OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXIX.—LETO XXIX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JULY 30, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 148
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Sharon, Pa. — Dne 7. julija si je zlomil nogo Anton Trontel, ko je med vožnjo na cesti padel s troka. Odpeljali so ga v bolnišnico in ima sedaj nogo v mavcu. — Frank Stambol, bivši tajnik društva št. 226 SNPJ, Pa se je ponesrečil pri delu v tovarni in ima počeno kost v nogi. — V bolnišnici se je nahajal Steve Belle vsled krvnega pritiska, zdaj pa se zdravi v domači oskrbi. — V bolnišnici se nahaja tudi Johanna Okorn, ki se je morala podvreči operaciji. -— Frank Paulic pa se že več Časa nahaja v državnem sana-toriju.
Dve nadaljni smrtni žrtvi paralize
V teku 24 ur sta umrla na-daljna dva otroka za paralizo, tako da je do sedaj v Cuyahoga okraju v tej seziji 8 smrthih slučajev in vsega je 55 oseb zbolelo za to boleznijo. Večina bolnikov je dobilo bolezen bolj lahkega značaja, kot poroča dr. John A. Toomey, načelnik oddelka mestne bolnišnice za nalezljive bolezni. Pravi vzrok te bolezni je še neznan.
Lakewood poviša plačo delavcem
Snoči se je vršila seja Lake-wood koncila, na kateri so sklenili povišati plače mestnim uslužbencem za približno vsake mu po $30 na mesec. Prizadetih je 300 delavcev in odredba bo v veljavi od 1. avgusta do Si. decembra.
PRAVDA ZA TRST SE NADALJUJE
Včeraj se je pričela v Parizu mirovna konferenca 21 držav, ki so bile prizadete v vojni z Italijo, Finsko, Ogrsko, Romunijo in Bolgarijo. Sprejete bodo mirovne pogodbe po načrtu, ki ga je sprejela konferenca zunanjih ministrov Združenih držav, Rusije, Francije in Velike Britanije.
Jugoslavija pošilja kot delegate svoje najboljše zastopnike—Edvarda Kardelja, Borisa Kidriča, Draga Maru-šiča, dr. Aleša Beblerja in dr. Jožeta .Vilfana; ostali člani delegacije so Stanoje Simič, minister za zunanje zadeve in Kardeljev namestnik, Moša Pijade, Dimitar Vlahov, Sava Kosanovič, novi veleposlanik v Washingtonu, Vladimir Mišič, Siniša Stankovič, Vladimir Bakarič, Miloš Raso-vič, Avde Humo, dr. Svetozar Ritig, dr. Zlatan Sremec, Srečko Manola, dr. Ljubo Leontič in Marko Ristič.
Jugoslavija ne bo odnehala od*
svoje zahteve po Trstu in tistemu teritoriju ob Jadranu in za-padni Sloveniji, ki po etničnih,
gospodarskih in geografičnih razlogih naravno pripadata Jugoslaviji. Za Trst predvideva avtonomno sedmo republiko v okvirju federativne Jugoslavije.
In ker je v Trstu italijanska večina, mu bo dana prilika na demokratičen način izvajati samovlado, kakor prebivalstvo želi.
Jugoslavija je pripravljena za-jamčiti Trstu narodnostne, družbene in gospodarske pravice pod nadzorstvom Združenih narodov, kakor tudi jamčiti manjšinske pravice Italijanov v drugih delih Primorja, ki bi jih Velika četvorica hotela internacio-nalizirati ali pa naravnost prisoditi Italiji.
Nova oblačilna tovarna
Cornblum Pants Mfg. Co. je dobila dovoljenje od CPA, da sme zgraditi novo tovarno na severovzhodnem oglu Superior Ave., in E. 27 St., ki bo stala $110,000 in bo dvonadstropna, narejena iz železobetona in steklene opeke.
Načrt, ki je bil končno sprejet v Parizu na konferenci zunanjih ministrov je Slovenijo celotno odrezal od morja s tem, da predvideva ozki pas med De-vinom in Trstom, ki je komaj dve do pet milj širok, ter malo širšega med Trstom in Novim gradom v severozapadni Istri. Vse važne železnice, ki se steka-jcv Trst, prihajajo iz Jugoslavije. Ta mali pas, ki naj bi bil poznan kot "Prosta tržaška pokra-Kdor je človekoljub, daruje ; ji"^.," naj bi tvoril zaledje za 20 otroško bolnico v Sloveniji i	(Dalje na 3. strani)
1: LETNA ŽENA BILA NAJDENA UMORJENA
NEWARK, O., 29. julija — Včeraj zjutraj je bila najdena mrtva na nekem polju 17-letna Mrs. Thelma Hager Anderson, ki se je 1. marca tajno poročila v Kentuckyju in od tedaj vložila tožbo za razveljavljenje poroke. Mlada ženska je bila obrcana do smrti. Policija poroča, da ni nobenih dokazov, da je bila mlada ženska posiljena. Aretirana sta bila dva osumljenca.
KOMUNISTI IN U. S. MARINI NA KITAJSKEM BAJE V BITKI
PEIPING, 29. julija — Danes je bilo tukaj poročano, da so komunistične čete napadle vlak, s katerim se je vozilo 100 ameriških marinov iz Tientsina v Pei-ping, in da so v bitki, ki je sledila, tako Amerikanci kot komunisti utrpeli izgube.
Ameriške izgube so bile baje večje od komunističnih.
Spopadu se pripisuje velika politična važnost z ozirom na visoko napetost, ki obstoja v Severni Kini. Uradnega potrdila o bitki se nocoj ni moglo dobiti, ker telefonska zveza med omenjenima mestoma je bila odprta samo za vojaška poročila.
OPA loži hotel Carter za $33,000 odškodnine
Lokalni urad OPA je včeraj vložil tožbo za $33,409 proti hotelu Carter, katerega se dolži, da je v teku enoletne dobe, ki se je končala 29. junija, računal nepostavne cene za alkoholne pijače in jedila. Omenjena vsota predstavlja trikratno odškodnino, kakor določa zakon OPA za kršitve predpisanih cen.
KOKEJCANI ZAHTEVAJO OSVOBODITEV KOMUNISTOV
Mali zavezniški narodi zahtevajo več besede na mirovni konferenci
V njih imenu je nastopil avstralski minister Evatt
Zakulisniki so povzročili miljarde vojnih izdatkov
PARIZ, 29. julija—Avstralski zunanji minister Herbert V. Evatt je komaj eno uro po otvoritvi mirovne konfe-
renče 21 narodov odprto nastopil za to, da konferenca pri-Stiri tisoc Korejcanov, vecji del	\	\	, , .
mladih ljudi, je danes naskočilo ^na 17 malim zavezniškim narodom ravno toliko besede pri
sklepanju mirovnih pogodb z državami, ki so se med vojno borili na strani Nemčije, kakor jo imajo predstavniki štirih velesil.
Evatt je bil na nogah in za-*
hteval večje upoštevanje malih j proučitvi predloženih osnutkov narodov, čim je polegel aplavz, bo podala svoja priporočila, na-s katerim so zbrani delegatje j kar bodo zunanji ministri šti-
taborišče, kjer se nahaja zaprtih 17 komunistov, ki so obtoženi ponarejevanja denarja. Policija je napad odbila.
sprejeli pozdravni govor, katerega je imel francoski ministrski predsednik in zunanji minister Georges Bidault.
Novi mir mora biti boljši
Truman išče srednjo pot; ne želi lAi nadprodukcije niti depresije
Washington, 29. julija —
Predsednik Truman je danes iz-1'azil prepričanje, da se mora preprečiti dob^ pretirane produkcije in depresije, ter imenoval moža, ki je istega mnenja,
2a načelnika gospodarskega svetovalnega sveta.
Na to mesto je bil imenovan Edwin Griswold Nourse, dose-^3-nji podpredsednik privatne ekonomske raziskovalne ustanove Brookings Institute, pri kate-
je zavzemal omenjeni urad od leta 1922, ko je bila ustanova organizirana.
Iščejo sorodnike
Ivan Bostjančič, 15800 Holmes Ave., je prejel dvoje pisem iz domovine, v katerih ga pisci naprošajo, da bi poizvedel za njih tu v Ameriki živeče sorodnike. Marija Siiflčič, pošta Klana, Seloškalnica št. 3, Rije-ka, Istra, želi zvedeti za nečake in nečakinje, otroke svoje pokojne sestre, katerih starši so se pisali Ivan in Ana Benči-nič.
Drugo pismo je od Fran je Slosar iz Vasanska št. 146, Opatija, Rijeka, Julijska krajina, ki bi rada dobila naslov od brata Matija Andretič, kateri je svoječasno bival v Rock Springs, Wyo., ter ni zadnjih 17 let nič pisal domov. Ako kateri izmed omenjenih to čita ali pa če kdo ve kje se nahajajo, se prosi, da se javi Mr. Bostjančiču.
WASHINGT(jN, 29. julija—Zvezni kontroler Lindsey|kot versajski, pravi Bidault C. Warren je danes pred senatnim odsekom za vojno dobičkarstvo pričal, da so armadni častniki, ki so igrali vlogo zakulisnikov za razna industrij^a podjetja, povzročili, da se pri oddaji kontraktov niso upoštevali zakoniti predpisi,
vsled česar je vlada izplačala nešteto milijard, ki so izginili v, žepih vojnih dobičkarjev.
Warren je rekel, da je bil pri-*
tisk vojnega departmenta odgovoren, da se je nulificiral zakon iz leta 1872, po katerem je bivšim vladnim uradnikom prepovedano nastopati v tirjatvah proti vladi, dokler ae-foteče do- je	ijudstva" navalilo
ba dveh let od umika, iz vladne j dvoje teatrov, kjer so kaza-službe.	'li prepovedan fibn "The Out-
čno dosegli, da se je omenjeni 'ggj| Ljudje so stali v dolgih zakon potisnil na stran, so bili | vrstah in čakali za sedeže. Miss
Russell je osebno nastopila pred vsakim kazanjem slike.
Gospodarski svetovalni svet
je nov vladni organ, čigar sestava je bila pooblaščena s posebnim zakonom, katerega je sprejel kongres prošlega februarja. Zakon pravi, da ima ta svet sodelovati s kongresom in predsednikom v prizadevanju, da se ustvari take razmere, di. bodo imeli vsi ljudje, ki želijo delati, priliko do "koristne zaposlitve."
Novi vladni organ bo štel tri člane, ki bodo dobivali isto plačo kot jo prejemajo člani kabineta, namreč $15,000 na leto.
Ostala dva člana, katera je Truman imenoval že prošli teden, sta Leon Keyserling in John Davidson Clark.
častniki v vojnem depart-mentu," je rekel Warren. "Nekateri od njih so dejansko prisostvovali sejam senatnega odseka, ko je bil zakon v razmo-trivanju."'	Odbornike in člane odbora za
Warren je med ostalim izjavil, postavitev spominske plošče v
Angleži sprejeli ameriški načrt za spojitev okupacijskih zon v Nemčiji
Pisma iz domovine
V našem uradu imamo dvoje pisem, katera je prejel Mr. Fr. Česen, 14204 Darwin Ave., ki pa so namenjena za sledeče: Louis Cimperman, čigar naslov je bil 1267 E. 58 St., ter mu piše nečakinja Slavica Stibelj iz Koroščeva 9. Ljubljana; drugo pismo je pa za Andreja in Raj-monda Pirih iz Gorenjega Ce rovega, pošta Steverjan pri Gro-rici, katerima piše hči njiju pokojne sestre Roze.
Na Beachland poštnem uradu na E. 185 St., imajo pisma sledeči; Frank Jesensek, 18731 Locherie Ave.; Marija Jemc, 18906 Neff Rd.; Anna Resic, 19301?; Skebe, 857 E. 185 St.; Frank Mandelj, 19704?; Miss Karla Znidaršič, 1198 E. 177 St
da se je na ta način iztirjalo izplačila za preklicane vojne kontrakte v vsoti 65 milijard dolarjev, in da se je s tem za vselej zaloputnilo vrata novim pogajanjem, potom katerih bi via'
washington, 29. julija. — Državni department je danes ^oznanil, da je britska vlada ^a-čeloma" sprejela ameriško ponudbo za spojitev britske in s^meriške okupacijske zone v Nemčiji v eno samo gospodarsko enoto.
Vtis obstoji, da bi spojitev ameriške in britske okupacijske zone prinesla znatno skrčenje okupacijskih stroškov za obe državi.
Stroški okupacije v Nemčiji stanejo ameriške davkoplačevalce okrog 200 milijonov dolarjev na leto, medtem ko je brit-ski okupacijski račun nekoliko
Predlog je stavil državni tajnik Byrnes na zadnji seji zuj,
med Zed. državami
^	in Britanijo v Berlinu so že v
On je tedaj svetoval, da tudi i teku, in državni department je Francija in Rusija pristaneta i istočasno pustil vrata odprta "a to, da bi se Nemčija uprav- za morebitno kooperacijo od ^jala kot gospodarska enota. 1 strani Francije in Rusije.
Investicijska firma ima kontrolo nad banko
Investicijska firma Field, Richards & Co. je snoči naznanila, da je kupila več kot 80 odstotkov vseh delnic Lorain Street banke in s tem dobila kontrolo nad bančnim pod jet jem, ki posluje na zappdni stra ni mesta. Večina bančnih delni čarjev je odobrila spremembo.
Nov odvetniški urad
Miss Doris M. Birtic, vnuki nja splošno poznane družine Mr in Mrs. Kresse, je otvorila svoj odvetniški urad na 8300 Supe rior Ave.
VELIKA PRIVLAČNOST PREPOVEDANEGA FILMA
ATLANTIC CITY, N, J. 29. julija. — Kljub prepovedi mest-Jtiih oblasti in cerkvenih avtori
"Vodilni faktorji, ki šo kon-
law", v katerem, igra Jane Rus-
Poleg velike četvorice—Amerike, Rusije, Anglije in Francije—so na konferenci zastopani tudi sledeči narodi:
Kitajska, Avstralija, Belgija, Brazilija, Kanada, Češkoslovaška, Abesinija, Grčija, Indija, Nizozemska, Norveška, Nova Zelandija, Poljska, Južna Afrika, Ukrajina, Belorusija in Jugoslavija.
Bidault je v otvoritvenem govoru zbrale delegate opozoril,
rih velesil sestavili pogodbe, ki bodo predložene nemškim satelitom v podpis.
KONVENCIJA AFL V CLEVELANDU
Včeraj se je v hotelu Carter pričela 61. letna konvencija Ohio Federation of Labor, ki se je ogibala mesta celih 35 let. Navzočih je nad 650 delegatov, ki zastopajo razne AFL unije sirom države Ohio. Glavnemu zborovanju je včeraj predsedoval Thomas A. Lenehan, tajnik Clevelandske delavske federacije. Konvencijo je imel pozdraviti predsednik AFL William Green, ki je imel opozoriti delegacijo na številne omejitvene
da morajo izvršiti bolise m ,,	, , , .. , .
, . v J , „ , ,	predloge za delavske um le, ki se
trajnejše delo , kakor pa so ga	'
ODBOR ZA VOJAKE
počast vojakom v okrožju SDD na Waterloo Rd. se vabi na izredno sejo, ki se vrši nocoj ob 7. uri v SDD. Pokazalo se bo prostor, kje se bo spomenik postavilo in ukrepalo o drugih
da mogla dobiti nazaj denar, ki: važnih zadevah v zvezi z proga je piačala na te kontrakte. < slavo, ki se v kratkem vrši.
Govor predsednika Marinka po prevzemu vlade Slovenije
Po zaprisega nove vlade dne 17. junija 1946 pred Prezidijem SNOS-a v Ljubljani, je predsednik vlade Miha Marinko imel sledeči nagovor:
"Tovariši, čfeni Prezidija SNOS-a in člani nove vlade! Vsi veste, da je spremembo v vladi narekovala samo potreba, ki je nastala zaradi tega, ker je dosedanji predsednik vlade Ljudske republike Slovenije in najvidnejši organizator osvobodilnega gibanja od prvega dne tovariš Kidrič pozvan na še odgovornejšo dolžnost zaradi bolezni tovariša Andrije Hebranga, dosedanjega ministra za industrijo in predsednika Gk)spodarskega sveta. To je posel, ki zahteva od človeka silnih energij in sposobnosti, ki jih tovariš Kidrič ima.
"Vsi veste, da je naloga nas vseh, slediti isto linijo, isto stremljenje, kakor doslej za čim hitrejšo in uspešnejšo realizacijo zastavljenih nalog. Naša naloga bo še bolj pogumno razvijati in izvrševati naše postav-i Ijene gospodarske načrte. Boriti se moramo proti, vsem prizvo-
kom pesimizma, proti ozkogrud-nosti in proti okostenelim normam nekaterih starih strokovnjakov. Boriti se moramo s pomočjo naših družbenih organizacij silnega tekmovalnega ela-na naših delovnih ljudi, ki so že doslej in na prav poseben in najuspešnejši način tolkli teorije in okostenelost in birokrati-zem teh starih.
(Dalje na 3. strani)
Večji davčni prostori'
Zvezni davčni urad v Midland poslopju je najel 10,000, kvadratnih čevljev nadaljnega prostora za povečanje svojih prostorov. Za spremembe se je potrošila vsota $30,400. Z lastniki poslopja je bila podpisana pogodba za pet let.
ZADUŠNICA
Jutri zjutraj ob 8. uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Kristine za pokojno Uršulo Gorišek v spomin 16. obletnice njene smrti; Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
napravili diplomatje, ki so delali mir v Versa ju po prvi svetovni vojni. Ta konferenca se mora izogniti napakam, ki so bile narejene v Versa ju, je rekel Bidault, ustvariti podlago za sodelovanje med demokratičnimi narodi sveta in s tem za-jamčiti, da ne bo prišlo do novih konfliktov, kakor se je zgodilo pa prvi svetovni vojni.
"Bodoči mir sveta je odvisen od nas," je dejal francoski zunanji minister.
Osnutki mirovnih pogftdb razdeljeni
Po otvoritvi, ki je bila izvršena s pompom in uradnim sijajem, so bili razdeljeni med delegati osnutki mirovnih pogodb, katere so izdelali zunanji ministri štirih velesil za Italijo, Romunijo, Bolgarijo in Finsko.
Sklenjeno je tudi bilo, da se jutri zvečer objavi polno besedilo teh osnutkov, skupno s točkami, glede katerih se zunanji ministri niso mogli zediniti.
"Zunanji ministri štirih velikih sil so pripravili pogodbe, ki naj se podpišejo s poraženimi narodi," je rekel Bidault. "Znano mi je, da so bile seje zunanjih ministrov kritizirane vsled svoje počasnosti, toda morali smo upoštevati demokratične principe in iskati rešitve, ki so bile spremijive za vse."
Byrnes predlagal, da se časnikarjem dovoli dostop
Na pledlog tajnika Byrnesa je zbornica izbrala Bidaulta za začasnega predsednika konference. Vzelo bo par dni, predno se bo konferenca organizirala in šla na delo.
Byrnes je danes stavil predlogo, da naj bi imeli časnikarji dostop na vse seje konference, toda domneva se, da delegatje njegovega predloga ne bodo upoštevali, ker manjka prostora.
Konferenca ne bo dejansko
nahajajo v kongresu.
PULLMAN DRUŽBA BO VRAČALA DENAR
CHICAGO, 29. julija. — Dne 1. avgusta stopijo v veljavo nove odredbe glede pristojbin za i spalne prostore v Pullman vagonih, kot je odločila mednarodna trgovska komisija.
Po novi odredbi se povrne denar naročniku postelje v Pull-manu, ako isto odpove ne kasneje kot en dan pred odhodom dotičnega vlaka in le tedaj, če se je dotični prostor prodalo drugemu kupcu. Za slučaj, da drugi kupec prevzame posteljo za krajšo vožnjo, se prvemu povrne samo taka okrnjena vsota.
Razpečavanje mleka pod federalno kontrolo
S 1. avgustom bo v Clevelandu in okolici nastopila federalna kontrola za razpečavanje mleka. Posebni zastopnik poljedelskega departmenta bo nadziral ves promet z mlekom in mlečnimi produkti, katerih se v Clevelandu porabi za $30,000,000 na leto. Novi sistem je bil odobren po dolgotrajnih pogajanjih, katerih sd se udeležili zastopniki farmarjev, mlekarskih podjetij in konzumehtov.
Družina zastrupljena od hrane
V nedeljo se je Frank Waser, 1338 E. 170 St. in njegova žena; William Rankin, star 23 let, iz istega naslova in več drugih prijateljev podalo na izlet v Metropolitan park, pri Dille Rd. in Euclid Ave. Tam so imeli med seboj prigrizek, po katerem je 6 do 9 oseb zbolelo za zastrupljen jem in so morali iskati zdravniško pomoč v Emergency Clinic bolnišnici. Mestni kemisti preiskujejo sedaj ostanke dotičnih jedi, da doženejo
sestavila pogodb, temveč po i vzrok zastrupi jenja.
t
stran 2
enakopravnost
30. julija, 194$
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 42X1 ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)-------
For Half Year—(Za pol leta) —----
For 3 Months—(Za 3 mesece) --
<>0000000000<>00000<>0<>000<><><>0<><><><><><><>0 Duhovnik Šček odgovarja tajniku Byrnesu
Vsa Primorska zahteva priključitev k Jugoslaviji
Ponatis iz "Nova Jugoslavia." 16. junija 1946 v Parizu
.$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) ^--------
For Half Year—(Za pol leta)____
For 3 Months—(Za 3 mesece)----
..S3.00 _ 4.50 _ 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto)---
For Hall Year—(Za pol leta) ..—----
.$9.00 - 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ut Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.

Tržaški list "Primorski Dnevnik" je objavil na uvodnem mestu pismo bivšega slovenskega narodnega poslanca v rimskem parlamentu, duhovnika Virigi-lija Ščeka, amerikanskemu ministru zunanjih zadev Byrnes. Virgilij šček je rodom iz stare tržaške rodbine. Ko je Italija 1921. leta razpisala volitve v Parlament, je bil plebiscitarno izvoljen za narodnega poslanca. Obl javi jamo to pismo v odlomkih:
"Gospod minister! Na 21. majnika ste imeli po
Slovani grudorodni, dočim se je malenkostnemu številu grudo-rodnih Italijanov v teku zadnjih 200 let pridružilo precej priseljenih Italijanov iz tujine: iz Karnije, Benečije, Kalabrije, Sicilije. Tem grudorodnim in priseljenim Italijanom, ki bi ostali kot narodnostni otoki v morju slovanskega ljudstva, jamči Jugoslavija popolno jezikoslovno enakopravnost z drugimi narodi Jugoslavije.
Primer Translvanije
"V Parizu ste zunanji mini-
Posmrtna izdaja Karla Čapka
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
Donald Bell (O. N. A.):
NAJMANJ ZNANA DEŽELA EVROPE
Pred stopetdesetimi leti je dejal znani angleški zgodovinar, da se nahaja prav pred durmi Italije v Evropi dežela, ki je manj znana kot Amerika. V mislih je imel Albanijo, o kateri njegov izrek velja še danes, ki pa je navzlic temu postala predmet globokih sporov med velesilami,
Albanija je pred šestimi meseci zaprosila za pripustitev v organizacijo zedinjenih narodov, ter je bila podprta s strani Sovjetske unije in Jugoslavije. Toda Anglija in Amerika sta imeli svoje vzroke, da sta želeli odložiti razpravo o tej zadevi na pozneje, tako da je albanska prošnja še danes v rokah odbora varnostnega sveta, ki se bavi z vprašanji pripustitve novih članov.
Poglavitni nasprotnik pripustitve Albanije je Grčija, ki trdi, da se je Albanija borila proti njej skozi vso dobo vojne in zahteva od nje obsežne obmejne teritorije.
Velesile si stoje nasproti tudi v tej zadevi, kajti Anglija se smatra kot zagovornica albanskih nasprotnikov v Grčiji, dočim je Sovjetska unija na strani Jugoslavije. Ze-dinjene države Amerike podpirajo Britanijo in grške zahteve.
O priliki mirovne konference v Parizu bo nedvomno prišlo do tega, da bo Grčija uradno stavila svoje zahteve tičoče se južnega dela Albanije. Najbsže bo v tem pogledu našla podporo Velike Britanije in naletela na odpor Jugoslavije in Sovjetske unije. Ni izključeno, da bo nastal spor, ki ne bo zaostajal za onim Trsta in slovenskega Primorja.
Albanija je izredno siromašna dežela in ena najbolj primitivnih vse Evrope. Toda iz treh razlogov je vendar izredno velike važnosti: Njena strategična pozicija je zelo važna, njene razvojne možnosti v gospodarskem pogledu velike in njeno prebivalstvo je mešano. Njena strategična lega postane jasna čim pogledate na zemljevid. V gospodarskem pogledu je pripomniti, da se nahajajo v Albaniji ležišča petroleja.
Za dobo svoje okupacije Albanije so Italijani "napravili pregled njenih naravnih zakladov in »zgradili nekaj cest. Ko so za njimi prišli Nemci, so uspeli tekom vojne izvleči iz dežele preko 200,000 ton surovega petroleja na leto. Bogve koliko je še tega tekočega zlata v albanskih gorah— vsaka velesila si želi kontrole'in dostopa do teh ležišč.
Povod za vmešavanje daje narodnostna pomešanost albanskega ozemlja. Kot Baski v Pirenejih so Albanci naj-brže potomci najstarejšega arijskega plemena, ki je prišlo v Evropo. Ohranili so svoj stari jezik in svoje starodavne šege in navade. Toda komaj polovica jih živi v mejah svoje lastne države. Na^nnogih sosednjih ozemljih žive sklenjene mase albanskega naroda. Ako bi Albanija hotela, bi mogla zahtevati zase ta ozemlja, pred vsem nekatere dele szverne Grčije in zahodne Jugoslavije. Drugi sosedi Albanije bi imeli jravno tako upravičene zahteve na Albansko ozemlje kot so grške zahteve.
Ako bodo take zahfeve stavljene—in pred vsem, ako jih bodo podpirale velike sile—je prav verjetno, da bomo kmalu doživeli spor, ki bo resno ogrožal svetovni mir.
Res je seveda, da se je Mussolini posluževal Albanije, ko je napadel Grčijo. Toda ravno tako res je tudi, da so se albanski gerilci pod poveljstvom svojega sedanjega minis-terskega predsednika Envert Hoxa-e, brezkompromisno borili proti Italijanom in proti Nemcem, ter ozko,sodelovali z jugoslovanskimi partizani.
Maršal Tito in Hoxha sta se sporazumela, da bosta stremela za tem, da preneha stoletna borba med Albanci in Jugoslovani, ter da se bosta oba naroda združila v okviru balkanske federacije. Albanci hočejo, da se zunanji svet ne vmešava več v njihove zadeve in odklanjajo nasvete, pa naj prihajajo iz Grčije, Italije ali Velike Britanije.
Položaj je j ako zapleten. Organizacija zedinjenih narodov bo naletela na izredno trh oreh, ako bo na mirovni konferenci v Parizu prišlo na razpravo vprašanje Albanije in njenih meja.
radiu govor, v katerem ste raz- stri razpravljali o usodi Transil-
pravljali tudi glede Julijske krajine: 'Kakor je bilo krivično, da se'je po prvi svetovni vojni izročila vsa Primorska Italiji, tako bi bilo zdaj krivično, ako bi vso deželo izročili Jugoslaviji.'
"Dodali ste: 'Jugoslovanska vlada naj ne vztraja na meji, ki bi po nepotrebnem kršila narodnostno načelo.'
"Gospod minister! Vi ne priznavate nedeljivost Primorske in jo zato želite kakor potico razdeliti med Italijo in Jugoslavijo.
Italija Trsta ne potrebuje. Jugoslavija ga krvavo potrebuje
"Gospod minister; Italija Tr-
vanije ali Sedmograške, katero sta si želeli tako Rumunija kakor Madžarska. Prebivalstvo Transilvanije je po večini romunsko, je pa v tej zemlji nekaj središč z madžarsko večino. Kako ste zunanji ministri vprašanje rašili? Ali'iste Transilvanijo kakor potico razdelili? Ali ste tam delali kakšne razmejitvene črte, morda eno francosko, eno angleško iii eno ameriško? Ne! Vso Transilvanijo v celoti ste izročili Rumuniji, češ, da dežel ni mogoče deliti in češ, da spadajo narodnostni otoki k morju večinskega prebivalstva.
"Takrat, gospod minister. Vi
sta no potrebuje, ker ima že; niste ugovarjali. Takrat Vi ni-lastnih luk preveč. To se je iz- ste izjavljali: 'Kakor bi bilo l:ri-
kazalo že po prvi svetovni vojni, ko je Trst pod italijansko upravo stalno nazadoval, dočim so
vično, da so po prvi svetovni vojni vso Transilvanijo izročili Madžarski, prav tako bi bilo kri-
istočasno druga italijanska ob- j vično, ako bi sedaj vso Transil-režna mesta bujno rasla.	| vanijo izročili Rumuniji.' Nas-
"Italija Trsta ne potrebuje,! protno. V poročilih smo čitali Slovenija pa Trst potrebuje, kr-1 takole: 'Tudi zunanji minister vavo potrebuje. Za nas je Tr^t' Byrnes je soglašal s tem, da se
življenjsko vprašanje.
"Če sedaj Italija Trst terja, je to samo gola in čista kaprica, ali pa zato, da ji bo služil kot odskočna deska za osvajalne pohode na Balkan. Nas Slovence pri zahtevi po Trstu ne vodi ni-kaka kaprica in nikaka želja po osvajanju. Mi Slovenci Trst po-trebujciuo kakor vsakdanjega kruha: Vse bližnje zaledje: Goriška, Pivka, Kras, polovica Istre, vse to teži v Trst in živi
Transilvanija v celoti izroči Rumuniji.. Kar je veljalo za Rumu-nijo, naj velja tudi za Jugoslavijo!
Kaj pa Atlantska listina?
"V Atlantski listini je bilo določeno, naj po končani vojni" vsak narod odloča o svoji nadaljnji usodi. Primorska dežela je pa končnoveljavno izrekla, kaj hoče.
"Gospod minister, Vi prav dobro veste, da je za osvobojen je
samo v zvezi s Trstom. In prav Primorske in njeno priključitev tako živijo" Tržačani od zaledja,: Jugoslaviji dalo življenje 46,000 ki jim nudi velik del vsakdanje, Primorcev. Ali se Vam ne zdi, hrane, in sploh spada Trst, ka- da je bil to najmogočnejši plebi-kor vsako obrežno mesto k svo-' scit v vsej svetovni zgodovini.
Capkovo ime se v protektora-tu niti imenjati ni smelo. Vsa njegova dela brez izjeme so bila na indeksu in njegove knjige odstranjene iz knjižnic. Bila je sreča zanj, da je umrl takoj po nemškem vdoru na Češko. Rešil se je vsaj mučeniške smrti, ki jo je moral zase in zanj prestati njegov brat Jožef v Mauthausnu.
Čeprav je Karel Čapek glasnik demokracije, katere ideje je Hitler postavil na laž in je tudi umrl z njo, je vendarle njegovo delo preširoko in premogočno in ga je treba presojati s širokih razvojnih vidikov. Cehi danes tega velikega ideologa humanizma in bratstva presojajo in ga ne cenijo nič manj, kakor so ga pred vojno.
Uredniku Capkovih zbranih spisov dr. Miroslava Halika se je med okupacijo posrečilo rešiti pisateljevo ostalino. V šestih letih je imel dovolj časa, da je zbral in uredil vse razsežno in vsepovsod raztreseno gradivo, ki se nanaša na Čapkovo tvorbo od prvih začetkov do smrti. Stotine člankov, raztresenih po najrazličnejših časopisih je obenem z rokopisno ostalino naravnost zahtevalo metodične ureditve.
Že lanske jeseni je kot prva povojna Capkova izdaja izšla "Knjiga apokrifov." Duhovito obdelanim biblijskim motivom, •d so Ž3 davno izšli v drobnem jvezku, ce je sedaj pridružilo še -lekaj novih. Knjiga je bila prav kakor vse Capkove knjige pred /ojno, razprodana v nekaj urah.
V bhžnjih dneh izide druga uijiga: "Ba ke in pripovedke." Naslov si je izbral še čapek sam. iZ prvotnih dovtipn'h otroškin pravljic, ki so tako zaslovele, se je pri Čapku polagoma razvila posebna zvrst za ironiziranje človeške nepoštenosti, takratnih političnih dogodkov ter fašističnih in diktatorskih metod. Večji del teh bajk pred vojno ni ."nogel biti več objavljen.
Ne v zbranih spisih, ampak )osebej bodo izšle Čapkove mla-iostne pesmi pod naslovom: 'Vrušene tauce." Čapek sicer ni )bjavil samo v svojem življenju jc objavil samo antologijo francoske lirike v lastnem prevodu, d je dožiVe.'a tal^šcn uspeh, da
jemu zaledju. Trst spada torej k Jugoslaviji, ki bo nudila prosto luko vsem zainteresiranim dižavam v zaledju, zlasti Avstriji, Češki, Poljski.
Ko je po prvi svetovni vojni
Nagrada in kazen
"Italija je načrtno šla proti Franciji, proti Angliji, proti Ameriki.
"Kaj pa Jugoslavija? Majhna Trst pripadal Italiji, je bilo "že i in mlada, kakor je biia, je z to dejstvo samo po sebi za vse vsem žarom svojega idealizma tržaško zaledje usodno. Italija j stopila na stran zaveznikov, ter ni vedela, kaj bi s Trstom, ko je j ostala zvesta tudi v dobah, ko so imela že prej lastnih pristanišč, Londona iz Churchillovih ust odveč. Trst je začel pešati in doneli klici obupa.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
ljudstvo iz okolice se je trumo-
"Zdaj po Ijončani vojni je tre-
ma Izseljevalo. Naj navedem sa- t)a Italijo in Jugoslavijo popla-mo ep primer. Stanujem v vasijčati. Kako? Italijo hočete, kakor Lokev, ki je od Trsta oddaljena j kaže, nagraditi in povišati, Ju-
goslavijo pa kaznovati in ponižati.
Naš narod ponižanja ne bo sprejel
"Naš narod ne prosi milosti. Ako si ta narodič s takšno zgo-do\ino ni zaslužil, da mu priznate, kar je njegovega, kje je po-
IG kilon;etrov. Po svetovni vojni se je v nekaj letih od 1,200 prebivalcev izselilo v Ameriko nič manj kot 400 ljudi.
Če se Primorska izroči Jugoslaviji, se s tem narodnostno
načelo ne krai "Na Primorske stanujejo Italijani samo \ majhnih narod- tem pravica?
nosLnih otokih, ki so obdani od j "Gospod minister; Smo sicer slovanskega življa.	| seme izkrvavljetiega naroda,
' Jugoslavija ne terja niti ene- ^ vendar tega udarca ne bi mirno ga kvadratnega metra italijan- prenesli! Opustite razne razme-
3ke zemlje, ki ima neposredno jvczo z Italijo. Vam je prav dobro znano, da je vsa Primorska oristno slovanska zemlja. Zemlja v ogromni večini teh občin je v izključno slovenski ali hrvatski lasti, samo v nekaj občinah je posest mešana, samo ita-li anske zemlje pa ni prav v no-jteni občini. Prav tako so Vam i znane natančne številke: v 91% ; žemlje je v izključno slovanski I posesti, v ostalih 9% zemlje pa je posest mešana med Italijani . in Slovani.
1 "Znano Vam je nadalje, da so
jitvene črte in priznajte Slovencem celotno, nedeljeno Primorsko.
"Gospod minister! Ako bi pa hoteli naravnost vsiliti kakšno 'črto,' se taka črta ne bo obnesla. Naš narod jo bo prej ali slej podrl. To je tako gotovo kakor amen po očenašu."
Praskrbite potrebno nego slovenski mladini v Slo veni] il Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! V uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste val deleži
so jo celo v Parizu večkrat izdali v njegovem izboru, svojih pesmi pa ni dal nikoli v tisk.
V coriji zbranih spisov pa bo sledil obsežen zbornik "Ratolest a Vovrin," v katerem bodo zbrani Čapkovi besedni in deloma tudi risarski portreti domačih in tujih umetnikov, znanstvenikov in politikov, katere je orisal Capek ob raznih prilikah.
Znatjio razširjene in dopolnjene bodo kmalu izšle knjige: "Kritika besed" ter "Pogovori s T. G. Masarykom za mladino." Nova pa bo Masarykova čitanka, v kateri bodo zbrani vsi članki in oznake, ki jih je Čapek zapisal o prvem prezidentu izven svojih Pogovorov.
Istočasno rekonstruira dr. Halik knjigo, katero je nameraval izdati pred smrtjo že Capek sam: "Pisma z doma," ki naj bi bili nekakšen protiutež njegovim znanim potopisom. Obsegala bodo Capkove besede o Pragi in o češkem življenju, kakor se je prikazalo Capkovim očem. Sledile bodo dopolnjene monografije o gledališču, o literaturi, o filozofiji in o likovni umetnosti.
Prav tako nameravajo izdati tudi Čapkove politične članke in ono novinarsko delo, ki je globlje vplivalo na javno mnenje, totine in stotine podlistkov pa bo zadoščalo še za nekaj izborov, tako na primer za samostojno ^knjigo člankov: "Stvari okoli nas," dalje za zbirko pamfletov in entrefiletov, ki jih je Capek j uspešno gojil in jih je tudi na j stotine objavil v časopisu Lido-j ve noviny. Za posebno knjigo bb j zadoščal tudi Capkov humo, ■anekdote ter satirični verzi iz starejše dobe njegovega pisateljskega udejstvovanja, ki bodo izšli zbrani pod naslovom: "Drobtinice pod mizo časa."
Za tisk je pripravljena tudi obsežna bibliografija vseh Capkovih del izpod peresa dr. Halika, ki se je potrudil ne samo, da bi zbral vse Capkove objave;, ampak je izbrskal tudi vse važnejše kritike o pisatelju, komentarje k posameznim delom in tudi polemike, katerih v zvezi *s Capkovo tvorbo ni malo.
F . Bezlaj.
/
Birmanje v ljubljanski škofiji
Kot poroča Jože Babnik, učitelj v^Straž.šču pri Kranju svojemu bratu Ivanu Babniku v Clevelandu, dobesedno sledeče: "Bihkoštni prazniki so. V ljubljanski stolnici birma hrvaški škof, ker jo je naš radi slabe vesti "pobrisal" v tujino.
"Kdor se je tako vidno rokoval z okupatorjem ob vseh njegovih podvigih, kakor se je bivši škof, ta se je zameril pri vseh ljudeh. Čudim se pa, da ga nekateri ameriški časopisi prikazujejo kot popolnoma nedolžnega. Izgleda, da jim laž koristi. Tu bi jim lahko postregli z originalnimi slikami in tudi s filmi, katere so sami snemali, a so bili ob osvoboditvi- zaplenjeni. Ce se bodo napravile kopije in da bodp filmi našli pot v tujino, tedaj se bo tudi tam marsikaj razjasnilo.
"Zame je vsak izdajalec kdor se je po nepotrebnem družil z okupatorjem na škodo lastnega naroda. Končno življenje gre svojo pot, tudi brpz bivših škofov. Te dni je bilo birmanih samo v Ljubljani okoli 10,000 bir-mancev. To pa zato, ker med vojno starši svojih otrok niso pustili k birmi ali jih pa tudi niso mogh."
• * *
TOVARNA GODBENIK INSTRUMENTOV
Minister za industrijo in rudarstvo vlade LRS je izdal odločbo, po kateri se izdelovanje
glasbenih instrumentov ustanovi državno tovarno glasbil v Mengšu. Upravitelj novega podjetja glasbilarski mojster Jež? Benič bo za novo državno podjetje prevzel imovino podjetij : Stemberger & Molitzer v Mengšu, Avgust šušteršič v Mengšu, Rudolf Warbinek v Ljubljani ter Vaclav Schram v Celju, ker je vsa imovina navedenih podjetij prešla v drživnov last. Imovina teh podjetij se združi v državno tovarno glasbil.
# # #
POSOJILO DR2AVNE IIIPO-TEKARNE BANKE
Di žavna hipotekama banka v Beogradu je izdala objavo o posojihh za obnovo in gradnjo hiš in stanovanj, sledeče predpise:
V vrsti ukrepov, ki jih je zvezna vlada izdala z namenom, da se pospeši obnova in izgraditev države, spada tudi vprašanje gradnje stanovanj kot ena najvažnejših socialnih vprašanj. Pri proučevanju tega vprašanja je bilo upoštevano, da mora biti stanovanjski kredit co-nen, s posebnim ozirom na nizke najemnine, poleg tega pa mora biti tako razpoložljiv, zaradi sezije gradbenih del.
Upoštevajoč vse te okolnoeti, :e zvezni finančni minister izdal odločbo, po kateri bo državno hipotekama banka dajala hipo-tekarne kredite pod naslednjimi pogoji: 1. Letna obrestna
mera znaša tri odstotke. 2. RoK trajanja posojila je 30 let. 3. Posojilo se daje v višini, ki je potrebna za izvršitev vseh del. 4. Namen posojila mora biti popravilo v vojni poškodovanih ali nedovršenih zgradb. 5. Prosilec za posojilo mora poleg prijave za posojiio predložiti dokaze o lastništvu, da se banka lahko vknjiži na posestvo. 6. Prijave za posojila je treba nasloviti na krajevni ljudski odbor, ki bo prošnje s svojim' mišljenjem in predlogom dostavil podružnici državne hipotekarne banke. 7. Posojilo se mora porabiti izključno za namen, za katerega je bilo zahtevano in odobreno. 8. Nadzorstvo nad uporabo posojilo bodo opravljali organi
krajevnih ljudskih odborov.
# * #
KONJSKE DIRKE V ŠT. JERNEJU IN DRUGO
V nedeljo 11. junija je šent-jernejska dolina imela svoj velik praznik. V prijaznem trgu Št. Jerneju, gospodarskem središču prostrane doline, se je zbralo prebivalstvo od blizu in daleč, da na reviji dela in na tradicijonalnih konjskih dirkah poda obračun gospodarskega napredka in prizadevanja v prvem letu svobode.
Dolga vrsta slavnostno okrašenih vozov je na dopoldanski reviji prikazala prav vse panoge gospodarskega življenja Šentjernejčanov. Zastopani s o bili vsi krajevni odbori, oziroma vasi ter zadruge z vseh gospodarskih področij. Na spreten in iznajdljiv način je bilo na vozovih prikazano delo drvarjev, tesarjev, žanjic, mlitičev, teric, vrvarjev, piparjev, oglarjev itd.
Na dirkališču je bila prirejena razstava češenj, po katerih šentjernejska dolina slovi daleč naokrog. Dopoldanska prireditev, ki je v celoti uspela in nato bogato predstavila gospodarsko moč in prospeh sent-jernejske doline, se je vršila v znamenju in pod parolo čimprejšnje zgraditve ceste na Gorjance, ki je življensko nujna in važna za dolino blizu in daleč.
Popoldne so bile na novem dirkališču tradicionalne konjske dirke, ki jih je priredil odsek domače živinorejske zadruge. Na dirkah so sodelovali dirkači iz šentjernejske doline, iz Ljubljane, Zagreba in od drugod. Po dirkah, ki so dobro uspele, katerim je prisostvovalo več tisoč ljudi, so bile razdeljene
zmagovalcem nagrade.
* * * '
PROST PROMET S SUHIMI GOBAMI
' Minister za trgovino in preskrbo in minister za kmetijstvo in gospodarstvo vlade LRS sta izdal odredbo o odpupovanju suhih gob, izvzemši določbe o odkupnih cenah. Tako je sedaj promet s suhimi jedilnimi gobami prost.
* * *
OBNOVA PRAŠICJEREJE NA DOLENJSKEM
Poleg obnove kokošjereje napreduje na Dolenjskem najhitreje prašičjareja. Pri kokošje-reji je stalež ž 3 dosegel 90 do 100 odstotkov predvojnega stanja. Ne mnogo manjši uspeh se vidi pri prašičjereji. To potrjuje obilica naraščaja prašičkov na najvažnejših trgih, predvsem v Novem mestu (vsak ponedeljek), v Črnomlju (vsak četrtek), Y Št. Jerneju (vsako prvo soboto v. mesecu), pa tudi v Škocijanu In v Trebnjem. Dne 14. junija je biTo v Novem mestu nanrodaj preko 500 prašičkov. Cene so pričele popuščati. Novomeško okrožje in pristojni okrajni odbori so usmerili pra-Klčjerejo na vzgojo čim več naraščanja z namenom, da bo mogoče kriti vs§ potrebe. Tako je danes domača ])otreba' prašičkov popolnoma krita. Dolenjska pa je posebno letos zalagala še razna druga okrožja, Slovensko Primorje in izvažala prašičke celo v Gorski Katar na Hrvatsko. Navzlic temu pa je na razpolago doma še dovolj prašičkov.
Ji'
30. julija, 1946
ENAKOPRAVNOST '
0
STRAN 3
BUDHIN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
(Nadaljevanje)
— Torej hitro, in molči mi že enkrat o tem človeku!
Kitajec se je priklonil, odprl omaro v kotu sobane, in tam začel vrteti železno kolo, ki je zapiralo cev, katera je bila v zvezi z mestnim vodovodom.
Lionel, ki je ležal onesveščen na dnu luknje, v katero je bil padel, se je naenkrat zbudil od ledenega hlada.
Odprl je oči in zapazil, da leži sredi velike luže. V višini dveh metrov pa je mogočen curek-Vode tekel iz velike pipe v zidu. Lionel je takoj razumel, kakšen načrt imajo njegovi sovraž-mki: utopiti ga hočejo v tej luknji, ne da, bi se mogel bra-mti. Voda mu je že skoraj se-Sala do kolen.
Pregledal je v naglici stene 3®ce, toda nikjer ni bilo vrat; edino na stropu je opazil odprtino, skozi katero je padala luč, toda ta je bila preprežena z Železnimi palicami. Skušal je splezati do vrha, toda stene so °ile čisto gladke in' zaman se Je trudil.
To pot sem v resnici izgubljen in ni mi rešitve, si je mislil.
Voda je silno naglo priteka-9- Segala mu je že do pasu. Tu Je prišel na genialno idejo. Vzel Je browning in hladno nameril eno železnih palic. Roka se mu ni tresla. Zajedno z rezkim Pokom je odletel kos debelega, ^ zarjavelega železja.
Zadovoljno se je nasmejal.
Ne bodo me ne!
Ravno tako točno je oddal še ^eč strelov, med tem ko mu je Voda rastla že do prsi; toda železna rešetka je bila razbita.
Trenutek pozneje je že mo-
^3-1 plavati, da ni utonil. Leže
je držal nad Vodo in čakal
nekaj minut, da je toliko na-
^astla, da je lahko z roko pri-
J®1 še ostale iz zida štrleče pa-
ice. Obupno je zagrabil zanje
m se hotel dvigniti, a med tem
^3. je voda, ki je začela z veli-
0 silo bruhati pod njim, sa-
porinila skozi odprtino in
odnesla v svojih mogočnih vr-
incih kot slamnato bilko. Sla-
otna dnevna luč mu je kazala,
^ se nahaja v dolgem, a niz-
eni podzemskem kanalu: tok
je zanesel v mestno kanalizacijo.
Zbral je zadnjo energijo in se vzdrževal na površju vode, ki je ^^glo drla naprej. Naenkrat je močan vrtinec potegnil Pod vodo. Slana voda mu je
Vdrla
v usta. Spoznal je, da se
tu kanal izliva v morje.
^ enim sunkom noge je bil ®Pet na površju. Bil je v ^^puščenem kotu starega pri-® 3-nišča. Solnce je ravno za-^Jalo. Okoli njega so prepere-barke ležale v blatu. V da-
Uavi,
3e zapazil na obrežju par
žalostnih kolib.
bi ae dobro držal, bi se v minutah lahko rešil; a Je silno utrujen, ves premra-^ in slab.
^Util je, da nima več moči, f se obdržal na vodni gladi-Obrežje se mu je zdelo ta-P silno daleč, da ga nikoli ne 1 mogel doseči.
y tem trenutku je čul klopo-nje dveh vesel, udarjajočih y , ^°^i' in za njim se je prika-^ čoln, v katerem sta bila dva i^^^'^^rja. Klical je na pomoč v 2acel plavati v smeri proti nu. pg^j. trenotkov pozneje ^ ga ftiornarja potegnila iz
prav ko je bil že čisto na °"cu svojih moči.
i. ^^^rgično je stisnil roke svo-g Rešiteljev. Na prvi pogled je ^Poznal, da sta poštena člove-
. Kaj ste tukaj delali? ga ® vprašal eden izmed njiju. , _ Slučajno sem padel v vo-j® dejal Lionel, ki ciu niti
na misel ni prišlo, da bi razlagal neznanim ljudem izredne doživljaje.
Morala sta se zadovoljiti s tem odgovorom, ki se jima sicer ni zdel preveč jasen, a to molčečnost sta si razlagala iz utrujenosti in oslabelosti rešenega gospoda. Na njegovo zahtevo sta ga peljala do bližnje mornarske gostilne, kjer je izpil več vrelih grogov. Mu^dilo se mu je domov.
Ko se je malo okrepčal, se je poslovil od svojih rešiteljev. Vsakemu je dal bankovec za sto dolarjev, čemur sta se silno čudila. Potem se jima je še enkrat prav iskreno zahvalil in jima je prijateljsko stisnil roke.
Le malo opotekajoč se, je odšel iz gostilne, si najel taksi in se dal odpeljati domov. Zvesti Tolliam se je silno prestrašil, ko je zapazil, kako je njegov gospodar bled, premočen in ranjen na več mestih.
—	Odkod vendar prihajate? je vprašal ves vznemirjen. Stavim glavo, da ste imeli spet opraviti z Histerijo.
—	Uganil si, vse ti povfem, a pozneje; zdaj mi je treba tople kopeli, svežega perila in druge obleke in pa silno lačen sem !
Indijec se je požuril. Pol ur,e pozneje so bile Lionelove rane, ki so bile k sreči lahke, izmite in obvezane in počutil se je že mnogo bolje. Tolliam mu je prinesel kos praženega lososa in steklenko belega francoskega vina, kar je Lionela vidno poživelo. Ko se je najedel, pa je čutil silno potrebo po spanju.
Niti slekel se ni: oblečen se je vrgel na posteljo.
Tolliam ni nikoli videl svojega gospodarja tako dolgo spati in še oblečenega! Čez dvanajst ur se je šele prebudil in bil kot prerojen; edino rane so mu še nagajale, a tudi te so se že začele celiti.
Ko se je skopal in je zavžil zajutrek, je stopil v studio, da prečita časnike, kakor je to običajno delal vsako jutro. Raztreseno je pregledoval novice po časopisih, ki so ležali na njegovi pisalni mizi. Naenkrat pa je notica v San Francisco Heral du vzbudila njegovo zanimanje. Glasila se je takole:
—	Kakor smo zvedeli, je komtesa Sara, o kateri kroži toliko bajk, zapustila naše mesto. Lepa Histerija, kot so jo imenovali, je ostavila San Pranci-sko, ki ji menda več ne ugaja. Pred nekaj dnevi je prišla v Limo, kjer je njeni prihod zbudil veliko senzacijo.	,
Čitanje teh par vrstic je zbudilo v Lionelu spet željo po osveti in po boju.
—	Ni dvoma, si je dejal, da je Histerija sama dala poslati to notico v časopis, zato da jo policija pusti pri miru; toda moti se, če misli, da jo jaz pustim v miru.
Lionel je poklical Tolliama.
(Dalje prihodnjič)
PRAVDA ZA TRST SE NADALJUJE
(Nadaljevanje s 1. strani) bodoči razvoj Trsta. Stara Italija pod Sforzom, Orlandom in drugimi 'demokratičnimi" voditelji, so prištevali vso Primorsko in Istro za naravno zaledje Trsta in ugrabili so tudi Reko"
Mussolini in njegovi črnosraj-čniki pa so gledali še preko Krasa in so leta 1941 priključili k Italiji vso Notranjsko, Ljubljano in večino Dolenjske. Ker je bil ves ta slovenski teritorij zaledje Trsta, so padali slovenski talci, gorele slovenske vasi in mefeta, zavedni Slovenci in Slovenke so umirali na Rabu in drugih italijanskih koncentracijskih taboriščih. Če so Italijani smatrali ves ta lepi slovenski svet za zaledje Trsta, zakaj naj bi sedaj Jugoslavija odnehala pri zahtevi, da sta Trst in njegovo zaledje narodnostno, gospodarsko in zemljepisno neločljiva in da morata ostati nelo-čena ?
Severno od Devina bi predlagana slovensko-italijanska meje tekla čez Doberdob, mimo Gorice na način, da bi Slovencem ostalo le goriško pokopališče, nato bi šla meja čez Sočo in bi nadaljevala severno ob stari avstrijski meji do stare koroško-kranjske meje. V tem delu, ki je na ipodlagi avstrijskega ljudskega štetja leta 1910 imeP 96,-031 prebivalcev, bi ostalo v Italiji in mednarodni coni 62,184 Slovencev (n^vštevši Trsta). Vasi v okolici Trsta so štele 11,-793 prebivalcev, med temi 10,-301 Slovencev, v okraju Gorice in Gradiške 20,000 Slovencev, v Beneški Sloveniji izmed -21,217 prebivalcev 20,734 Slovencev in lepo število tudi v Kanalski dolini, kjer ni bilo niti enega Italijana. Mednarodni pas v Istri južno od Trsta bi po jugoslovanskem štetju izza leta 191t5 imel 75,588 prebivalcev, med njimi 39,032 Jugoslovanov.
Meja, ki. jo je predlagala Jugoslavija, bi še vedno pustila pod Italijo 30,000 Slovencev, Italijanov pod Jugoslavijo (Trst bi bil država sama zase v Jugoslovanski republiki) pa 56,182. Če bi bila sprejeta francoska črta, bi radi teh 56,182 Italijanov fcnoralo spadati pod Italijo 131,-216 Jugoslovanov (med njimi do 100,000 Slovencev).
Ko se je lanskega junija jugoslovanska osvobodilna vojska morala umakniti iz Trsta in zavezniške cone A, so zavezniki obljubili, da bo vprašanje razmejitve med Jugoslavijo in Italijo rešeno na demokratičen način, da bodo upoštevane želje ljudstva, da bo narod sam odlo-
čil, v katero državo hoče spadati. Maršal Tito je v svojem govoru v Črni gori upravičeno obtožil zaveznike, da niso izpolnili svoje obljube. Meja, ki jo je predlagala ameriška delegacija, je bila baje začrtana v Washing-tonu že tedne pred konferenco. Ameriški veščaki niso šteli ljudi, temveč jugoslovanske rudnike v Istri.
Velika Britanija je imela v vi-deku mornariško bazo v Pulju. Francozi so hoteli nasititi volka pa pustiti kozo celo na način, da so hoteli vključiti čim več Jugoslovanov v Jugoslavijo. Pozabili pa so na gospodarske faktorje. Železnica iz Jesenic in Bohinja bi tekla "skozi Italijo" v "mednarodni" Trst. '
Nam v Ameriki se krči srce, ko opazujemo to čudno igro mednarodne politike, ki jo igra peščica ljudi za zaprtimi vrati. Govori se o načelih in demokraciji in enakosti za vse, toda besede so le na papirju. Narodom se naravnost diktira. Najbolj požrtvovalno in zaslužno zaveznico Jugoslavijo se z besedami hvali in povzdiguje, dejansko se jo pa zapostavlja, se ji nagaja in zapira pot do skupnego krova vseh Jugoslovanov.
"Pravdo za Trst," je zapisal v j majskem pismu Oton Župančič, "bi hoteli zasukati nekateri naših zaveznikdv tako, da bi bila ranjena naša svoboda, ubito naše zaupanje v pravico, užaljena naša narodna in vojaška čast!... Trst v Jugoslaviji—cvetoče mesto svobode, vzor in vzgled v malem, kako naj bi bil svet urejen v velikem; Trst, odrezan od svojega naravnega zaledja— gnilo gnezdo fašistične reakcije, ki bi širilo morajen.snyxd in politično kugo okoli sebe . .
* # *
SANS in Združeni odbor sta podvzela vse možne in koristne korake, da se vpliva na ameriško vlado in na ameriško javnost za pravilno umevanje Jugoslavije in njenih teženj glede njene politične in gospodarske bodočnosti in njenega bodočega ozemlja. Širili smo različno literaturo, brošure, biljetene, govoreno besedo, imeli smo masovne shode, sestanke, pošiljali deputacije in posameznike na važna odgovorna mesta, poplavili smo Belo hišo in državni department s tisoči brzojavi in apeli — skratka: nismo zamudili nobene prilike, ki se je našim voditeljem videla umestna, koristna in potrebna.
Mnogo našega dela je bilo takega, da ni bilo mogoče poročati pred javnostjo. Še danes se pod-vzemajo koraki, o katerih je še
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmalizmu. Vprašajte nas.
Mandel Drug
15702 Waterloo Rd.
slovenska lekarna
Ali preveč pijete?
Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je
INNEBRIN
Poiskusite enkrat. Dobi se le pri
Maitdel Drug
15702 Waterloo Rd.
mm
THE ARMY GOES BACK TO THE HORSE ... The Jiorse has come back into his own with the U.S. constabulary forces now on duty patroling: some 1,600 miles of German border along the Czech and Russian frontiers. Here Pvt. Manuel Ward, standing, is inspecting •the pass of a civilian from the Ukraine, while Pvt. Gene Robbins sits n his horse. Both GI's are from Troy, Ohio. Maj. Gen. Ernest Har-@n, who rides a grasshopper plane commands the unit.
nemogoče poročati. Preteklo delo SANSa in Združenega odbora je zagotovilo, da se dobro zavedamo naše odgovornosti in pa tudi naše moči in naše šibkosti. Politika se vedno opira na močne pripadnike in zapostavlja tako majhne skupine kot je slovenska.
Pri razreševanju mednarodnih zadev se vlada briga tudi za svojo bodočnost in pazi, kako bodo njeni zaključki doma vplivali na stranko in njene pristaše. Bil bi zanjo politični siamo-mor, ako bi delala proti željam in zahtevam večje narodnostne skupine v namenu, da vstreže manjši. SANS in Združeni odbor sta S0 tega zavedala ter skušala najti sredstva in pota, da so se naše zahteve in naša priporočila in nasveti saj deloma upoštevali. Istočasno pa tudi nismo hoteli kričati in prepevati glori-je našemu prizadevanju ter tako opozarjati nasprotnike na cilje naše politične akcije.
Kadar pride čas za to, bo tudi javnost zvedela kdo, kaj in kako se je delalo, da se spoštujejo pravične zahteve in aspiracije Slovencev in Jugoslovanov v splošnem, obenem pa ohrani spoštovanje do Amerike in njen. prestiž, ki je po smrti Franklina D. Roosevelta pričel silno razpadati.
Sklad otroške bolnice $110,000
Zadnje aeden ni bilo kake po-
Zadnje tedne ni bilo kake po-njo. Vzlic temu je bilo v prvih treh tednih julija prejetega nad 10 tisoč dolarjev v fond otroške bolnice v Sloveniji. Sklad se je torej dvignil na $110,000 in treba je še $40,000, da bo postavljena kvota dosežena.
Ali bomo dosegli $150,000 do konca septembra?
Samo malo poagitirati je treba, pa bo šlo. Nihče se toliko ne zaveda dejstva, da so se naši ljudje že naveličali večnih ko-lekt in večnega kolektanja, prositi in dajati, r^ego se, tajništvo SANSa. Kampanje za pomožno akcijo so se same stekle in zaključile. Naš projekt za otroško bolnico v Sloveniji, ki jo bodo zgradili sočutni in radodarni rojaki iz Amerike, pa je tudi že v zadnjem štadiju uresničenja. Brez dvoma je še veliko naših ljudi, ki še niso prispevali ničesar. Se ti se naj zganejo!
V soboto 3. avgusta praznujejo Slovenci v Zapadni Pennsyl-vaniji "Slovenski dan" in ves čisti prebitek se bo stekel v fond' otroške bolnice. Vrši se v West View parku pri Pittsburghu. Med govorniki bo nastopil tudi poznani Slovenec in delegat Jugoslavije pri Združenih narodih —g. Stane Krašovec. Velika udeležba bo manifestacija slovenskih naseljencev v Zapadni Pennsy Ivani ji, da se zavedajo svoje narodnosti in so nanjo ponosni. Tudi ameriški Slovenec se prebuja ip stoji pokončen. Gmotne koristi od tega praznika pa bo imela , slovenska mladina v stari domovini. Kdor le more, se naj udeleži!
Mirko O. Kuhel, tajnik SANSa.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Willard, Wis. — Dne 17. julija je po dvodnevni bolezni umrla Antonija Krultz, žena znanega farmarja Majka Krult-za. Krultzeva družina je prišla semkaj iz Kansasa leta 1920 in si s pridnim, pa težkim delom izklesala na ozemlju posekanega lesa veliko in krasno farmo, kot vsi drugi tukajšnji farmarji. Stara je bila 55 let. Poleg moža zapušča tri sinove, dve hčeri in več vnukov ter vnukinj. Pokopana je bila civilno na Narodnem pokopališču.
Chicago. — Zadnji teden se je vrnil v civilno življenje Boyan Alesh, sin Franka in Minke Alesh. Služil je pri trgovski mornarici tri leta in pol — poldrugo leto na Pacifiku, zadnji dve leti pa na Atlantiku in Južnem oceanu.
Govor predsednika Marinka po prevzemu vlade Slovenije
(Nadaljevanje s 1. stranic
"Naša naloga bo nadaljevati delo, ki ga je zasnoval in vodil tovariš Kidrič, tehtno in vestno izvajati vse ukrepe zvezne vlade, razvijati lastno iniciativnost in podjetnost, razviti gospodarsko podjetnost vseh nižjih organov oblasti, zadrug in privatnikov in ustvariti vse potrebne pogoje za to.
"Dokazati bomo morali z delom našo voljo za nadaljni kulturni dvig našega naroda Jugoslavije ter omogočiti .poln razvoj in razmah naše napredne kulture. Hkrati pa bo naša naloga, kakor je tovariš Kidrič povedal v zadnjih dneh, ostreje nastopiti proti vsem kršiteljem naše ustavne zakonitosti, p a si nastopajo še tako zvito, izko-riščujoč včasih celo verska čustva kmečkega ljudstva. Naša zvezna ustava in vsi naši zakoni so jasno precizirani, oni so formalni izraz priborjenih pridobitev narodno osvobodilne borbe. Kdor prihaja v nasprotja z našimi zakoni, prihaja neposredno v, nasprotje z interesi našega ljudstva in seveda je tu oblast, ki mora uveljaviti re-spektiranje zakona in ga bo tudi uveljavila, pa naj si kršitve izvirajo iz katerekoli strani.
Ljudstvo ne bo dopustilo okrni-tve dobljenih pridobitev.
"Očuvanje naših pridobitev in, napori za ustvaritev pogojev za srečo in blagostanje zahtevajo tudi očuvanje politične enotnosti našega naroda in edinstva vseh jugoslovanskih narodov. Vsem, ki hočejo konstruktivno sodelovati z našimi oblastmi, v naši družbeni delavnosti, se mora zagotoviti možnost svobodnega in širokogrudnega sou-dejstvovanja.
"Jasno pa se mora določiti meja ločnica od onih, ki hočejo nekaj drugega kakor je interes ljudstva, in jih razkrinkati. Kdor pri nas meče polena pod noge zvezni vladi, celotnemu slovenskemu narodu in njegovim družbenim, političnim in oblastvenim organom v njihovih naporih za priključitev Julijske krajine. Trsta in Koroške, ta je sovražnik naroda in države in temu primerno bo naše ljudstvo postopalo proti njemu. ,
"Prepričan sem, da bo vlada tudi poslej enotna v vseh naših skupnih naporih, v naporih vseh jugoslovanskih narodov, in da bo zvesto hodila po poti, po kateri nas vodi naš veliki voditelj maršal Tito."
Društveni koledar
11. avgusta, nedelja. — Piknik pevskega zbora "Slovan" na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave.
25.	avgusta, nedelja. — Odkritje spomenika v počast fantom in dekletom, ki so služili v 2. svetovni vojni, na vrtu SDD na Waterloo Rd.
1. septembra, nedelja. — Društvo "Napredek" št. 132 ABZ obhaja svojo 25-letnico s programom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
L septembra, nedelja. — The Three Vet's Club — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega 'doma na Waterloo Road.
7. septembra, sobota, — Comrades št. 566 SNPJ. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18. septembra, nedelja. — Cos-■ well Club—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
14.	septembra, sobota — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
15.	septembra, nedelja. — Zen-ski klub S. D. D. — Ples v Slovenskem delavskem domu i na Waterloo Rd.
21.	septembra, sobota. — Carni-ola Hive 498 The Maccabees. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22.	septembra, nedelja. — Zen-ski odsek SDD—ples za v pomoč Primorcem v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
26.	septembra, sobota. — Dru-' štvo "Spartans" št. 576 SNPJ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega, doma na St. Clair Ave.
27.	septembra, nedelja. — Moški klub cerkve sv. Pavla. — Ples v avditoriju SND.
29. septembra, nedelja. — Odbor za postavitev spomenika prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
5.	oktobra, sobota. — Društvo "Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
6.	oktobra, nedelja. — Progresivne Slovenke krožek št. 1 ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
6. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 50. Ples
v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.	•
12. oktobra, sobota. — Društvo Slovenske Sokolice štev. 442 SNPJ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12.	oktobra, sobota. — Cerkniško jezero SDZ—ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
13.	oktobra, nedelja. — Federacija SiNPJ pevski krožki, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
13. oktobra, nedelja. — Washington ZSZ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
19.	oktobra, sobota. — Honor Guards SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Claii* Ave.
20.	oktobra, nedelja. — Miss Bernice Novak, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20. oktobra, nedelja. — 10-let-nica krožka štev. 3 Progresivnih Slovenk — igra in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
20. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v Slovenskem delavskem do-hu na Waterloo Rd.
26. oktobra, sobota — Betsy Ross AFU — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
26.	oktobra, sobota. — Carniola Tent No. 1288 The Maccabees Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St.
Clair Ave.
27.	oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar". Igra v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27. oktobra, nedelja. — 30-let-
nica društva "Vipavski raj", št. 312 SNPJ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27. oktobra nedelja—Waterloo Camp WOW — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
1.	novembra, petek. — State Highway, ples v avditoriju Slov. nar. doma.
2.	novembra, sobota. — Društvo "Danica" št. 11 SDZ. Ples v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
3.	novembra, nedelja. — Glasbena Matica. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
™ r
STRAN 1
ENAKOPRAVNOST
I
30. julija, 1946
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Nov dokaz, do je vera svobodna v Sloveniji
Te dni smo dobili v roke dve pismi, katere je pisal Alojz Pla-ninšek iz vasi Račice, fara štan-ga pri Litiji, svoji sestri Mrs. Frances Vehar v Tarentum, Pa. Planinšek je bil župan občine Trebeljevo skozi tri leta in pol pod nemško okupacijo in je vse zadeve dobro izpeljal. Med drugim pravi tudi sledeče:
"Tukaj smo vedno dajali za žene, ki so imele može v hosti, denar, hrano za brigade in- še seno in detelje za njih konje. Pri Špelč so bile skoraj zmeraj brigade.
"Če bi slovanskih narodov ne ljubil Bog in Marija, bi,ne pomagalo nič. Saj so ljudje pri vseh kapelah vse večere molili in peli litanije. Jaz sem dvakrat dobil pri Mrtavosovem znamenju pri sv. Antonu ljudi zbrane, ko sem moral vedno iti okrog po poslih in ravno k6 sem enkrat prišel k njim, pridejo tudi od Francelna dol partizani. Bilo jih je 35 in so se vsi udeležili skupno z nami molitve za mir in zmago. In res smo bili uslišani.
"Belogardisti so se predstavljali za verne in proti komunizmu, pa so bili največji izdajalci naroda. Sedaj nam pustijo cerkev svobodno. Zato je narod vesel in zadovoljen, če je prav
ločena od države. Saj je prav, da duhovnik ne vodi politike.
"K maši hodimo v štango in otroci tudi v prejšnjo šolo, kot smo mi hodili, župnika imamo pa dobrega, je bil tudi on dve leti v partizanih. Sedaj pa vedno prirejajo igre. Imamo veliko dvorano in že je vse za silo pokrito. Samo pri špan še ni. Drugo je ostalo vse nepoškodovano. Cerkev je nedotaknjena od vojne. Jaz sem bil med vojno tudi cerkveni blagajnik in sem moral vse v nemščini pisati. Pa vendar.so nam take reči pustili pri miru.
"Ravno v četrtek bo sv. Anton in v nedeljo 16. junija bo veliko romanje tukaj. Blagoslovilo se bo tudi novo kapelo, ki so jo postavili tam, kjer je bil včasih šotor za evangelij, v spomin te strašne vojne, ker ni bila Štanga veliko prizadeta.
"Imamo sedaj kar dve učiteljici, prav luštne Gorenjke, par-tizanke. Saj takega komunizma se ni za bati, dokler nam bodo pustili svobodno veroizpoved vseh razlišnih vrst.
"Drugače pa v Štangi ni bilo izdajalcev, štirje so bili pri belogardistih in so že vsi doma, ker niso imeli nič nad seboj.
"Alojz Planinšek.
Ne bo miru, dokler ne bodo odšli zadnji
fašisti
Mrs. Mary Konestabo, 19808 Arrowhead Ave., je prejela dve pismi od. svoje nečakinje Tilke Zadnik, ki služi sedaj kot bolničarka v nekem zavodu v Valdoltra pri Kopru. V svojem drugem pismu pravi, da primorski Slovenci ne odnehajo z. bo jem, dokler ne odidejo iz slovenske zemlje zadnji fašisti in dokler ne bo vsa Primorska s Trstom vred priključena Jugoslaviji. Sedaj je tam še vse zmešano, ker nimajo nobenega pravega gospodarja. Toliko so se borili in žrtvovali za svobodo, pa niso bili uslišani. Prvo pismo pa je sledeče vsebine:
"Pregarje, 12. maja 1946.
"Draga Tfeta in ostali!
"Hočem Vam napisati en par vrstic, v katerih Vas najprej lepo pozdravim. Prejela sem tudi precej obleke, samo mi je vse bolj majhno, pa bom popravila. Saj nisem imela ničesar za obleči, ker so bili vse Nemci in fašisti oropali, tako da so nam ostali samo zidovi. Obleko so nam bill pobrali in vso živino, vse so vzeli, kar je bilo zanje, še skrivati se je bilo
treba pred njimi na svojem domu. Pa smo vse prenesli in se borili za svobodo in boljšo bodočnost.
"V februarju 1945 smo imeli še enega konja, ki so nam ga bili dali partizani, ker nismo imeli nič živine. Dne 15. februarja 1945 so prišli ob 9. uri zvečer domači izdajalci nas strašit in so nam tedaj vzeli še tega konja. Grozili so nam, da nas bodo odpeljali, da delamo za partizane.
"Ob tistem času sta prišla res dva partizana od Hrblanove hiše proti naši hiši, ker nista vedela, da so pri nas belogardisti. Tedaj zavpije eden: Stoj, partizani so tukaj! Tedaj skočijo iz naše hiša in zaropota brzostrelka, ki je ranila našega hrabrega borca, ki je bil iz vasi Trnje. Bil je komandant Illirske Bistrice. V tem so zbežali iz vasi in vzeli s seboj našega konja. Pa naj ga imajo, samo da so nas pustili še žive.
"Ko so odšli, zaslišim vpitje, poslušam in spoznam glas našega hrabrega borca, ko kliče na pomoč, ker je bil ranjen. Jaz
sem bila tedaj na terent postavljena za bolničarko. Hitro pripravim obveze in tečem mu rešiti življenje. Bil je v treh krajih težko ranjen. Bala sem se, da bo umrl. Jaz in Ančka Valinova in Linč, tamladi in en Kuretov fant, smo hitro vzeli eno lojtro, ga položili gori in ga odnesli v en bunker, ki smo ga imeli pod zemljo v Teškovcah. Tako v težkem smo ga nosili samo mi štirje in tudi v velikem strahu, pa samo da smo rešili življenje našemu hrabremu borcu, po imenu Miha Žele. Bila sem tri mesece pod zemljo, ko sem prevezovala rane in nosila iz Pregarja živež, pa samo ponoči sem ga nosila notri, ker po dnevi so zmeraj hodili Nemci in četniki po rebrih in tudi po vrhu nas; mi smo bili spodaj, oni pa zgoraj.
"Pa smo vse prenesli. Zdaj si mislim, da ne bi več mogla tako reševati življenj. Tistikrat pa bolj ko je bilo temno in pozno ponoči, rajši smo šli, ker je bilo bolj varno. Tudi če so hodili, nas niso videli in mi smo se lahko skrili in ušli pred sovražnikom.
"Borili smo se za osvoboditev naše zemlje in zato, da bomo priključeni k Federativni demokratični republiki Jugoslaviji. Žal, naša želja še ni izpolnjena. Mi hočemo Trst. Trst je naš in naš mora' biti. Saj tukaj v Trstu so vedno manifestacije. Tudi jaz sem bila 1. maja letos tam, je bilo toliko ljudstva, da vam ne morem popisati, kako krasno je bilo. Za Trst se bomo še borili, ker smo ga mi osvobodili, so naše žrtve padale za Trst, ali zdaj pa da mi ne smemo svobodno hoditi niti v Trst. Mi hočemo, da se Trst priključi k Titovi Jugoslaviji, potem bomo šele ozdraveli in to se mora zgoditi, to mi hočemo, da živimo skupno v svobodni Jugoslaviji.
"Pri nas doma je mir in svoboda. Samo ker še ni priklju-
Vaš donesek za otroško bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v uradu "Enakopravnosti"!
PATSO...
1 KNCW WE WANT TO GET AWAY FBOM IT ALL - BUT WE HAVE TO KEEP ON <5AV1NS USED FAT '

04^
Zebra at Cincinnati Zoo
IF i
-	'lifhe'Golden Lamlj^Lebanon^ j
COUATEtV-THE STANDARD OIICO.(OHIO) H0.8
For those who like the scenery well seasoned with history, or their history well seasoned with scenery, a drive through the area around Lebanon in southwest Ohio will prove well worthwhile.
West of Lebanon on Route 350 are remains of those prehistoric Ohioans—the Mound Builders.'
At Fort Ancient, a fortified area surrounded by 3V4 miles of continuous embankments, the Ohio State Historical and Archaeological Society has constructed a museum. * This shows modern-day Ohioans the handiwork of the long-ago inhabitants of Jh^Buck-
eye State.C_T' __
The fort itself is on a flatrčpen tablehead overlooking the little Miami River. It served as a refuge for the peoole of the entire J'alley from pow#-ful foes, _
In Lebanon itself on the Cincin-MtLPike_is_.thejie\vestacq,uisi«ojiL
of the Ohio State Historical and Archaeological Society. It is The Durbin Ward House, an architectural treasure which contains an authentic document of the community and the times. ____
Built more than a century ago, it has never been remodeled or modernized.
The house was constructed by J. Milton Williams, the prosecuting attorney of Warren County, and later an Ohio legislator. It was later occupied by Durbin Ward, the first man in Warren County to answer President_Lincoln's_can
for volunteers. _____
In the house are many of the possessions of early Ohio settlers. The building and its contents serve to carry us back to the early days of the state.' _
In Lebanon is the Golden Lamb —Ohio's oldest hotel. It opened in ^1803. as_a_ 2-story * log-cabin
tavern. In 1815 a new brick building was erected, which *is a part of the present hotel.
The guest register includes the names of ten presidents of the United States and many other famous personages.
The building itseft" is listed in the historic American Building Survey /of the United States Department of the Interior.
From Lebanon it is only a short distance south to Cincinnati with its fine parks, its interesting zoo, its great Union Terminal, its art galleries, and other attractions.
Northeast of Lebanon is the tallest mound in Ohio—Miamis-burg Mound—68 feet high.
And only a litle north of MI-amisburg is Dayton with its world-famous Wright Field, where so many of the airplane improvements of the last war were devel-i oped and tested..
čena Julijska krajina k Jugoslaviji, nas boli. Ko se to zgodi, bomo živeli v miru in svobodi. Zdaj je še vse razdrto in smo brez blaga, se ne more kupiti še ničesar, imamo samo kar dobimo na karte.
"Sporočam, da bom tudi jaz šla v službo, da bi kaj pomagala doma, samo če bom zdrava in če bo šlo vse po sreči. Vas pozdravljam še enkrat,
"Tilka Zadnik".
'PROSTOVOLJNI DELAVCI ZAVAROVANI ZA PRIMER NESREČE
NEW TENNIS QUEEN . . . Pauline Betz, California star, who took the world's women's tennis crown at Wimbledon, England, when she defeated Louis Brough, Beverly Hills, Calif., in straight sets in what was an ail-American/final.
Posnelo iz "Slovenskega poročevalca"
Na podlagi zakona o pooblastilu vladi za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva je zvezna vlada na predlog ministra za delo izdala uredbo
0	zavarovanju oseb, zaposlenih pri prostovoljnem delu za obnovo države, za primer nesreče. Ta uredba je objavljena v zveznem
1	Uradnem listu 4. junija t. 1. in I velja od tega dne. '
Osebam, ki sodelujejo pri pro-jstovoljnih delih za obnovo drža-!ve daje Osrednji zavod za so-I cialno zavarovanje v primeiu nesreče pri delu ustrezne dajatve, kakor svojim zavarovancem. Kot podlago za odmero dajatev je vzeti predpisani srednji zaslužek nekvalificiranega odraslega delavca, pri osebah, ki opravljajo kvalificirana dela pa srednji zaslužek kvalificiranega delavca.
Stroški za dajatve po tej uredbi gredo v breme sklada za obnovo in pomoč opustošenim krajem.
Natančnejše določbe za izvajanje te uredbe predpiše zvezni minister za delo, podrobne določbe o načinu vračanja stroškov za zavarovanje pa zvezni finančni minister v sporazumu z ministrom za delo.
lekarne, opremil dijaške kuhinje in oskrbel mnogim internatom postelje, stole; odeje in perilo. S tem svojim velikim delom je dokazal več kot razumevanje težav in potieb v povojnih razmerah in omogočil revnim, od težke borbe prizadetim dijakom redno šolanje.
Na tisoče in tisoče paketov je bilo poslanih prav našim srednješolcem, ki z učenjem in delom znatno krepijo svoje mlade dragocene sile in utrjujejo našo ljudsko oblast. RKS je posvetil še prav posebno pozornost naši mladini, da ne bo omagala na poti do znanja, da se ne bo trudila pri usposabljanju za samostojno delo.
Ministrstvo za prosveto se v polni meri zaveda pomoči s strani RKS in ugotavlja smotrno upravljanje s članarino, ki je tisočem naše osnovnošolske, srednješolske in visokošolske mladine priskočila v pomoč z najpotrebnejšim. Našo učečo se mladino in njene starše pozivamo, da podpro organizacijo Rde-
HONOR CAMP FIRE LEADER . « . "Edith M. Kempthorne Extension Fund" has recently been established in honor of Edith Kempthorne who has served the cause of Camp Fire since its beginning. Fund will carry on her work.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vatm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
Zahvala Rdečemu križu Slovenije
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
Ljudska republika Slovenija šteje danes 890 ljudskih šol, 65 gimnazij, tri učiteljišča in univerzo, 36 srednješolskih dijaških domov, štiri visokošolske domove in 38 dijaških kuhinj. Vsi navedeni zavodi in ustanove spadajo pod ministrstvo za prosveto, ki izreka na tem mestu vse priznanje in zahvalo Glavnemu odboru Rdečega križa Slovenije.
Rdeči križ Slovenije je poslal vsem našim šolam prepotrebne

KADAR RABITE
zobozdravniško oskrbo
POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU
Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen.
PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI
DB. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave.
v poilopju Norih American bank* VHOD NA STRANI E. 62 ST.
V blag spomin
tretje obletnice smrti preljub Ijene in nepozabne soproge in matere
Johanne Doljak
ki je svoje mile oči zatisnila za vedno dne 30. julija 1943
Tri dolga leta v večnost so odšla, odkar Te, ljuba mama in draga soproga, krije črna zemlja. Tuga in bolest je v naših srcih, ker Te več med nami ni, a duh Tvoj blaženi, preveva med nami in spomin Tvoj drag nam ostane do konca naših dni!
Žalujoči ostali:
John Doljak, soprog John, Frank, Rudolph, Joseph in Anthony, sinovi Mary, poročena Primosch, in
Jean, hčeri zet, sinahe in vnuki
Cleveland, O., dne 30. julija 194G.
DEKLETA IN ŽENE
za fine Sterling ^uknje, suits ali FUR COAT, direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu, na Will-'Call pokličite
Benno B. Leustlg
1034 ADDISON ROAD	ENdicott 3426
čega križa Slovenija in da se vselej pravočasno odzovejo vsakemu pozivu, s katerim se Rdeči križ Slovenije obrača do njih.
Ministrstvo za prosveto.
PUNCH PRESS OPERATORICE f
Plača od ure in kosa 40 ur — 5 dni Zglasite se pri Mr. Donahue U.S. EMPLOYMENT SERVICE 1242 West 3rd Street
DRILL PRESS
Multiple Spindle Set-up delavci
Samo izurjeni
Dobra plača od ure
WEATHERHEAD CO. 300 E. 131 St.
Naprodaj
ste dve hiši na eni loti. Za podrobnosti se poizve po telefonu: KEnmore 4899.
VAŠI ČEVLJI
bodo zgledali kot novi, ako jih oddaste r popravilo zanesljivemn čevljarju, ki vedau izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Ciair Ave.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
PRIJATELJ Appliance Service
Jamčena posluga na pralnih strojih, čistilcih, likalnikih, itd.
1142 East 66th St.
Tel.: EX 2680 na domu: EX 3985
želi se
2 ali 3 sobe v najem za priletna zakonca brez otrok. Najsibo kjer koli v Clevelandu. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da sporoči telefonično na KE 5800.
Sprejme se
izurjeno s+režajko
ZA DELO V TOČILNICI v collinwoodskem okrožju Večerno delo in dobra plača. Zglasi naj se samo kvalificirana oseba. Naslov se poizve v uradu tega lista.
PRIJATEL RADIO SERVICE
1142 East 66th Street EX 2680 ali EX 3985
Jamčimo naša popravila na radio aparatih za na dom, avto in na portable aparatih.
Al's Radio & Electric Service
1011 East 64th Street
Albin Zhacnik, lastnik Popravljamo radio aparate in električne predmete Prvovrstno delo in točna postrežba
, POPRAVILA
izvršimo na radio aparatih, pralnih strojih in električnih ledenicah ter drugih električnih predmetih. Vse delo je jamčeno. Pridemo iskati in nazaj pripeljemo.
ST. CLAIR APPLIANCE COMPANY 7502 St. Clair Ave. ENdicott 7215
DIE - SETTERS
Stalno delo Dobra plača od ure pri stari
clevelandski firmi Zglasite se pri Mr. Donahue U.S. EMPLOYMENT SERVICE 1242 West 3rd Street
LIVARJI
1.-2. in 3. sift Za moške, ki hočejo stalno delo-Visoka plača od ure in od komada
Dobre delovne razmere Izvrstna prilika za veterane, ki s® hočejo izvežbati v izurjenem deW-
Monarch Aluminum & Company
9301 DETROIT AVE.
za prekladanje
tovora
Nickel Plate tovorno skladih E. 9th St. in Broadway
Plača 93%c na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri ■Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. fr,
e. 9th & Broadway
Preddelavec za
punch PRESSER
2. šift
Mora biti izurjen izdeloval®" orodja (toolmaker) Izborna plača od ure ^
WEATHERHEAD co. 300 E. 131 St.
lathe delavci
nočni šift 5. zv. do 2. zj.
Morajo biti zmožni citati print" in vzpostaviti lastn® stroje
Morajo imeti lastno orodje-Visoka plača od ure.
YODER CO.
5500 walworth ave-
ASSEMBLERS
nočni šift
5. zv. — 2. zj.	'
Izurjeni na srednje težkih	'
težkih strojih	'
Morajo imeti lastno orodje	i
Visoka plača od ure	;
YODER CO.	!
5500 WALWORTH AVE-	!
POMOČNICE ZA KAFETERIJO
in pomivalke posode Stroj omiva posodo Prijetni delovni pogoji Dobra plača od ure
Zglasite se v Employment Office
TELLING BELLE VERNON CO.
3740 Carnegie Ave.
Die Repairmen Die Makers :
Punch Press Operators
Dobra plača od ure
izkušene moške i
Geometric ; Stdmping Co.
1111 East 200th St.