—
188. Ma.
• 1WM. I MrHt 11OIMI BIL
ILlLIelo.
.Slovenski Narod** velja:
Ljubljani na dom dostavljen:
leto.......K 24 —
jo! leta I Žetrt leta U* mesec
v upravnistva prejeman;
celo leto.......K 22 —
12—      pol leta........ 11 —
6—       četrt leta........    5 50
2-—      na mesec........ 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. i redništvo: Knailovc ulice št. 5, (I. nadstropje levo), telefon št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. tu je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85.
„Slovenski Narod** velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:                                      za Nemčijo: celo leto.......K 25*—      celo leto.......K 28 —
četrt leta                                   650           zn Ameriko in vse druge dežele: na mesec .......   \    230      celo leto.......K 30 —
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflove ulice št. 5, spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
Dunaj nos uči.
i
Nemška vojna proti (Vliom n& I S i/'jem Avstrijskem je mul  rs**  po- j
.lllOlli«. j
Nad pol milijona Cehov živi iui j [hmaju. V javnem življenju nimajo .henih pravic. Javnih šol jim ne dovolijo in iz uradov je njih jezik iz-:hVii. Tisti   Nemci, ki zahtevajo ><\sod naj so   še v   tako neznatni ::.;nijšiiii. zase ravnopravnost v utaji v šoli, ne dajo pol milijonu Ce-t.\  niti najponižnejše sence ravno-prav nost i!
Pa še več. Niti najpriprostejših /avljanskih pravic jim nečejo priti in z brutalno vilo, s   kamni, s •»•[•oi in z revolverji    je podivjana majska cimbal zaprecila v zadnjih I t t * ■ 11 rolo čisto zasebne veselice in iz-ift»- Cehov.
Nemci >o se postavili na stališče, i je že izzivanji* in predrznost, če se na Dunaju živeč Ceh čuti in priznava za Ceha. Neinei odrekajo Cehom i sploh vsem Slovanom pravico, pri-jati zase in / i svoje rojake vesel »--. telovadbe in plese ali dramatične l»r»*j|stave. Odrekajo jim pravico poviti si na lastne stroške svoj dnini dom in s\ oje gledališče, sploh to. česar ni*i v Berolinn ne bra-Slovanoni.    In eelo Reichspo-. glasilo krščanskih socijalcev, ki najo samo podpori Cehov zahva-. <!;i so prišli na krmilo, celo t;1 iiaiijn. da C<mi na Dunaju nimajo pravice, obraniti svojo deco lastne-m mirodu, marveč da  morajo posipati svoj«' otrok«- v  nemške šole, da ■m* v njih i»«»nemčijo.
Tu se vidi. uako srdit fanatizem, kako l>csen šovinizem je prevzel du-njske Nemce, ki zajemajo vse svoje hogastvo iz slovanskih narodov. Du živi od Slovanov, kajti Slovani -m največji o<ljemaIei dunajske trgo-■!•■ in industrije, a t;* Dunaj j*« zdaj kazal svoje skrajno   sovraštvo do S ■ * v a r i o v.
Dunaj nas uči. Tja na  Dunaj je pogledati, da se vidi, kaj j<i na-(•mtlno mišljenje. Slovani  niso šli ilar Inko daleč kakor Nemci. Sloni so nemškim  manjšinam vedno povsod pri po/na \ a 1 i pravico sin društva iti ceh' šole   zn nemško \.i (lori.škem, v Trstu in v [stri na nemščina prav nobenih zako-pravic; niti deželni jc/ik ni, a
vendar niso Slovani nikdar odrekali nemškim naselbinam onih pravic, ki jih dunajsko nemštvo odreka pol milijona Cehom!
Dunaj nas uči: Ni treba posnemati surovosti dunajskih Nemcev. Med Slovani se Nemcem take bestijalnosti niso nikdar zgodile, kakor zdaj Cehom na Dunaju. Z revolverji streljajo samo Nemci in Italijani.
Toda lahko se od Dunaja naučimo o d 1 O Č ntist i in d o B l e d ti o -s i i. Slovenci le vzkipevasM in čez nekaj časa je zopet vse pri starem Lahko 6e od Dunaja naučimo, kako mehko, nežno uprav žensko j«* nase pojmovanje nacijonal i zrna. SI o v one smo v tisočkrat večji narodni nevarnosti, kakor dunajski Nemci, a masa naših ljudi tega niti ne uvide v a in niti v sanjah ji ne hodi na misel, da mora svoje narodno mišljenje posve-d očeva t i z doslednimi in brezobzirnimi dejanji.
Učimo se od Dunaja naeijonali-zem dejan jsko izvrševati. X.
Parlamentarni položaj.
Državni zbor.
Dunaj. !8. avgusta. Parlamentarni krogi se trudijo, da hi dosegli sklicanje drž. zbora v oktobra. Pred tem hi bila \* septembru zasedanja dež. zborov, ki bi se v decembru nadaljevala. V oktobru hi potem državni zbor obravnaval predraga -ceni  finančni načrt.
i i labinski.
D u n a j . Iv avgusta. G labinski |M>jfle jutri zopet k ministrskemu predsedniku, kjer ho nadaljeval svoja pogajanja glede oktoherskega zasedanja drž. zbora. Danes je imela parlamentarna komisija Poljskega kluba sejo. na kateri je (Jlahinski po ročal <• svoji konferenci z IViener-thom.
Vlada.
D u n a j . ls. avgusta. O današnjem ministrskem svetu se je izdala izjava, v kateri je med drugim sle deče: »Ministrski svet je bil mnenja, da je nujno potrebno, da se v najkrajšem času /.opet začne s parlamentarnim delom v državni zbornici. Soglasnega mnenja je, da razmere, pod katerimi je bilo zaključeno zadnje zasedanje, škodujejo ugleda in veljavi državnega zbora in da ima vlada, ki želi močnega in v ljudski
samozavest i temelječega ljudskega parlamenta, živ interes na tem, da se povrnejo zopet irejcne in varne parlament ar m- razmere.
Češka zavednost.
Brno, IN. avgusti. Mestni svet v Velikem Meziriči je sklenil, da bo župan pozdravil povodom velikih vojaških vaj samo cesarja Franca Jožefa in sicer samo češko. Nemškega cesarja sploh ne bodo slovesno sprejeli, temveč mu bodo izkazali samo slovansko gostoljubnost, ne da bi zatajili slovanski značaj te gosto-1 ju bnost i.
Kreta
A t e n e . IS. avgusta. Y ministrskem sveta ni popolne edinosti glede stališča (Irske napram Turčji v kretskem vprašanju. Odtod tudi nejasnosti v izjavah (irske glede tega \ prašanja.
I* i m , IS. avgusta. Agenzin Stila ni javlja iz Kaneje: Danes je stopila četa mornarjev iz bojnih ladij v last i j - pokroviteljic na suho in je odstranila <»b vbodu v luko grško zastavo. Četa se je nato vrnila nazaj za pustivši na mestu stražo 50 mož.
Maroko.
Berolin, IS. avgusta. Španska vojska j«' začela danes zjutraj ob 4. uri prodirati: 12*000 mož koraka proti Nadorju. 4000 mož je vzhodno 4000 zahodno od Melile. Cpajo, da se izteče stvar dobro, če pa ne, je huda rea kcija  neizogi 'ona.
M n d r i «1 . IS. avgusta. Kabili so ujeli nekega generala in 40 mož. General Marina je vprašal pod kaki mi pogoji hi jih izpustili, nakar je dobil odgovor, da je prepozno, ker morajo zaradi pomanjkanja živeža ujet 11 i ke j m >st rel ja t i.
UuMlonskl občinski svet.
Izredna seja.
V  L j u h 1 j asi,  IS. avgusta.
Ljubljanski občinski svet je imel včeraj popoldne oh (>. pod predsedstvom župana Hribarja izredno sejo. Župan naznanja sledeče:
Prizu naše Line.
('. kr. upravno sodišče j** zavrglo pritožbo gospe Line Kreuter-( la 1 le
in gospoda Staudacherja proti odstranitvi nemških uličnih tablic.
Poštna lilija I ka na Tržaški eesti.
Poštno ravnateljstvo naznanja, da se je že julija meseca obrnilo na trgovinsko ministrstvo glede ustanovitve nove til'jalke v bližini tobačne tovarne. Odgovora doslej še ni.
Zahvale.
Zahvaljujejo se občinskemu svetu za podpore oziroma sprejem in druge prijaznosti: Sokol I. v Ljubljani. »Učiteljska škola v Sarajevu« in L skupina ruskih učiteljev iz Moskve.
Hudobnost klerikalnega deželnega odbora.
Prečita se odlok dež. odbora, v katerem ta pritožba Iv. Kregarja in Ivana Štefeta izreka, da ne odo-hruje sklepa občinskega sveta glede prodaje mestnega sveta ob Dunajski cesti »Kreditni banki« za ceno 225.000 K. ker se gre po mnenju dež. odbora tu za glavninsko premoženje in hi bilo za tako prodajo treba posebnega deželnega zakona. Tako deželni odbor.
Dr. Tavčar izvaja, da je to vprašanje za mesto eminentno življenske-ga pomena. Deželni odbor s«' je tu postavil na sta lice. da se gre za t. zv. glavninsko premoženje občine, ako-ravno je vendar vsakomur bilo že od nekdaj jasno. je občina napravila to transakcijo Ue, da pomnoži glavninsko premoženje, temveč da omogoči hitrejši razvoj mesta na tistem svetu. Razlogi deželnega odbora so popolnoma neutemeljeni. Pred leti je bil enak slučaj: mesto je kupilo Del Cottov svet na Poljanski cesti in že takrat se je to \ prašanje razmotriva-lo in finančna prokuratura, dež. vlada in dež. odbor so bili vsi tega mnenja, da se tu ne gre za glavinsko premoŽenje. Če se bivši erarjev svet ob Dunajski in Frane Jožefov i cesti smatra kot glavinsko premoženje, se ne bo prodal niti v 10 letih. Iz tega slučaja pa je jasno videti, da v dež. odboru kranjskem niso merodajni stvarni argumenti, temveč politična strast. Da s«' končno reši vprašanje glede ^ SI. občinskega reda predlaga govornik rekurs na upravno sodišče.
Dr. Triller se popolnoma pridružuje izvajanjem predgovoru ikovim. Umestno pa je spregovoriti o posledicah postopanja dež. odbora. Deželni odbor se spočetka ni postavil na
stališče, da je oni svet smatrati kot glavninsko premoženje. V začetku se mu je cena zdela prenizka; ko pa je sprevidel, da je ta argument smešen, se je oprijel pritožbe dveh davkoplačevalcev, o katerih se sicer ne more trditi, da plačujeta ravno veliko davka. Ko bi prodaja bila v škodo davkoplačevalcem, bi pač klerik, stranka lahko dobila večje število podpisov na protest proti prodaji, mobilizirala bi  lahka večje število svojih somišljenikov.    Povdariti je treba, da tu niso bili merodajni stvarni razlogi, temveč obziri do klerikalnega »Uniona«. Culi so, da hoče napravi ti »Kreditna  banka« na onem svetu velik hotel in zbali so se konkurence l nionu«. To je cela morala; davkoplačevalci so jim deveta briga. »Slov. Narod« je poročal, koliko zgubo trpi mestna občina na obrestih, ali to je še najmanjša škoda. Veliko važnejše je, da je dež. odbor udušil veselje do zidanja, ker davčna prostost traja le še malo časa. tisti čas bo kmalu potekel, in potem bo malokdo hotel zidati. Mesto krasnih palač bo na zemljišču pusta Sahara.   In pozneje se tudi svet ne bo dal prodati ne hitro in ne ugodno. Dalje bo mesto trpelo škodo na gostaščini, na vodarini, mi odškodnini za elektriko itd.   Kje je tista objektivnost, ki bi morala dičiti tako visoko korporacijo, kakor je deželni odbor? I'pati je. da bodo davkoplačevalci sami  dali    dež. odboru tak odgovor kakršnega zasluži!
Dr. Tavčarjev predlog je nato soglasno sprejet.
Nujne zadeve.
Obč. svetnik Turk -poroča nujnim potom imenom stavbnega odseka o prošnji za parcelacijo sveta Au-rovih dedičev na Priškovcn, mestne občine na Karlovskem predmestju in na Poljanski eesti ter gospe Amalije Žerjavove v Streliški ulici. Nujnost in merito sprejeta.
Obč. svetnik dr. Novak poroča o prošnji gospe Amalije Žerjavove, da se ji proda nekaj mestnega sveta. Sveta je ca 50 ni", ni" po S K. Nujnost in merito sprejeta.
Personalnega in pravnega odseka poročila.
Obč. svetnik dr. Sv igel j poroča o prošnji tvrd ko K. Ozeczoviczka in sin za prepustitev nekaterih mestnih parcel ob Gruberjevem kanalu v najem. Prošnji se z nekaterimi nebistvenimi spremembami ugodi.
LISTEK.
0 pasjih dneh.
I/ časnikarskega življenja.
i Konec, t
Pstavim s" šele na Niagarskem '-tu.   Tu ho konec mojega življenja. Urez pomisleka se vzpiiem na že 1» zno ograjo in strmini v globočioo. s,iin!io >»• vale valovi pod menoj, da strmoglavijo potem v globino, kjer v» ho v kratkem razbilo moje truplo iso<V k očkov.    Popolnoma mirno, ur more «doiiti človek le v skraj-obupu.    se    spustim    na ono stran.    Držeč se z rokami za železno Iramovje, višin« nad vodo.  Konec je, •iioja usoda je dopolnjena, vrnitve ni V(«   Zdrznem so in zaprem oči. V ča-* v i 1 i    bit rici je plulo    mimo mene '•»■Iu moje življenje.   Kakor bi jo bil • ■Mil bli^k. \idim pred seboj mir-tiho podgorsko rasico z njenimi Izpilili hišicami, sadnimi vrtovi, nji-vami m travniki, znani kraji, znana lica.   Tu    som    preživel svojo zorno mladost,    tu    sem se igral s svojimi vrstniki, zlati časi. Potem dijaška le-fa, čas svoboda, prostosti, potem čas izkušenj,   trpljenja,   borba za vsakdanji   kruh — nazadnje pa je vstala pred menoj   pošast one zadnje velikanske blazne strasti in megla mi je legla na možgane. »Blazen sem«, sem ('*jal sam pri sebi.
Še sem se krepko drža! / rokami.
Ali ne morem več nazaj.' lfeši se!« mi je iz daljave klicala ugašajoča življenska >ila. »Prepozno«, ji je odgovarjal obup, »vse je izgubljeno: Ljubezen, čast* In potem: blazen ! blazen! Rajši v smrt! Le \ si 11 rt!«
In ko tako visim, nad menoj most, pod menoj pa šumeči valovi, mi pade v glavo brezumna misel: Kaj ko bi bile vse to le sanje? Kaj če so ta trenotek prebudiš in znajdeš v kabini ocean-kega parniku.'
Moči so me zapustile. Počasi je popustila ena roka. potem pa še druga padal sem, padal. Zrak je žvižgal okrog mene, sapo mi je zaprlo — zašumelo je valovi so vzkipeli — pogreza i 1 sem se vanje. Polastila se me je :ieizreciia groza, hotel sem kričati kričati, toda voda iui je udirala v usta. v nos. čutil sem, da s«' zadušim. O da bi mogel zakričati, da bi le mogel! Ah, glej. kvišku grem. kvišku, še eno sekundo, pa sem zunaj--potem lahko zakričini —
Divje sem kliknil. Skočil sem pokoneu, prebudil me je moj lastni glas.
Vse je tiho okrog mene, in ne šumeče vode, ne skalnih grebenov. Rešen sem.
Ali kje sem neki? Tema je okrog mene, popolna tema. Sedim. Pot i pa m okrog sebe in otipani pred seboj nekaj mehkega, suknenega. Olej, glej, škatljica! — Kaj,   ali je
ros.' Vžigalice! Hitro jo pograbim s strahom potegnem z vžigalico po njej posveti se in razsvetli mojo okolico vt-s presenečen krik-nem. V svoji sobi sem, še vedno sedim \ kotu na divanu! Pred menoj na mizi je vse v redu, kakor je bilo prej, steklenica z vodo, svetilka, papir, ura. Da, res, ura! Ne, ni mogoče! Zopet užgem vžigalico. Kazalo je jasno razsvetljeno, zmota je izključena. Vendar je torej res — odkar sem popil oni čarov ni napoj, se je kazalec na uri pomaknil ravno za deset in i ii nt naprej. I>csc*t minut je čez devet.
Tisočere občutke, vsa ona strast, nebroj misli in dejanj, cele mesece z vsemi radostmi in bolestimi sem preživel v desetih minutah.
Pogrešam le nečesa - kozarec, iz katerega sem pil hašiš. Aha, tu leži na tleh, razbit v tisoč komadov — * *
Vaše Blagorodje, prečastiti gospod glavni urednik!
Tu imate torej hašiševo storijo, od katere ste si toliko obetali. Kakor vidite, ni bog ve kaj posebnega. Je sicer »pristim dete mojega fenomena 1 nega razuma in moje ekvatorialne fantazije«, kakor ste se sami blagovolili izraziti, a vendar mislim, da me napravi nesmrtnega komaj za en teden. Ali temu nisem jaz kriv, temveč oni vrag, ki je tičal v hašišu, katerega delovanje sem vam natančno opisal. Vendar pa pribijam, da sem se žrtvoval na žrtveniku časni-štva, in s tem, prečastiti gospod, za-
služil izpolnitev Vase obljube o častnem honorarju itd itd. Prepričan sem, da ni treba drugega opomina itd., itd.
Le z najvišjo težavo sem napisni to poročilo. Pošiljam Vam je, kajti jaz sam potrebujem nujno počitka po tem nmornem snu.
Vaša
najudanejša žrtev
E. A.
P. S. Prosim, ne pozabite te pripombe odrezati od rokopisa, da morda pomotoma ne zaide v list. Ta bi bila lepa!.le namreč vmes nekaj stvari, zaradi katerih bi se mi morda kolo mogel posmehovati.
Vidite, gospod kolega, tako-le se je godilo slovenskemu časnikarju v Ameriki ob času kislih kumaric. ,alt boljše rečeno v — pasjih dneh.
Prosim Vas, nikar me ne vprašajte po onem častnem honorarju, povem Vam rajši sam, da milijonar po njem nisem postal, kakor najbrž ne postanem niti po vseh ostalih in izrednih, navadnih in pasjednevnih honorarjih, kvečjemu ako me Vi tako imenitno nagradite. Verujte mi, da so mi Vaše domače kronice ravno tako ljube in drage, kakor tukajšnji dolarji, in če mi jih pošljete, mi morda prineso srečo.
V nadi, da doživim to srečo z obratno pošto, beležim z najodličnej-šim spoštovanjem in kolegijalnim pozdravom
Vaš
na j u da ne jš i amerikanski sotmdnik
E. A.
SZodnjl rođovlne Benollo.
Povest. (Dalje.)
VIII.
Nekaj ur po dvoboju Mihaela Kržinarja z Lenardom Benaljo je že vsa Ljubljana vedela, kako se je boj vršil in kako sta bila nasprotnika ranjena. Stvar se ni dala prikrivati, kajti Lenard je bil težko ranjen in stanovnici v hiši. kjer je bivala njegova rodov i na, so jo raznesli po vsi okolici, da je šla kakor blisk po mestu.
Renata se je te vesti vstrašila, da ji je kar srce zastalo. Ni ji bilo za Lenarda, dasi se ji je smilil, a strah jo je bilo za Mihaela. Spomnila se je, kako je od nje slovo na plesu jemal in jo prosil njenega blagoslova in jasno ji je bilo, da se je moralo na tem plesu kaj dogoditi, kar je dalo povod dvoboju. A zaman je v mislih iskala, kaj bi to utegnilo biti in zaman je izpraševala svojega moža in svoje posle, če so zapazili kako prerekanje med Mihaelom in med Lenardom.
Vzrok dvoboja jo je zanimal, ker se ji je neprestano vsiljevala slutnja, da je ona sama na katerikoli način v zvezi s tem dogodkom.
Srce ji je krvavelo, toliko bolj, ker je zdaj šele prav spoznala, kako neskončno ljubi Mihaela. Dasi je vedela, da njegova rana ni nevarna, si je vendar delala zanj največje skrbi.
Prošnja zadrugo gostilničarjev itd. za dovoljenje rabiti mestni grb v svojem pečata se zavrne, kar ta zadruga ni v nobeni ožji zvezi z me stom in ker se ne sme ustvarjati pre-judic.
Zavrne se priziv gosp. Del Cotta kot varuha sirot Adalb. in Maksa Majeršiea, ki sta v zavodu na Rakovniku glVde vzgojevalnine. Ker otroka uživata državno vzgojevalnino in prispeva tudi mati. se priziv proti prenizkemu prispevka mesta zavrne.
(iospa Helvika Dovič prosi za zvišanje miloščine, »le bolehna, stara ter biva sedaj v Salcburgu. Mestni magistrat ji je svoj čas ponudil, da naj se pripelje na mestne stroške v Ljubljano, kjer bi jo preskrbel. Občinski svet ponuja isto: miloščine zvišati pa ne more. Sprejeto.
Finančnega odseka poročila.
Ugodi se prošnji vseučiliškega odseka dunajskega dijaštva ter se sklene kupiti 4-00 izvodov brošure »Slovenska visoka šola« za 100 K, ki se dajo temu odseku, da jih razdeli.
Deželni odbor prosi za večji prispevek mestne občine zavodu za pospeševanje obrti. Svoj čas je sklenil občinski svet plačati '>(KK) K ustanovni ne in od 1. 1000. po 1000 K letne podpore. Občinski svet ostaja pri tem ter naproša na predlog obč. svetnika Franchettija dež. odbor, naj ukrene, da bo zavod kmalu začel po slovati. Za ravnatelja naj bi se nastavil strokovnjak. Za razširjavo ceste na Kodeljevem se. sklene kupiti ob cesti 3 m širi,k pas; sveta bo okoli 653 m2, m2 po H K '22 v. Poročilo o oddaji del pri zgradbi nove drž. obrtne šole se odstavi z dnevnega reda, ker še ni bilo mogoče pregledati vseli ponudb, zato bo treba nove seje v ponedeljek.
Šolskega odseka poročilo.
Računi o porabi dotacije za šolsko leto 1908 U<> na II. in III. mestni deški šoli se odobre, ker so popolnoma v redu.
Mestna   stražnica   na šentpeterskem predmestju.
Z Radeckega ceste se je premestila policijska stražnica k Sv. Petru. Obč. svetnik Turk to graja in zahteva stražnico zopet nazaj ali p.i ustanovitev novi*. Župan odgovarja, da se bo to moglo zgoditi, ko ho večje število stražnikov na razpolago, sicer pa j** odstranitev stražnice znamenje, da je omlotno prebivalstvo miroljubno. Obč. svetnik < 1 r. Svigelj se pridružuje interpelantu. Kavno v interesu onega miroljubnega prebivalstvu bi bila stražnica v bližini vojašnice, ki je vedni izvor nemirov in krava lov. Tudi obč. svetnik Kozak je mnenja interpeiantovega. Obč. svetnik Pavšek pravi, da bi bila tudi v Vodmatu stražnica zelo potrebna. Obč. svetnik Turk si pridržuje predlog v smislu i nt ei pelaci je za pozneje.
Konec seje oh 7. uri zvečer.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19 avgusta.
Izrševalni odbor narodno-napredne stranke naznanja. da se bode vršil v nedeljo, 22. t. m., v ljubljanskem »Mestnem domu shod kmečkih zaupnikov na rod.-na pred ne stranke. Prosimo torej one somišljenike iz dežele, ki bi se tega shoda radi udeležili, da nemudoma naznanijo svoje naslove in mogoče tudi drugih naprednih kmetov iz svoje okolice, ki bi -e tega shoda udeležili, da jim lahko pravočasno pošljemo vabila.
Evzebij baron Benalja je svoji ženi po večerji obširno povedal, kako se je vršil dvoboj. Bil je sam pri Le nardu in zdravnik mu je natančno pojasnil ves dogodek. Kvzebija je bilo sram, da se je njegov netjak nepošteno bojeval in to je bilo edino, kar je zamolčal svoji ženi.
O vzroku dvoboja mu tudi zdravnik ni vedel ničesar povedati. Toda Kvzebij je v prvem trenotku, ko je izvedel za dvoboj začel slutiti, da utegne njegova žena biti vede ali nevede povod nastalemu nasprotju. V tem, da se je Mihael izpostavil smrt ni nevarnosti ter se ko je bil za vratno ranjen v desno roko bojeval z levo roko, je Kvzebij baron Renalja videl le dokaz, da ljubi Mihael njegovo ženo še bolj, kakor svoje življe nje. Evzebij je bil popolnoma prepričan, da bi se resni, ponosni in prev-darni Mihael zaradi kake malenkosti gotovo ne bojeval, nego da je moral biti poseben povod dvoboju. In tak posebei povod je videl Kvzebij samo v Renati.
Pri tem spoznanju se je staremu gospodu kaj milo storilo; ohupanje je leglo na njegovo srce, a mu ni za-temnilo prevdarnosti niti z gorju -poni napolnilo njegove duše.
Dolgo je nepremično zrl na Renato, ki je sedela poleg njega vsa zatopljena v svoje misli, potem jo je nežno prijel za roko in ji tiho in bolestno rekel:
-h Volitve v pridobninsko komi-si jo III. in IV. razreda za davčni okraj S k o f j a L o k a so se vršile dne 17. t. m. Bile so jako burne. Nasprotniki so imeli za to celo posebni shod pri Tomaževem Pepetu, kjer je zlasti klerikalni sedlar in agitator Bertel Oeriie zbranim obrtnikom in duhovnikom razlagal svojo modrost. V III. razredu se nasprotniki niso upali postaviti svoja kandidata in sta torej naša kandidata bila izvoljena soglasno. V IV. razredu pa se je bil hud boj med obema strankama. Klerikalci so spravili na noge vse svoje agitatorje. A dasi so razvili vso svojo moč, so tudi v tem razredu bili grdo poraženi. Od 422 oddanih glasov pripadlo je na naše kandidate 220 in so torej nasprotniki ostali w manjšini. Nasprotniki so hudo poparjeni, ker so doživeli v škofjeloškem okraju, ki je takorekoč do za njega časa bila njihova domena, tako krut udarec! Slava vrlim naprednim obrt nikom!
-f- Lopovstvo. Zadnja Benkovi-čeva »Straža« trdi, da se kranjski liberalci z Bienerthom vred trudijo, da bi razbili slovansko solidarnost. »Straža« prav dobro ve, da so bili klerikalci tisti, ki so se na vse pretege trudili, da bi razbili slovansko edinstvo, kar se jim je deloma tudi posrećilo. Lopovstvo je torej kdor skuša zvaliti hudodelstvo, ki ga sam zakrivil, na drugega.
-r Avstrijske postave veljajo samo za Slovane. »Alldeutsches Tag-blatt« od 19. t. m. poziva Nemce k poboju dunajskih Čehov, in list ni bil zaplenjen. Med drugim piše: Kin paar kraftige Tatzenhiebe des deutsben Kiiren und die česehisehe Gefahr zer-rlattert in ihr Nichts . . . Deutsch reden oder Maul halten! Zakaj vestni ljubljanski državni pravdnik ne opozori svojega dunajskega kolego na obstoječe zakone:
— Nemci in mi. Nekaj časa sem je opažati po Ljubljani, da so slovenski le paki vsi raztrgani, zlasti pa oni, ki so v narodnih barvah. Slovenske trobojnice, ki so bile ob plakatu za tabor narodnega delavstva, so bile na mnogih krajih vse pomazane. To so napravili nemčurji-kazinotje. Slovenci smo tudi v tem oziru pač naravnost občudovanja vredni potrpežljive!. Dan za dnevom se šopirijo po ljubljanskih hišnih oglih nemški lepaki, ki vabijo na veselice nemških turnar-jev, ki vabijo na prireditev nemškega šulferajna in Siidmarke, a noben človek jim nič ne stori ! Kaj bi bilo vpitja, če bi se v Ljubljani prepovedali nemški plakati, kakor so v Mod lingu na Nižje Avstrijskem prepovedali vse nenemŠke ! »Grazer Tagblatt« bi se od jeze razkrehnil ! B
4- Z Vrhnike se nam poroča: Da ne zapade pozabljivosti najnovejši hrabri čin našega učitelja Štreklja, naj izve javnost, da je bil ta slavni junak dne 16. t. m. v narodni krčmi g. Jurce in ko se mu je zdel »zrak zadosti čist,« zgrabi na mizi se nahajajoči se nabiralnik Ciril -Metodove družbe ter ga vrže v kot s pristavkom: Kaj pa to tukaj dela?! Le žal, da slučajno ni bil navzoč nobeden tak, da bi bil to breznačajno klerikalno mušico prav pošteno okrcal po predrznih krempljih.
4- Koroške Ricmanje. Nedaleč od Rožeka proti Dravi leži prijazna vas S t. 11 j na Koroškem. Ze več let nastavljen je tam kot župnik g. ceskv, rodom Ceh. Hodil je še vedno svoja pota in posebno pri svojih predstojnikih ni bil priljubljen. Tudi v farah, kjer je služboval, skregal >e je iz raznih vzrokov z župljani. Kot kaplan in provizor je bil prilično desetkrat prestavljen. Tudi kot župnik v St. IIju je imel   večkrat   razne afere s svojimi
Župljani in s predstojniki, tako dolgo, da so ga kratkomalo suspendirali in končno odstavili. Prepovedali so mu opravljati duhovska opravila in to razglasit po vseh sosednih cerkvah. Toda g. Ceskv se za to kratkomalo n i zmenil. Nastopil je — kot bivši jurist precej dobro podkovan tudi v cerkvenih postavah — pot pritožbe in
— maševal naprej, če tudi je g. župnik Ražun po ukazu iz Celovca zahteval oddajo ključev. G. Cesky se je najprej skliceval na to, da ni bilo pravega kanoničnega procesa in ne kanoničnega sodišča. Pritožba je Šla na nadškofa v Solnogradu. Med tem pa je g. župnik Cesky pridno vplival na svoje žnpljane. Nastali sta dve stranki, ki sta si v občini precej v laseh. Najbolj zanimivo je to, da ena stranka imenuje drugo liberalno, ker ena strank k discipliniranemu župniku noče v cerkev, druga pa ne upošteva zapovedi in prepovedi škofa! Na slovesen način bi se morala zgoditi inštalacija novega g župnika Horubška. Prišel je iz Celovca knezoškof sam s kancelar jem Vidovicem, novi župnik, nekaj neprijateljev g. Češkega, nekaj radovednežev, iz Beljaka pa g. nad-komisar L. s precejšnim Številom žan-darjev! Cesar so se bali — to so dočakali. Pred cerkvijo in župniš-čem zbrali so se pristaši g. župnika Češkega ž njim v svoji sredi. Na poziv, da naj odda ključe, cerkveno premoženje in cerkev, da odstopi in se spokori — odgovori župnik Ceskv, da je nedolžno obsojen, da sodbe ne prizna — da se je pritožil v Rim. Njegovi pristaši povedo tisto. G. kancelar Vidovic skuša v posebnem govoru vernikom razjasniti, da so na krivi poti, da g. Cesky ni več njih župnik, da nima več mašnikovih pravic itd. Toda kar se mogoče še nikdar ni zgodilo v tej cerkvi glasno so ugovarjali župljani in glasno je protestiral g   Ceskv.   Ne  lepe besede
— ne grožnje niso izdale ničesar — in gosp. Škof je odšel s spremstvom užaljen v dno duše. G. nad-komisar postavil se je na stališče, da ni njegova stvar, izsiliti kako cerkveno dejanje, tem manj, ker. star še ni dognana do konca. Gospj Ceskv bo župnikoval Šenapre in vprašanje je, kako bo stvar končala.
-h V včerajšnji tajni seji občinskega sveta ljubljanskega sta bila imenovana zdravnika dr. Jernej Demšar in dr. Mavricij Rus šolskim zdravnikom za mestne šole.
+ Iz šolske službe. Na tukajšnji državni realki službujoči profesor dr. Mandl je dobil v svrho preureditve učnih knjig dopust za prvo polovico semestra 1909 1910.
Slovo ruskih gostov iz Ljubljane. Sooči ji* bil na vrtu »Narodne ga doma« poslovilni večer na čast odhajajočim ruskim učiteljem in učiteljicam. Zbralo se je dokaj narodnega občinstva vseh slojev, da zakliče zadnji >: z bogom« ruskim gostom v slovo. Prireditve sta sc vde-ležila tudi dva pevska zbora, ki sta z ubranim petjem zabavala družbo. Prvi je spregovoril g:, arhivar Anton A š k e r <*. Čas ločitve je prišel, je rekel govornik, in vsem nam je je težko pri srcu. Odhajate v svojo domovino v daljno bratsko Busijo. Kakor bratje vam želimo srečno |M>t. Vzemite salu* prepričanje, da se ne vračate sami, marveč da vas spremljajo na vaši poti naša srca. ki vam žele vse najboljše ob povratku v domovino. Aškerc je končal svoj govor I besedami ruskega pesnika Tjučeva: »Hotja vraždjel-noj sudbi noj i bvli niv razlučeni, no, vse že iuy narod jedinv, jedinoj utaterv  sviiv.   < Pasi  smo  bili ločeni
po sovražni uam usodi, vendar vsi mi smo narod eden, sinovi ene matere.) Mestni učitelj g. Likozar se je v dovršenem govoru poslavljal od svojih ruskih kolegov in koleginj. Naglasa 1 je, da so ruski kakor slovenski učitelji najzasluženejši delavci na kulturnem polju, ker vodijo mladi zarod k omiki in prosveti ter izrekel željo, naj bi ruski in slovenski učitelj vzgoje val a deeo v duhu slovanskega bratstva in ljubezni. Vodja ekskurzije g. Nikolaj Vasi1 Jjevič Petrov se je vnovič zahvaljeval za bratski sprejem in slovansko gostoljubnost. Za Vaš bratski sprejem, za Vašo gostoljubnost in prijaznost, je .-okel govornik, se moremo oddolžiti samo, ako pridete tudi Vi k nam. Za to Vam kličem: Bratje, sestre, pridite k nam v bratsko Busijo, sprejeli Vas bomo z ljubečim srcem in I odprtimi rokami. Tu Vam hočemo vrniti vso ljubezen in gostoljubnost, ki ste jo Vi nam izkazovali za časa našega bivanja v Ljubljani. Prekrasen, v retoričnem in idejnim oziru dovršen govor je imel g. dr. L a v r e n č i č. Med dru gim je rekel: Slovenci smo pred-straža slovanska, a na tej predstraži umiramo, ker se nihče ne briga za nas. In če je mun odločeno, da moramo leči v grob, hi vsaj radi vedeli, za koga umiramo. Svoje dni so nas poznali v dobi Aksakova, Katkova in Homjakova. Ideje starega panslavizma so prešle. Slovanski narodi so se samostojno razvili. Da bi odvrnili Buše od zapadnih Slovanov. s<» naši skupni sovragi odvedli rusko politiko na Daljni Vztok. Ta politika se je končala s porazom v veliko škodo Rusije in vsega slovanskega
sveta. Sedaj je nastopila doba ne-oslavizma. Nasprotniki pravijo, da je kulturno združenje Slovanov utopija. Da to »utopijo« onemogočijo, nas       obrekujejo   in natolcujejo.
Pravijo, da dobivamo rublje iz Rusije. Mi pa pravimo: Mi ne dobivamo in ne potrebujemo rabljev, mi hočemo ljubezni, ki pa je nam ne bo dajala ruska vlada, marveč ruski na-rod.Slovence so preje nazivali ante-murale ehristianitatis, dokler so nas potrebovali. Sedaj nas Nemci imenujejo inferiorno zalego. A vendar smo še vedno antcmurale, seveda ne toliko krščanstva, kakor slovanstva, antemurle slavitatis proti grinan-skemu navalu. Pravijo, da je sladko umreti za domovino. Gotovo! A težko je umreti, ne da bi se vedelo za kaj in za koga. Ko se vrnete v domovino, |k> vejte javnosti, povejte vsakomur, da ste bili v slovanskem Port A rt ur ju Trstu in na Kranjskem v slovanski Mandžuriji. Povejte ruskemu narodu, da Slovenec potrebuje pomoči, ker se bo sicer vresničila pesem: »Morje adrijan-sko. bilo nekdaj si slovansko«. Ko se vrnete v bratsko Rusijo, ne pozabit** nas Slovencev, ki se borimo na življenje in smrt na okopih slovanstva. Dr. Lavrenčičev govor je vzbudil viharno navdušenje. Gospod I I i j i n se je zahvaljeval za gostoljubnost, izrekel svoje občudovanje slovenski kulturi ter vabil Slovence, naj i>osetijo Rusijo. Končno se je poslovila v prekrasnih, v s srce segajočih besedah gospa Terena dr. Je n k o v a od ruskih gostov, slaveč pred vsem rusko ženo kot vzor prave slovanske žene. Rusi so priredili ge. .Tenkovi iskreno ovaeijo. Ob 11. so ruski gostje odšli k pokoja. Slovo od slovenskih tovarišie in tovarišev ter od drugih prijateljev je bilo ganljivo, pre-srčno. Danes zjutraj so Rusi preko Jesenic odpeljali se na Dunaj.
— Vojaška godba 27. pehotnega
polka je včeraj popoldne prvič zopet igrala v Zvezdi po septembrskih dogodkih. Civilno občinstvo se tega koncerta ni udeležilo in če bi ne bilo častnikov s svojimi rodbinami ter uradniki »Kranjske hranilnice,« bi bila godba svirala praznim klopem. Vkljub temu da v Ljubljani ni človeka, ki bi mislil na kakšno demonstracijo, je bila vsa državna policija in vse orožništvo na nogah. V bližini Zvezde so Švigali orožni' Ški častniki in policijski uradniki, v Zvezdi sami pa je mrgolelo detektivov in redarstvenih konfidentov. Seveda so prvi koncert vojaške godbe v Zvezdi namenoma priredili baš na cesarjev rojstni dan, da bi takoj vsakega demonstranta spravili v luknjo radi zločina razžaljenja veličanstva. Toda na ta lim se jim ni obesil noben kalin. Man merkt eben die Absicht und wird — nicht verstimmtl Sicer bi pa stavili na velemožno vojaško upravo vljudno vprašanje, kdo je dovolil vojaški godbi koncertirati v Zvezdi? Za produkcije na javnih trgih je vendar treba, imeti dovoljenje mestne oblasti I Ali je to dovoljenje imela vojaška godba? Ali za vojaško oblast ne veljajo zakoniti predpisi?
— Razstava: Slovanski umetniki. Prošli teden je bilo kupljenih zopet 6 slik in sicer: A. Zupanec »Zimski dan«, Ivan Vavpotič »Zima«, »Jablani«, »V strojnici«, »Rdeči tuli* pao« in »Tolmun«, Rastava ostane še nekaj časa otvorjeoa. Opomba. Obiskovalcem s nizkimi nagoni se pri-
poroča, naj opuste poškodovanje raz.I stavljenih umotvorov, kakršno se >| zgodilo na Zajčevenr relifu : »Parišoval sodba«. I
— VI. redni letni občni zbori „Prosvete" bo v soboto, 4. septembrj t. 1. v Ljubljani. Dnevni red se pravr.l časno objavi. Odbor, I
— „Snujmo ljudske knjižnice!"! Pod tem naslovom izda »Prosveta« nov jI seznam za ljudske knjižnice primernih I knjig v drugem spopolnjenem in pove-1 čanem natisu. Seznam izide začetkom I prihodnjega meseca. 1
— Pridobivajte za napredne! liste inseratov! Že velikokrat smol imeli priliko tožiti, kako malo skrbel naši somišljeniki za naš tisk. Tu jih I klerikalci in socialni demokratje dalečl daleč prekašajo; nobene prilike - I opuste, da ne bi storili kaj za svoje| časnike, ker dobro vedo, da je moći tiska danes velika in da le tista strani I napreduje, ki ima dober in dobro raa-l širjen tisk. Navajamo danes eno samo I primero, kako klerikalci skrbe za fi.l nančno stran svojih listov, ne da S I pri tem trpela njih denarnica. Neki klerikalec na Šleskem že dolgo letal principijelno kupuje le pri firmah, kil inserirajo v klerikalnih listih in svojirr, I zalagateljem tudi vsakokrat pove, dal kupuje pri njih zato, ker so inserentiel teh listov. Če pa ne najde v svoj;h I listih primernih dobavateljev, poišče | večjo firmo in ji sporoči, da bo ku-l poval pri njej, če bo inserirala v temi in tem listu. Navadno pomaga. Od ne-1 številnih cenikov vrže židovske v kos, I ostalim pa piše, da bi jih rad upo-1 števal, če bi inserirale tam in ram. To I pomaga, to je uspešna propaganda! In I koliko bolj bi pomagalo, če bi več I somišljenikov iz enega kraja sporočilo! trgovcu, da bodo kupovali pri njen, I Če bi v tem ah onem hstu inseriral! I Finančno podpirati tisk svoje stranke! ni vsakemu mogoče, te vrste propa I gando dela lahko vsak, saj ne velja I nič druzega ko malo energije in zgo 1 vornosti, pa je vendar zelo uspešna I — Somišljeniki, posnemajte pri agita-1 ciji za tisk naše nasprotnike in nikar I ne mislite, da ste že dovelj storili, če I izkoriščate časopisje v reklamne svrhe I za različna društva.
— Na Osoje! Dne 22. t. m. priredi pevsko društvo »Slovan« na Oso-1 jah pri Okornu  (preje Jerančič) veliko I veselico. SI. občinstvu bo na razpolago I velik daljnogled  za  opazovanje zvezd, repatic, meteorov  in  drugih nebesa prikazni. Razen tega Šaljiva pošta sre čolov in kegljanje na dobitke. Kogar bo zeblo, bo lahko plesal, da mu bo vroče. Torej v nedeljo vsi na Osoje!
150 m : dinamita je naročil bivš župan v Spodnji Šiški, tako je zatrjeval v svoji interpelaciji gosp. svetnik: Ojster pri občinski seji dne 27. avgusta 1909. Ustrašili smo se, ker ni malenkost 150 m dinamita. S tako množico dinamite požene se v zrak že pol sveta. Vsled skrbi, kaj da namerava bivši šupan s Šiško napraviti, sii smo do njega, ter ga v strahu in trepetu prosili pojasnila. No, g. Maurer je bil tako prijazen, da nam je pojasnil, da ni naročil dinamita, marveč dolomit. Seve dolomit ali dinamit — to je pri g. Ojstru vse eno'
Surovost. Pretečeni teden, ko je peljal posestnika sin Adolf Hostnik v Spodnji Šiški voz premoga, se e umaknil pri Kreutzerjevi hiši kupu kamenja, pri tem pa 7adel malo v vogal Kreutzerjeve hiše. Kreutzer, katen je to videl, pograbi bičevnik Adolf Host-nika ter prične z njim neusmiljeno mlatiti po njem. Prizadjal mu je već občutnih ran, in sicer nad očesom, na levi roki in po životu. Kreutzer, kateri je prišel k nam v Spodnjo Šiško iz prajzovske dežele, dobi za svoje junaštvo plačilo dne 23. avgusta 1909 ob polu 10. pred tukajšnjim okrajnim sodiščem v sobi št. 28. Živela nemška kultura 1
Giril- Metodova podružnica za občino Moste. Kmalu bo vsa ljubljanska okolica vzorno organizirana za narodno obrambo. V zadnjem letu so se ustanovile štiri nove podružnice (Vič-Glince-Rožna dolina, ženska v Šiški, za Škofljico in za Posavje na Jezici.) Pretečeno soboto je bil ustanovni shod za novo podružnico za občino Moste (Udmat, Zelena jama. Mosten Shod je bil pri g. Peklaju z dokaj lepo udeležbo. O pomenu in namenu družbe je govoril potovalni učitelj Ante Beg. Zelo navduševalno je govoril tudi Jak. Lauter. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki bo pridobival člane ter je porok, da bo podružnica prav dobro uspela. V pripravljalni odbor so biU izvoljeni gg.: Lauter Jakob, Sve tek Andrej, Kam nikar AL, Zupan Fr, S1 a p n i č a r Iv., J e r a s Jernej in dame: Zakotoik Helena, Peklaj Ana, Zupan Katarina, SI a p n i Č a r Roza in Remc Uršula. Kmalu se vrši tudi usta novni shod za podružnico v dobrunjski občini Štepanja vas, Bizovik, Dobru -nje itd.
Čebelarski shod v Selcih se
vrši 22. t m. ob %/2S uri zjutraj v Sel* akem domu. Na shodu bo preda vil ta-stopntk osrednjega deb. društva g. nad-učitelj Al. Ukotar. Ustanovila sc °o za Scttko dolino lastna podružnica,
»K«Miat*i, li pae ne veš, kako t<* ljubim.«
Skoro ravno te besed** j«* bil prejšnjo noč rekel Renati oni. ki je zdaj ranjen ležal doma in pri katerem so bih* v-*«' njene misli in vsi njeni čuti. Rena U • se je spomnila teh besed, ko je slišala vzdih svojega moža in ta spomin ji j*' onemogočil, da bi kaj odgovori !n. A premagala se je vsaj toliko, da je svojega moža Prijazno pogledala in Kvzebij ji je bil hvaležen za ta |»ogled.
»Nisem ti nič novega povedal, je mehko nadaljeval Kvzebij. »f'asih me popade nepremagljivo hre|»ene-nje izreči besede: Renata, jaz te ljubim. Upam, da mi to verjameš. Vse tvoje vedenje mi priča, da veš, kako te imam rad. Dobra, srčno dobra M z menoj, a da ine ne 1 ju hiš, je naravno. Nie ne ugovarjaj, Renata. Prenašaš me, a ljubiti me ne moreš. Star sem, grozno star, in ti si cvetoča in lepa, da se ti nobena ne more primerjati.«
Kvzebij je bridko zavzdihnil. Sam ni vedel, kaj mu je bilo, da je povedal to, kar je dostikrat mislil, cesar bi pa do te ure ne bil priznal za ves svet.
»Ljuba Renata,« je nadaljeval I zamolklim glasom, »vem, da ne bom več dolgo živel...« -
»Ah, nikar tako ne govori,« je vzkliknila Renata. »Verjemi, da molim vsak dan, da bi te Bog še dolge
ohranil in da mi prihaja ta molitev iz sre a.«
»Verjamem'-., je dejal Kvzebij, »ti si tako dobra in plemenita, da si /možna take molitve, čeprav bi vos svet rekel, da j*i smešna.«
»Zakaj naj bo smešna? Ni prav, da tako govoriš!«
»(lovoriiu, .i^-<i)UJ#o« Poanam svet in poznam Ijiuti. Zdi se mi, da mi je čisto nemogoče ti pojasniti, kako srčno in iskreno te ljubim. Ti, Renata, ko si v cvetu svoje lepote in svoje mladosti, svojih telesnih in dušnih sil, pač ne moreš pojmiti, da sem zmožen velike in globoke ljubezni do tebe. Kako bi mogla to verjeti, *saj vidiš, kako sem star in slab, da nimam las in skrivam svojo goloto i v lasuljo, da si barvani lice in obrvi. In vendar te ljubim blazno in vse dni kar mi jih je še sojenih, še mi bo grenila misel, da me ne moreš ljubiti in da sem ti jaz pokvaril mladost in življenje.
Nagnil je glavo, si zakril lice z rokama in se bridko razjokal.
»Prosim te, Evzebij, nikar ne govori tako,« je novic vzklinila Renata, ki jo je moževa obupanost globoko pretresla. »Ali sem ti le z eno samo Itesedico kaj takega očitala, česar se zdaj sam dolžišt Nikdar! In tudi v prihodnje ne boš nikdar kaj takega slišal. Živela bom zate, samo zate, samo tebi se bom posvečala — te ker si tako dober. Da, še preveč si dober š menoj.«
Kmetijska podružnica za Poljansko dolino priredi prihodnjo nedeljo 22. avgusta ob 4. uri popoludne pri Anžonovcu v Srednji vasi veselico, koje cisti dobiček je namenjen za vzdrža-podružničnega vrta in nakup kmetijskega orodja.
Belokranjski »Sokol« priredi v nedeljo 22. t. in. v Metliki na »Pun-gertu« javno telovadbo.
( ukarsko delo. Iz Metlike se nam piše: Pred kratkim časom hotel se je neki dopisnik »Slovenca« obregniti ob   metliške naprednjake
tei* hotel podati nekaj »liberalnih cvetk« iz Metliki*. Xo, urezaJ si* jo pošteno, kajti dotični napadalei so sad klerikalne vzgoje, ki tako krasno kaže vso ono klerikalno podivjanost, da si že lahko več podobnih slučaje' zabeležijo v svoj album. Sedaj so so-pet somišljeniki dotičnega dopisnika enega fanta tako pobili, da je komaj pri življenju ostal. Časi laki vzgoji; prav eukarska je!
Požar. V nedeljo zvečer j*' začelo goreti pri   posestniku Francetu
Lavriru v Velikem Lipoveu, občina. Ajdovec Pogorel j«' pod. hlev, žitui-ca, mnogo mrve in več gospodarskega orodja, Skoda znaša o(MH) K, zavarovalnina pa samo 1000 K. Ogenj s«' je razširil tudi na hišo Ivana Jarca, kateremu je pogorel pod. hlev, in več gospodarskega orodja. Škode ima 4500 K. zavarovan j«' bil -»amo za 14<*0 K. Slednjič je pogorel Feliksa trorenčiču z žitom napolnjen kozolec v vrednosti 1000 K. Zavarovan j*' bil za 350 K. Vzrok požara je neznan.
A kad. ter. društvo »Bodočnost« v Ptuju priredi v soboto dne 21. t. m. zvečer po občnem /boru zabavni večer s plesnim venčkom v veliki dvorani Ptujskega »Narodnega doma«. Začetek oh S. uri zvečer. Slovenke in Slovenci iz Ptuja in okolice udeležile se polnoštevilno te prireditve in pokažite s tem, da vesti1 ceniti delovanje naših akad. ter. društev in na jih hočete tudi podpirati. Za shiraj -krajno slabega vremena sc preloži ahavni večer na ponedeljek.
Slovensko solo na Muti, ki se je letos <> \ »* 11 k i noči razširila v 2raz-rednico, obiskuje i\2 otrok: 45 otrok • ■ obiskovalo to šolo lani kot enornz-rednico. Tako naj sc blagovoli \u>-praviti oziroma dopolniti tajnikovo ;>on>čih> v 186. štev. »Slov. Xaroda< .
Nesreča.    VT    goriško trgovino • Ivokoles, last Tabaja, je prinesel ne-Purlan vrečico smodnika in jo pozi! na tla. Trije Tahajevi uslužbenko položili zraven vreče razl>eljeno */jk smodnik s«' j»* užgal in poško-val dva fanta nevarno, enega pa 'e alo. \ >e tri -<> spravili v bolnišni-To se je Zgodilo v torek opoldne. Gradež in češki prospekti. Zdra-iliška komisija v Gradežu bo drugo leto vpoštevala dejstvo, da prihaj«! veliko število Čehov  v  kopališče, in bo izdala češke prospekte. Cehi imajo \ Gradežu svoj restavrant.
K izpitu za vodnike   se   je bilo •riglasilo v  |el u   UMIH.  v celem o5s kandidatov. o.*J • eč, kakor    v prej-ljem letu. Izpit je napravilo -1 kan-!.i?<»\   »izvrstno«,   115     »prav do-<r«i , 205  >dobro . 17 jih hode mora
delati še enkrat. Xa posamezna de-•Ina nadsodna okrožja    sc razdele deče: Dunaj 53, Praga    97. Brno Gradec 29, luoniosl 21,   Trst 13, kov 31.  Lvov 54 in Zader 17. Ljudska veselica v Ribnici. Te-iJno  društvo   »Ribniški Sokol« *er >ka in   moška   podružnica »Družbe v   Cirila   in   Metoda«   prirede   v ne-> 22. avgusta na sejmišču   v R b-n     veliko  ljudsko  veselico  z javno ?? ovadbo   »Ribniškega  Sokola«. So-lje ljubljanski oktet.   V paviljonih o točilo budejeviško pivo, pristen ček in teran ; dobivala se bodo tudi ^la jedila, pecivo, kava itd.   Vse po navadnih cenah. Poleg tega bo srečolov nad 100 dobitkovi, koriandoli, konfeti, >ies  na   prostem itd.    Zrakoplovec C. Pe! i n III. se bo  spustil v zrak. Javno ^do   nastopili   s   svojim   plesom trije Mjanci v narodni noši. Ob 9. zvečer bo zažgal velikanski umetalni ogenj. /ačetek   veselice je   ob   3. popoldne. ^ štopnina za osebo 20 vin.,  sedež k -<'adbi 1 K, stojišča prosta. Zvečer kolski telovadnici in sosednih pro--onh  koncert   in   ples ; vstopnina 40 vmarjev,   tam   se   tudi v slučaju nevidnega  vremena   vrši cela veselica, 'jbilni udeležbi uljudno vabi
združeni odbor.
Nemška doslednosf. Rojak, ki 7 ?i v popolnoma  nemškem  kraju v
ii nam piše: Velecenjeni gospod tednik? Da Vam dokažem, kako Nemci t'-idi v najbolj oddaljeni vasici ne-umorno delujejo, da zgrade svoj most do Adrije, Vam priložim računski listek ^fJdmarke. Dobil sem ga pri današnjem Popoldanskem izletu s svojo obiteljo v prav navadni gostilni od prav priproste natakarice. Soba, v kateri smo ■ ^repčali, je bila opremljena s tremi mizami za goste. Na dveh teh miz so stali nabiralniki »Sudmarke« in nem-^ega »Schulverefna«. Ker sem s svojo družno sedel k oni mizi, kjer ni bilo zbiralnika, ga je natakarica takoj, ko Srno mizo zasedli, prinesla s sosedne j r'ze. Akuravno je bilo to početje zo- .;
mojo voljo, se mi je to priprosto
dekle vendar zelo dopadlo.   Kako vse drugače je v moji domovini.   Tam še celo v hotelu »Balkan« le takrat dobim računski listek družbe sv. Cirila in Metoda, ako ga  izrecno zahtevam. Nabiralnik stoji navadno ves zaprašen na omari ali celo na peči. Ako se hoče priti do njega in naši prepotrebni šolski družbi par vinarjev podeliti, mora se preje legitimirati, da je Slovenec, šele potem se nabiralnik z neko vidno nezadovoljnostjo predloži. Tudi sem že doživel,|da mi je natakar brez ovinkov rekel:   »Kaj  bodete s par groši proti bogatemu Nemcu napravili ?«    Ako bi vsakdo storil  svojo dolžnost,  bi taki slučaji  za  vedno  izginili  in računski listki družbe Šv. Cirila in Metoda bi se dobili  v najmanjši  hribovski gostilni. (Da, če bi naša šolska družba ne imela domačih sovražnikov!   Op. uredništva) Drugi zlet notranjskih sokolskih društev   v Ilirski Bistrici ter obenem razvitje prapora ilirskega Sokola se vrši v nedeljo dne  22. t. m. s sledečim   sporedom:   1.)   V   soboto dne 21.  avgusta  zvečer  serenada preblag, gospe  kumici Eti Domladiševi. 2.) Po serenadi   koncert   v   prostorih hotela »Tomšič«. 3) 22 avgusta zjutraj sprejem gostov na postaji Trnovo-Bistrica. 4.)   Razvitje   prapora   ob   11. uri na trgu. 5) Po razvitju slavnostni sprevod. 6)  Ob polu 12. uri skušnja za proste vaje.  7.)  Obed. 8.)  Ob 4. popoldne javna telovadba.  9.) Ljudska veselica in ples.   Vstopnina  k telovadbi in na veselico 60 h, sedeži po 1 K,  člani v kroju   prosti    Pri   slavnosti sodeluje si. »Ilirska Vila«  ter svira si. godba s Trsata.  (Službo božjo naj opravi vsak udeležnik   že prejšnji dan  ali v petek, ker se v II. Bistrici   mašuje le parkrat na   leto   in   slučajno   22.   avgusta t. 1. ne. Da namreč ne bo zopet nepotrebne zamere.)    Ker je ilirski  Sokol kolikor toliko  še v povojih, apeliramo na vsa bratska društva, da se slavnosti kolikor mogoče mnogoštevilno udeleže, ker bo le na   ta   način   mogoče   pokriti vse stroške   in   stči   pod   ramo mlademu Sokolu. Ljudska veselica je namišljena v velikem slogu in se bo na veseličnem prostoru med raznimi paviljoni kretalo lahko par tisoč oseb.   Venec narodnih bistriških dam ti postreže z jestvinami in pijačo,   razglednicami   in cvetkami, pa tudi z lahnim plesnim korakom na zato pripravljenem odru. Da bo zabava tem bolj popolna,  pa poleg vseh drugih   prireditev   tudi  ne  bo manjkalo razvedrila za nežnejšo mladino, za katero pripelje  Frane iz Kilovž palčkov in škratov   iz   Črnega   Dola   ter celo izpod   Snežnika.    Xa   bratsko veselo svidenje torej ter krepak na zdar'
Hrastniška pošta llrastniška dolina z okoliškimi vasmi broji kakih 4—5 tisoč prebivalcev: ves promet, vsa trgovina je koncentrirana v severnem delu te doline. Navadno imajo kraji s tolikim prebivalstvom v naši kulturni Avstriji svojo pošto, mi pa ne. Pošta namenjena Hrastničanom, se nahaja v občini Sv. Krištof. Pred kakim letom smo vložili na trbov. občino prošnjo z več sto podpisi, naj bi nam taista pripomogla do lastne pošte, a da bi se do zdaj kaj storilo, nam ni znano! Ko liko drugače je, če se gre za Trbovlje! llrastniška dolina je pač samo pastorka trbov. občini.
Celjski socijalni demokratje imajo svoje zbirališče v gostilni »Pri zelenem travniku« ter tu prirejajo tudi svoje eventualne veselice. — To gostilno prevzel je nedavno v najem neki iz Gor. štajerskega privandrani Schwarz, ki je imel prej v mestu restavracijo in konjsko mesarijo. Ta Nemec se silno »čudi«, a pri tem ne pomisli, da so med socialisti tudi — Slovenci. Črni ta trater celjskih rudeČkarjev hoče bojkotirati slovenskega izdelovatelja pokalic, gospoda Naraksa, ter vsiljevati svojim gostom veliko slabši fabrikat celjskega Ma-ierja, ki pa je seve popolnoma pristaš tiste ultra-nemške klike, proti kateri se vendar vedno srdito bijejo celjski »soci« v graškem »A r b e i t e r w i I 1 e«! — Kako se torej ujema ravnanje novega oštirja soci jaldemokratov v Celju z le-to taktiko ? Gospoda, le konsekventno!
Poskusen ulom pri celjski „Po-sojilnici". V sredo zjutraj je našel po50Ji!nični sluga v veži pisarniške prostore odprte. Blagajna je bila na več krajih opraskana, dve pisalni mizi pa tudi na več krajih prevrtani. Bilo je pa za storilca vse pretrdo in je moral praznih rok odriniti. Dosedaj ga Še niso dobili.
Za občinske volitve v Mariboru delajo Nemci že sedaj z vso njim prirojeno nesramnostjo. Nabirajo za volilni sklad in pri tem najbolj nadlegujejo slovenske volilce. To je pač sramotno za nemški »Edelvolk«.
Kolesarska, pevska in sokolska slavnost v Mirnu, katera se bode vršila v Doljnem Mirnu pri »Vrabcu« 5. septembra t. 1., obeta biti velika. Do sedaj so svojo udeležbo naznanila sledeča društva: 1. Kolesarsko društvo »Danica* v Gorici, 2. pevsko izobraževalno društvo »Prešeren« v Št Petru, 3. pevsko društvo »Jezero« v Doberdobu« 4. kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi, 5. kolesarsko društvo »Soča« v Kojskem, 6. bralno, društvo »Gra-
dišče« pri Renčah, 7. kolesarsko društvo »Brda« na Dobravem, 8. kolesarsko društvo »Sloga« v Idriji. Vsa bratska društva, katera so v dobila vabila, se uljudno naproša, da se čim prej odzovejo vabilu, ker 25. t. m. bode zaključek prijav. Odgovor rabimo tudi radi tega, da nam bode mogoče začasno razvrstiti in razglasiti spored. Darila za dirke so razstavljena v oknu trgovine pri Batjelu, in sicer 3 darila za društveno dirko 1 pozlačena, 1 sre brna, 1 babrena svetinja. Za dirko slo -venskih društev so tudi 3 darila, 1 pozlačena, 1 srebrna, 1 bakrena svetinja. Gosp. dirkači, kateri želijo dirkati, naj se vpišejo pri kolesarskem predsedniku »Miren« v Mirnu ali v Gorici pri Bat-jelu. Zaključek prijav za dirko bode v soboto, 4. septembra, ob 9. uri zvečer. Vloga za dirkača je določena na 1 krono. Pri slavnosti bode nastopilo več telovadnih sokolskih društev s prostimi vajami in na orodju, kakor tudi več pevskih društev, katera bodo sodelovala. Vršilo se bode srečkanje z lepimi dobitki, polževa dirka, ples itd. Svirala bode sokolska godba iz Prva-čine. Na obširnem prostoru, kjer se bode vršila slavnost, bode gostilna, kjer se bode točilo izvrstno vipavsko in kraško vino in pivo. Na razpolago bodo tudi mrzla jedila.
Velika kolesarska slavnost kolesarskega društva »Vrtojba« v Vrtojbi se vrši v nedeljo, dne 22. avgusta 1.1., v prostorih g. MaraŽa (pred cerkvijo). Na sporedu je sprejem kolesarjev, dirka, sprejem Sokolov in drugih društev in skupen odhod z zmagovalci -dirkači, javna telovadba in ples na dveh plesiščih. Sodelujeta vojaška in nabrežinska godba.
Tatvine na Goriškem se od dne do ene bolj množe. Zdaj se pojavijo v tem kraju, zdaj v onem neznani tatovi, ki pokredejo vse, kar jim pride pod roke. V Gradišču so ukradli zlatnine v vrednosti 600 in dnevni dohodek kavarne «Teatro« v znesku 60 K. O tatovih ni navadno ne duha ne sluha. Sumi se na cigane.
V Tržiču v Furlaniji so dobili v kanalu truplo utopljenca, angleškega delavca, ki se je ponesrečil v torek po noči.
Tržič, mesto v Furlaniji, ima lepo prihodnjost. Industrija je lepo razvita. Poleg velikega števila raznih tovaren je še v Tržiču ladjedelnica in podjetje za zgradbo adrijanskega pristanišča. Sedaj se namerava sezidati okoli 60 velikih novih hiš. Ves promet se bo s časoma osredotočil v Tržiču, že sedaj je tam nad 3000 aDgleških delavcev. Ako pride še italijansko učiteljišče po zaslugi furlanskih klerikalnih poslancev v Gradišče, bo Gorica skoraj popolnoma odtrgana od Furla-nije in postane še bolj središče slovenskega dela dežele, kar je že sedaj. Za Slovence v Tržiču bo pa že v vsakem oziru preskrbljeno.
,,Deutscher Verein f u r Bosnien und die Hercegovina" berači za pri spevke za svoj »Deutsches Haus« v Sarajevu Vse kaže na to, da pride narod iz enega jarma v drugega — is dežja pod kap!
C. kr. deželni pUčilni urad v Ljubljani na Cesarja Jožefa trgu bo dne 24., 25. in 26 avgusta 1909 zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt.
Kratko prostost je užival pred-včerajšjem 31 letni prisiljenec Matija Toplic iz Doberlevasi na Koroškem. Navedenec je popoldne pobegnil od dela pri »Marijanišču« ter se skril na (iradu, kjer ga je policijski stražnik prijel in izročil zopet v hišo pokore.
Tatvina. Minoli mesec je bil ukra den   črn,   120   K   vreden daljnogled (Feldstecher) tvrdke »Kari Zeiss, Jena«. Daljnogled je bil  »trieder«.   Pred nakupom se svari.
Konj splašil se je včeraj na Sv. Petra cesti hlapcu Franu Erjavcu ter dirjal na Resljevo cesto, kjer je podrl knjigoveškega vajenca Frana Jurca, kateremu se je pri padcu k sreči raz* trgala obleko. Konja so na to ustavili.
Izgubljeno in nadeno. Posest-nica Katarina Lu.?arjeva je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela 60 kron. — Kuharica Minka Rozmanova je izgubila bankovec za 10 K. Prodajalka gdč. Frančiška Plan kova je izgubila zlato zapestnico. — Posestnica Marija Baharjeva zavitek obleke. — Ga. Ana Rechtbergerjeva je našla sredno vsoto denarja. — Ga. M. Mar-kovičeva je našla črn ženski svilnat pas, katerega lastnica dobi pri najditelj ici v Kolodvorski ulici št. 11 II. — Vincenc Zima je našel orla za vojaški pas. Lastnik ga dobi nazaj na osrednji policijski stražnici.
Del godbe „Slovenske Filharmonije" koncertira jutri v hotelu »Tivoli«. Začetek ob polu 6. popoldne. Vstop prost. Drugi oddelek pa igra pri popoldanski predstavi Elektroradio-grafa »Ideal« v hotelu »pri Maliču« od naprej.
Uradno vesti. Zaradi zapravi j i vos t i je dela okrajna sodoija v II. Bistrici posestnika Josipa Boštjančiča is Harij pod skrbstvo.
.V .   w*k'i0L "J*^' ji rjj^pg£
Runi stvari.
* Minister Aerenthal.  Cesar je zunanjega ministra barona Aehrenthala s .sklepom z dne 17. t. m.  povišal v dedni grofovski stan ter mu je poslal na Semernik brzojavno čestitko.
* Češka socijalna demokracija in „Arbeiter Zeitung". Znano je hu-ronsko vpitje nemških nasilnikov pod vodstvom zloglasnega Malika, kakršno so na Nižjem Avstrijskem in na Dunaju zagnali v zadnjem času proti Cehom. To vpitje je samo zaradi tega, ker se Cehi ne dajo več germanizirati, kakor se je to dogajalo svoje ča>e, temveč zahtevajo tudi zase narodno enakopravnost. Da radi tega razsajajo ljudje Malikovega kalibra ni čudno, novo pa je, da se je v Malikovo službo podala tudi »Arbeiter Zeitung«, osrednji organ avstrijske socijalne demokracije. Ta list piše med drugim sledeče: »Nasilstva proti Cehom so Nemcem škodljiva, ker se Ceh da za nemštvo pridobiti le počasi v prijaznem občevanju z nemškimi sosedi . . . Veliko mesto pridobi tudi v prihodnje stotisoče češkega delavstva za nemštvo... Desettisoči glav, že pridobljenih so za nemštvo zopet izgubljeni...« Vedno objektivna in vsem narodom pravična »Arbeiter Zeitung« se zavzema tu čiste nepokrito za germanizacijo češkega delavstva, stavlja se torej do ene vrste s tistimi, ki teptajo z nogami pravice nenemških in predvsem slovanskih narodov. Konstatiramo tu z zadoščenjem, da se je oglasil proti temu pisarjenju osred njega organa socialno-demokratične stranke češki socialistični tisk. Med drugim piše socialistični poslanec Hu-dec v »Pravu lidu« sledeče: »članek »Arb Ztg.» v/.buja in mora vzbuditi v češki socialni demokraciji veliko razburjenje in bo zvenel kot alarm-signal. Provzroči velik preobrat v na-ziranju, prinese pri mnogih ljudeh razjasnitev in ni ravno vesel preludij k našemu shodu, kjer se bo govorilo tudi o narodnostnem vprašanju.« — Kdaj bomo dožvali, da se bo tako pisalo in mislilo v »Rdečem Praporjo« ?
Telefonsko in brzojavna poročilo.
Novo kočevsko tolovajstvo.
Črnomelj, i 9. avgusta. Pri van-drnni Kočevei so si ustanovili v Lo-zih v Rožni dolini šulferajnsko šolo. «hi>i so Lazi na slovenski zemlji. Tisto hišo, v kateri je bila nemška šnl-ferajnska šola, je pa kupil pred dobrim mesecem Slovenec France Ha-ee. S tem nakupi.m je bila postavljena nemška šulferajnska šola izpod strehe pod kap. To je pa Lazarje tako vjezilo. da so naskočili po noči Haeetovo trgovino. Metali so v spal-nico in prodajalno po 7 kg težke kamne in polenu. Tudi so suvali s 7 metrom dolgimi drogovi skozi okna v sobe in prodajalno. Vse nametano kamenje tehta čez 3 stote in polen in rant je toliko, da hi dale blizu do 1 kubičnega metra drv. Lopovi so izbili Haeetu 3"> oken z okviri vred in vezna vrata, razbili so mu mnogo petroleja in raztresli ter poškodovali veliko blaga. Za Haceta, ki je na levi roki nekoliko ranjen, je bila veliku nevarnost, da ga ubijejo. Saj je padel pod njegovo posteljo, kakor hleb kruha velik in 4 kg težak kamen. Skril se je Haee pod streho iu s sekiro v roki čakal, kdaj da vdrejo tolovaji v hišo. Orožniki so aretovali nekega Vidmerja, ki ga je Haee či-sto dobro spoznal.
Spor med ministri?
Praga, 19. avgusta. »Narodni List v« javljajo, da je prišlo pri včerajšnji seji ministrskega sveta do ostrega spopada med češkimi in nemškimi ministri rad proti čeških demonstracij na Dunaju. List zatrjuje, da bo ta spor še imel posledice.
Razpust hrvatskega sabora.
Budimpešta., 19. avgusta. V po litičnih krogih potrjujejo, da bo hrvatski sabor razpuščen koncem meseca septembra. Nove volitve bodo tekom zime. Ako se banu baronu Rauehu tudi to j»ot ne posreči dobiti večine v saboru, bo takoj odstopil, k čemur bo ga prisilila madžarska vlada.
Nesreča vsled elektrike, t'orno, 19. avgusta. V Olgi na t u je električni kabelj padel na žice električne razsvetljave. Električne žiee po stanovanjih so se vžgale, luči so pogasnile. Iz med oseb, ki so skušale odpraviti nedostatek pri luči, je bilo 10 ubitih, 20 pa težko poškodovanih.
Mladoturki napravijo Izlet v Avstrijo.
Solun, 19. avgusta. Mladoturki so izvolili posebno komisijo, ki ima izvršiti potrebue priprave za izlet V Avstrijo. Mlado turski izletniki pose** ti jo najprvo Dunaj in Prago. Z Dunaja se odpeljejo preko Ljubljane v Trst in Reko. Potovanje   bo trajalo
, tri tedne. Udeleže se ga častniki in j uradniki.
Stolp se je podrl. Berolin, 19. avgusta. Vihar je podrl v Schonebergu ondotni stolp. Natančnejih vesti ni. Pravijo, da je mnogo oseb ubitih, veliko število pa ranjenih.
Protest turške poštne uprave. Carigrad, 19. avgusta. Turška poštna uprava je vložila pri svetovni poštni uniji protest proti temu, da se na otoku Kreti rabijo grške poštne marke.
Abel u I Ham idu ne za n pa jo. Solun, 19. avgusta. Vlada je od-I redila, da se imajo straže okrog vile Alatini. kjer stanuje odstavljeni sultan Abdul Hamid, podvojiti. Obenem je ukazala, da ?e nemudoma zgradi okrog vile 5 metrov visok zid.
Gospodarstvo.
Izključenje nemške industrije in trgovine na poljski razstavi v Censto-
liOVl.
Poljaki so priredili v Oenstoho-vi slovanske* obrtno in trgovsko razstavo, katere se je udeležilo do l/i čeških tvrdk. Izključili pa so Poljaki na svoji razstavi vse nemške tvrdke. Ta odločni nastop Poljakov je znamenit dokaz, da so Slovani prenehali biti stalni odjemalci nemške industrije. Glasno kličejo Poljaki svojim rojakom, naj ne kupujejo izdelkov svojih največji!: sovražnikov, ki na Poznanjskem ubijajo poljsko deeo, zapirajo poljske učitelje in kupujejo poljska posestva, da bi se moglo proglasiti Poznanjsko kot popolnoma nemško ozemlje.
Poznanjko se mlaja nemškemu vplivu in to žalostno dejstvo je vzbudilo poljski narod k obrambi na na-rodno-gospodarskem polju, kateri način samopomoči nam Slovanom pri današnjih političnih razmerah edino se preostaja. Sedaj pridobivajo Nemci del slovanske države s politično močjo, politično moč pa so si priborili na podlagi narodnogospodarske politike, ki so jo vodili sistematično in ki jim je pripomogla do kapitalov, ki jih potrebujejo sedaj pri brezobzirnem izvrševanju svojega nacionalnega programa. Najža-lostneje pri tej nenadomestljivi izgubi, ki jo morajo trpeti Poljaki, pa je, da se z ravno onim denarjem, ki so ga Nemcem dali zaslužiti Poljaki in Slovani, naseljujejo v poljskih krajih ravno isti izkoriščevalci Nemci. Stoletja trajajoč* narodna brezbrižnost je privedla Poljake do bolestne izgube, ki pa jo ni moči več odvrnili. Niso se brigali prej za mala ustanavljajoča se industrij, podjetja, ki so se polagoma razširjala na poljski zemlji, nasprotno, se pozdravljali z veseljem so te pionirje nemškega kapitala, te predstraže nemške gospodarske armade, saj so vendar ti nemški in-dustrijci nastavljali poljsko uradni-štvo, poljsko delavstvo in kupovali so celo od Poljakov domače surovine. Ti dobrodošli podjetniki pa so pridno nosili dobičke v nemške žepe in da nes so iz istega žepa potegnili nož. ki zadaje smrtno rano milijonom Slovanov. Niso več zadovoljni z milijoni in Z milijoni zlata, s katerimi je slovan. narod drago plačal njih delo in izdelke, danes že hočejo milijone duš onega slovanskega naroda, katerega ženejo v kulturno in gosi>odar-sko propast in iz katerega bodo v nemških šolah vzgajali janičarj? proti drugim Slovanom, da bi tako nagrabili zopet novega in novega plena.
L bogi delavec, oropan svojega jezika, rodnega doma, tega svojega največjega zaklada, mora biti sedaj globoko hvaležen svojemu tlačitelju, junaškemu Nemcu za skorijco kruha, s katero je poplačan za ono delo,' ki je ponajveč zopet namerjeno proti njegovim rodnim bratom.
Ta fakta nas silijo k premišljevanju in z gromovitim glasom bi morali pozivati vse avstrijske Slovane k gt>spodarski samoobrambi.
Najprej so na vrsti Poljaki, lu-žiški Srbi, danes Cehi, koroški Slovenci, jutri morda že mil Poglejmo nekoliko okoli nas, ali ne bije tudi nam dvanajsta ura i Ali nimamo tudi pri nas podjetja, in trgovske zavode, ki prihajajo k nam z ljubeznjivo postrežljivostjo in vljudnostjo se obenem s silno reklamo postavijo proti slov. podjetjem ter nam vsiljujejo v rok** svoje izdelke in s tem naše samomorilno orožje I Ali nimamo tudi pri nas podobnih podjetij, na katerih ni nič drugo slovensko kot pridevek »Ljubljanska« ali »Zagrebška« tovarna itd. Ali nimamo tudi na Kranjskem, Štajerskem in ostalih slov. pokrajinah mnogo podjetij, ki nam prodajajo svoje izdelke v lepem slovenskem ovitku pod lepozve-neeim slovenskim imenom, v resnici pa se za to krinko skrivajo naši sovražniki. Poglejmo le pazljivo na vse te »domače«, »kranjske« »Zagreb ške« in enake tvrdke in kmalu bomo videli, da se skrivajo za njimi naši ljubi prijatelji Nemei. Le poglejte, kako je odvisen slovenski delavec od
jeseniške tovarne, kako se godi ubogim slovenskim trpinom pri indu strijskih družbah na Štajerskem, kako se potapljajo slovenske duše v premoči nemških kapitalistov «u spoznali boste vse dobrote, ki jih prinaša slovenskemu narodu nemška industrija.
Ali nimamo primerov na porabi vsakdanjih potrebščin, kam se steka denar za milo, sveče, mast, le-ščila, cikorijo ild. itd.
Zato pa klieemo ludi slovenskim materam in gospodinjam, naj vari služijo za vzgled žalostne poljske razmere na P o i n a n j skc m ter se na svojih bratih Poljakih in Cehih učite, kako omogočite pomagati tudi slovenskemu narodu. Zavrzite v svojem gospodinjstvu vse. kar ni slovenskega ali slovankega izvira, ne dajajte več dobička našim smrtnim sovražnikom in izvršili boste krasen čin. ki Vas ho \edno blažil in Vam utrjeval prijetno zavest, da ste marsikatero mater obvarovala pred ufrrabljenjem njenega deteta.
Kolinska tovarna za kavno primes v Ljubljani je strogo narodno P« »djetje.
Poslano/)
Na adreso g nsdnčitelta Ravni karis, seda] deželnega odbornika ▼ Ljubljani.
Pred nekaj dcevi t=pm bil v „Šlo vencu**   napaden radi  Vaše  osebe in sicer na lažnjiv način
Pisal sem Vam že po posti, a ker ne dob;m odgovora, Vas. gospod deželni odbornik, javno vprašam: ali naj odgovcrim obširno, kai ste bili Vi v M kronegu, kemu da ste se zamerili, kdo Vas je spravil iz Mokronoga itd. itd. ?
Prosim da odkrito odgovorite, Če želite javnega pojasnila ali ne.
Peter Strel, trgovec.
Mokronog, dne 16. avgusta 1909.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko,   kolikor določa zakon
Ustna voda
EUODIIM"
i
Specijalite za Uaclile«-. .
I   4813   Glavna zaloga lekarna 55 j
L Oti. pl. Trnk6czy v Lublcni.
Umni so v Ljuoljani.
Dne 15. avgusta: Jakob Dobnikar, jjostač. 71 let, rapljeve ulice 2 Miklavž Dereani, zdravnikov sin, 31 . leta, Zaloška cesta «1
Dne 0 avgusta: Metod Babnik. zidarjev sin, 3 mesece, Dolenjska cesta 60
Dne 17. avgusta: Jera Bizovičar, posest niča, 89 let, < esta na loko 2
Dne 18. avgusta: Marija Stefel, zaseb-nica, 93 let, Radecke-^a  cesta    1. I car a
Kadunc. strežnica, 31 let. Poljanska cesta iu. V deželni bolnici:
Dne 14. avgusta: Mstej ZontiT delavec. 55 let.
Dne 15. avgusta Ivan Plaznik, vrtnar. aO let.
Dne 16. avgusta: Martin Krzen, dninar, 50 let
žitne oene v Budimpešti.
19. avgusta 1909 Xsw a—
Pšenica za oktober 19o9 za 50 kg K 13 69 RS za okt 1909 za 50 kg K 9 78 Koruza za septem. „ za 50 kg K 7*46 Koruza za maj -910  za £0 kg K 7C9
■fafctfT Nespremenjeno
'nt, nmd mor)9sn KM 2. Sr*dnjf meni 'M c ea*
18 ;s
19
sv. I 734 4
7. zj. 2. pop.
738 j?: 741*1
21 8 i brezvetr. ; jasno
18 7 si. szahod sk oblač. 20*3 si jjvzhod oblačno
Srednja   »čerajspj*   icmpe«ai»ira 22 3 norm  186   Padavini v 24 lirar. 0 0 mm Po noči nevihta.
jbfim prebil na (frak
pri Ljubljani.
3070 7
Mizarstvo
Sil# se zaradi smrti posestnika tako| proda.   3095 4 Podrobnosti:   JU Mnaer.
Plsnrlco
z lepo pisavo in event vešča stenografije,  m sprelme v notarsko
pisarno. 3 7a- 1
Ponudbe s spričevali in fotografijo na upravniStvo „Slov N*rodaM.
Prođi; ae     d ugoduiuu pogoji m ** nizko oeno
enonotlstropno htio
Salv pri LJubljani, Pol|ska cesta It. 20. 2.K96 -8
Poizve se v pisarni dr Frana Počka. odvetnika v LJubljani, Stari trp it 30.
ima, kdor bode kupil lepo
posestvo
z n'ivami, travniki, gozdi In živino, ffaprodaj le na Gorenjskem.
Ponudbe pod   »9991 na uprav.
rSlo7. Naroda.- 3047-3
Jščc se za neko parno žago
ki je zvezana z izdelovanjem zabojev V
Pozor! Brivci! Pozor!
e»4Bs* 8072 1
brivnica
se pri takojšnjem plačilu takol
Mesečno se zasluži 280 K Do tičnik, ki jo namerava kupiti, lahko asm nekaj časa pri meni dela, da se preprida, da se v resnici toliko zasluži. Več pove uprava. „Sov Naroda-.
SODI
prav MOtal ss vino pripravljeni, en del od žganja, v o >segu
O« 1 50-70 o« 1 180-290
h „100-120 „ „ 250-450 „ „120-100        „  „ 500-700
nadalje  sedi s  vratcl   ed 000, 000, 1100, 1100, 1500, 1000, 4000 la 5000 1 se dobe pa prav nizki ceni pri tvrdki
M. Rosner in drug
v  aLi <nbl|«nl     ws 84
polop Eoslerjeve pivovarne.
Prednost imajo taki, ki se v lesni stroki izurjeni ter vešči poleg slovenskega ali hrvatskega jezika tudi nemščine ali jaščme Nastop službe tako?: plača po dogovoru.
Ponudbe z refereLcami Daj se blagovolijo poslati na upravništvo „Slov Naroda" pod ^knjigovodja P. B". 3< 13 - 5
Steclienpferd
Bay-Rum
NajboUio vodo 10 glavo zlasti proti prhljaju In izpadan a las
I
964
Dobiva se povsod.
13
I .# \    111 mm
Za športi
II promet, f
Zaloga koles
Pich, (Styria), giobns, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov.
llzposojevanje koles j
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
b    solidno in ceno«
2954
Karel Čamernik
fjnbljana, Dunajska cesta št. 9.
i
Zaradi uvedbe
jOliver'
brzoplsolnego stroju z vidno pisavo
(oklopni model)
so bili tile stroji izločeni in se oddajo prav ceno: 3056—3
1 stroj ttadervood
(dobro ohranjen)
2 stroja Smith-Bros
dobro obranjena)
Ogledajo >^e lahko pri generalnem zastopstvu Oliver za Ing monarhije
LJubljana, nmio$ieeua c 20
f
ve
m o/erravatto
S zeleznafo Kina-Vino
Hizij ©nična razstava n* Duaaiu 19O0: inje in čutni k Klati kolajni.
Driftvno odlikovanje in častni diplom
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom = -- in malokrvnin
zelo priporočeno od zdrav niških avtoritet al ol
Tvornica stroja«, železo-in kovino-livarna, kotlarna
G. TSnnles
tjnbljana.
S019 3
Turbine Francls-slstema Kotlarno, Parni kotil vsakovrstni stroji Tronsmlslle
tudi največjih konstrukcij
ta ko i meno vani brst, aerssaml in
kaci z 80° o učinka z amerikansko regulacijo.
vseh sistemov, prespale! (Oberhitzer) in ogrevala (Vorwarmer) itd )
in za as prave sag naj natančneje izvedbe.
za prevažanje blaga
Železnice no žitno vrv
Nova hiša
0 trpovlno, vrte m In poapodaraklm poalop|em nlian L|nMlono a o proda. Cona 30 000 kron.
Ponudbe pod A. A. na upravništvo „Slov. Naroda". 3C51-3
Jtče j o se
agent je
Iznrienof*
305O—2 V
sprejme takol Jakob Proželi, vodovodni instalater ln ključavničar ▼ Novem mosta, (Dolenjeko)
Proda ao takol *el° ^obro ohranjeno
Poisve se pri
Dnnsjski ce ti.
kolo
Čamernlkn nn
3053-3
3zborna Vina
Veliko mil onsko podjetje išče spretne zastopnike, ki imajo dosti privatnih odjemalcev. Sposobni, zanesljivi ljudje, ki hočejo zaslužili nekaj sto kron, naj svoje po- \__
nudbe z oznako dosedanjega delovanja < fde6a istrska lastni pridelek od 20 pošljejo  pod  ML»p zaslužek 77981" ni    j    ~- „ ,   - . ,r 7
aaeatao ekspedicijo M Dnke|eti nsel. d* 24 K hl od jb 1 DaPrpJ frftoko Dunaj It- 30 4  3 j
Ceno
perje
sa|amčeao novo ta brez prahu, kilo si- i vega perja, puljenega K i 4o in boljšega K 2 40; kilo polbele^a perja, puljenega K 4- , kilo boljšega belega perja puljenega K 6* , prima belega perja, kakor puh K 8 —, kilo velepnma napel puha. belega K 10 — ; kilo napol maha, sivega K 5 2 , kilo puha sivega K 6 — in K 8 —, kilo puha sivega K 10—, kilo prsnega puha K 12—.
»Narejene postelje«
iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega j ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost j 170x116 cm z 2 zglavmcama, te dve 80x58 j cm. zadosti napolnjeno, z novim, sivim, \ očiščenim, košatim in stanovita m Derjem j K 16—, napol maha K 2o —, maha K 24—, i pern ca sama K 9 —, 12—, 14-—, 16— ( zglavnica K 3—, 350, 4 — razpošilja po [ povzetju, zavojnina posebej, tvornica za posteljno perje 1594—18
Ant»wi A*oleduak
Oras, Mariahilfstrssse 11E
prstsja Sieclele dobijo se pri
Antonu Vatta, Sicciole.
ilttra.f C48—2
Proda se
vsled nagle str rti lastnika mehanična
mizarska delavnica
na VOdaO  aro  v   zelo prometnem kraja na Garea|skcm Pojasnila daje   oi^arna Blažila Kamenska v Ljubljani, Sodaijske
ulice št 4. 2982—4
Kauorna ,lllr Ho*
UiibUana, Kolodvorske ulice ZZ
je vsak dan
IBI13
■ 2-4 krone na dan g§ stalnega zaslužka.
Iščemo za prevzetje pletenega blaga h r. osebe, ki bi na našem stroju delale doma sa nase pod je t) e. Pred-znanja ni treba. Pouk zastonj. Od- g&l daljenost ni zapreka Z majhnimi m im naoavmmi stroški gotova ok«l- ™" stenca Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko m ugodno delo 00 vsakem položaju Zahtevajte vsekakor naš prospekt. 650 *4 Domača industrija trikotaže, Zagreb, Hica 98 13. Naša zastopnica v Ljubljani je gospa Ivanka Murmaver, Sv. Petra nasip it 07.
•vso noč odprta
ter se toplo priporoča slavnemu občinstvu. 30?8-s
Dr. I. Geiser
3.60-?
■ ordinira.
m
B
^^^^^^^^ V^
C. kr avstrijske  ifjf   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
o/ot|avon
raa   c»«l M
Odhod is LJubljane (Int. tel.)
7*03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, drž. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec.
7*20 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo. Stražo-Toplice, Kočevje.
e~2e dopoldne. Osebni vlak v Smeri: |ese-niče. Beljak, (čez ?o%ožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
H*aO dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel ,  Gorico, j drž. žel.. Trst. c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
■S2 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
8a28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel.. Gorico, drž. žel, Trst. c kr drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
0*23 z veder. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
7*40 zveOer. Osebni vlak v smeri. Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbil, Beljak, juž. žel., Gonco, dri. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel,, (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
5*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. Žel., Trst, c. kr. drž. žel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan).
Is Mabl|aae (državne železnice) t
7-aa zjutraj rJOsebni vlak v Kamnik, ros popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zveoer: Osebni vlak v Kamnik.
•   vee am § tm
lO'SO ponooi: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih)
Prtned v LJubljano (talne železnice):
7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan Prage, Beljaka, juž. žel , Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8-52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straic-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
tl*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žeL. Jesenic, Tržiča
2*08 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4al6 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podre žico), Gorice, drž. žel , Trsta c. kr. dr: žel., Jesenic, Tržiča.
6*40 zv*eer: Osebni vlak iz Berlina, Drai-dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic.
8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drž. žel., Jesenic, Tržiča.
0-07 zvečer : Osebni vlak iz Kočevja, StraJe-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
IC08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. dri žel , Gorice, drž. žel , Jesenic.
Prihod v Lfnbllano (državne železnice) 0*40 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. 10*00 dopoldne: Osebni vlak iz Kammki OaIO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. 0*00 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika (Le ob nedeljah in pramikih).
Časi prihoda in odhoda so navedeni v sreduj* evropejskem času.
C. kr. iržavBO-želeiniško ravnateljstvo v Trsta
lifablfaaska kreditna buka v Efualjanl.
Podružnic« v Spi]+tu.
:^ sprejema
•tov. t.
Podružnica v Oolovcu.
tor jih obrestuje
Podružnioa v Trstu, po Čistili
14-94
IsdaJataU la oicoToml vointk ■••to Ifnetnelemoen.
In tlak »Narodne
2834
^7646896
477
4264