jfoštnina plaćana v gotovini Cena din 3.-—: Glasilo Osvobodilne fronte okiajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Trebnje Leto II. — Štev. 17 NOVO MESTO, 27. aprila 1951 Izbaja tedensko Deset let Osvobodilne fronte - deset let usodnih borb, velikih zmag in novih načrtov Deset let novega življenja Osvobodilna fronta je bila organizacijsko zasnovana 27. aprila 1941. Komaj deset dni potem, ko so jugoslovanski generali sramotno položili orcžje pred fašističnimi osva-Jalci, so nai poziv Komunistične partije Slovenije sklenili predstavniki kršćanskih so-ciailistov, naprednih sokolov in predstavniki slovenske ga kulturnega življenja ustanoviti enotno fronto v borbi za osvaboditev in previti v svoje roke izgraditev novesa politic-nega in državnega življenja; Sklenili so organizirati Fronto kot vsestnansko osvobodil-no gibanje po načelih enotnosti in s pravico dejanskega nosilca oblasti. Politika Komunislične partije Slovenije, ki je bila v aprilu 1941 pobudnik za ustano vitev Osvobodilne frodite slovenskega naroda, je bila za zmago v vseljudskem uporu in za ves kbsnejši razvoj oditKilnega pome-na. Zafniisel ljudske fronte kot edinstvene, množične organizacije delovnih ljudi za na-rodmostno in socialno osvioboditev pa Ko-raiuini slična partija Slovenije ni osvojila sele v letu 1941. Zgodovinskj dokaz za to je manifest ob ustanoivitvi KPS v letu 1937. S pozivom na delovno ljudstvo Slovenije v letu 1941 je Komunistična partija Slovenije postala edina politična sila, ki si je s svojim «**iom in natrtno povezanostjo z uelavskim razredom, znatnim delom kmečkega ljudstva ter inteligence pridofoilai neomajno zaupanje ljudstva. »Smrt fašizmu — svotoodb narodu!« S Titovim geslom je leta 1942 tuđi slovenski narod eanferat za vsele| prekini! s krčmarsko Politiko svoje hlapčevske preteklosti. V letu 1941, ki pomeni eno največjih prelommic v zgodovini človeštva, slovenski narod ni od-Povedail', Pod vodstvom Komunistične partije je v vrstan Osvobodilne fronte našel si-cer najtežjo in najbolj trnjevo, a edino pravilno pot v svojo narodino zgodovino. Ze v prvih dtaeh okupacije so padle z obraza »naroda«, ki se Je dotlej skriva! po sailonih, kavarnah in bankah ter živei na račun delovnih slovenskih ljudi, vse maske. »Narod« iz salonov je pobegnil v tujino ali p» se je šel klan jat v Rim, polizal je fa-šfstične škomje in za vselej zapravil legitimacijo »voditelja« slovensikega ljudstva. Na-r«l, dio leta. 1941 zaničevan in nepozman slovenski narod pa je prisege! na življenje in smrt na program Osvobodiiline fronte, Ne-osmiijena, najbolj krvava borba za obstoj in bodočnost naroda je bila hkrati obračun s slovenski™ hlapčevstvom. Iz naroda hlapcev smo posjtali narod dot-cev, narod junafcov. Ta zeodovinsko Sipre-membo jte že leta 1944 ugotovil tovariš Boris Kidrič. Te sprememfoe in naših zmag pa ne d* bilo, če ne bi bilo Osvobodilne fronte, ki te prvič V zgođovini uresnieua enotnost slfu v^nsikega naroda- OsvobodSina fronta je ver-jela v moć ljudskih množic. UničHa je stran fersko razdrobi jenost in strankarsfci strup Jasno in odlično je učllai, da je le v enot-nosti in bratski povezanosti 2 vsemi jugo^ slovamskimi narodi naša bodočnost. Silna usitvarjalma moć na5e enotnosti je v »reteklih letih ustvarjalai ćudeže- Mso nas mic®ie zdrobiti sile fašisticnih divirij, podn »rte z dorraačimi izdajailci vojskujočega se Skota in drugih reakcionarnih ostankov, ni "as uničilo s-tr3hovito opustosenje, pred ka-Je'fim smo obstali v letu 1945, niso nam vze-J* Wfiuma ogromne naloge obnove in p-re-noda v nacrtno gospodarstvo. Vsaka naloga ^reteicHn desetih letih je naietela v stoti- trd Srcih našin '*udi na totpel swejeim,, na J™n° voyor gradimo za sebe za svoje otro-«e- Ni ms ziomji in nas ne bo ođvrnil s v*ave po,t} tu vsi dioseženi. TopMčani so očistili sadno drevje in skoraj vsega poškropili. Plan sečnje lesa je bil v redu izvršen, 13 članov OF pa- je lani pomagalo 39 dni v gozdni brigadi na Rogu. Organizacijsko se Je Fronta v Toplicah utrdila z rednimi sejami odborai in z mno-žičnimi sestanki članstva. Vsakih 14 dni so imeli v mesecih tekmovanja studij, redno je prirejala predavanja Ljud'skai univerza, usta. navili so tuđi izobraževalni tečaj. Kulturne prirediitve. razširjene knjižnice, ustanovljen pevski zbor, množična udeležba na delu v Tednu čest ipd. — vse to so drobne sličice iz vrste uspehov, ki so zagotovili zmago To. pličamom. Okrajna prehodna zastavicai OF bo odslej za vedlno krasila njihov zadružni dom in jih spominjala, da so se na 10. obletnico usta. novitve Osvobodilne fronte Slovenije častno pripravili. našega tisočletnega hrepenenja po svobodi in samostojinem odločanju; ker smo bili enotni. Danes, ko z napori premagujeimo zadlnjie te-žave pred jutrišnjiim iepšim in lažjim dtiem, smo strnjeni v vrstah Osviobodilne fronte še bolj kakor pred ćesettmi leti. Deset let novega živ)'jenja je za nami. Po-g'obimo se v teh dmeh v v^ebino naše osvobodilne borbe in Ijudiske revolucije, utrdlmo v sebi zavest da Je potrebno težave prema-govati predivsem zatoi, da borno zaigotoMli končno zmago tištim veliikLmi idejam, za ka-tere je ljudstvo žrtvovalo nešteto življenj in prestalo ogromno trpljenja. Znovai gledajo delovne množice sveta na nas in si utirajo pot v socializein. Deset let Osvobadilne fronte je v poinem pomenu bes«de deset let našega novega življenja. V k o č e v s k e m okraju:. SEGOVA VAS O frontovcih Segove vaši smo pisali že v predzadnji številki Dolenjskega lista. To-krat z veseljem zncva ugotavljamo, da jim je okrajna tekmovalna komisija prisodila 'V 6-mesečnera tekmovanju organizacij OF v oikraju Kočevje prvo mesto. Poleg Segove vaši sta najboljši organizaciji v okraju tuđi še Stara cerkev in I. teren OF v Kočevju. vendar pa s posebnim ozirom na sposobnosti članstva, visino politične zavesti in krajevne posebnosti pripada častno mesto prav frontovcem Segove vaši- Organizacija OF v Segovi vaši je v zadnjih 6 mesecih aktivno delala in utrjevala svoje vrste. Učvrstila se je v delu in osamo-svojila. v članstvo je sprejela 14 novih članov in nima zdaj nobenega vaščana izven organizacije. Članarino so redno plačevali in jo pošiljali na okrajni odbor OF, vsakih 14 dni so se zbrali na množičncn s«stankuf ki so jih imeli v zadnjih mesecih 12 in 11 sej odbora. Sklenili so zgraditi cesto Segova vas— Matevljek; 27. »prila bo cesta gotova. Doslej so naredili na cesti že 3.595 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti nad 90.000 dinarjev. Ražen nesposobnih za delo so pomagali na cesti vsi člani OF. Odbor in člani OF so stalno pomagali KLO, skrbeli za razlago gospodarskih nalog in sodelovali na sejah KLO. Delavna je bila ljudska inspekcija, živahno pa tuđi ljuđ-sko-prosvetno delo. Zmago v fi-mesečnem tekmovanju so si pošteno zaslužili. Od ostalih organizacij OF so bile na svojih področjih najboljše organizacije OF v Bosljivi loki, Slavskem lazu, Vrhu, Stari cerkvi. I, terenu Kočev je, Grčaricah, Sodra-žici. Jurjevci, Za mostu Crnem ^potoku, Li-voldu in Kočevski reki. Prejele so prehodna priznanja v trajno last. Pomagajmo zgraditi slovenski kulturni dom v Tistu 1 _.■..... . ... ! Triaški Slovenci si mora-jo po: sili raz-■mer sami zgraditi svoj kulturni dom, ki jim je za kulturnoprosvetno življenje nujno potreben. Tamošnji slovenski kul-turnoprosvetni in javni delavcv so •ustanovili poseberi odbor, ki je začel takoj in neposredno đelati za zgradnjo takega do-rna. V svojem razglasu za zgraditev slo-venskega kulturnega doma v Trstu se obraća ta odbor tuđi na rojake in vse narode naše svobodne domovine s prošnjo, naj pomagamo tržaškim Slovencem tak dom zgraditi. Naši rojakii v Trstu imajo pravico to od nas zahtevati, mi pa smo dolžni jim pomagati. Prepričani arao^ da bo našla prošnja triaških Slovencev pri nas odprta srca. Da bi bila pomoč naših državljanov za zgradnjo slovenskega kulturnega doma v Trstu čim izdatnejša, so ustanovili v Ljubljani nekateri kulturnoprosvetni in javni delavci odbor, ki bo v navedeni na-men zbiral in sprejemal denarne in ma-terialne prispevke. Ta odbor ima svoj se- Industrija perila, Keramika in Mesfno čevljarstvo — zmagovalci v Novem mestu Castna priznanja zmagovalcev v 6-me-sečjueini tekmovainju na čast 10. obletnice ustanorvitve OF bodo v Novem, mestu pre-jeli v petek najbolj&i dielovni kolektivi, ki sto tekmovali med seboj v grupah sorodnih podjetij. V skupini podjetij Industrije perila, krojan čev. šivilj in tkalnic MLO so si šestkrat pri-borile diplomo požrtvovahie delavke industrije perila. — V skupini podjetij Krka, Keramika^ Opekarna Zalog in Kremen-i»ral-nica peska si jie tovarna keramičnih izdelkov Keramika štirikrat prSborila prehodno diplomo, podjetje Kremen pa dvalcrat. ■— V tretji skupini podjetij so tekmovali med seboj kovinarji, čevljarji in mestni mizarji. Dva-krat je zmagala v času od oktobra 1950 do aprila 1951 mestna^ kovinarska delavnica, štirikrat pa kolektiv mestnega čevljarskega pod_ jetjo. Sindikalne podružnice Industrije perila, Keramike in Mestnega čevljiarstva, ki so zma-gale v preteklih 6 mesecih največkrat, so si s tem priborile krasne prehodne diplome v trajno last- dež v^Ljubljani, na Erjavčevi cesti št. 12, kamor naj se darila in prispevki poši-Ijajo. Tom bodo' dobili tovariš! pri odgo-vornem tajniku in blagajniku tovarišu Grmeku tuđi vsa potrebna pojasnila. Darila in volila se pošljejo lahko neposredno tuđi na bančni račun odbora pri Narodni banki* v Ljubljani št. 601-95331-7. Treba je, da tuđi to pot opravičimo zaupanje tržaških Slovencev do nas. Pokažimo jim tuđi ob tej priliki, da jih nismo in da jih ne borao nikdar zapustili. Pomagajmo zgraditi slovenski kulturni dom v Trstu! Odbor v pomoč zgraditve slovenskega kulturnega doma v Trstu Posnemajte „Pionirjevce" Delovni kolektiv »Pionirja« Novo mesio je bil na Dolenjskem prvi, ki se je odzval pozivu Izvršnega odbora OF Slovenije za pomoč tržaškim Slovencem pri graditvi kulturnega damtai v Trstu. SkienJli so, da bo vsak paročila iz vseh krajev Dolenjske, le iz Ca-teža ,pri Trebnjem ni nić- Se bom pa kar sam okorajžil, da ta naš lep izletniški kraj, znan po ^tevilnih bonbah iz dni osvobodil-nega pokreta, ne priđe v pozabo. Hkrati bom otpozor.il števllne1 iborce^ ki so hod ili in se bor-iili v naših kraijlli, na svečanost, ki jo priprarvljamo aa 10. oibletndeo OF, Črnomaljska mladina je dobila svoj j kotiček Cesto so se slišali očitikil, da ći-nomaljskii mladina preživlja nedeljisik;& poptildnevo v brezpomiemibnem pohajfkovainjiu, po rnestu ali Pa v vinskih hramiih. Na zatdttijem sestanfcU' mestnega aktiva 'y nekido predlagal, naj bi se očistila dvorana, kii so nahaja v prostorili bivšega gradaj. Z veiliiko vmemo so mladinci m mladiinke to dfvoramo počistili, lepo detoorirali in sedaj se v teh prostorih zbira, mladina ob ve-čeriih in nedeljslkiih pctpolctoevih. Raizveseljiv je. pogled v dvorano, kadlatr je naipolnjeiia z gosti. Ob zvoku hairmouike naivdušemi ple-eailci piešeijp, pri .sosedmjih mizaia pa naivad-no tov, Boris šahira in vadi! mlaiiie šaihiste. Harmonika i"n hrup jih fcar nič ne moti'ta. Pra.vijo, da bodo za oibletnico ustanorvitve OP priredili ćelo šaihavsikl turnir in dali tuda nekaj tabranih to€k. -ko- Pole« mnogo imensko neznanih junakov iz vsvh kraijev naše dežele .ima Catež Uist-nega; ©ina — narodnega heroja Vinka Simon_ čiča — Gašperja, ki mu borno ob te} prilikj odikrili sipominisko ploščo na njegovi rojstni hiši. To. bo poleg raiznih drugih priredite-v v pačastitev 10. obletnice OF najipomemb-njejlši del našvga spereda, saj bo izraz naših srčmih čustev njemu, ki je vzklil in vzrastel iz naše srede- S svojo pažrtvcvalnostj^ s svojoi idejo za osvoboditev in neodivisncst domovine in s svojim herojs/kim samo darovanjem se jo povzpel Vinko Simončič visoko nad nas, a vendar je ve kos. Slavkđ Dokl RAZPORED PROSTOVOLJNEGA DELA V NOVEM MESTU Pcdjetja: 26., 28. in 30v 4.: M<'stna podjetja po raz-],oredui Poverjeništva za komunalne zad. MLO- 3. 5.: Uprava Narodne miliee, Poverje-ništve za notramje zadeve. Množične in dru-gtr organizascijc 4. 5.: GAP direkcija^ Privatni obrtniki-Od kupno pod je t je. 5. 5.: Tovarna igrač. L. P Tereni OF. 26, 4.: Vrhovčeva ulica, Dilančeva ulica. Dotelova ulica Jenkova ulica, Frančiškan-ska ulica. Poštna ulica, K sodišču, v mlin. 28, 4.: Breg Križatijska ulica, Pugljcva I ulica, Ftorjanov trg. Sokolska ulica; Društvena ulica% Društveni trg. 30, 4.: Sv. Jiurija ulica, Mej vrti. Kosova ulica, Arkova ulica, Cerkvena ulica-, Prosti jska ulica. Defranceshijeva ulica, Ka-pltel&ka ulica^ Katarinin trg, Kasteličeva ulica, Kapucinski trg. 3. 5.: Sukljetova cesta. 4. 5.: Smihelska cesta, Stemburjeva ulica. Dr, Volčičeva ulica- 5. 5-: Prešernova ulica. Karlovška cesta-Trdinova cesta. Mestni cd-bor OF Novo mesto Strojepiske so tekmovale 17- aprilu sa tekmovale strojepiske — čla-nioe sindikata na OLO Nicvo on-esto1. V skupini strojepisk III. raizreda je zmagala tov. Tinca Hervalj ;s časom 8 minut in 2 sekund za tekst, predviđen za 10 minut. V skupini strojepisk II. razreda je 'zmagala tov. Jož<* Zuipančič (5 minut in 35 sekund od1 dovoljenih 7 miiout), ki je dosegla tuđi najlepšo obliko seisitaivkia.. Iz skupima strojepisik I. razreda,je tektmovaila samo tov- Pa^vla Milovanovič, Zal se ostale dofbre strojapiske OLO nišo cdzvate tekmovamiju^ ki ga je orgaruiziral ropubliški c*dtxjr dirtž. naimešiče*ncev insu čast 10. obletnice OF. Zato je treba temlbolj pohvaliti vnemo mlajših strojepisk, med katerimi je nekaj prarv dobrih in nadiairjeniih tipkaric- To Je potrdilo tudii teskmovanje po naireiku, v ka-terem. je dbsegla pnvo mesioi v najtmanjiem števi-liu napak im. v oblikii znova tov. Jež« Zupiainćič, diruigo mesto pa tov Mladena Veirbičcva. Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone (jošnik. — Naslov uredništva in uprave: Novo rnesto, Kapucinski trg 3. — Telefon uredništva štev. 127. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 616-1-90322-1 — Letna naročnina 15o din, polletna 75 din. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. Jože Slak; Prvi maj 1935 v Sremski Miirovici Prinašamfio edioanke iz neobjavlje-nega drneviai'ka padilega partizana Jo-zeta Slaka, iki -naim jih je poslala Sestra pokojnikaN tovarišica, Francka Slakova Iz Xretmijega. — Jože Slak je bil rojen 1. 1902 na Gorenjem vrhu pri Dobrniču. Bil je uradnik OUZD v Ljubljani, člatn KPJ od leta 19"il. Prvič je bil aretiran 15. novembra 1934 in oibsojien na eno leto robije, ki jo je pre&tal v zloglasoii Srermski Mitrovici-V jiuliju 1941 je od'šel v partizane. 26. 2- 1943 je s tovariš i padel v Straži v Ltalijaniako zasedb, Ko ,so ga Italijani rainjienega oitakolili, si je pred njihowmi očmi sam vzel življenje, da ga no bi dbfoili v rokie fašisti. Bilo nas je okrog 97 v »sgradibi samotnih zativorov« v Srcroski Mitrovici. 97 ljudi, pa veđmo njajčudofvitejši mir- Ni bilo slišati niti pet ja, niti žv izgaraj a, niti govora. Narednik Plaivetič je znal vzdrževati disciplino. Iz 'metle sem si n.aredil kratke sirkove kionce. Z njismi isern v predala miiznice «zna_ čevail tekoči datum. Vedtno sem točno vedel kaitereg,a smio, fedaj senTi priš-el v »zgradbo samotnih zatvora«, koliko mesecev, lednov m đni inram sploh š-e odsedeti. Velika noc je šla skoraj neopazno mimo mene. Oibčutil sem, jo po celotedenskem po-etu. Hranili so nas s pustim brezokusnim rižem. Na veliko nedeJjo smo dobili nekoliko fooljšo hrano. Neprestaimo zvonjenje v rrw"9tu me je spominjalo na to^ da je nekak praznik. Prvi maj ni šel kar tako mimo mene. PolitiČnega kazn>enca robija ne zlomi, tem-ve<^ ga dviga. Vstal 3«m ob pol šestih; bilo je jutro prvoga maja 1935, Krasno jutro. Niti ob- lačka iz Slovenije. Popravi! sem datum v predalu miznice. Umi] sem se in telovadil-Telovadil sem zjutraj in zvećer, ker je to protiutež za brezdelje. ki ubija in razkraja duševnost. Maslo pred šesto uro so se zunanja vrata zgradlbo z oštrim treskom odprla. »General« Plantić in njegov pomoćnik Popović, vreden svojega mojstra^ sta prišla. Zacvilila so še mrežasta vrata' v železni pregrajeni steni, nato so zač«le treskati ključavnice naših celic Posebno Plantić je bil mojster v odpi-ranju in zaipiranju vrat. Z velikim ključem je ravnal kot star vojak s puško. Zajtrk sta raznašala v vsakem nadstrop.. ju po dva kaznjenca na posebni nosilni de-ski. Cvilila so nenamazana vratca, drsali so opartki po asfaltiranih tleh veži', zvonile so pločevinaste posode. Odpirale so se linice in iztegovale so se roke. V ljubljanskih za_ porih so bili še širokogrudni ljudj«. Za še tako nedolžno prežgaarko so odprli ćela vrata. Od kioder so prišle posode polne^ tja so odšle prazne. »Pucarja«, ki sta raznašala hrano in pobirala posodo. sta morala ludi paziti na napise na posod;ih. Ta dan ni bilo nobene nesreće," čeravno' je bilo po Ino na-pisov nu posodah: »Živio prvi maj!« «Zivio. savez radnika i seljaka « Zivda diktatura proletarstva!« itd. Vem, da sta jih »pucarja« pozneje temeljito dobila- PlantićevL ključi so se ogrt'li na njih. Kasno je je bilo mnogo posod opilji nih( opraskani'h ali pa na novo začinjenih. Nevarna gesla so izginila, država je bila rešena, Ob sedmih je bil izprehod. Ključavnice so zopet hrskale. Ko so bila vsa vrata od-prta in smo slišali klic: »Hajd napolje!«, st-jt> vsula robijaš ka reka iz hišst na I miših licih. Ni vede], kaj bi rekel; nekako v zadnegi jt« zarvpil svoj običajni »Hajdi na-pred«! Dvoreda, sta se obrnila v levo; en red je zavil na notranji, en na' zunanji krog. Oba red^ sta korakala v nasprotni smeri- V zunanjem krogu sem korakal jaz in srečrvai neprestano tovariše^ ki so bili v notranjem krogu. Roke soi nam govorile v tihi abecedi. Na skraj.nem koncu elipse, ki smo jo Oipiscvali, smo si upali tvegati tuđi »krit prijazen n-a.sm.eh ali pa šepeta-jočo besedo izpod div jih ibrk. Teh nam nam-roe nišo brili. Zganjar Srečo je neprestano mahal s svojim krainjskim rdečim robcejn-. NtspTestano se je usekova] in se srne jal. Gotovo se mu je vsak smejal^ če je le vedel .da predstavlja njegov rdeči rofoec rdečo zaistavo. 97 nas je bilo v obeh krogih. Med enim in drugim tri korake razdal-je in nobenega govora. Roki v žepu ali stegnjeni, samo ne na križ. 97 parov opank, 97 čudiovitih in raztrganih uniform. vse'h barv in kombina_ cij. Med temi 97 Umi so bili borci iz Makedonije, Vojvodine, dva Mariiborčana_ Dalmatinci, Srbi in 13 Slovencpv. Srcmskn rav- nino jo zajela pomlad- Pomlad je silila ludi preko zida, Ko jft minila ura sprehodii. mi je bilo. kot da bi nekaj pozaibil na obzidanem dvo-rišču. Celica je bila hladnai a kmalu ft piisijal moj košček sonca skozi okno- Iskal semi sonce, da je name sijalo. Nimaš knjig, nimaš zvezka, ne svinčni-ka, niti papir ja nirnas za vsakodnevno uporabo. Nimaš nikogar, d'a bi se z njim raz-g^vairjail. PazJiiki siei P» trudiijo, da so ^ teboij' čim mauj op-rijazni. Pisma ne dobiš nikakega. ne ofoiska, ne priboljška k hrami. nič. Za vsak dan som si napravil misetoi program. VČasih sem' regulira! Ljubljane), vća-sih Novo mesto, včasih sem delal revolucijo in sem koval novo državne tvorbo. Za prvi maj so mi rasle pred duihovnimi očmi visoko p,eči. tovarnišik-i dimniki, ropotali so silni tanki in topovi, v neštetih kamionU1 se je peljaia pešadija in nebo so zatemnje-vaJL roji aerop.lanov, »Da danes je praznik dela«! sem s> mislil. ' Proslavlja! ga je proletariat celega sveta. Manifestacijski sprevodi v AngliJ1' Franciji, AmeTiki, v Indiji ćelo na KitaJ; skem. In v Sloveniji? Sem in tja. napi51-lctafci, ma brzojavni žici zastavice. In tT®~ dicionataa masa na Rožniku — konsiuim^1" kršćanskih socialistov. Kako doligo še. Kramarska politika slovenskih voditeljev W pokvarila narod", zamaimila ga je v bre?" brižnost in neborbenest; tu je krivdu i^aD obširnih slovenskih pokrajin. Tako Hodil sem po čelici in P-r^išlje^'^^ sem mislil. da mi je hitro mini! V° osvet' Sonce se je umaknilo s P^d^drem nebu ljevalo le- del stene. Po t<-mnolTW so hiteli belkasti oblački^ ( gi »To so cbteck. «: S£dite,/ deial »naše vode so jul . , Noč je iegla na ka^lmco. Luna ,e pld-vala na brezoblačnem nebu. Po razgovo^ Kraigherjem sem šel k pocitku. vsem Članom organizacije Čestita k 1.MAJU ZVEZA BORCEV OKRAJA TREBNJE SLUŽIMO SKUPNOSTI! Kmetijska zadruga v MIRNI PEČI ČESTITAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN LJUDSTVU ČRNOMELJSKEGA OKRAJA K 1. MAJU »žcoia« PROIZVODNJA VSEH VRST ŽAGAR-SKIH IZDELKOV IN KOLARSTVO Borimo se za dvig zivijenjske ravni naših delovnih ljudi! TOVARNA SADNIH IZDELKOV „BELSAD" Č R N OM E LJ OKRAJNI ODBOR RĐEČEGA KRIŽA SLOVENIJE TREBNJE OKRAJNI QDBOR LJUDSKE PROSVETE Irebnje OKRAJNO KOVINSKO PODJETJE ČRNOMELJ Okrajni MAGAZIN KOČEVJE !____BORIMO SE Zft BOUSO POSTREŽBO DELOVNIH LJUDI____. Ob prazniku dcla čestitamo članstvu prostovoijnih gasilskih organizacij. Njihovo požrtvovalno dclo naj razširi naše vrste!, Okrajna gasilska zveza NOVO MESTO Čestitamo k i. maju vsem našim odjemalcem OKRAJNA LEKARNA NOVO MESTO Čestitamo delovnemu ljudstvu k 1. maju Uprava mesinih podjetij Crnomelj: Pekama Mesari] a Biivnica Vodovod Menza Kino Usnjarski proizvodi Radiocenter 2ago Fotografsko podjetje Olroška testavracija Gostiiče Kulturno- umetniškim diuštvom in njihovim skupinam iskreno čestitamo k dose-danjim uspehom in želimo, da jih v bo-doče še povečajo M OKRAJNI ODBOR ^L LJUDSKE PROSVETE ^fcRNOMELJ Okrajni odbor OF Kočevje čestita k delavskemu pia-zniku 1 • maju vsem frontnim organizacijam in hontov cem oJcraja Kočevje tei jim želi še večjih uspehov v nadaljnjem delu DELOVNEMU LJUDSTVU BELE KRAJINE m ČESTITAMO _____ K Ui!H,py _____ PRAZNIKU SOCIALIZMA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR ČRNOMELJ OKRAJNO ODKUPNO PODJETJE v NOVEM MESTU žeii ob prazniku vsega delovnega ljudstva obilo uspehov ■ Delamo za izboljšanje življenjskih pogojev, borimo se za mjr na svetu! ČLANSTVU OF V BELI KRAJINI ČESTITAMO K SOCIALISTIČNEMU PRAZNIKU 1. MAJU OKRAJNI ODBOR OF ČRNOMELJ 1. IVIjTaJ naj bo praznik na§e socialistične domovine, vsem zadružnikom srečen dani Vznamenju zgodovinske naloge — ustvariti novo socialistično vas in v znamenju naše trdne povezanosti z delavskim razredom ostanimo tuđi v bodoče v prvih vrstah borcev za napredek in rast gospodarske moči naše države 1 OKRAJNA ZVEZA KMETIJSKIH ZADRUG - NOVO MESTO Vam, ki ste s svojo žuljavo loko prvi zgrabili orož/e za priboritev naše svobode. Vam, ki s svojo žuljavo loko giadite boljšo bodočnost nas vseh iskreno čestita k prazniku delovnega ljudstva UPRAVA GOSTINSKIH PODJETIJ ~ KOČEVJE ČESTITAMO K l.MAJU DELOVNEMU LJUDSTVU NOVO-MEŠKEGA OKRAJA Ofactini Ljudski o