelj Milčinski. — 19: Srbohrvaščina, poučuje prof. Ma-zovec. — 19.30: Čudeži jugoslovanskega podzemskega sveta, predava dr. Valter Bohinjc. — 20: Radio-kvartet (gg. Svelel, Bravničar, Feršnik, Je-raj, člani kr. opere. — 22: Poročila.
Četrtek, dne 1. nov.: 9: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 11: Lahka glasba (Radio-kvartet); 15: Literarna ura; 16: Resna glasba, igra kvartet pihal kr. opere; 18: Cerkveno zvoner.je; 18.30: Drama; 20: Samospeve poje g. M. Pugelj: I3rahms: 4 resne spevi; Dr. G. Krek: Predsmrtnica; dr. A. Dolinar: Pogled v nedolžno oko; Schubert: Deklica in snirt. Komorni trio, člani kr. opere: koncertni mojster prof. Ivan Trost (violina), solo-čelist G. Miiller in operni dirigent Niko štritof (klavir): 1. Niels \V. Gade, op. 29. a-mol Novellettes, Allegro scherzando, Andantino con moto, Moderato, Largheto con moto, Finale Allegro; 2. L. van Beethoven, op. 1 št. 2 G-dur: Adagio - Allegro vivace, Largo von aspressione, Sclierzo, Finale (Presto); 3. A. Rubinstein, op. 52: Moderato assai, Andante, Allegro moderato, Allegro appasionato. Recitacije! Simon Gregorčič: Pozabljenim; 22: Poročila.
Rabite
Tungsram
bairium=e!ekt?onke
Volitve v Pokojninski zavod
V smislu § 50 a zak. o pok. zavarovanju nameščencev z dne 12. 5. 1922, Služb. Nov. 125 in § 26 statuta Pokojninskega zavoda za' nameščen-oe v Ljubljani je proglasila volivna komisija v smislu § 26, t. 15, statuta sledeče kandidatne liste kot uradne liste strank:
Volivna edinica I. Denarni zavodi in zavarovalnice. — Skupina službodajalcev. — Kandidatna lista: »Združeni delodajalci«.
Delegati: 1. Dr. Božič Mirko, ravnatelj Kranj, hranilnice v Ljubljani; 2. dr. Lajovic Lado, ravn. zavarovalnice »Triglav« v Ljubljani; 8. dr. Kržan Franc, ravnatelj Ljudsko posojilnice v Ljubljani; 4. dr. Ma-rušič Drago, preds. Kmet. hranilnega in posojilne:'« domu v Lubljani; 5. Smolčič Vlado, dirigent podraž. Zadruž. gospod, banke v Splitu.
Namestniki: 1. Cestnik Anton, načelnik Ljudske posoj. v Celju; 2. Petovar Lovro, preds. Okr. posojilnice v Ormožu, z bivališčem v Ivanjkovcih; 3. Kralj Anton, prokurist Hranil, kmečkih občin v Ljubljani; 4. R oblek Fran, preds. .Savinjske posoj. v Žalcu;
5	dr. Tripo Ciko, prokurist Gospod, štadione v Splitu.
Volivna edinica II.
Trgovina in špedicija. — Skupina službodajalcev. — Kandidatna lista: »Združeni delodajalci«.
Delegati: 1. Kavčič I. Josip, šet tvrdke Rossmann & Tschurn v Ljubljani; 2. Bahovec Josip, trgovec v Ljubliani; 8. Pintar Ferdo, solastnik tvrdke Pinter
6	Lennrd v Mariboru; 4. Koomur Alojzij, ravnatelj I del. konzum. društva v Ljubljani; 5. Inž. Zupančič Franc, načelnik -Ekonoma« v Ljublj.; 6. Sušnik Alojzij, trgovec v Ljublj.; 7. dr. Kneževič Stijepo, član uprave Dubrovačke parobrodarske plcvictbe v Dubrovniku; 8. Aljinovič Franc, solastnik tvrdke Paschkes & Aljinovič v Splitu.
Namestniki: 1. Hedžet Matej, solastnik tvrdke Iledžet & Koritnik v Ljublj.; 2. Hudovernik Vinko, industrijalec, Radovljica; 3. Glaser Viktor, lesni trgovec' in industr. v Rušah; 4. Košar Robert, načelnik Osr. Staj. vinarske zadruge v Mariboru, z bivališčem Sv. Bolfenk pri Središču; 5. Ivaiičič Josip, trgovec v Ljubljani; 6. Pestotnik Ivan, solastnik tvrdke Pestotnik & drug, agentura v Ljubljani. 7. Glavič Tomo, član uprave Dubrov. parobrod. plov. v Dub?w>'ku; 8. Kovačevi? Paul, član uprave Parobrod. društva »Levant« v Šibeniku.
Volivna edinica III.
Rudarji in kovinar ii. — Skupina službodajalcev. — Kandidatna linta: »Zveza industrijcev«.
Delegati: 1. Skubec Rihard, član uprave Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani; 2. inž. Heinrich Avgust, ravnatelj Trb. premog, družbe v Ljubljani; 3. dr. Windiseher Fran, član uprave Kranjske in-dustr. družbe Jesenice, Ljubljana; 4. Pipuš Zdenko, prokurist »Kovine« d. d. v Mariboru.
Namestniki: 1. Inž. Klinar Anton, član uprave Trbov. premog. družbe v Ljubljani; 2. Djinovski Ljubomtr, član upAvV Strojnih tovarn in livarn v Ljublj.; 3 Twerdy Egon, prokurist Kranj. ind. družbe, Jesenice; 4. Tupanjanin Itadoslav, prokurist Železarne Greiniiz na Muti, Maribor.
Volivna cdinica IV.
Ostala industrija in obrt. — Skupina službodajal-cev. — Kandidatna lista: »Združeni delodajalci«.
Delegati: 1. Bonač Fran, tovarnar v Ljubljani; 2. čeč Karol, ravnatelj Katol. tisk. društva v Ljubljani;
3	Krejči Antoii, ravnatelj tovarne vžigalic, Ruše;
4	Gorjane Franc, solastnik tvrdke Gorjanc & Co., lestna industrija v Kranju; 5. Ribnikar Adolf, podpredsednik Deln. tiskarne v Ljublj.; 6. inž. Remec Vladimir, solastnik tvrdke Romee & Ca„ tovarna upognjenega pohištva Duplica, v Ljublj.; 7. dr. Re-kar Ernest, industrijalec in lastnik tvrdke »Belca« Dovje, na Jesenicah; 8. Gologranc Konrad, stavbenik, Gaberje-Celje; 9. Bartulica Dragutin, industrijalec v Splitu.
Namestniki: 1. Florjančič Ignacij, ravn. pivovarne »Union« v Ljublj.; 2. Gašperšic Jože, ravnatelj I. žebljarske in železo-obrtne zadruge v Kropi; 3. inž. Dračar Oskar, solastnik tvornice »Zlatorog« v Mariboru; i. Zabret Ivan, solastnik tvrdke Zabret & sin, tovarna opeke, Bobovec pri Kranju; 5. dr. Kalan Ernest, član uprave Zvezne tiskarne v Celju; 6. dr. Megler Vendelin, ravn. tvrdke Pollak d. d. v Ljublj.; 7 Ferič Marin, solastnik tvrdke Gilardi & Bottiža, Split; 8. Pivec Rupert, ravn. tvrdke »Kristal« d. d. v Mariboru; 9. Podgoršek Janko, poslovodja tvrdke »Dalma«, Split.
Volivna edinica V. Vsi ostal! poklici. — Skupina službodajalcev. — Kandidatna lista: »Združeni delodajalci«.
Delegati: 1. Dr. Jerič Josip, odvetnik v Ljublj.; 2. dr. Kuhar Andrej, notar v Ljublj.; 3. Jerič Franc, ravn. »Hotelske družbe d. d.« v Celju; 4. dr. No. vak Fran, odvetnik v Ljublj.; 5. dr. Gospodnetiie Franjo, odvetnik, Supetar na Braču.
Namestniki: 1 .Dr. Jereb Peter, notar, Radeče; 2. Mr. ph Ramor Rudolf, lekarnar v Ljublj.; 3. dr. Žvokelj Dominik, odvetnik v Kamniku; 4. Prepeluh Albin, član načel. Samost. kmet. stranke v Ljubljani; 5. Culič Jenko, upravitelj »Publika«, Split.
Volivna edinica I.
Denarni zavodi in zavarovalnice — Skupina nameščencev. — Kandidatna 1 ista: »Združene organizacije privatnih nameščencev«.
Delegati : 1. Bergant Peter, uradnik Vzaj. zavarovalnice v Ljublj.; 2. Jug Riko, pooblaščenec Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani; 3. Ska-r.n Franc, uradnik Ljublj. kreditne banke, podružnice v Mariboru; 4. dr. Milavec Anton, uradnik Zadružne zveze v Ljublj.; 5. Donadini Franc Žen-ko, revizor Zadruž. snveza, Split.
Namestniki: 1. Dostal Adolf, uradnik Spodnje štajerske ljudske posoj. v Mariboru; 2. Poljak Janez, uradnik Ljub!; Tiske kreditne banke v Ljubljani; 3. Godnik Marjan, uradnik Jngoslov. eskomptne in hlpotekar-ne banke v Mariboru; 4. Sturm Rado, uradnik Vanj i.o« - i i I niče v Ljubljani; r,. Doko Pnvoo, uradnik Gospodarske štedione, Split.
Volivna edinica II.
Trgovina in špedicija. — Skupina nameščencev. — Kandidatna lista: »Združene organizacije privatnih
nameščencev«.
Delegati: 1. Lovšin Evgen, pooblaščenec tvrdke »Rude in kovine« v Ljublj.; 2. Vrisk Ivan, poslovodja tvrdke Pinter & Lenard v Mariboru; 3. Likar Ciril, uradnik šped. tvrdke R. Ranzinger v Ljublj.; 4. Silvester Ivan. uradnik I. del. konzum. društva v Ljubljani; 5. Munda Franc, uradnik tvrdke R. Stermecki v Celju; 6. Miklauc Zane, pooblaščenec tvrdke Hedžet & KoMtnik v Ljublj.; 7. Seitz Albert, uradnik tvrdke Doimo Savo, Split; 8. Kram-pus Vilim, pomorski kapetan parobrod. društva Račič Ivo d. d., Zagreb, v Dubrovniku.
Namestniki: 1. Svetlič Nande, uradnik tvrdke Bergmann Josip v Ljublj.; 2. Kranjc Matko, nadzornik Konji umnega društva za Slovenijo v Mariboru; 3. Les-kovec Ernest, uradnik tvrdke »Pekol« v Ljublj.; 4. Kikelj Joško, uradnik OblaSilnice za Slovenijo v Ljublj.; 5. Iglar Camillo, uradnik tvrdke D. Ra-kuscli v Celju; 6. Schrimpf Edvard, uradnik šped. tvrdke R. Ranzinger v Ljublj.; 7. Ligutič Stjepan, uradnik tvrdke S. P. Vlahovič, Split; 8. Lantalo Pero, uradnik Dubrovačke parobr. plovldbe, Du- J brovniik.
Volivna edinica III. Rudarji in kovinarji. — Skupina nameščencev. — Kandidatna lista: »Združene organizacije privatnih
nameščencev.
Delegati : 1. Dr. Obersnel Maks, pooblaščenec Kranj, industr. družbe, Jesenice; 2. Stepišnik Franc, podli rad ni I; Trbov. premog, družbe, Zagorje; 3. inž. Uršič Franc, uradnik The Central Europeans Mineš Limited, Mežica; 4. Magrič Franc, uradndk Jeklarue, Ravne-Guštanj.
Namestniki: 1. Čargonja Ladislav, naddelovodja Strojnih tovarn in livarn, Ljublj.; 2. Križnik Otmar, pod-uradnik Trbov. premog, družbe, Laško; 3. Jeršan Slavko, uradnik Stroj, tovarn in livarn, Ljublj.; 4. Jelenko Miloš, uradnik Jeklarne, Ravne-Gušianj.
Volivna (Mlinica IV.
Ostala obrt in industrija. — Skupine nameščencev. — Kandidatna lista: »Združene organizacije privatnih nameščencev«.
Delegati : t. Bercieri Avgust, pooblaščenec tvrdke Kaj-fež v Kočevju; 2. Svetek Franc, uradnik tvrdke »Nova Jugometalija« v Ljublj.; 3. Kuhar Janko, uradnik Združenih papirnic, Vevče; 4. Tereeglav Franc, uradnik Katol. tisk. društva v Ljublj.; 5. Pelikan Hubert, knjigovodja Ljudske tiskarne v Mariboru; 6. Pitterle Gustav, disponent tvrdke Glanz-mami & Gassner, Tržič; 7. Doležal Lojze, knjigovodja Mariborske tiskarne, Maribor; 8. Vrevc Fr., uradnik Kemične tovarne, Moste pri Ljubljani, 9. Martinac Grgur, uradnik tvrdke »Sufid«, Dugirat.
Namestniki: 1. Kožuh Vinko, uradnik Jugoslov. tiskarne, Ljublj.; 2. Sešek Anton, laborant Kemične tovarne, Moste pri Ljubljani; 3. Zemljič Joško, uradnik tvrdke Medic-Zankl, Ljubljana; 4. Cenčlč Viktor, uradnik Katol. tisk. društva, Ljublj.; 5. Arko Anton, uradnik tvrdke Kune & Co., Ljubljana; 6. Fer-derber Franc, uradnik Katol. tiskov, društva v Ljublj.; 7. Perkič Franjo, poslovodja tvrdke Dur-java in drug, Maribor; 8. Pečan Je sip, uradnik tvrdke Pollak d. d., Ljublj.; 9. Vulič Josip, knjigovodja tvrdke »Sufid«, Dugirat.
Volivna edinica V. Vsi ostali poklici. — Skupina nameščencev — Kandidatna lista »Združene organizacije privatnih nameščencev«.
Delegati : 1. Bukovec Janko, uradnik Samost. kmet. stranke, Ljublj. 2. Gilčvert Dragotin, pisarniški ravn. pri cdv. dr. Rapotcu, Maribor; 3. dr. Jen-šterle Janez, zdravnik Bratovske skladnice, Trbovlje; 4. Kuhar Lovro uradnik Bratov, skladnice, Ravne-Guštanj; 5. Zdešar Ivan, organist žup. cerkve sv. Petra v Ljubljani.
Namestniki: 1. Mr. ph. Zabkar Josip, receptar lekarne Ramor, Ljublj.; 2. Christof Bogomir, uradnik pri dr. Fermevcu, odv., Ptuj; 3. Bizjak Fran, uradnik Prosv. zveze v Ljublj.; 4. Kravos Vladimir, uradnik Nar. strok, zveze v Ljublj.; 5. Lombardo Peter, uradnik Jugoslov. strok, zveze v Ljubljani.
Ker pa je bila radi doseženega sporazuma med službodajalci na eni in nameščenci na drugi strani vložena v vsaki posamezni strokovni edinici obeh skupin službodajalcev in nameščencev samo r'o ena kandidatna lista, ki so zgoraj objavljene, je volivna komisija po predpisu S 23., t.'26. statuta Pokojninskega zavoda na svoji seji dne 29. t. ni. proglasila za izvoljene vse kandidate, ki so napisani na vloženih in zgoraj objavljenih kandidatnih listali. Radi tega odpade vsako oddajanje glasov v vseli strokovnih edinicah in v vseh skuninih službodajalcev in nameščencev.
Predsednik volivne komisije:
Vekoslav Vrtovec.
Čuden *ov
Odsek za gospodarske štwd!?e
Ii razgovora * g. dr. A. .Jovaiiovičem, vodjo odseka m ekonomske študije pri Narodni Imnki.
Kakor je »Slovenec« svoječasno poročal, je Narodna banka ustanovisla odsek zu ekonomske študije sledeč s tem vzgledu vseh drugih emisijskih bank.
Naloga tega odseka je dvojna, prva ie, da informira bančno upravo zbira zanjo vse podatke, ki so važni za politiko Narodne banke, da more ta voditi vso svojo emisijsko in kreditno politiko na statistično-znanstveni podlagi. Druga naloga pa je sestavljati poročila o našem gospodarskem položaju za inozemstvo, kar je že od zdavnaj pereča potreba.
Naša statistična služba je še neurejena. Na raznih mestih, državnih institucijah, zbornicah iu pri drugih korporacijah se zbirajo podatki, večinoma ne obsegajoč cele države. Ti podatki so večinoma namenjeni samo za interne svrhe sestavljal-cev. Tako važna ustanova kakor je Narodna banka pa ne more voditi svoje politike po neznanstvenih kriterijih, pač pu morajo imeti vsi njeni ukrepi statisitičn opodlago ln ravno tako praktično utemeljitev. Zato je naloga tega odseka, da zbira vse tozadevne podatke, ki se nahajajo ali v dnevnem &■ ".-lisju, v revijah ali novo izdanih knjigah. Na-> -nora ime«! uprava pregled čez poročila po-družnir njena biblioteka, ki je izključno gospodarskega z." :.5aji;, vsebuje muogo materiala; zato pa mora novo ustanovljeni odsek vse podatke ekscer-pirati in jih potem predložiti upravi dnevno v porabo. Seveda morajo biti ta poročila ne samo dnevna, ampak tudi za daljšo časovno dobo, Odsek se ne sme omejiti samo na našo državo, ampak mora zasledovati razne gospodarske p:\jav-.; tudi v drugih državah. To je interna naloga tega odseka.
Enako velike važnosti pa je ludi druga naloga tega odseka, ki sestoji iz objavljanja periodičnih poročil o gospodarskem položaju v naši državi. Dejstvo je, da je inozemstvo o nas slabo in netočno informirano. Že zbornice so prišle na misel izdajati skupno glasilo, ki bi bilo gotovo urejevano tako, da bi moglo služiti v informacijo inozemstvu. Zlasti pa bodo dobro služile v informacijo publikacije Narodne banke, ki bodo netendenciozne, gotovo objektivne in podajale točno sliko naših gospodarskih razmer, kakor je to slučnj s poročili drugih emisijskih bank. Poročila bodo zaenkrat izhajala v revijalni obliki vsaka dva meseca: vsebovala bodo iniformativne članke in preglede o posameznih panogah našega gospodarstva, seveda bodo dodane tudi važne statistike z diagrami. Nadalje bo izdano tudi redno letno poročilo.
Ob tej priliki je treba še povdariti, da je odsek za gospodarske študije edina ustanova, ki se peča z narodnim gospodarstvom v naši državi, je torej nekak predhodnik in sedaj tudi nadomešča institut za proučevanje konjunkture, do katerega ustanovitve bo prej ali slej prišlo.
H koncu apeliram na vse gospodarske kroge, da odseku pomagajo pri njegovem težkem delu. Sodelovanje gospodarstva in odseka bo gotovo imelo največ koristi za oboje.
Tržaški promet v septembru. Celotni promet (uvoz in izvoz) skozi tržaško pristanišče je znašal v septembra 3,954.461 (lani 3,668.191) stotov in si-
25.20, Newyork 519.65, Pariz 20.30, Praga 15.806.
Trst '27.21, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 88.70. Dunaj. Belgrad 12^18125, dinar 12.43.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
31. oktobra 1928.
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 29 X.
Amsterdam	—	2284.-	_	_
Berlin	1353,50	1358.50	1357.—	1337.25
Bruselj	—	791.57	—	—
Budimpešta	—	992.90	_	—
Curih	IC94-I0	1097.1U	1095.61	1095.61'1
Dunaj	799.64	802.64	801.14	801.(7
London	275.79	276.J9	276.19	27t.l8
Newyork	;6.95	57.05	56.45	56.95?
Pariz	—	222.47	_	
Praga	108.37	159.17	168.77	I68L77
Trsi	—	298.30	—	—
(Izpred sodišča.)
Šel je Janez s puško v gozd in je mislil, da bo tam streljal zajce. Toda Janez ni streljal zajce, ampak kozle, resnične kozle. Tako-le je bilo: Počasi je stopical Janez po gozdu, za vsak korak posebej se je prestopal v globoki mah, niti kihniti ni upal, — pa je res zagledal ne daleč od sebe pod grmom zajca. Zajec je spal in Janez je menil, da mu pač ne odide. Pa je že tako, da je usoda hotela, da bo Janez tisti dan streljal le kozle, ne pa tudi zajce. Nastavil je Janez puško tik k obrazu, pomeril je, zamižal, pripravil prst na petelina in — kihnil. Da kihnil! In tako je Janez ustrelil kozla, ko je kihnil vprav takrat, ko bi moral sprožiti, kajti zajček »e je zbudil in jo je že pobrisal, ko je počila Jauezovu puška in je^ strel zletel mimo. Ampak zn Janeza tisti dan to še ni bilo vse. Izza drugega grma se je mesto zajca prikazal sam volk, da, gospod Volk, namreč, ki ima v tistem kraju lov v zakupu. In gospod Volk je Janeza pobaral za stran pravic tn tisto, nazadnje mu je pa vzel še puško in Janez je ostal sam. No, zdaj je bil pa še na sodnijo povab-1 ien in tam obsojen na 5 dni zapora, Saj pravim, Se človek strelja kozle...!
po morju 527.818 (lani 534.605). Celoten promet je torej v primeri z lanskim narastel. Značilno pa je, da je narastel uvoz po morju in izvoz po železnici, kar se pravi izvoz v tržaško zaledje (za 660.000 stotov), medtem ko je padel dohod po železnici, to je uvoz iz zaledja (za 370.000 stotov, ki odpadejo 80.000 na opeko, 185.000 na premog (ostali na vse drugo blago). Izvoz iz nasledstvenih držav skozi Trst torej pada, dočim je narastel uvoz. Celot.i i promet v prvih devetih mesecih tega leta znaša 37.473.668 (lani 35.097.027) stotov. — Češkoslovaški promet skozi Trst nn prvem mestu. Leta 1927 je Češkoslovaška izvozila skozi Trst 538.145 stotov blaga (leta 1926 573.220, 1. 1925 578.330). Avstrija 485.407 stotov; daleč za Avstrijo prihajajo Jugoslavija in Poljski. Kakor kažejo številke je od 1. 1.925 pričel promet s čeli osi o vaško padati Izvoz iz Češkoslovaške skozi Trst je 1. 1927 znašal 338.234 (I. 1926 412.299, 1. 1925 379.596), uvoz skozi Trst 199.911 (100.920 in 189.733).
DrJavna podjotja. V mesecu juniju t. 1. so znašali izdatki državnih podjetij 261 milj. Din. v prvih 3 mes. prorač. leta 666.1 milj., dohodki pa so znašali 448.7, oz. 1.267.4 niilj. Din.
30. oktobra 1928.
DENAR
Tudi današnji devizni promet je bil znaten, zlasti v devizah Praga (nad 600.000 Kč), Dunaj in Curih. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah London in Newyork (v manjših količinah), ostalo pa je dala Narodna banka. Izmed tečajev se je ' učvrstil ponovno Dunaj. — Ob tej priliki omenjamo, da se je guverner Narodne banke g. I. Bajloni pri svojem obisku zeho pohvalno izrazil o naši borzi, ki je v kratki dobi svojega poslovanja dokazala popolnoma svojo upravičenost in življenja zmožnost.
Zacreb. Berlin 1355.50-1358.50, Curih 1094.10 —1097.10, Dunaj 799.64-802.61, London 275-79-276.59, Newyork 56.756-56.956. Pariz 221.47-223.47, Praga 168.37-169.17, Trst 297.19-299.19
Belgrad. Berlin 1355.50-1 &38.50, Budimpešta 99.19-99.44, Curih 1094.10-1097.10, Dunaj 799.61 - 802.64, London 275.79-276.59, Newyork 56 78-56.98, Pariz 221.47- 223.47, Praga 168.37-169.17, Trst 297.10—299.10, Bruselj 790.07-796.07, Bukarešt 84 45_34 96
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 128.77, Budimpešta 90.55, Bukarešt 3.14, Duuaj 73.07, London
Zimsko perilo in pletenine
vseli vrst priporoča po najnižjih cenah tvrdkn
Ig, Žargi »Pri nizki ceni"
Ljubljana, Sv Petra cesta 3 in 11.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjskn 158 den., Ljublj. jereditna 128 den., Praštediona 920 dem, Kred. zavod 175 den., Vevče 110 den., Nihag Ruše 260—280, SUivb-na 5ti den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž, pap.: vojna škoda ar. 181—432, kasa 161—432 (432), termini: 11. 436 bi., 12. 439— 440 (440), 2. 1929 4-16- 450, 7% invest. pos. 85.625 —80 (85.75), agrari 55.625—55.876. Bančni pap : Hipo 57—57.50 (57), Poljo 17.50 d., Hrv. 00 d., Kred. 85 d., Jugo 88.50-80 (88.50), Lj. kred. 127 d., Medjun. 57.50 d., Nar. 7200 bi., Prašted. 920-925 (920), Srpska 151-152 (151), Zem. 131 140, Obrt. 38—30. Ind. pap.: Gutmann 200—206 (200), Slavonija 6.50—7.50, Slavex 100—105 (102), Danica 150—154, Drava 537.50—550, Šečerana 474-480, Osj. ljev. 185—220, Brod. vag. 77 -80, Union 305 d., Isis 20—24, Trbovlje 485-492.50, Vevče 110 112 (112), Nar. šum. 16 d., . Piv. Sar. 240—280, Mlin. 19.50 d. Ocean ia 250—257.50 (255).
Belgrad. Narodna banka 7000—7070, vojna odškodnina 431.50—432, 11. 435.50. 12. 440.25, Izvozila banka 1090—1120, (iostil. šted. 3050, Bel. zadruga 7000—7500, 1% invest. posoj. 85.75—86, agrari 55.75.
D urni i. Podon.-savska-jadran. 83.75. Zivno 128.50, Hipo 6.90, Alpme 14.06, Trbovlje 60.75.
Žito
Položaj v pšenici je danes negotov, ker so nekateri prodajalci zahtevali zopet višjo ceno t. j. 255 Din za baško pšenico, dočim jo drugi še vedno, dasi v manjšem številu, prodajajo po 252.50 Din. Pri nas je bilo danes zopet nekoliko več zanimanja za blago, vendar so limiti reflektantov v inno-Hih primerih prenizki, tako da ni prišlo do kupčije. Laplatska koruza se drži čvrsto in je cena zopet poskočila za 2<A pare fko Rakek. Baška umetno sušena koruza velja 300 Din, inzulanka 275 Din nakl. postaja. Moka srednje vojvodinske znamke velja 370, oves 255 — vse fko. nakl. post
V Ljubljani notirajo:
Deželni pridelki (vse samo ponudbe; slov. p., dob. prompt, plač 30 dni): pšenica bač 78 - 80 kg 1% 302.50—305, nov. 307.36-310, dec. 312.50—815. januar 315—320, moka Og vag. b). fko Ljubljana j 430—435, rž 73—74 kg 295—297.50, oves bač. 295— | 300, koruza času primerno suha 365.50—370, ameriška 315.50-320, ajda domača 300- 305. ječmen bač. 70—71 kg 315.50—317. | Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bač. in sr. 250—252.50, bač. ; 1, 2, 3 267.50-282.50, ban. 247.50—250, koruza dec. 1 jan. 265-270, marc-april 290—295, april-maj 295— 297.50, rž 245—230, moka Og 357.50—367.50, št. 2 337.50-347.50, št. 5 317.50—327.50, št. 6 270-280, št. 7 250—260, 5t. 8 205—215. Promet: 90 vag. pšenice, 2 vag. ovsa, 2 vag. ječmena, 10 vag. moke, skupaj 104 vag.
Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica marec j 27.90—27.80, maj 28.68—28.58, zaklj. 28.58—28.60, j rž marec 26.56—26.30, zaklj. 26.32—26.34, maj ; 26.80—26.66, zcklj. 26.64—26.66. koruza maj 29.88 I — 29.81, zaklj. 29.82 - 29.84, julij 30.32 -30.28, zaklj. i 30.26—30.28.
Lesni trs;
Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 4 vagoni bukovih drv. Tendenca neizpremenjena.
Slovenski lesni trg je prav živahen. Cene bo zelo čvrste. Vso kupčijo pn ovira znatno pomanjkanje vagonov, glede katerega pa so že storjeni ukrepi, da se odpravi.
Zadnje čase čujemo v lesotržkih krogih, da se Italijani zelo zanimajo za nakup celih gozdnih . kompleksov, katere nameravajo eksploatirati. To ! pa je z narodno gospodarskega stališča zelo škodljivo in bi bila s tem občutno prizadeta naša lesna trgovina. Zaenkrat o lem še nimamo konkretnih vestj, ker do kakih pogodb in sklepov menda še ni prišlo. Največ zanimanja je na našem trgu za bukovino: išče se žamane in nežamane, testoni in frizi. Tudi za hrast fin rezan, frize, stebričke ter duels je mnogo zanimanja. Važen center zn naš izvoz Sušak išče lantine in brzojavne drogove (4>or, smreka in jelka) vseh dimenzij in sicer za dobavo tekom celega leta; nezmanjšano je povpraševanje za deske (smreka, jelka) in za trame, katere zadnje pa je težko dobiti, ker jih je zelo malo.
Naš izvoz lesa se razvija ugodno Tako je znašal letos (v tisočih ton in milj. Din):
januar februar marec april maj junij julij avgusl september
Sedaj so cene na slovenskem lesnem trgu naslednje (vse fko naklad, postaja - za m»): s ra r e -k n - j e 1 k a : hlodi L, II. monte Din 230—260. bis r.ojavni drogovi 240—260, bordonali merkantilni 290—310, trami merkantilni 250—290, meeke,plohi, kon., od 16 cm naprej 500—&40, paralelni 550—600; bukev: deske-plohi naravni neobrobljeni 450— 500, ostrorobi 600—800, parjeni neobrobljeni 600 —900, ostrorobi 1000—1250, testoni 470—520; hrast: hlodi I„ II. 500—700, bordonali 1200-1400, deske-plohi neobrobljeni boule« 1300-1500, neobroblj. merkantilni 900—1000. ostrorobi (pod-nice) 1200—1800, frizi 950—1150: drva: bukova 20—22. hrastov« 18—20. oelte bukovo 100 lur 85-90 Din.
stavbni		drv«	
106	81.0	39	6.9
95	69.2	34	7.1
146	110.5	36	7.1
153	122.4	31	6.4
127	107.7	28	6.R
151	119.2	39	8.2
134	110.6	55	12.2
103	83.6	65	14.3
109	98.2	65	12.9
mia iivfanhfo vrvema
Peter Klemen:
Slovenshi fcurir in njegova smola
(Popotni spomini izza dni po prevratu.)
(Dalje.)
Od začetka nam je pot šla šc dovolj hitro izpod koles. Pred Vrhniko smo srečali konjeniški oddelek Srbov, ki so bili šli na Vrhniko opozarjat Italijane, da tam nimajo prav nič iskati.
Gospodje od komisije so se ves čas menili o skrajno modrih rečeh. Razgovarjali so se o kurzu naše krone, o srbskem dinarju in francoskem franku. Pogovor sc je sukal tudi o naših gospodarskih vprašanjih. Kar občudoval
Paolo Vcronesc, znameniti italijanski slikar, ki je umrl 1. 1588. Italijani bodo 400 letnico njegove smrti slovesno proslavili.
sem jih, saj je znal eden več ko drugi, in čc je kdo povedal kako posebno pametno, so drugi za nekaj časa utihnili, kakor bi se smatrali za nekoliko prizadete. Jaz sem pa sedel tam gori pri šoferju, kadil cigarete in študiral svojo sramoto, ker v tako važno debato nisem mogel vreči niti enega četudi neumnega vprašanja, da bi gospode razburil. Kaj hočete? Kurirju ni treba, da je gospodarsko in finančno naobražen, glavno je, da zna o pravem času bežati in skriti pisma, čc jih nosi s seboj.
Med tem smo prišli na Vrhniko, kjer jc postajalo po cestah nekaj italijanskih vojakov. Ko sem bil svoječasno v Italiji, sem sc bil tem malim ljudem žc popolnoma privadil. Tudi njih kratke pelerine so mi bile v Florenci že postale domače, a oni dan so mi bile italijanske uniforme vse prej kot simpatične. Nisem se mogel otresti neprijetne misli, da se bom moral s temi ljudmi še od bliže pogovarjati. A priti je moralo.
Kmalu smo bili v vrhniških rajdah in naš betežni avtomobil je dobil srčno napako in naduho. Janušek si je prizadeval, da mu da nekoliko krepilnih hvatov, porival je prestave sem ter tja, avtomobil je še nekaj časa ropotal, nazadnje pa je utihnil in mi smo obstali gori nekje nad Vrhniko, nc vedoč, kdaj naše vozilo pride zopet do sape in življenja. A Janušek je vedel, kako se stvari streže, nekaj je po češko rentačil, pumpal, premikal in mazal. Nazadnje je zavrtel ročico in avtomobil je zopet pokazal življenje.
Prelezli smo počasi dolge rajde, prevozili jih nismo, ker šlo je po polževo, škripalo je, puhalo in se kadilo, da sam Bog pomagaj.
Zdelo se je, kakor da ima c. kr. avtomobil samomorilne misli radi rajnke Avstrije, kateri so bili zvonovi odzvonili kakih štirinajst dni prej.
A Janušek ni odnehal, brcal jc na vse strani, godrnjal nejasne besede, premetaval je prestave in sukal volanto, kakor bi imel naloženih najmanj pet ton krivičnega blaga.
Prišli smo v Logatec. Italijanskega vojaštva jc bilo povsod polno. Pred vsakim hle-
vom je stala straža; majhen možic, zavit v kratko pelerino in stopicajoč gorindol. Na obrazu se mu je bralo, da bi mu bilo stokrat ljubše v gorki Apuliji ali kjerkoli, kakor pa stražiti hleve v mrzlem zasedenem ozemlju, kjer ga nihče nc razume in mu nihče ne privošči niti prijaznega pogleda, kaj šele prijazno, gorko besedo.
Ustavili smo se v znani Kramarjevi gostilni, da kosimo, kajti bilo je že krog pol dveh popoldne. Polno Italiljanov smo našli v gostilniških prostorih, večinoma moštva in par poročnikov. Pogovarjali so se med seboj, domačin se ni nihče zmenil zanje, natakaricc so godrnjale: »Da bi se že spravila stran ta tlaka! Tu sedi, mi jih ne razumemo in oni nc razumejo nas, potem pa kasirajte, če morete,«
Ravnatelj Ivanovič mi je svetoval, naj poizkušam pri vojakih izmenjati za lire kaj avstrijskega denarja.
Vprašal sem skupino vojakov, ki je sedela pri mizi, čc kdo kaij menja. Vprašanje jih je zanimalo, postali so pozorni in so pripomnili, da prodajo lire, a kos za tri krone.
Ko sem jim pojasnil, da je najnovejše povelje italijanskega komandanta znižalo kurz lire za precejšnje, so odgovorilii, da to povelje velja le za pripros-to ljudstvo, češ, da ljudi, ki so revni, ne marajo oškodovati.
Kupčije nismo naredili, pogovora pa nisem hotel prekinili in sem jih pobaral, koliko časa mislijo ostati v naših krajih.
Prvi, bil je zarjavel Sicilijanec, vsaj iz-reko jc imel siciljansko, je povedal, da ima doma ženo in otroke in da bi bil rad čimprej doma. Drugi je izjavil, da ne razume, čemu je prišel zmrzovat v naše kraje. Tretji pa, ki jc rekel, da je Toskanec, :je kazal še največ simpatije do okupacije in jc trdil, da ostanejo pri nas dva, tri ali štiri mesece — »c forse aneora di piu« (in mogoče še več).
Ravnatelj Ivanovič jc bil dobil medtem nekje pri nekem znancu srbsko zastavo in jo pritrdil na naš avtomobil. Plačali smo svoje kosilo, zavzeli svoja prejšnja mesta na vozu in odšli smo preko Kaleč nroti Planini.
Inž. Bojkov in njegov aparat, ki omogoiuje, <la obdrži letalo kljub vsein viharjem svojo smer.
Od Logatca dalje je začela pritiskati . d jugovzhoda močna burja, ki je kot ledena j voda segala do kosti in mozga. Zastonj sem j se zavijal v svojo suknjo in kratek kožušček, j ki mi ga je bil posodil dr. Milkovič, da njemu ni bilo treba skrbeti zanj. Gospodje od komisije so počasi ustavljali svoj učeni razgovor, ; kajti burja jc jemala sapo tudi njim, naš šofer pa ije dobival vedno bolj modre roke in nezadovoljne poteze na obrazu so pričale, da tudi njemu ni prijetno.	1
Odkriljn o prestolonasledniku Rudolfu
Pravkar je izšla v Leipzigu knjiga Oskarja barona Mitis-a pod naslovom »Življenje prestolonaslednika Rudolfa«. Vsebina knjige nosi vse znake resničnosti in kaže zlasti tudi Ru-dolfovo nesrečno smrt v čisto novi, naravni luči — Rudolf je bil duševno bolan. Razvoj Rudolfov opisuje knjiga naslednje:
V	otroških in mladeniških letih je bil Rudolf preobložen z nauki. Učitelje je imel dobre, vzgoja je bila zelo stroga. Najljubši predmeti so mu bili naravoznanstvo, zemljepisje in zgodovina. Poleg drugih jezikov se je učil madjarsko in češko Zgodaj je kazal izredno bistroumnost in bogato miselnost. Ostro je znal opazovati in presojati ljudi; laskanja ni maral. V
i svetovnem prepričanju se je že zgodaj nagibal k svobodnemu mišljenju, najbrže pod matemim ' vplivom. Vendar pa njegovega pravega prepri-' čanja v politiki in veri ne bi mogel nihče določ-j neje opredeliti, ker ga ni razodel in si najbrže tudi sam ni ustvaril v vsem jasne, trdne sodbe. Toliko je gotovo, da je pristop k prostozidarjem odklonil. V politiki se je vendar nagibal k liberalcem in je želel, da bi se bili zbližali liberalni Čehi in Nemci; češko zvezo s fevdalci je smatral kot nenaravno; Schonercrja in Kossutha je sovražil. V zunanji politiki je bil nasprotnik pruskega prvenstva, princa Viljema ni maral. Zelo je ljubil Francijo, kakor Francozi njega, kar je pričal prekrasni venec belih kamelij, ki so ga francoski časnikarji položili na njegov grob.
Rudolf je visoko cenil znanost in književnost in gojil tesne stike z znanstveniki in litt-rati. Sam je izvrstno sukal pero in napisal mnogo jedrnatih člankov in razprav.
Toda prišla je doba, ko se je v Rudolfovi duševnosti izvršil usoden preokret in je postal Rudolf čisto drug človek. Ta izprememba se ni izvršila na mah in jo zato dolgo niso opazili. Veselje do dela, ljubezen do znanosti sta izginila. Za lov mu ni bilo več mar. Evropa je začela šušljati o njegovem razuzdanem življenju, nagnjenju k pijači. Žc poldrugo leto pred smrtjo je napravljal vtis živčno bolnega človeka. Če bi ga bili pravočasno izročili v zdravljenje dobremu psihiatru, bi bil mogel preprečiti tragični konec, a rešiti ga ne bi bil mogel. L. 1889. so podali trije znameniti profesorji svoje mnenje o njegovem telesnem ustroju, posebno glavi in ga označili za patološkega. Zdi se, da je cesarica Elizabeta mislila na usodo svojega sina, ko je nekoč rekla: »Za vsakega človeka pride v življenju trenotek, ko mu duša umre — a to ni vselej takrat, ko telesno umre«. Rudolf je bil pred svojo telesno smrtjo mrlič.
Uspehi pamirske ekspedicije
Ruski vodja rusko-nemške pamirske ekspedicije se je vrnil v Moskvo in podal o uspehih naslednje poročilo: Ekspedicija je raziskala fakoimenovano »belo liso;' v Pamirskem visokem gorovju, ki obsega na 2500 km2; to ozemlje je bilo dosedaj še neraziskano. Ekspedicija jo odkrila 30 velikih ledenikov; raziskala je Fedčenkov ledenik ki je 70 km dolg in največji na svetu. Dalje je ugotovila 50 vrhov, ki so 5000 do 7000 metrov visoki, višji torej nego Montblanc. Dalje je ekspedicija raziskala prehode v Darvac in odkrila pet novih velikih gorskih prelazov.
Ekspedicija je dognala, da je žarjenje solnca na Karakulskem jezeru močnejše, nego kjerkoli drugod na svetu. Odkrila je velike solitrske rudnike. Na nekem mestu je našla doslej neznano rumeno kamenje, ki po vsej priliki vsebuje uran in morda ludi radij.
V	pamirskih dolinah je posebna ekspedicija proučevala obolenja in zdravljenje golše; ugotovila je, da nikjer na svetu ni toliko golšastih ljudi kakor po pamirskih dolinah.
Harry Tuckers in Charles Collyer, ki sta preletela ameriško celino od zapada na vzhod v pičlih 25 urah ili tako potolkla dosedanji petletni svetovni rekord. Letela sta povprečno z brzino nad 220 km na uro.
Berlin s krompirjem zabasan. Na berlinskih kolodvorih ie toliko krompirja, da je zmanjkalo prostora in voz. Železniško ravnateljstvo hoče zvišati ležarino, da se skladišča izpraznijo.
Na lahek način obogatel. V Berlinu se je začela kazenska razprava proti kemiku Kas-bachu in sokrivcem, med katerimi so trije zdravniki in dva lekarnarja, zaradi goljufije z ničvrednimi zdravili. Kasbach je izdeloval tablete iz chromonala, ki jih je razpečaval kot izvrstno sredstvo proti sifilisi. Kasbach še pred par leti ni imel ničesar, sedaj pa ima dve veleposestvi, več vil, avtomobilov itd.
Pijan šofer je v Berlinu s svojim avtom za-vozil v tramvaj. 2 osebi sta ostali mrtvi, 25 je bilo težko ranjenih.
Ruskega generala šulgina je v Budimpešti povozil avtomobil. Smrtno nevarno ranjenega so odpeljali na kliniko.
Največja oddajna radio postaja v Nemčiji in na svetu. V prihodnjih mesecih bodo postajo lako izpo-polnili, da jo bodo slišale tudi povprečno občutljivo postaje po vsem svetu.
Maksim Gorkij v Italiji. Maksim Gorkij je preko Rima dospel v Sorrento, kjer ima krasno vilo. Ostal bo v Sorrentu do prihodnjega maja ter bo v tem času napisal svoje vtise o Rusiji.
Baldvvin rektor glasgowske univerze. 29. t. in. so na glasgovvski univerzi s 66 glasovi izvolili za rektorja min. predsednika Baldvvina. Pri volitvi so se dijaki obeh taborov po starem običaju obmetavali z gnilimi jajci; zmetali so 60.000 jajc. To je dišalo!
Avtomobilske nesreče v Ameriki so zahtevale 29. t. m. 17 smrtnih žrtev.
Deicmcrilcc, graščak de Reyssac v Toulou-se, ki je utopil svojega nezakonskega otroka, je obsojen na 10 let ječe.
Plemenit dar pesnika Brezine. O priliki 10-letnicc češkoslovaške svobode je daroval veliki pesnik Otokar Brezina, ki jc nedavno praznoval 60-letnico svojega rojstva, praškemu pisateljskemu društvu > Svatobor cclo svojo državno nagrado v znesku 100.000 Kč. Društvo »Svatobor« je bilo ustanovljeno 1. 1862. in ima namen gmotno podpirati onemogle književnike in časnikarje.
Film c knjigi. V Moskvi izdelujejo film, ki bo pokazal, kako nastane knjiga: kako jo pisatelj napiše in kako sc potem stavi, tiska in veže.
Telefon na vlaku. O priliki mednarodnega kongresa poštnih uradnikov v Berlinu so na vožnji po Nemčiji poizkušali telefonijo na vozečem vlaku. Govorili so s Hamburgom, Haagom, Stockholmom, Kopenhagen-om, Budimpešto itd. Zveze so se dobile nemudoma, pogovori so bili izredno jasni. Pričakovali jc, da se po vlakih v doglecinem času uvede telefon.
Jadrnica z nosilno ploskvijo in plavutami ob straneh. Novi ladijski sistem, ki se je okoristil z letalsko tehniko, se je pri poizkusili izvrstno obnesel.
Finančne težave dunajske mestne občine.
Sklepni računi dunajske mestne občine izkazujejo za 1.1927 7,392.117 šilingov primanjkljaja.
S »Zeppelinom« zastonj v Evropo. Ko se je nahajal »Zeppelin«, ki se vrača v Evropo, že nad odprtim morjem, so odkrili 17-letnega fanta, pisarniškega uslužbenca, ki se je bil vtihotapil na zrakoplov, da se brezplačno prepelje v Evropo. Zdi se, da je šlo za kako stavo. Fantu so odkazali razna pomožna dela, da vsaj tako odsluži svojo vožnjo. To je prvi »slepi« zračni potnik. — »Zeppelin ima na krovu 63 oseb, od tega 25 potnikov, vsak 44 funtov prtljage; pošte 1531 funtov.
Kuga na Kitajskem. V pokrajini Fenču na Kitajskem razsaja črna kuga; umrlo je že nad 2000 ljudi.
Prekooceanski kabel. Predsednik ameriške telefonske in brzojavne družbe, Gilford, je izjavil, da so se posrečili poizkusi s podmorskim kablom, po katerem bo mogoče govoriti na razdaljo 5000 km. Polaganje bo trajalo nad leto dni; material sestoji iz 80% nikla in 20% železa.
Na shodu. Govornik: Vsi ljudje so enaki in svobodni. Nobene oblasti ne priznamo nad I seboj...! — Zborovalci: »Se mu vidi, da ni j oženjen ...!«
Šef: »Jaz vas bi že sprejel, ampak nobc-I nega dela ne boste imeli.« — Prosilec: »Še j bol jše ...!«
Preiskovalni sodnik: -Kako je mogoče, da ste trezni tako razgrajali?« — Obtoženci: Za abstinenco smo agitirali in smo hoteli liudem \ pokazati, kaj znamo tudi brez vina ...«
Mož iz tropičnih krajev: Nimate pojma, kaj se pravi noč in dan živeti v strahu pred tigrom.»
Evropejec: »Kako da ne5 Saj imamo vendar davčne izterjevalce!«

m
NOVA MUZIKA I 5.
Dvomesečnik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urednik E. Adamič, izdaja in zalaga Glasbena Matica v Ljubljani.
Peta številka nima literarne priloge. Glasbena priloga šteje 16 strani in ima dvojno prilogo Male Nove Muzike.
Vsa številka je posvečena instrumentalni plesni glasbi. V Mali Novi Muziki objavlja M. Tajčevič dvo- do troglasno Prvo malo suito za klavir. Nad večji del ostinatno spremljavo se dvigajo preprosto-naivni , nekaki praniotivi balkanskega značaja; takt se pogosto menja. Stanko Premrl objavlja Dva otroška plesa: 1. Gavotte, 2. Polica, za male glasbenike nekoliko težja kosa od Pajčevičevih, pa ljubko efektna, mestoma s pikantnejšo harmonijo opremljen. Emil Adamič je zložil Štiri otroške plese: 1. Fox-trot, 2. Blues, 3. Boston, 4. kolo, tudi dvo- in tro-glasnega značaja, včasih malo linearne, pa v atonal-uosti zveneče skladbe, ki bodo zelo dvignile ume-vanje moderne pri naprednejših mladih igračih. Adamič je glasbeno izredno gibčen, vedno kaj novega misleč duh. Slavko Osterc je napisal atonalen Valse lente, iantastično koloriran košček.
Jos. Pavčič ima v številki klavirski »Spomin na prvi ples, lahko, pa ljubko tekočo skladbico zmernega harmoničnega značaja. Janko Ravnik je objavil Valse melancholique, zelo čustveno stvar drznejših harmonij in s številnimi agogičuimi opombami. M. Bravničar je zložil za L. Wisiakovo grotesken, zelo zvočen fango, ki bo nemara navdušil k mimičnim kreacijam. Srečko Koporc pa ima v številki dvodelen Menuet, deloma kontrapunktiran.
Prav, da je urednik jx)svetil nekaj pozornosti tudi plesni glasbi, na drugi strani pa tudi prav, da nismo Slovenci baš preplavljeni s te vrste glasbeno produkcijo, kakor so bili in so še neki večji narodi.
NOVA SLOVENSKA OPERA.
V naši ojjeri se vrše izkušnje za premiero nove domače opere, šaljivega enodejanskega sketcha »Iz komične opere«. Delo je napisal skladatelj Slavko Osterc. Ima komičen libreto, ki se srečno razvija do končne poente. Glasba je disonantno atonalna,
i _ .j______i: r__A^bnelripiio i n ofol/inrt
NOVA UMETNINA KIPARJA T. KRALJA.
V nedeljo 28. t. m. so v Dobu pri Domžalah odkrili spomenik vojnim žrtvam. Spomenik stoji ua oglu pokopališča nasproti kapelaniji in daje fronto trgu pred cerkvijo m šolo. Spomenik sam je 4 m visoko, monumentalno delo. Spodaj je 2.40 m visok cementen jx>dstavek v obliki kvadrata, ki nosi belo ploščo, rdeč križ jn v križasten okvirju napis: »Žrtvam svetovne vojne 1914—1918«. Na tem podstavku je krajši podstavek, ki nosi zgoraj zaokrožen kvader iz kraškega marmorja s krasnim reliefom. Upodobljen je vojak, ki podpira padlega tovariša. Spomenik je trgu v lep okras in Dobu v jjonos; malokatera vas na deželi se more ponašati s tako umetnino vspomin svetovnih žrtev kakor sedaj Dob.
Odkritje se je vršilo ob navzočnosti velike množice od 11 do pol 13 v nedeljo. Govorila sta zastopnik odbora za poslavitev s poni fin i ka ter g. bivši vojni kurat F. Bonač.
Stenograf. Izšla je 1. štev. letnika 26. Vsebina
je sledeča: Vambergar, Dalmacija, zibelka izvorne hrvatske stenografije in Heffler, »Stenograf«, jubilant, Stenogram prinaša Radičev življenjepis.
tupatam pohfonirajoča; orkestracija je efektno zveneča. Osterčeva glasba kaže nagnjenost k groteski in humornemu slikanju. Osterc je učenec prof. Ji-raka in Habe v Pragi, kaže pa tudi najmodernejše vplive J. Stravinskega. »Iz komične opere« se bo dala prvič, če se še ne predrugači, v petek, 2. nov. skupno s Stravinskega najnovejšo opero »Oedipus rex«, katere izvedba pomeni za Ljubljano največji glasbeni dogodek, O. Osterc je ravnokar dovršil tudi svoj Requiem; njegova gospa Marta, roj. Va-liak, se pa ravno pripravlja izvajati na koncertu v Celju 5. novembra njegovo Dvoglasno klavirsko suito v 4 stavkih. — V Vsebino Osterčeve opere objavimo še pravočasno.
Reinhardtovi načrti. Reinhardt se bavi z načrtom, da bi zgradil v grajskem parku svojega gradu Leo|x>ldskron grajsko gledališče, katerega načrt in izvedba sta bila prof. Oskarju Strnadu. Prof. Strnad hoče napraviti nov tip gledališča. Gledališče je mišljeno za 200 gledalcev, njegov smoter pa je neke vrste privatni studio za Reinhardta, ki hoče tukaj predstave, katere pripravlja za svoje odre v Berlinu in na Dunaju, najprej pokazati gostom iz vsega sveta.
*
Zaščita glasbenikov. V Nacionalnem svetu na Dunaju je bil od socialnodemokratske strani predlagan zakon o zaščiti j>redvsem gospodarskih interesov glasbenikov. Osnutek ne namerava kakorkoli omejiti ali otežkočiti izvajanja glasbe kot svobodne umetnosti, lioče pa preprečiti, da bi diletantje igrali za honorar.
*
Jubilej slovaškega pesnika. Te dni je obhajal štiridesetletnico svojega rojstva veliki slovaški pesnik Martin Razus, ki slovi kot pesnik slovaške revolucije in slovaške borbe za osvobojenje naroda.
»Slovanstvo v pesmih«. Ludvik Kuba, ki je to leto prepotoval Bolgarijo, bo v kratkem izdal 14. zv. svojega velikega dela »Slovanstvo v svojih pesmih«. Ta zvezek bo obsegal dosedaj še nepoznane pesmi.
Spori
SLOVANSKI TURNIR V PRAGI.
Dr. Pandakoviču, našemu Zveznemu kapitanu, se ne godi dobro. Za vsako reprezentacijsko igro mora igravce posebej skupaj loviti, in se moramo čuditi, da še tako dobro igrajo. To pot se je pa vrinila v sjx>rt še politika. Hrvatom so doma rekli, da na noben način ne smejo v Prago, >da ne bi nosili na svojem kroju znamenja one države, ki je ne priznavajo«. Nato se je vreme nekoliko zjasnilo, in zdelo se je, da bodo najboljši hrvaški igravci vendarle šli. Belgrajčani in Subotčani so prišli v Zagreb; par minut je manjkalo do odhoda vlaka v Prago, a Hrvata ni' bilo nobenega. Seveda so takoj vedeli, koliko je ura bila; hrvaški igravci so izjavili, da nočejo s Srbi skupaj igrati in da nočejo iti v Prago. Kakor jx>vsod, bodo tudi v tem slučaju postali Hrvati žrtev svojega šovinizma. Ce že niso hoteli iti, naj bi bili vsaj ob pravem času to povedali.
Prvo brco so dobili Hrvati iz Prage same. Ju-
goslovani so bili kar najprisrčneje pozdravljeni, s cvetlicami obsipani in s himnami j>očaščeni.
o
je, aa j
Jugoslavija premagala češke amatere 3:1 (1:1), čt prav Hrvatov ni bilo zraven. Hrvatom to gotovo m bilo všeč. V prvi polovici igre se naši igravci niso --—II---II! - :~_:xx„™ „ Ar.irri "olovici
___________________________t	Ker jih
je bito premalo, so jim priskočili iia pomoč Poljaki, ki so bili prišli v Prago s 24 igravci, in so jim posodili igravca Ziszcnskija. In zgodilo se je, da je
Meščanstvu UubSjane m udeleženca svet. volne 1
Zveza bojevnikov iz svetovne vojne in Združenje vojnih invalidov sta sklenila, da letos ob 10 letnici obstoja in osvobojenja Slovenije v okrilju kraljevine SHS priredita svečano žalno proslavo vseli preminulih v svetovni vojni. Zveza je že itak letos imela sijajne prireditve v tem smislu po Sloveniji (Brezje, Škofja Loka, Šmartno pri Kranju, Šmartno v Savinjski dolini, bojno igro »Kal-varijo« v Mostah itd.); za 1. november pa prosi meščanstvo, naj skupno z vojaštvom sodeluje pri žalni proslavi tako, da se udeleži slavja, okrasi pozabljene vojaške grobove in prižiga na njih sveče. — Slavje bi se vršilo takole:
Na vseh svetnikov dan se zbero vojni tovariši okoli pol 4 popoldne na pokopališču pri Sv. Križu in gredo k spomeniku judenburških žrtev. Gaj ho strogo zastražen radi malega prostora, do katerega imajo dostop le zastopniki oblasti, vojaška godba, pevci, vojni invalidi in odborniki ZSV; vdove in vojne sirote bodo radi malega prostora zastopane po 3 odposlankah. Prosimo občinstvo, naj pazi, da se grobovi ne bodo teptali.
Spored žalne proslave:
Vojaška godba otvori svečanost s prvim
komadom, deklamacija vojne sirote padlim v pozdrav, pevci zapojo žalostinko, kratek žalni nagovor kurata Fr. Bonača, počastna salva preminulim v pozdrav, godba zaigra drugi komad, bivši vojni kurati intonirajo: Libero. Pevci zapojo Oj Doberdob, godba zaključi s tretjim komadom.
Pod vznožjem spomenika bodo cvetke, venci in dvojni piramidi pušk z navzdol obrnjenim šlemom, iz katerega bo puhtelo spravno kadilo. Invalidi tvorijo okoli spomenika živ venec
Po celi Sloveniji naj pa vojni tovariši 1. novembra b pomočjo šolske dece okrase vojaške grobove, ki so ponekod še skrajno zanemarjeni, zbero naj se okoli spomenikov ali plošč, otrnejo solzo sočutja, zapojo iu molijo.
Tovariši milo kličejo iz črne jame:
»Oj prijatelj, ne zabi tnek
Glavni odbor ZSV in oblastni odbor UVI v Ljubljani.
Poceni kuoite krasne
u w
in obleke pri
Fran Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ulica 9
vali. Za njim imenujejo Marjanoviča, ki po tehniki in taktiki svoje tovariše zelo nadkriljuje.
Sicer so drugi dan, v nedeljo premagali češkoslovaški profesionali naše moštvo 7:1, a številke nam ne kažejo pravega razmerja. Prva polovica je končala 1:1, in šele v drugi polovici so si Cehi opomogli. Naše moštvo je imelo veliko nesrečnih trenutkov. Tudi češka poročila pravijo, da rezultat ne kaže moči obeh moštev in da so Jugoslovani napravili najboljši vtis. Torei bo šlo tudi brez Hrvatov.
Poljaki so igrali v soboto proti češkoslov.
profesionalom 2:3, v nedeljo proti amaterom 0:1. * * *
Nogometne prireditve na praznik 1. novembra. Na praznik 1. novembra se odigrajo dopoldne nr' igrišču Primorja še nedokončane prvenstvene tekme Primorje : Slovan in Slovan : Hermes. Prva tekma prične ob 11. uri, druga ob 11. uri 30 minut. Za to prireditev je določil podsavez posebno znižano vstopnino. Popoldne ne bo nobene športne prireditve.	.
Gozdni tek. Zimsko-sportna sekcija fc>K Ilirije razpisu ie 4. novembra t. m. gozdni tek za vse verificirane iu neverificirane smučarje klubov, ki so včlanjeni v J. Z. S. S. Tekmuje se v dveh kategorijah in sicer na ca. 5000 ni in na ca. 10.000 111 dolgi progi. Prosri vodita po Tivolskem gozdu in bližnji okolici Rožnika. Start bo ob 10.30 na igrišču S. K. Ilirije; cilj isto tam. Prijave sprejema: Režek Boris, kavarna Evropa. — Tajnik.
Po občnem zboru JNZ. Ko je bil reakcionarni § 17. izglasovan je nastala v našem športu atmosfera, katero narekuje zagrebška politična zagrizenost. Sicer imamo zaupanje v novo upravo JNZ, da bo znala pravočasno pomesti z ljudmi, k' jivajajo politiko v naše športne organizacije. Z odpravo tega famoznega paragrafa ni nikjer ogroženo Hrvatstvo, ker bi v nasprotnem slučaju trdili lahko mi, da je ogroženo Slovenstvo. To, kar so pa naredili hrvatski športniki, hoteč našo reprezentanco blamirati prod svetom, je škandal brez primere. V prvi vrsli zahtevamo odločne korake proti igralcem, v drugi pa proti časopisnim j>orO-čevalcem, kateri so j>ozivali Hrvate, da ne sode-! lujejo. To. kar piše zagrebški »Jutarnji liste j>ovo-| dom zadnjih dogodkov, ni več znano. Tako n. pr. | sedaj po Osijeku napada Ljubljano. Zagrabil jo razveljavljanje tekme Conc.ordia : Ilirija. Vsi smo si edini o nesposobnosti sodnika, ki ie to tekmo vodil. Pa pride nekdo in pravi, da se to sploh prak-tieira v slučaju poraza. To so menda prvi protesti proti odigranim tekmam od strani Ilirije. O njih upravičenosti jo odveč govoriti. Vendar ravno to osvetljuje razmere, ki pri nas vladajo. Povsod hoče manjšina večino vladati iu to skuša doseči z vsemi mogočimi sredstvi. S takimi bolnimi klubskimi ambicijozneža, ki na vsak način skušajo uvesti politiko v šport, naj vsak klub v lastnem interesu pomode. Zagrebu bi pa svetovali, da se v pravem času spametuje, sicer bo dosegel ravno to, kar skuša preprečiti.
MEDNARODNA LAHKA ATT.ETIKA.
Priključno na amsterdamske olimpijske igre so se vršile tekme Britanskega imperija proti Ameriki. Smo pisali o njih. Zelo so ugajale, in jih ho-| čejo zato leta 1932. ponoviti, in sicer zopet po olim-jnjskili igrah. Tekme bodo imele svoj poseben znak v toliko, da se poleg šesterih skokov in metov ne bodo vršili nobeni posamezni teki, temveč samo teki vrst. Tekli bodo na 4X100 yarrlov, 4XK milje. 4>< 14 milje, 4X1 milja, 4X3 milje, lese 4X120
yardov, lese 4X440 yardov, tek preko zaprek 2 mi-iji, vrstni tek štirih tekačev preko zaprek na 1 miljo.
Anglija in njeni doniinioni Južna Afrika, Avstralija in Kanada bodo merili odslej naprej svoje
moči vsako drugo leto; najprvo leta 1930., in sicer v Kanadi. Ker ni tam nobenih pripravnih prostorov, bo zgradilo mesto ilamilton velik stadion. Kakor vemo, je Williains v Kanadi doma.
Nemški lahkoailetski urad misli v bodožein letu prirediti zopet tekmi proti Švici in Franciji; morda bodo priredili še tretjo meddeželno tekmo, bodisi proti Angliji ali Finski ali Švedski. Vsaka teh tekem bi bila seveda zelo zanimiva iu športno na višku. Priglasile so se tudi druge majhne države, kojih pri,glasov pa ni mogoče upoštevati, že zaradi razpoložljivega časa ne.
RELIGIJA IN ŠPORT.
Zadnje čase se je prigodilo toliko težkih nesreč j>ri raznih športnih prireditvah, da se človek nehote vpraša, kakšen zmisel ima šport. In tudi razduševljenje telesne kulture je postalo tako očitno (n. pr. letos na amsterdamski olimpijadi), da je problem šjiorta danes neposredno aktualna točlcn. Znani pater dr. E. Selil und OFM razpravlja v septemberski številki revije »Akademia« o stJilišču vere do športa in pride pri tem do sledečih navodil: 1. Vsak človek ima dolžnost, svoje telo, ki je dar božji, ohraniti in gojiti, da bo lahko kolikor mogočo dolgo in dobro služilo življenjskim nalogam, ki nam jih je Bog naložil, in j>otrebam du*e. 2. Skrbeti torej mora, da d& telesu čim največjo jiorabnost. 3. To jiorabnost moremo doseči s telesnimi vajami in športom. 4. šport pa ne sme izpodriniti religioznega zmisln. 5. šport ne sme ovirati izpolnjevanja cerkvenih dolžnosti. 6. Šport ne sme pokvariti dušnega značaja. 7. šport 'ne sme pokvariti dobrih šeg. 8. Šport ne sme motiti poklicnega dela in poklicne sj>osobnosti. 9. Šj>ort ne sme izpodkopavati zdravja. 10. Najprej pridejo dolžnosti duše in potem dolžnosti telesa, a oboje spada k religioznim dolžnostim.
NasznanH<a
Cfubl/ansUa gledališče
Drama: Začetek ob 20
3!. oktobra, sreda: KROG S KREDO. Red A. t. novembra, četrtek: ROMEO IN JULIJA. Izven. 2. novembra, petek: Zaprto.
Opera: Začetek ob pol 20
31. oktobra, sreda: BOCCACCIO, opereta. Red B.
1.	novembra, četrtek: Zaprto.
2.	novembra, petek: Iz komične opere, Oedipus rex.
Premieri. Premierski abonma.
Slavnostna operna predstava. V proslavo dc-setlctnice našega osvobojenja bo v joetek, dne 2. novembra v ljubljanski operi slavnostna predstava, ob kateri priliki se bode vprizorila prvič slovenska enodejanka »Iz komične opere« delo skladatelja g. Slavka Osterca in Stravinskega moderno operno delo Oedipus rex. Slavnostna predstava se vrši za premierski abonma.
Mariborslco fiZezlaJfšče
31 oktobra, sreda, ob 20. uri: JESENSKI MANEVER. Ab. A. Gostovanje gdč. Lubejeve. Četrtek, 1. novembra ob 20. uri: Tli KRESE RA-QUIN.
Petek, 2. novembra ob 20. uri: TI1ERESE RA-QUIN. Gostov%jje v Celju.
Vrtredtiive in člrvištvene vesti
Šiška: Dram. odsek šišenske prosvete vprizori jutri ob pol 8. zvečer v samostanski dvorani žaloigro v 5. dejanjih (10 slik) »Mlinar in njegova hči«. Vstopnice se dobijo v samostanski dvorani od 8.—12. ure iu uro pred predstavo.
CerKveni vestvtte
Cerkev sv. Jožefa. Na praznik Vseh svetnikov je ob 8. slovesna sv. maša. Izvajalo se bo: Missa festina in D-niol zl. Jul. Glager z orkestrom, gra-duakj Tirnete Dominum, zl. I'. Griesbacher, ofert. justorum animae, zl. Ant. Foerster. — Spomin vernih duš. Ob 8. slovesen rekvijem. Missa pro defunetis v E-mol, zl. Jos. Gruber, libra me zl. Sin-zig-Polzer.
Orel
Orel Ši. Peter. Danes zvečer ob 8. fantovski
večer. Predavanje dr. Šarabona. Predavanje spremljajo skioptične slike. Udeležba obvezna.
Voisve tHo v anl-a Našlo se je nekaj denarja z denarnico. Dobi
! se Dobruša 5, Vodice, Gorenjsko.
Najden dežnik. V avtobusu, proga jrošta-Ježica, je 18. t. m. nekdo pozabil dežnik. Kdor ga pogreša, naj se oglasi pri frančiškanskem vratarju.

Ba*j«cir«s:«-.ia39ifieasseAy*.f3i	BtaasUBS
Vsčvolod Ivanov:
l
» s. (Povest.)
20
Končno se prikaže iz druge sobe nizek človeček izredno dolgih črnih brk. Njegov bas je kakor nalašč za take brke. Citata skupaj mandate in Sergej Niko-lajič se nenadoma zagrohota, gosto in široko, kakor da bi mazal kolomaz:
»Bu-u-uddho! Boga!... Hudiči!... Malika na-am!... Ho-ho-ho! ...«
Komandant mu gleda v usta, dolgo čaka in nenadoma, kakor bi bil kaj zagrabi z roko, se tudi prične grohotati. Oba se valjata po mizi, stoli padajo. Pritečejo gospodične, gledajo in se spustijo nenadoma v smeh, cvilijo, ščipajo veselo ena drugo, skačejo, smejejo se biserno, drobno, z odmori. Zaspani vojaki se zaletavajo gospodičnam v hrbet, ves hodnik se stresa od smeha. Na stopnicah perona se je naslonila na držai in umira od smeha nekaka trohla starka ...
Toda zdaj potegne komandant revolver in kriči v množico:
»Poberite se!... Motite pr^ delu!..,« Solze si briše z brk in vznemirjeno vpraša Ser-geia Nikolajiča:
»Ali so podpisi pravilni? ...« »Menda so pravilni.« Treba bo zvedeti, če so res pravilni A kako boš spoznal, če so pravilni? •Primerjati je treba.«
saj vendar nimamo potrjenih petrograjskih pou-pisov.c
In komandant vleče počasi novo misel kakor vedro vode iz vodnjaka:
»Če pa nimamo potrjenih petrograjskih podpisov, potem so ponarejeni... Če bi že bili pravilni podpisi...«
Profesor bi pljunil, zakričal ali še kaj drugnga:
»Dovolile pripomniti, tovariš komandant, da sem se pripeljal s temi podpisi iz Petrograda.«
»Iz Petrograda, prav... toda pri nas smo na želi. Iz Semipalatinskega se ne bi bili pripeljali. Če bi že bili pravilni podpisi...«
Z basom, kakor da bi padla opeka v prazno stavbo, vzdihuje Sergej Nikolajič:
»Pravilen podpis, to pomeni, da je stvar pravilna. To je moje mnenje.«
Komandant se usede na stol in zopet vtakne roke v rokave. Zopet se vleče in pljuska vedro, na ustih ima sline:
Ali naj zahtevamo brzojavno iz centra potrjene podpise?«
Komandant vleče zopet rokave narazen kakor železnične vozove in misli glasno:
»Čudno, zakaj so nam Buddho poslali? Ali nas hočejo spreobrniti v Kitajce? ... Sa j bi jim mi lahko vlili iz vsakega zvona deset svežih Bud. Čudno!«
»Čudno!« grmi z basom Sergej Nikolajič. Ali ga hočemo pogledali, Sergej Nikolajič?«
»Poglej!«
Vsi trije gredo v tovorno skladišče. Od zada j Jih dohiti gospodična s papirjem v podpis. Papir dr/i v leteči pesek — suši črnilo. Komandant siopa rtih-o. kakor bi plesal po kupih peska. Sergej Nikolajič po tipa s prstom zlomljeno krono: »Poškodbica.c Ko mandant priklopi zopet rokave.
»Prsti so zlati.«
»Pozlačeni.«
»Menda. Jaz tudi mislim — kako bi bili sicer pustili iz Petrograda zlate prste.«
Pa pokima z glavo:
»Saj ni nevaren. Naj leži!«
Profesor vtakne mandate v žep:
»Jaz ga bom odpeljal!«
»No, ga pa odpeljite! Kaj pa hočete pravzaprav od nas?«
»Treba je postaviti stražo!«
»Stražo?«
Komandant pogleda Sergeja Nikolajiča, ki zaro-poče nekje od znotraj:
: Stražo, to lahko napravimo.«
Komandant kitna hitro, kakor dase mu trga vrat: Lahko. Postavite mu Savosjko1 — ta rad spi, naj spi...«
Savosjka je kratkih nog in hodi tako počasi, kakor da so njegove noge pod zemljo in da jih vedno j išče. Oči so mu uprte v tla, trepalnice so kodraste. ! Svoj plašč nese na bajonetu, razgrne ga poleg kipa 1 in nenadoma mu zrastejo noge. Cigareto prižge in po- i trka s prstom bok Buddhe: »Meden je,« muka spoštljivo.
»A ti, sinček, ne znaš pravljic? Toda medtem ko mu Vitalij Vitaljevič odgovarja, že zaspi.
Profesor Safonov požira prah: čuden okus ima, ! ki mrzlo pritiska na sence. Sneg se že tali, toda vsi, ki jih sreča, so si nategnili kučme še bolj globoko kakor po zimi. Ali si ščitijo sence pred prahom?
' Savosika jo zmanjšana oblika imena Sevastjan, t. j. Sebu- : stijau.	i
ozns« s p- 'Si 5 c
co^srl nŠ3§j?"|
D & y ti<. N
ir. c, „„ B Ti, Se sc N U & o e--K PU o
-	N- 2-N<
< ^osrs.
rt> /j s*r
s^l*
t. pn n t« <tq
Ojl N -O
D i DDSS" a- 1 5'p'o S,
P ^ N- ST N . <
š s1 s
iS!«"! S g«
■B P S-1 * _ j—
M S N
O' g's «
•aN.-*"'
HN iilf-
—	rt Z^ju <? »r Cm I-
r <
N
02?rno.R
s

V5aka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 150Din. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo vB/e.Zaoqle*e >troqo tf-gov^kega in reklamnega značaja v?aka vrstica 2D\n.
			
i	23		111
Najmanjši znescklODin.Pcistojbina za šifro2Din.Vsakoqla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če jepriložena znamka.Cek.račun ljubljana10.3wel.4t.23-28
Samostoj. kuharica
išče službo pri financar-iih ali slično. - Naslov v upr Slov pesi št. 10.626.
ilužbodobe
Dijaki
Snažno stanovanje
z dobro domačo hrano pri pošteni obitelji iščeta dva dijaka. Ponudbe na
upravo »Slov.* št. 10.609.
11
Pouk
Učenko
pridno in pošteno, sprejmem t a k o i zjl strojno pletenje. - Naslov v upr. Slovenci pod št. 10-.625.
Knjigovodkinja
z večletno prakso, samostojna in perfektna ko-respendentka v slovenskem. nemškem in srbohrvaškem jeziku dobi na- | meščenje pri tvrdki Ivan I Savnik, Kranj.
Vzgojiteljico
se išče k trem otrokom pd 5—11 iet na deželo. - Ponudbe na oglas. odd. Slov. pod Dobra 10.606.
Otvoritev
novih tečajev francošči-
Prodamo
Fižol za kuho
nudi najceneje Sever f Komp., Ljubljana.
Pozor! Slike za legitimacije
izvršuje najhitreje in cc-no Franc Kune, fotograf, Ljubljana, NVolfova ulica
Kočija
eno- in dvovprežna, lepa, sc ceno proda, in en komat pri Jerneju Jelov-šek, Rimska cesta št. II.
Radio aparat
ne. italijanščine, nemšči- 4 cevni, ki sprejema iz ae, angleščine in zaseb-iborno vso Evropo, močno nc lekcije dne 5. novem- in čisto, ugodno prodam, bra. - Šola za jezike po j — Pismene ponudbe na Metodi Berlitz: j A. M. Kančič, Gerbičcva Kralja Petra trg št 8. j ulica 3, III. nadstr.
Pletiljo
vsestransko izurjeno takoj sprejmem proti dobri plači. - Ponudbe na upr. Slovenca pod: Strojna pletarna« št. 10.613.
Okrožni nraa za zavarovanje delavcev v LJubljani razpisuje pri svojem fizikalnem zdravilišču v Ljubljani
pogodbeno službene mesto maserke
s prejemki 1CCO Din mesečno. - Prošnje s spričevali o dosed. službovanju je vložiti v pisarni urada, Miklošičeva cesta 20. soba št. 205, do 15. novembra '928. - Po-
Prodam
krasne antike in moderne lovske puške, dve i stojali za puške in druge Krasna prazna soba lovske potrebščine. Na-
parketom
Stanovanja
Vijoline
kitare, citre, strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte sel
Klavirji 1
Tovarna in zatona klavirjev, prvovrst. instrumentov različnih tvrdk, kakor taili lastnih izdelkov. . Posebeu oddelek za popravila. ITglaSevanje in popravila za Glasbeno Matico, Konservatorij in druge inštitute se izgotavljajo od moje tvrd ke. Točna postrežba iu zmerne ceno tudi na obroke. — Izdelovalec klavirjev li. Warbinek, Ljubljana. Gre (roreluova ulica 5, I. nadstr.
I
Darujte
Podpornemu društvu slepih, LJubljana, *Volfova ulica št. 12!
KruSno moko In
rženo moko
vedno svežo, kupite zelo ugodno pri
\. VOLK. LillDLlANA
Hesljeva cesta 24.
elektriko, centralno kurjavo, separatnim vhodom, v sredini mesta, se takoj odda. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.629.
slov
pove uprava lista I pod št. 10.628.

Jedilnico
v najboljšem stanju, prodam ugodno. Naslov pove uprava Slov. št. 10.632.
I
Ključavn. delavnico
na promet, kraju, blizu Ljubljane, oddam v na-
jem najkasneje do 7 no- se spreimeto v sredini
Na izborno hrano
REKtAMAv SLOVEnCU
. naivjocšnfjšd'
Otomusie
i različnih vzorcih, po 550. 600 in 680 Din. oto-manskn pregrinjala, mo-droce itd. kupite najboljše. - Rudolf SEVER tapetništvo, Marijin trg 2.
Drva
bukove i'd hrastove odpadke od parketov. dostavlja po oizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETT1
» Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom
Naprodaj
trgovina
manufakturnega in kratkega blaga v Zagrebu, obstoji 40 let, v centru. Ilice, pod ugodnimi pogoji. Event. samo lokal z opremo. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.616.
KLOBUKE
zimsko perilo, dežue plašče ln drugo modno blago priporoča trgovina
•Pri AMCRIKANCI]'
Ljubljana, Stnrl trg Stev. 10
Parketa hrastove in bukove hrastov rezan les in parjeno bukovino
prodaja najugodneje
Ivan ŠiSka
tovarna parket in parne iage
Ljubljana - Metelkova ulica 4. Telefon 2244.
Kupuje vedno in vsako količino hrasto« vih hlodov, hrastovih desk 27 mm in hrastove frlze.
TTTTVVTVVVfffTVVVff*W
Priporočajte povsod dnevnik J,-
SLOVENEC
Najboljši v materijalu in konstrukciji so kolesa in Šivalni stroji znamke „Grltzner" in „Aditr"
za dom. obrt in industrijo. — švicarski pletilni stroji „Oubled". Istotam pisalni stroji »Uranija" v treh velikostih Pouk vezenja brezplačen!	Ka obroke I
Le pri
JOS.PETELINC
Ljubljana
tilizu Prešernovega sp
ob vodi Večletna garancija ! Zahtevajte ponudbo
Vsak dan sveže namočena polenovka
kakor tudi različno drugo specer. in kolon, blago po najnižji ccni nudi cenj. občinstvu RUDOLF KOVAČIČ, Ljubljana, Kongresni trg St. 19.
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA ▼ ▼ ▼* v»vTVffW▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼vv
embra. - Več
! mesta samo boljši go-
upravi Slov št. 10.56C. I sf°djc in dame. Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.630.
Proda se graščina
na Dolenjskem, grad: 52 prostorov, dobro ohranjeni. elektrika, dobra voda, telefon, v bližini postaje.
, .,., . ' jarondirano zemljišče več-
zne;e doshh prosen, urad|jejja ^^ las(na cer,
kvica. - Naslov v upravf Slovenca pod »Graščina« štev. 10.242.
ne t>o upošteval.
Postranski zaslužek
nudimo agilaim gospodom. kateri bi hoLeli prodajati naš predmet pri" vatnim strankam aa deželi. Zaslužek do 100 Din dnevno. Za vzorec priložiti 10 Din v znamkah. — Pismene ponudbe na Rozman. Maribor, poštn> predal 2.
Kupimo
Bukova drva
dva do tri vagone.
ku-
Posestvo 43 ha
vinograda okrog 6 'A ha, niive. travniki, gozdi itd., 9 km od kolodvora, kjer ustavljajo tudi brzovlaki, v iepem kraju, se proda. - Natančneje poizvedbe: Thierrv, Sromlje pri Brežicah ob Savi.
Objave
Javljam,
da nisem plačnik kjerkoli bi kdo na moje ime delal dolgove ali kupčije sklepaL Ne prevzamem nobene odgovorno-
pim. Naslov pove uprava sti. - Anton Ojtai, trgo-Slovenca pod št. 10.50^, vec, Pocikva ob juž. žel.
Fina šivilja
gre šivat na dom po nizki ceni. - Naslov pove uprava Slov. št. 10.624.
Žaganje drv
z motorno žago. - Uran Franc, Vilharjeva cesta, telefon št. 2820.
Cenj. občinstvu vljudno priporočam svojo novo
otvorjeno trgovino specerije in delikatese
na Vodnikovem trgu 5
ter prosim za obilen obisk.---S spoštovanjem Bogomir Motoh. ■

Ksilolitni tlak
polaga:
MATERIAL trs. d. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta št. 36
9elika izbira. Najnižje
COne. Dvokolesa nova od Din 1000'— naprej. Šivalni stroji od Din 1400"— naprej. Otroški vozički od Din 240"— naprej. Motorji po najnižji ceni. Oglejte si pred nakupom zalogo. — Prodaja na obroke. Ceniki franko. ,,TRIBUNA", F. B. L. Ljubljana, Kar lovska cesta Številka 4.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
Zahvala
Puhasto perje
kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko. dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din. L Brozovič, kem čistio-na perja, Zagreb. Illca 82.
Jaquard blago
za prednje dele in pullo-verje ima v veliki izbiri vedno v zalogi tovarna Lojze Kristan. Zapuže, p. Lesce. Krasni vzorci — nizke cene! Zahtevajte vzorce!
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po □■P* najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA j Stari trg 12 ■ Židovska 4.1
Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob prerani smrti našega nenadomestljivega, dobrega, zlatega ateka in soproga, gospoda
dr. Ivana Dimnika
se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. - Posebno se zahvaljujemo g, primariju dr. Murgelnu v Krškem za požrtvovalni trud ves čas njegove težke bolezni, č. g. župniku Filipiču v Krškem za telažilne obiske, č, g. župniku Gašperiču v Trbovljah, gosp. Škulju, g, dr. Rošu, g. dr. Dobovišku in g. Kosu za poslovilne govore, pevskim društvom v Krškem in Trbovljah, Zagorju, petje, učiteljstvu v Krškem za lepo žalno petje šolske mladine, Sokolskemu društvu v Krškem, Brežicah, Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Ciril Metodovi družbi, Gasilnemu društvu v Krškem in Trbovljah za častno spremstvo na njegovi zadnji poti. —.
Prisrčna hvala vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem onim, ki so nam stali v bolezni tolažljivo ob strani, in prav vsem, ki so se v tako častnem številu udeležili pogreba našega nepozabnega pokojnika.
Globoko žalujoča soproga in otroci.
NUDI PO IZHEDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Mag. št. 33.086 — ref. I b.
RAZGLAS
N"a podstavi § 44 občinskega reda za mesto Ljubljana ter § 103 in 105 ljubljanskega cestno-policijskega reda odreja mestni magistrat ljubljanski sledeče:
1.	Izpraznjevanje in čiščenje greznic ter odvažanje gnojnice in drugih smrdljivih. ostudnih predmetov se sme vršiti le na sledeči način:
2.	Fekalije se smejo prevažati po sledečih cestah: Karlovški, Cojzovi, Rimski cesti. Krakovskem nasipu, Trnovskem pristanu, Bleiv/eisovi cesti, Dunajski cesti (od prelaza naprej), Vilharjevi. Savski, Kette - Murnovi, Ahacljevi, Zaloški cesti, Škofji ulici. Poljanski cesti (od Ambroževega trga dalje), Domobranski cesti, Za gradom ter najbližjih ulicah in cestah, ki vodijo na te prej imenovane ceste, kakor tudi po onih, ki vodijo ob imenovanih cestah v predmestje in okolico.
3.	Strogo je prepovedan prevoz fekalij po naslednjih cestah: po Kongresnem trgu. Dunajski cesti do prelaza. Masarykovi in Resljevi cesti, Slomškovi in Vidov-danski cesti (od Tabora proti mestu), Sv. Petra cesti, po Jubilejnem mostu, Pred Škofijo, Mestnem in Starem trgu in po vseh ulicah in cestah, ki leže znotraj pravkar označenega kroga ce3t in ulic.
4.	Iz greznic v sredini mesta med Wolfovo in Šelenburgovo ulico, Dalmatinovo in Frančiškansko ulico je dovoljeno odvažati fekalije le s hermetsko zaprtim mestnim motornim vozom.
5.	Vozovi in posode morajo biti neoporečeni in zaprti, da je vsako oneči-ščenje cest izključeno. Za čiščenje in praznjenje greznic ter prevažanje njih vsebine je dovoljen le čas od 23 ponoči do 5 zjutraj.
6.	Hlevski gnoj se sme prevažati le v vozovih, ki popolnoma onemogočajo vsako stresanje gnoja po cestah in to brez časovne omejitve.
Te odredbe so bile sprejete v redni javni seji občinskega sveta ljubljanskega dne 18. septembra 1928 ter se tem potom objavljajo.
Mestni magistrat \ Ljubljani,
dne 24. oktobra 1928.
Župan: Dr. Dinko Puc, 1. r.
Kdor hoče nosi
čevlje najboljšega ročnega domačega izdelka in tudi najcenejše kupiti, mora kupiti
„DOKO" čevlje
Več tisoč parov moških in damskih čevljev na izbiro.
„00KO" - Prešernova ulica 9
dvorišče
Sadje v gospodinjstvu.
Konzerviranje sadja in zelenjadi. Spisal M. Humek. Cena Din 24'-.
^Jugoslovanska kn igarna v Liubl<ani.
IMPORT	svežega južnega	EKSPORT
CVETO
na veliko in malo
P. CUTIČ
Ljubljana, Miklošičeva 18
se je preselil v Dalmatinovo ulico
št. 13 (dvorišče)
Točna postrežba!	Najnižje dnevne cene!
Pridobivajte novih naročnikovi

Tvrdka Mally fk Demberger v Tržiču naznanja lužno vest, da jc njen zvesti uradnik, gospod
PEROSLAV FUGINA
uradnik in rez. podporočnik
dne 29. t. m. ob pol 3 popoldne po kratkem, mukcpolncm trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno preminul.
Pogreb vestnega uradnika se bo vršil v sredo dne 31. oktobra ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Vošnjakova ulica 20, na pokopališče k Sv, Križu, Tržič, dne 29. oktobra 1928.
I* Jugoslovanske, tiskarne v Ljubljani K.mei C11.
izdajatelj di. Ft. Kulovec.
Urednik: Franc Terseglsv!