t a totto*-_________i muim. i miti a Mm m. u. im »Slovenski Narod* v*lfa p# p+*tls a Avitio-Ogrsko: u Ncmdjo: MkMeto tkaptj Mprcj # K 40 I celo leto naprej .... K 45-Cetrt leta * " ." * I 10— I " Amcdko in vse druge delele: ■t mesec „ .... 3-50 | celo leto naprej . . . . K 50- - Vprtšanjcni glede Inseratov se naj priloži z* odgovor dopisnica ali znamka. 9prawuUfr« (spodaj, dvorišne levo). ftnaflora ^ll:a tt 5, teloloa £L SS. »••I« vuk imm svsAsr Uvstati a#i*i|« ta »raialk*. S***** fC ri^UMt° P° poraMjenem prostoru in slcer* 1 aot visok, tsr 54 mm ilrok prostor :enkrat pa 12 vIil, dvakrat po 11 im., tfikrat po 10 *. poslano (ciiak prostor) 30 vln., parte in zahvale (caak prostor) 20 ?1a. Pri večjih inserci|ah po dogovora H©?1 urotaftl na| soiljejo airoćaias tei*# ^a» •• aafcasaUL ~Mal Ra stao pisaeae aarsćbe brez paslatre iessrja se ae m*rem* alkakor ssiratl. „Naroda a Hučim*" Ulafoa At. SS. .Slovenski Narod« velja v I4«M|asl dostavljen aa dom ali Ce se bodi ponj f celo leto napraj . . • . K 36— I četrt IcU „ .■*$£&£ 9 9w po* let«......18-— | na mesec „ . . . . 9 3-— Poiamaina Itevilka valja 2O vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo« Ur*4aUtro: Kmmllora milom At 5 (v L nadstr. levo), tftltltm *t 4* Praznik naših žen in deklet. Slovenske narodne žene in dekleta slovesno izjavljamo, da smo z dušo in srcem za majniško deklaracijo Jugo-slovanskega kluba ter zahtevamo v habsburški monarhiji ujedinjenje našega slovensko - hrvatsko - srbskega naroda. V strašni vojni nam krvavijo naša srca iz tisočerih ran, na bojiščih nam padajo ljubljeni možje, sinovi, ocetje, bratje in zaročenci, doma nam beda in trpljenje naših družin nalagata neznosna bremena. Naše solze, naša tuga, naše trpljenje ne morejo in ne smejo biti zaman. Svoje gorje pola-gamo na oltar svojega naroda, Solze in bol slovenske matere, žene, hčerke j in neveste morajo biti skupno s krvjo i slovenskih mož in mladenicev odkup- j čina za ljubljeni narod, da tuđi njemu ! zasije solnee svobode. j Zavedajoč se svojih dolžnosti kot varuhinje slovenskega domaćega ognji-šča, zahtevamo v svojem imenu, v imenu svojih dragih na bojiščih, v imenu svoje dece, za ves naš mili rod ujedinjenje, samostojnost, ne-odvisnost. Hočemo, da bodo naši otroci srečni in svobodni občani svo-bodne Jugoslavije. Pozdravljamo naše narodne po-slance v Jugoslovanskem klubu. Izre-kamo jim svoje priznanje za dosledno in neustrašeno delo v smislu deklaracije ter globoko obsojamo vsako kršenje jugoslovanske solidarnosti kot narodno izdajstvo. Iz dna svojega srca si želimo slovenske žene miru. Resničen mir prinese našemu narodif le zedinjena Jugo-vija, kakor jo zahtevajo naši poslanci v svoji deklaraciji. Izjava slovenskega ženstva za majniško deklaracijo. • Odprla so se vrata kmetske hiše in gospodinja je stopila na prag: »Za-slišala sem glas; glas jugoslovanski.. .c Vsa okna mestne hiše so se odprla in pokazale so se ženske glave in dekleta so rekle: »Zaslišale smo glas; glas fujTOsIovanski . . .* Kdo je poklical naše ženstvo na plan? Kakor sam Duh naše zemlje, je jugosiovanska mi^el, že davno pripravljena in vztraino gojena, vzrastla med nami in zavladala v vseh srcih. Naše žene in hčere so začutile novi čas. odprle naše domove in stopile od svojih osmjišč. da pod velikim nebom zapalilo žaren kres, ki bo grel vso našo veliko domovino. i\a stotisoce slovenskih jugoslo-vanskih žen je spoznalo, da je naša sreča mogoča le v svobodni domovini ter je podpisalo jugoslovansko deklaracijo. Spoznala je to ne cna žena, ne en odbor, ne ena stranka, marveč vsa masa našega ženstva. S tem je žen-stvo storilo epohalen korak, vreden velikega časa. Ko so živeli naši dedi, so hodili Prešerni, Gaji in Vrazi po jugoslovun-ski zemlji, sami in osamljeni, kakor Adam po raju, predno je bila ustvarje-na Žena. Ljubljana se je zbirala na pleše v Casini; \ raz je videl tam vitke postave, lepote, vredne, da rode Spasitelja, a duše v njih ni bilo, narodne zavesti ne. ?n zasolzelo je moško oko , in v biser njegove solze je kanila kap- j lja življenja iti Slovenska žena je oži-vela . . . Plesni redi s slovanskimi napisi so bili kakor slaščice, ki vabijo. Vabile so tuđi »Pesmi in pripovedke«, posvećene »milim Kospodjnm in devoj-kam ilirskim« (Vukofinović), pesri^ki prvenci, posvećeni »krasnomu sp^In jusroslavjanskosra naroda« (Prcrado-vić), in pesmarice, poklonjene Jugoslo-vankam (Razlag). Močni tovariš Lj. Gaja, grof Janko Drašknvić pa je (18-35) izpregovoril *ein \Vort an Tllv-riens hochherzige Tochter« ter rekel: »Istina je, ki jo potrjuie zsodovina vseh časov, da se more izobrazba naroda najbolje presojati po tem. koliko spoštujeio ženske nacionalni jezik, in da je njih milost najmočnejše gonilo vsega Človeškega dejania in nehanja. Zato blaaror narodu, za katerega irte-tq*q s:ore tuđi ženske!« Tako so snu-bili Slovani preporoditelji ženske «rvo-jesra časa, da bi stopile z njlmi v kolo slovansko ... J Na Slovenskem se je prvi vidni uspeh pokazal pred kalrimi 70 teti. leta 18-18. Velik čas je bil leto 1843. V Parizu je izbruhnila revolucija: italijanski nacionalisti so začutili, da je tuđi n?im udarils ura deranja, ter so se v pnntu dvi^rnili zoner Avstriica R^decke^ra, ki ie komandiral v Milanu. Vihar je za-bučal po fT\Tor»i ter s silo odnaša! za-starele misli. V Prasri se ie sestal prvi slov?"«ki kongres. Ne vinar, le mhel vetrič ie zave! t"*1f po slovenskih livn-da!^. dotle mrtvih in vzklilo je par cvetk. Pir SToverk ie zanelo slovanske pesmi. V Celiti -> Fnni flan^mann-va vzkliknifa: >Venča se velika m?ti Slavan; zanio ie Oorenik^ Tosinina Turno£r?dsVa. vjrlobTiena v prirodo, z mcfrlro pnbožrostio opisala slo-vanslco fu«astvo, Vomrronirala je fn peta in «!nve^e^"a T^n^Va srca, ne vaio*n, sli?nti slnvenski ženski fci"*. so bila jj^ni^nn, da ie v^tn'n »nrnrokinia «^!o-vnnska". »čudo croi^mo med devami sTovaTisidmi«. Odzivale so se je komaj slično Vekoslava OWakova \z TJnbl''1-ne. Lji!r!r"ila n. od Ptnia in MiTi-^n 7„ iz Kran^ke. Dramila se ie že tuđi Lu- jiza Pesjakova. Lavoslava K r s n i k o-v a, ki je v Ljubljani nastopala, je z glasom »šumu vod podobnim«, pela: »Jaz sem mlada Ilirka«, a umrla je že v svojem sedemnajstem letu (1850); mladi Razlag je ob njeni smrti tugoval za ; »jasno zvezdo, ki je veselo razsvetlje-vala mračno noć in s svojo sedmero-glasno liro budila v prsih hrabrih bratov in milih sester ogenj za veličastno mater, za domovino premilo«. Isto leto 1S48., leto avstrijskih revolucij, je Srbom dalo pesnico Milico Stojadinović-ko: »Srbkinjo«. S svoje siavonske Fruške Gore je osemnajstletna Milica i videla goreti srbska sela onstran Dra- j ve, zažgana od Madžarov, in zaobljub- 1 ljala se je, da pojde s guslami v roki v | srbski tabor in z njo podžge jezo in hrabrost v srcih srbskili borcev. Pa prerana je še bila pomlad; oštre sape so jo vzele. Kakor simbol splošne politične smrti, ki jo je prinesel Jugo-slovanom prerojeni ahsolutizcm, je rana .^mrt 2\ letne Turno.^radske in 17ktne Krsnikove. In ni bilo več sli-sati ženskih pesmi. Sevcda to, kar je z njimi takrat zaspalo, to ni bil nikakršen ženski pokret, nikakršno žensko gibanje. Kar nam je ona doba dala in zopet vzela. to s obile le poedine Slovenke, redko sejane »rožice«. Dandanes imamo žensko organizacijo, ženski pokret, ki ga ne morejo več uniciti ne absolutizmi ne vojaške diktature. In če bi tuđi takrat, pred 70 leti, ne bila padla slana na mlado nacionalno življenje — ženske one dobe, ki so se kakor trnulčice budile iz sna, bi ne bile dale tega, kar ste nasr dale, Slovenke, sedaj. V onih ređkih mladenkah leta 1848., vse samih pevkah in pesnicah. se je zrcalila sentimentalna romantika onega časa: v bledi mesečini ^so pele čustvene pesmi ali pod cvetjem višenj sanjarile . . . Naš čas pa zahteva in že ima ženske, ki Ijubijo »jasne dneve« fn mesto spominskih albumov z medlimi verzi — pišejo iusroslovansko deklara-ciio o svobodni drža\i Slovencev, Hrva tov in Srbov. m Cenirno umetnost, pa najsi jo ženske izvršu?ejo ali so ii predmet. Toda vse o pravem času. Naša narodna, naša nacionalna umctnnst nam ie ustva-rila divni lik Kosovske devoike, usmi-lienke, ki leci na Kosovem Polju ranjene iunake ter jih kreni z belim kruhom in z niinim vinom. Lenota in dobrota je to, vredna, da \n umetnost kaže tMemu svetu, ki pozna le krute Kriemhilde in Brunhilde! Žene vežejo svet, kjer ga moški tr-gajo. Internacionalna humanost je njih lastnost. Tej zahtevi so naše ženske za-: doŠČale v preobilju ter povsod na na-| cionalnih mejah bogato darovale tuđi tujcu. Jugoslovanska deklaracija jim je vžgala naš nacionalni znak, ki bo i njim samim in tuiim rodovom pričal, da ! so tuđi Jusroslovanke spoznale: »Tuji j (jezik) spoštuj, s svojim se diči!« J Odprla so se vrata kmetske hiše in na prag je stopila gospodinja. Vsa okna mestne hiše so se odprla in pokazale so se ženske glave. Naše žene in dekleta so posrledale v svet.prvič v veliko javno življenje in tu jih moški kot en?kovrcdne detevke iskreno pozdravljamo. Ne bo zato usrasnil ogenj naših ojrnis*č — veno sa fcočemo čnvati — le lepše nam bo biti v naših domovih, ker nam bo v njih sijalo solnee svobode. Ko boste jutri fzročale predsednfku Jusroslovanskejra kluba sliko nacional-necra svojega ideala, bo vse Juposlo-va^stvo t)os1v5?.lo Vašo teiavo: »To je na^^ Inir-ezen in na?a moče ter z Vnmi vrei bre^obzimo korakalo po zacrtani poti naprej . . . Treznj glasovi. »Osterrelch rmiss zerschlagen ■w*erden, um neu zu erstehen!« Kdor čita poročlla o nemlkem zbo-rovanju v Gradcu 19. t. m. proti usta-novitvi jugoslovanske države, bi kmalu mislil, da so izvajanja teh spodnješta-jerskih »Nemcev« v resnici mnenje in prepričanje vsega nemštva. Skoro isto-Časno pa je dospel do nas pristen nem-ški glas, ki nas uči drugače. Drž. po-slanec dr. Rudolf Ritter Lodg-m a n v o n A u e n je spisal malo bro-šurico z naslovom »Die Autonomie und ihre Bcdeutung tur Osterreich-Un-jrarn«. Poslanec Lodgman zastopa v drž. zboru severočeško mesto Usti n. L. (Aussig). Po politični barvi je nem-ški naciionalec. Vzlic temu pa je eden izmed redkih drž. poslancev, ki se ne klanjaio vsenemškemu terorju, ki jim pogleda ne zp.stira motna megla in ki ob vsaki priliki neustrašeno izrekajo svolo sodbo o polit, položaju — v prid nvstr. nem§r\ru in v korist te! državi. Zakai vzlic svojemu nemštvn je Lodg-man predvsem črno-žolt do mozsra. Tem pomemhne?s*a so njesrnva iz\rajan-ja v navedeni brošuri, katerih glavne misli naf tu podamo. Pisatelj izreka oštro kritiko o nemški politiki sploh. Ugotav- lja, da so Nemci sploh nepolitično ljudstvo ter da se ne moremo misliti slab* še politike, ako preiskujemo predpo-goje, s kate rimi so nemško državo vedli v sedanjo svetovno vojno. V Avstro-Ogrski so si narodi v boju med seboj in proti državi kot dozdevni za-, tiralki njihovih narodnih želja. Tu gre za državo samo. K temu priđe proti-slovna politika Nemcev tostran Litve, ki so, prej ustanovitelji in oblikovale! države, sedaj po večini zastopniki naj-konservativnejše ohranjevalne misli ter; so tako opustili vsako vodstvo v politiki. Ni prezreti nesmotrenosti vlad, ki, nihajoč mej Nemci, Slovani in Romani, smatrajo državo za podedo-vani fideikomis in mislijo, dai imajo svoje vladarske pravice z geslom divide et impera najbolje zavaro-vane, pri tem pa žrtvujejo kos za kosom državnosti, ne da bi znali spraviti rodove. Čas jih prehiteva; misli, ki so bile včeraj državo ohranjujoče, danes nišo več; nove ideje so nastopile, ki pretresajo svet. Le kdor jih zna vzprejeti in državo prilagodit i novim pojavom, zasluži ime vladajočega. Nravni temelj A vs tri je leži vzve-zi mej zahodno in iztočno ev« ropsko polovico, njemu odgo-varja njen pestri sestav in njemu bi morala odgovarjati tuđi drž. ustava, kl ne prenaša niti slovanskega, niti nem-škega gospodstva. Ta ustava bi morala v državi se nahajalo-če narode gospodarski in politično zainteresovati na njen em obstoju, tako da b! brez vnanje sile in prosto-voljno pripoznali državo kot temelj svojemu obstojtt, Temu danes ni tako. Samo pesniki pn^ vijo, da je vojna vzbudila avstrijsko domovinsko misel. Suhoparni zgodovi-nar vidi v tem samo pobožno željo in gleda samo eno vse zedinjujoČe misel v državi: averzijo proti vsemu, ka« Je nemško. Autonomija ali samouprava, naro* dov na skupnem gospodarskem ozenv-Iju ni samo v toku časa, ampak tuđi v smeri dosedanjega razvoja. Njemu sa vroča želja po birokratski-centralistič-ni upravi ne bo mogla upirati in onemu bo v bodoče pripadala vloga voditelja* ki bo, dalekoviden dovolj, stopil na čelo razvoja. 1867. je bila usoda države zapečatena: prej enotna država s svo jimi provincami je razpadla v dvojei avtonomnih oblik. Nemci so mislili, da1 bodo v drž. zboru obdržali večino. Pa1 že »železni obroč« je dokazal nevzdrž-nost decemberske ustave v smislu nem-ške hegemonije. Pomagati so si hoteli z avtonomijo »Reichslande« Bosne in Hercegovine in z odločitvijo (Sonder* stellung) Galicije, Dalmacije In Bukovine, ki so jo v linškem programu za-« LISTEK. „Hanka". (Zofka Kveder: »Han ka«. Vojni spomini. Moderna knjižnica zv. 50—52. Zagreb 1917.) Ali se vam ni zdelo v teh časih, da ljubite ljudi bolj nego preie, da se vam je razširilo srce, da bi delili dobrote na vse strani, da bi o!aj§ali trpljenje, da bi vsaj za trenutek pozabili Rorje, ki je polnilo svet okoli vas? Ali se vam ni zdelo, da bi pisali pisma nekomu, ki je blizu vašemu srcu, da bi mu povedali vse to, kar je ležalo vam s tako težo na duši, in če bi ne imeli človeka, ki bi vas razumel, bi pisali neznanemu prijatelju ali prijateljici, ki bi razume! vašo bol? Ali se vam ni zdelo, da bi bilo treba povedati svetu nekaj lepega, nekaj velikega. nekaj, kar ste slutili v srcih vseh, ki so vas obdajali in bi hoteli reci to tako, da bi slišal ves svet tako glasno in odločno, da bi morali poslušati vsaj za trenutek, obstati in pomisliti, in \fi morali spoznati veliko resnico? In mogoče ste pisali dnevnik, in ste vani polagali svoje misli, ker je bilo nemogoče nositi v srcu te grozne misli, ki so vas spremljale iz dneva y dan. JViosoče ste pisali, pa ste prestali, ker je bilo nemegoče povedati vse to, kar se je dogajalo okoli vas. m Ah pa ste pisafi samo v srcu, ker niste naš i izraza grozni sedanjosti in ste caxaii konca, ko bo vse to j^reSIo ifl bo mo- i goće mimo pripovedovati svoje spo-mine. Tako smo preživliali te ?asc in smo strmeli predse kakor v neskončen pro-pad. nad katerim miliioni plešejo krvavi ples in propadaio v smrti, ne vede od kod in zakaj. Iskali smo Ijudij. ki bi enako mislili z nami, da hi morrli vsaj za trenutek izraziti svoje micli, da bi vsaj enkrat slikali to. kar smo mislili sam'. Iskali smo knjig. ki bi nam sro-vorile po srcu. da bi v njih našli utehe in pozabTenja: Iskali smo časonj^ov. kier bi našli novih poroćil. novih mrvli in ide], ki bi vodile v oni jasnejši svet iz teme sedanjosti. Iskali smo in tnko redko smo našli to, kar smo hoteli slišati. Isknli smo in ne samo pri nas. Ako se je komu po-sreJilo vspJ približno rovedati to, kar se je godilo v nas in okoli nas, je šel njegov glas od ust do ust in knjiga iz rok v roke. Tak uspeh je imela n. pr. knjiga »Osrenj« od franeoskega pišate-lja Barbussea. Barbusse se ie udele-žil onih groznih bitk v začetku vojne na franeoski fronti in je podal v svoji knjigi popis voiakov in življenja v strel-skih jarkih: njegova knjiga je prava fotografija fronte. Popisano Je vse tako realno in resnično. da so mnogi le s te-žavo čitali do konca. Kritika je očitala pisateljj. da ni našel v tem krvavem blatu nobene zvezde. ki W svetila v to grozno noč, nobene misli, ki bi kazala re?ilno pot nobene besede, ki bi ozna-niala zmago, očišćenje, odrešenje. In vendar je ta roman doživel v kratkem času več izdaj po 100.000 izvodpv, iz-šel je v Bemškem, češkem, poljskem in I | madžarskem prevodu: Zakai? Ker je | povedal resnico o fronti. I mi smo dobili knjigo. ki nam rovori resnico o tem. kar se je godilo za fronto. Ime ji je »Hanka«. Izšla je iz naših iugoslovanskih vrst napisala jo Je slovenska pisateljica. To je knjiga, ki je pisana iz tisoč in mfliionov src. kn'isra, ki smo jo tolikrat iskali v teh tcžkih čneib. kniTsra. ki nam -jrovori vso resnico sećnnie dobe. To je vsklik bolesti in onih jrlobočin trpljenja, ki mu mi tolikrat ni^mo na^li izraza. Treba ie bilo poguma in odločnosti za tako delo, zato moremo biti tem bolj ponosni nanj. Gotovo ste čitali knjigo: »Pisma. ki ga nišo došla«. Čitala se je v vseh svetovnih jezikih in je bila posebno priljubljena v ženskem svetu. To so bila pisma polna čustva Ijubezni in življenja — toda on jih ni čital nikoji, ker je med tem padcl. Toda ona »Pisma« so bila pisana na Kitajskem in so nas zanimala samo kot oni daljni svet ki vabi vsled svoje eksotičnosti. Tuđi Hanka piše taka pisma, dnevnik prijatelju, ki se nahaja na ruski fronti in pade. ne da bi bil prej zvedel o tem, kaj je dožive-la Hanka. Toda dežela. kjer živi Hanka, ni eksotična orijentalska pokrajina, kjer se da mirno sanjati o Ijubezni in življenju, ampak dežela groze in trpljenja, kjer umiraio tisoči, kjer propada zemlja pod udarci topov. kjer beže matere in otroci iz tihih domov, kjer vlada samo trpljenje, beda. smrt. In v tem je bila nevarnost za knjigo, kajti to je tista bolest ki smo ji vsi zaman iskali izraza. In ravno to. da je pisateljica to | bolest izrazila v polni meri in da je našla pot v boljši srečnejši svet daje delu stalno veliko vrednost Vem, da ne pojde ta knjiga takoj po svetu v sto-tisočerih izdajah kakor »Ogenj«. da ne bo ležala na vsakem damskem budo-arju, kakor »Pisma, ki ga nišo došla«, a to ne zato, ker bi si knjisra tega ne zaslužila, ampak zato. ker je izšla iz duše malegra naroda. A zato je ta knjiga tem bolj naša. Sicer pa sem prepričan, da ne bo dolgo. da si io bodo prevedli Ćehi in posebno Poljaki, kl bodo v nji imeli gotovo eno najlepših knjig svojega sedanjega trpljenja. Knjiga je pisana hrvatsko, a to nas ne moti — upam, da jo bodo čitale naše žene z isto ljubezniio. s katero je bila pisana. Junakinja romana je sicer Poljakinja, dogodki se vrše na severu od Karpat do Prage — toda pri vsem nehote mislimo na našo domovino, vse to smo doživeli tuđi pri nas in vse. kar se govori o Poljakih, velja mutatis mutandis za nas. Roman je pisan ob času, ko se o dogodkih ob Drini ni smelo govoriti in je bilo Komaj mogoče upati, da borno, v doglednem času smeli govoriti o tej veliki bolesti. Tuđi slovenska zemlja takrat še ni bila prizoriSČe onega velikega trpljenja, ki ga je prinesla fronta ob Soči: tako ie imela pisateljica več svobode, da je mogla govoriti odkrito in brez straha. »Ta roman sem pisala leta 1915. — pravi pisateljica — da bi popisala to-kratno razpoloženje za fronto, čustvo-vanje, bojazen, obup in stran in one-moglo ogorčenje, ki je takrat mučilo naše duše. — Od takrat se je mnogo izpremenilo. Zrastlo je trpljenje, toda vzrastle so tuđi nade. Verujem. da nifi en narod ni zaman prelival svoje krvi Ne Poljaki — ne mi JugosJovani.« Roman je pisan v obliki pišem« Hanka je Poljakinja iz bogate poljske hiše, poročena je z Nemcem Bergom in ima z njim dvoje hčerk. Jadvigo in Sta-ziko. Bila je srečna, na videz srečna. kakor na tisoče žensk, ki se poroče v mladih letih in žive zvesto možu in svojim otrokom. Toda počasi je priha-jalo grozno spoznanje — da je ta sreča samoprevara. Hanka se je zanimala za poljsko zgodovino in je pri tem spoznala Kazimira Staszinskega, ki je bil mož velikih duševnih zmožnosti. Tuđi on je ljubil zgodovino, bil je priljubljen vzgojitelj mladine. Tu je prišlo vojna. Hanka hiti d6mov, v Krakov — Sta-szinski mora na vojno. Na potu vidi Hanka prve grozote vojne — beg ljud-< stva, vrvenje na kolodvorih, naval na vlake. — Doma priđe do nasprotstva med njo in možem, kajti on je Nemec, ona je Poljakinja. Otroci so njegovi Obe hcerki pojdeta v Draždane. Začno se oni veliki beg iz vzhodne Galicije* Grozni prizori dan na dan. Kako krepko in plastično so popisani ti nepopisnl prizori trpljenja in bede! Begunci se množe. Tu priđe nov udarec. Hanka te-» ye, da je bila varana. Loči se od rodbine in odide v Prago. Tam se posveti človekljubnemu delu, da bi pozabila lastno gorje. Njena mati ie ostala v Karpatih — trije bratje so na fronti. Hanka piše svojemu prijatelju Sta-szinskemu o vseh teh dogodkih s o vsera, kar trpi narod in domovi©*. M- Stran 2______________________________,____________________»SLOVENSKI NAROD«, dne 23. marca 1918. 6», štev titevall v vantvo svojega gospodstva. L, 1907 jim je pod rio vse nade. Sicer so Nemcera priznali več mandatov. ka-kor jim po Itcvilu ere, toda v e č 1 n o instemuplivna upravo soia redao Izgubili. V prvih časih vojne si je Avstrija Đomacala i prelomit-vijo ustave in a i 14. Nemškt poslauci ftc temu ne samo da so molčali. ampak ćelo pritrJevaJi, ko jim je vlada Stiirf> khova bila obljubila, da uporabi svojo silo v smislu nem-ško - ceetralistlčne države jVojna pa je trajala le predol*o in pred zmagonosnim pohodom demokracije si stara Avstrija ne bo mogla za-tonlti oči. Nemci naj premišljuje.io. ali fiočejo še vztrajati na bajki, da je po svoji večini nenemška Avstrija nem-ika država in da Nemčija nadaljuj svojo pobismarkovo politiko, ali pa da spoznajo pomen avstr. države kot posre-Uovalke med zahodom in vzhodom in da uravnajo svoje stališče napram tej nalozi. Decemberska ustava se je morala spodtakniti na svoji neodkritosrč-nosti, pa tuđi na tem, da je bila usoda Avstrije kot nemške države odločena 2e L 1866. Danes Nemci ne stoje več nasproti manjvrednim narodom, ampak prav vsled ustave sklenjenim, na-fodno-zavednim enotam, ki ne samo da ne pripoznavajo dozdevnega gospodstva Nemcev. ampak vznemirjajo nem-iko jezikovno ozemlje, pri čemer jim dobro služi njih gospodarski razvoj. To se kaže pri Cehih, pa tudl pri Slo-▼encih. Slovenci so deljeni na kronovine Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko. Zahtevajo narodno ujedinjenje na samostojnem ozemlju, so torej načelni na-sprotniki obstoječih historijskih deželnih me ja, dovim to štajerski in koroški Nemci kronovin-ski avtonomisti. Na Stajerskem in Ko-roškem se obraČa politika Slovencev proti Nemštvu, na Kranjskem so nesporni gospodarji deL uprave, na PH-morskem so v boju z Italijani in tvorilo s Srbo-Hrvati 53 odstotkov prebi-Talstva. S temi stremijo za zvezo v ju-gosiovanski državi ter jih v tem stremljenju podpira na eni strani negativna politika Nemcev, na drugi strani hrvatska politika Madžarov. Njihova zve-2a s ćehi se protivi potrebi, da odstranio deželne meje in zamore obstajati le. ker jej Nemci ne morejo priti z raz-krajajočim sredstvom enotnega nem-$ko-avstrijskert$-v^em ie treba u«:otnviii. krto r»nn?»da temu. kdo o^emti na^od*. Zn^^'i^o za Avrtrifo ie, đa se to 'e ni z^ocMio. D**-fava se je skrVio oribala, da bi vf-dela narode, to 11 Je posta- dimo vse trpljenje žene. matere, sestre. zaročeake. Trpljenje se množi. Mati nmrje v Karpatih: zblaznela ie pri mis-lih na svoje sinove, ki jih je iskala po svetu. Najmlađi brat Jan je ranjen: pri-peljejo ga v Prago. kier umira v groznih bolečinah v rokah svoje sestre. Hanka se posveti 1elu za otroke. Vse nieno Življenje je posvećeno veliki Iju-bezni do Staszir.skega. in delu za ne-srečne. pregnane, zapuščene. obupane. V svojih pismih govori o sedanjosti in bodočnosti. Koliko krasnega ie v teh pismih. Zdi se nam, da so v njih razremena vsa vprašanja, ki so se pred nami pojavila v tej vorni. »Kje ste. prijatelji? Kje naj vas tSCejo moje misli,« pi?e Hanka... »Ka-teri narod je tako nesrecen, kakor moj narod! Usoda ga ie vrgla med vstok In %apađ in najmočneJŠe države se bijejo za njegovo telo. Dolgo že nišo to n a S a ta tla in nikoli več nf bodo. Eden ob-J|ublja nekaj, drugi več — a vsega nih-če. *Trije cesarji vladajo nad nafim r>o!jsklm narodom — kateri nam ukazuje in piSe v našem feziku?« Hanka piše o plemstvu in narodu, o napakah preteklos«. o novem življenju. Prijatelj dr. Wron!>ki ji govori o Srbiju o nas na Jugu. VVronski je pesimist. Samo veliki naredi bodo žlveli. Toda Hanka dela. reSuJe otroke, dviga življenje iz propada. »Prijatelj, ali morete verovati vse lo? Od severa do juga. od vzhoda do zapada ie danes rTvropa oborolena z HAjgroznei^im orožjem. Germanu Slo-vaii. Romani — vse se bori. kolje, ubija. Vio svojo staro civilizacijo je po stavila Evropa v službo vojne. Učenja-ki so dali svoje iznaidbe, socijalisti $vo-lo organizirano večino. tovarnarH svoje tvornice, banke svoj denar, duhovnik! svoje prižnice, možje svoje mišice, žene svojo usrniljenost. In kultura? Da, to je knjiga o vojni, knjtsra. ka-koršno smo si želell. To je protest žene proti barbarstvu, ki uničuje domaće osmiišće. srečo, mir. blagostanje. To je protest v imenu človeštva. krščanstva, kulture. To je knjiga, ki govori v imenu miiijonov. Matica Hrvatska je nagradila knii-ko z Bubanovićevo nagrado za 1. 1916. To je Matici prav tako v Čast. kakor pi-sateljici. Brez dvoma je naiboljše Zof-kino delo. Knjiga je Časovna. — Toda ker je pisana iz onega srlobokega pre-pričanja in spoznanja, ki era nam prina-Sa zrelo žlvljenie sedanjih let bo obranila stalno vrednost »Zdi se mi. da naflep&h stvari čio-vek nikoli ne napiše,« mi ie rekla ne-koč Zofka. Vem. da to ie priđe. Zofka fe danes svoji domovini bliže nego ji ie bfla kdal poprej. Danes je to naša — Hanka. Treba le bilo dolce poti skori svet. da smo spoznali vse to. kar nam je ležalo prikrito v nali zemlji Treba je bilo viharja, da se #e pokmzal ta gorski cvet v svoji krasoti. A za sedaj nam ni mogla dat! knjige, kl bi v nit se-danlemu svetu bolje predstavila sebe m na*. Moremo biti ponosni, da fe slovenska Žena poveđala to, kar le Čotil vsak kulturen človek in da Je to podano ▼ obliku ki daje knjigl stalno ametnilko vrednoft Dr. lv« Lai. f le «sod«poliio In ni druge-I g a sredstva za i z le č e n J e, 'nego načelo: nazaj k nara-, vi, aaiaj k rodnemu ljudstvu, kl na njem posamez-nik visi i nerazruiniml vezml! To so v kratkih potezah misli posL Lodgmana, ki jim ni treba komentarja. V bistvn povedo isto* kar smo mi že tolik rat nagla šali, pred in po svoji deklaraciji od 30. maja 1917. Bili smo zato ćelo veleizdajalcl. V zadoSčenje nam je, da je pošten Nemec odkril svoje misli, Nemec, kl od njega vendar nihče trdil ne bo, da mu je te misli imponirala ententa. Vemo, da tako misli-jo mnogi Nemci. Kadar bodo te svoje misli tako iskreno iznesli, kakor je to storil posl. Lodgman, pridemo v med-sebojnem razumevanju za velik korak dalje. Ne malo pa Je k tej evoluciji nemških duhov pripomoglo na?5e do-sledno in odločno postopanje od maj-niške deklaracije sem. Dr. R. Kdo je kriv vojne? SenzacIJonalna politična afera na NemŠkcm. Na NcmSkem imajo sedaj veliko politično afero, ki dvlga mnogo prahu In po-vzroča v Javnosti razburjene debate. Bivši nemftki veleposlanik v Londonu knez Lich-nowsky |e i. 1916. napisal spomenico o uti-sih in dogodkih burnih in usodnih dni pred izbruhom vojne. Ta spomenica napisana kot tajni dokument za rodbinski arhiv kne-Žje rodbine je prišla po čudnem nakJjučju v neprave roke in ie naenkrat v Stockhol-mu v tisočih in tisočih izvodih zagledala beli dan. V vseh mogočih jezlkih jo raz-Sirja ententa kot dokumentaričen dokaz, da je Nemčija vojno namenoma izzvalt In da je torej Nemčija zakrivila strahovito sve-tovno katastrofo. Sodba. kj jo izreka knez Llchnowski o nemški diplomaciji in o du-najski politiki navidezno podpira to trditev in je vsekakor nekaj povsem izrednega in lahko rečemo največja diplomatlčna senzacija sedanje vojne. Nemški listi objavljajo sedaj posamezne odlomke iz spomenice kneza Lichnovvskeea. iz katerih podajemo tud! mi v naslednjem nekaj najbolj zanimi-vih izvaiani: O »tališČti Anglije pravi knez Lich-nouskl: Kmalu potem. ko sem priSel v London, sem se urepričal. da se nam ni v nobe-nih okoli^činah bati, da bi nas Angleži n a-p a d 1 i ali da bi tuđi le podDirali kak n a-p a d na nas: pac pa da bodo Anzlcll, naj prlde kar hoče. Francoze podplrali (Če Jih naoademo). Vsled naiv!?je?a povelja sem odpoto-val koncem meseca Juni Ja v Kiel. Na krovu Meteoria« smo izvedeli o smrti nadvojvode prestolonaslednfka. Njegovo Veličanstvo je obžalovalo, ker visokega gospoda ni mogel za svoje ideje pridobiti. Ne vem, Če so se že v Ko-nopiStu dogovorili o nacrtu aktivne politike proti Srbiji. Na krovu Meteorfac se je kot gost cesarja nahajal tudl avstrijski aristokrat grof Feliks Thun. Nahajal se je ves čas bolan v svoil kabini. Ko pa je dospela vest 6 prestolonasledni-ko\1 smrti, ie bil naenkrat zdrav. Ozdravi] ga je strah ali veselje. Pozneje sem mogel konstatirati, da je pri avstrljskih aristokratih občutek o I a J Sanja *>revladoval druge občutke. Ker nisem o đunafsklh nazorih In predlojfih poučen, dogodkom nlsem pripisoval dalekosežne važnosti Ko sem priSel v Berlin, sem govoril s kanclerjem. Rekel sem mu. da c zunanjem položaju zeio zadovoljno sodim, ker je naše raimerje z AnglHo tako dobro, kakor že doko ne. Tuđi v Francijl Je vladalo paclfistično ministrstvo. Gospod pl. Bethmann-HoI1weg ni bil tako optlmf^rl-čen. kakor Jaz: orftoževal se Je, da se Rusija oborožuje. Pnmirfeval sem gn, posebno sem povdarjal. da Rušila nima nikakeea interesa nas napasti in da bi takesa napada AneJežt In Francozl nikdar ne podolrali. ker želite obe dežeff miru. Sel sem nato h gospodu dr. Zimrnermannu, kl je zastonal vli. Tfttrnwa. Povedal rrrt Je, da sestavlfa FusHa armado 900 000 mož. Tz njegovih heseđ sem spoznah da Je nevollen na Rusljo, ki nam povsod zavira not: ?lo Je za trgovs^n-DoH-tlčne težkoče Seveda mi nišo povedali, da 5tlf general ni. Mollke na vojno: izvedel sem pa, da so gosooda pl Tschir-skfja ukorili, ker Je na Dunaju svetoval, naj nastopajo nasprotf Srbi?! z m e r n o. Ko sem se vrača! fz Šlezije v London, sem ostal v Berlinu le nekaj ur. SliSal sem. da namerava Avstrija nastopltl proti 5rbijl, ker namerava napraviti konec nevzdržlji-vim razmeram. Pozneje sem izvedel, da so pri odločilnem razgovoru 5. ju-llja v Potsdamu vse navzoče osebno-stl brezpogojno pritrđile dunajskim pred-loRom, ;n sicer z dostavkom, da ne bo čisto nlč Ikodovalo, če nastane ta to vojna t Rusijo. Tako Je vsaj zapisano v zanisniku, katerega so poslali grofu Mensdorfu v London. Kmalu nato Je Sel državni talnlk Ja?ow na DunaJ, kjer sta se z grofom Berchtoldom o vsem dogovorila. Nujno sem svari! proti ekspediciji Svaril sem pa tuđi proti celemu nacrtu, o katerem sem reVel. da je pustolovski In nevaren: prošli sem, naj priporočajo Av-strijcem zmernost ker nisem verjel. da hl $e bil mosel konflikt lokalizirati. Oospnd Ta«row mi le ndsovorl!. da Rušila 7ći\ ni prtnravljena Rnnotall bodo, a Clm trdneje držimo t Avstrijo. tem boli se bo RusPa omiViila. Avstrlja nam «e Itak očita, da smo mlačni. «ato s« ne smemo skrivati. V Rusi jl narašča sovra^tvo proti NemčiJI, zato moramo več tvegati. Z ortrotn na stališe. W se fe, IraVnr «em pnrnele frvedM. naslani^lo na poroCflo rrofa Pourtalesa. Cei da se PtTsfia. na! priđe kar hoče, ne ho jtanfla, vsfeđ CesaT som irofa B«rditolđa spo^Jhnfan. nal kar ntogoCe •nergfCno na-itODi s«m uuaI. da nas reoln^«w»a so ** r*a vedno bofl mn«»«t! Maa prfđemo samo na tvvflarf. da optisrlmo za-seđene pokrali*«, kate^ib n^^f*«doCrt«-»«t ]*?\ n?, vndl. To 1#» nrtvlifi'*. tor^i ne 1^*1 n« ^^l'skem, TrorreiM pofirflra fe povratek v preteklost trorveena politika poment, da ne gledamo v bodočnost, da Učimo v tmperiJaUzmu In < svetovni politiki. Srednja Evropa, to Je srednji vek, železnlca Berlin - Bagdad je zagata in ni pot v prostor, ni pot k neome-jeni možnosti in najmanl pot do svetovne misije nemSkega naroda. Nisem ntsprotnik Avstrije ali Ogrske, ali Italije In Srbije, ali katerekoli druge države, marveć sem na-sprotnlk trozvezne politike, ki nas mori spraviti g pota do naših ciljev in na pot kontinentalne politike ter 1 njo iadrno navzdol. Trozvezna politika ni bila nemSka, marveč le cesarsko in kraljevo hiSna politika. Avstrljci so se navadiii na to, da smatrajo zvezo kot zaščito, pod ka-tero smejo poljubno delati izlete na vzhod. Anglež bo vladal na svetu? In kaksen Izhod borbe narodov smemo pričakovati? Zedinjene države v AfrikJ bodo angleške, kakor so angleSke Zedinjene države v Amerikl, Avstraliji in Oceaniju in latinske države v Evropi bodo stopile, kakor sem povedal že pred leti, v isto raz« merje do angleškega kraljestva, kakor latinske sestre v Ameriki napram Zedinjenim državam Anglo - Saksonec bo vladal nad njimi. Vsled vojne izmozgana Francoska se bo le še tesneje naslonila na Anglijo. Dolgo se tuđi Spanska ne bo upirala. In v Aziji se bosta razširila Rus in Japonec, oba si bo-sta obranila svoj značaj. Jug Azije pa bo ostal Angležem. Svet bo last An> glo-Saksoncev, Rusov In Ja-poncev in Nemec bo ostal sam z Avstrijo in Ogrsko. Njegova moč bo moč misli in trgovine, ne pa mofi birokratov in vojakov. Nemec Je na-stopi! prepozno in zadnja moi. nost da popravi zamujeno, da ustanovi kolonijalno državo, je uničila svetovna vojna. Mi ne borno izpodrlnili sinov Jawesa, program velikega Rhodesa se bo izpolnil. kl vridl v razširjenju Britanstva, v britanskem Imperijalizmu bla^or človeStva. Tu regere Imperio populos Romanos, memento. Hae tibi erunt artes; pacisque Inponere morem, parcere subjectls et debellare superbos. (Vladar boš nad narodi v rimski državt tvoja umetnost bo: Izsilltl mirovne običaje, prizanašati podvrženim in razorožiti pre- vzetne.) O spomenici kneza Lichnowskega Je razpravljal dne 16. marca glavni odsek nemškesa đržavnega zbora. Podkancler von Paver je prebral pismo kneza Lichnow-skega državnemu kanclerju Hertlingu, v katerem se LIchnowsky pritožule, da so se njegova strogo zaupna privatna poročila prlnesla v Javnost ter da Je prlSlo na ta način do skandala. Podkancler Je nadalje tzvajal, da je podal knez medtem svojo demisijo, da gotovo ni ime! slabesa namena. marveč, da je šio le za neprevidnost Vsled tega se ne f>o nadalje postopalo proti knezu Llchnowskemu. Podkancler se bavi nato s posameznimi trditvaml kneza Lichnow-skega o dogodkih v zadnjih mesecih pred Izbruhom vojne. Pri tem Je naglašal podkancler, da Je knez Lichnowsky daleč pre-cenje\ral svoje lastne zasluge In da Je na-ravT!ost obožava! tule diplomate, zlasti an-gle^ke, nasprotno pa nastopal z nekako mržnjo proti nemSkim državnikom. Posle-dica teza. Je bila, da je knez videl ravno v naitmišfh so^'-ražniklh NemčIJe nfene naj-bo!!5e prliat^lie. To oa zato, ker |e bil sam i njimi v prijateljskih stikih. L!chnowsky )$ zastopal mnenje, da bi bila mogla Nemčija kljub umoru prestolonaslednlka vpllvatl na Avstro - Oersko ter doseči, da se vzdrŽI mir. če bi bila Nemčfja Ic hotela prlmerrto se ozlratt na mlroljubnost AngleSke. Od Rublje bi bilo komal pričakovati, da bo vo-|a?Sko nastopfla. Kako narjačna Je bila njegova politika, dokazuje Suhomllnov proces. Defstva« ki Jih navaja L!chnnwsky, so več-krat v nasprotstvu z objektivno resrrtco. Tako ni res, da Nemčija ni hotela poskusitf nremasrati srbske krize potom konference. Tud! nf res, da bi bila Nemčija odgovorila na rusko demonflizacfjo z voino napovedio In đa bi bila odklonila posredovanje An^li-ie. Namen soomenlce }e ta, pokazati, koliko hr!?5o politiko b! bil vodll plsec. $oomenfca hi lahko napravila veliko ?Vodo, hlstorične rredno?t! pa nima nobene. Nato se Je tovil pođ^artcler t^đl r okrofnico nfkega v $v!-c! ?!ve5e«ra dr. Mflhlena, VI prlooveđuje. da le kot ravnatelj Knrppovih zavodov poleti 1914. prteos+voval konferencam, iz katerth !7ha!a, đa Nemčila ni hotela miru. To rkro^nlco fe Jzđai na žlvcih bolan človek ter vse skiroaf nima prav nobeneora oorrf-r«a. V debaH so skoro vsf Rovornfki Izlavlll, đa spomenici IJchrtowskesra ne orinlsulcio nnbeneea nomena In đa to obsofafo. Nem?ka đirjlornacija nal se reforrnlra. Na tozadevna vnra^anja Je lziavil pođkancler, da kazen-skopravno tw>stopanje proti knezu L!cfmow-skemti ne b! Imelo nobenega uspeha, disciplinarno postopanje pa ne prlde v poštev, ker ie sedai Izstopll iz diplomatične slu?be. Tz pisma kneza Lfchnowskega državnemu kancleriu grofa Hertllngu Je tudl razvidno, na kak način Je prl?la njegova spomenica v javnost. Knez Lichno\vsky je svoi spis po-kazal nekaterim političnim prijateljem, eden Izmed teh pa ga je dal nekemu časrtiiku ge-neralnega štaba, ki Je spis razmnožil in ga razposlal raznim svoffm znancem. Ko je nemška vlada izvedela« kaj se je zgodilo, Je z vsemi sredstvi skušala dobiti razpo?Ia-ne izvode tega spisa v svoje roke. Tođa bilo Je prepozno. Spis Je medtem uše! v Inozemstvo in tuđi na Nemškem so ga za-čeli tajno razSirJat! kot posebno brošuro. Nemško časoplsje ne zanika. da bo spis na sovra?no in nevtralno inozemstvo đeloval skrajno neugodno. Taktika nemskih listov pa tud! vodltelfev nem§kih strank pa stremi za tem, postaviti kneza Lichnowskega v luč prenaDetega in domiSljavega diplomata, ki Je hotel s svojo spomenico si napisati sprIČevalo, da hl vojna ne bila izbruhnila, Če bi bil on vodil nemško politiko. Ta metoda je Seveda nekam čudna, ker Je knez Lichnowsky do zadnjega slovel kot eden najizborneiših nemških diplomatov In je bil po padcu von Bethmann - Hollwega, kakor je pcvedal poslanec Muller v nemšVem đr-žavnem zboru, eden najresneJ5ih kandidatov za portfelj državnega kanclerja. Z raz-pravo v glavnem ođseku nemSkega držav-nega 2bora zađeva Rikakor ni pojašnjena, ker so se vlada in stranke, v5tev$i oficijal-ne socijaliste, čim največ Izogiba?^ stvarnih konstatacij spomenice ter so predio? neod-vlsnega socijalista Haaseja. kl je zahteval. da naj državni kancl^r predloži ves, na po-ročlla kne2a TJchnowsVe«ra se nanašajoči uradnl materiial. od^lonile. Interesantno podrobnost Drioovedujle Berliner Tagblatt«: Častnik, kl le prvi razmnožil spomenfc kneza L!chnowskega, je član stare arlsto kratičrte rodbine, vitez Železnega križa I razreda, ki Je v vojni postal pacifiti ta je 68' Stev'__________________________ ___________________________.SLOVENSKI NAROD-, dne 23. marca 1918. Stran 3. spomenico namenoma raznroožfl, prepričan, da stori zaslužno dejanje, Danaj, 22. marca. V svoji spomenici navaja knez Lichnowsky tuđi konferenco v Potsdamu dne 5. julija 1914 — o kateri se je kot o odločilnem kronskem svetu že svoj čas mnogo govorilo — in o protokolu, ki da ga je dobil iz te konference londonski av-stnjski poslanik grof Mensdorff. Oficijozno se zatrjuje, da se ta usodna konferenca ni nikdar vršila In da tuđi o njej ni nobenega protokola. Odlocilna bitka na zapadu. NEMŠKO URADNO POROCILO. Bcrolin, 22. marca. (Koresp. urad.) Zapadno bojišče. Armadni sku-Pini prestolonaslednika R u p-rehta Bavarskega in nem-š k e g a prestolonaslednika. Ostcnde smo obstreljevali z morske strani. V belgijski in francoskrTlandriji ie trajal moćan ognjeni bo*. Mnogokrat so vdrll iz vidni oddeiki v sovražne crte. Od ju^ovzhcdno Arasa do La Fcre smo napaoii angleške pozicije. Po inoč-acm ognjenem učinku artiljerije in minometov je jurišala naša infanteriia na širokih otisskih in vzela povsodi prve sovrazne crte. Med La Fere in Sci-sonsom na obeh straneh Reimsa in v Champa^ni se je ognjeni boi oiacii. Ju-rišajoči oddeiki so nrivecHi vfctnikov na mnogih odsekib. — Armadna skupina v. G a 11 w i t z a i n vojvode Al b r e h t a. Nssa artiljerija je nadalje vala razdevanje sovra/frh Infantcri.:-skih pozicij in baterij pred Verdunom. Tuđi na fotarinški fronti se ie artiljerijsko delovanje mnozolirat sropnjjvslo. — Z drugih bojisč nič novega. — v. L. ftEMSKO VECER.NO POROCI! O. Đerolin, 22. marca. (Kor. urad.) N a-daljujoć svoj napad smo raz-Sirili uspehe včerajšnjega dneva v bojih nad Arrasom in La Ferom. Dosedaj so poro-č a 1 i o 16.000 v j e ti h in 200 v z e t i h t o p o v i h. Pred Verdunom je ostalo streljani e ojaćeno. — Z ostalih bojišć ničesar nove s a. __________ FRANCOSKO L'RADNO POROCILO. 20. marca popoldne. Precej hudo nemško artiljerijsko delovanje v Champagni, na desnem bregu Može in v Vr'oevru. Po Ijutem obstreljevanju so napravili Nemci na već frontnth točkah infan-terijske napade, nišo pa dosegli nikakega rezultata. Severo - vzhodno Reimsa je bil nemški nenadni sunek z lahkoto ustavljen. Na odseku Souainskem so poskusili Nemci trikrat doseći franeoske crte, morali pa so se pod hudim franeoskim ognjem urrakniri po resnih iz^ubah V Lotaringiji je izzval močan nemški napad na franceske pozicije južno Avvacourta hud boj moža proti nožu. Franeoske čete so ostale zmagovalke In so vrgle Nemce nazaj in jih ne':aj vjele. Na franeoski strani je bil izvršen sunek v nemške crte vzhodno Suippa. 20. marca z večer. Od časa do 2asa artiljerijsko delovanje med Mozo in Aisno, kakor tuđi v Champagni, precej ljuto na desnem bre^n Može in ob Parrov-skem gozdu. V Woevni. ob Bois Brule <=o Nemci danes silno napađli na*e pozicije. Po živahnem boju so vr^Ie naše ćete posa-mezne sovrazne oddelke. katerim se je bilo posrećilo, vstaliti se v nekaferih na^iTi Izpostavljenih delifr jarkov, zooet ven. Po dodatnih poročilih sta napravila sovražni nar>ad v pokrajini Souaina davi dva napa-dalna bataJjona, ki sta utrpela s težkimi iz-gubami popoln neuspeh. London, 21. marca- (Kor. ur.) Poro-Čevalec Reuterjevejja urada na angle-Ški bronti hrzojavlja zvejer: Zdi se. da so Nemci. podprti od moćne artiljerije, s tem. da so vrgli mo.sročne mase v boj—vdrli v crto med ScarDo in Saint RuBbm. Ce ne borno storili potrebnih protikorakov. se zdi celotni položaj za trenotno omajan. Dunaj, 22. marca. Artiljerijska bitka na zapada se je od včeraj sem stopnje-vala in raz širila tuđi na flandrsko fronto. Na ćeli fronti od morja pa do Verdu-■a divjajo silni topovski boji. Do velikih Infanterijskih podvzctij ie prišlo dose-daj samo na 70 km široki fronti Arras-La Fere. Tu je prodrla romska infante-rija v prostoru BapaTime-Peronne ter zavzela v globini kakih 20 km prve an-gleške Crte. Ta sunek pa še ne o d-kriva namenov nemškeu armadnega vodstva. V sosed-nem odseku tja do Reimsa vzdržuje nemška artiljerija od rane^a jutra bob-najoči ogenj proti avgleško-francoskim crtam. Pri armadni skupini Gallwitz sodelirejo tuđi avstro - osrrske baterije. Kakor je razvideti iz prvih dveh dni ođ-loćilne bitke na zapadu, se ta bitka ne drži starih nače!. Rotterdam. 22. marca. (Kor. urad.) Vojni poroJrevalec Rueterjavejra urada poroča z zapadne fronte: Po nadvse silnem bombardiranju, ki se je raztezalo južno od Scarpe čez vso fronto, so izvršili Nemci velikopotezen infanterijski napad, ki se je vršil pod zašćito moč-ne^a ognja. Dosedaj dospela poročila se ne dajejo iasne slike o sedanjera položaju na zapadni fronti. Bero!in, 22. marca. Generallajtnant baron Ardenne piše v »Berliner Tage-blattu«. da bosta centralni državi sedaj sopet nastopili ramo ob rami, dokazuje poročilo o borbi avstro - osrrske artiljerije nasproti An^ležem. 2e v prvem voinem letu je imelo to izborno orožje priliko odlikovati se na zapadnem bo- BeroUn, 22. marca. O pnpravah na far-1 dni fronti za vc!>kr> ofenzivo niše vcjnr r;or »ćevalec »Berliner T?^tb!rt-tac: Odk^.r ie skJenjen mir na vzhodu, viđijo vojak! na zapadni fronti, kako se oeprestano z bi rajo nove ćete. Vojari pozdravljalo zaveznike z njihovimi veu- * kanskimi topovi. Kakor pokrajine same, se oživlja tuđi zrak ter se je števi-lo letalcev podesetorilo. Velikanske priprave je čutiti pri vsakem lastnem podvzetju in pri vsakem sovražnem napadu. Pod silo našega zapornega oj;nja cepajo napadalci, naš plin ućinkuje z grozo med sovražniki in stori, da utih-nejo druga /a. drugo najmočnejše sovrazne baterije. Amsterdam, 22. marca. Vojni poro-čcvalci franeoski listov konstatirajo, da je nenadni nastop avstro-ogrskih motornih možnarjev na zapadni fronti ne-ljubo presenetil zaveznike, ker nišo mogli misliti, da se bo Avstro - Ogrska res udeležila bojev na Francoskem. Ućinkovanje možnarjev je strašno ter provzroća povsod panike. Ententa nima topov, ki bi se Ie izdaleka dali primer-jati avstro - ogrskim možnarj^m, Prc-ciziia teh topov je nedosegljiva. Dunaj. 22. marca. Glasom sem do-snelih poročil so vdrli Nemci na crti 75 Km med Calaisom in Parizom v an-sleske crte. Rotterdsm. 22. marca. Vojni poro-čevalee Reuterjevega tirada piše o pr-vem infanterijskem napadu: Po dvour-nem artilierijskem obstrelievanju ćele fronte so priveli Nemci z velikim infan-terijskim napadom. Pod zaščito dima in zapornega ognja je napadla sovra/na inr:»ntenja v gostih valovih. Do sedaj sem dospela poročila so brez zveze in zmedena. Artiljerijski dvoboj je zlasti si!L»n v pokrajini pri St. Uuentinu in na tamošnjih gorah. Rotterdam, 22. marca. »Daily Mail« poroda, da imajo Nemci velikansko šte-vilo topov za pricetek bombardiranja. Obstreljevanje ni trljalo dolc^o. Pričelo se je cb 5. zjutraj in je trajalo do 7. Med 9. in 10. ćopoldne je bil boj na fronri 25 a^leskih milj splošen. Poročevalec »Dailv Chronicle« poroča. da mora poteci več ur, predno bo jasno, koliko so Nemci pridobili tal. Angleške ćete se sedaj bore za posest lastne Crte. pred vsem pa za rrihodnjost Ancrliie in za vse an^lesko pleme. »Morningpost« ro-roča, da je nemška vojska južno od Scarpe narneri'a svoj prvi sun^k proti cesti v Bapaume. istečasno pa so name-rili Nemci svoje napade tuđi na angle-ške 'arke zaoadno od kanala Escaute. FvOtterdam, 22. marca. Antfeški listi ceniio število nsm^ke artiljerije na 60.000 do 62.000 topov, skupno z rezerva mi. London, 22. marcn. (Kor. urad.) V poslarski zbornici je Bonar Law sporo-čil o infanterijskem nanadu Nemcev n^ angleško fronto. Naoid se ie izvršil na fronti nad 80 Vm in je naisilnejši od početka vojne Angleš\*i generalni štab in vojni svet v Versaillesu sta seveda studirala, kaj je treba početi v slućaiu napada. Minister je izjavil, da bodo An-fc'Ježi n?.pad brezpo^oino vzdržali. S2hwer1n. 22. m^rca. (Kor. urad.) sMeckIe^burgi5-?he Nachrichten« noro-ćaio: Princ Henrik XXXMH. (Reu?s m!.), nadpo^očnik v kirasirskem nolku >Koniq:in« ^Pomrrjani) št. 2.. drugi sin umrle^a princa Henrika XVIII.. je padel v bcilh na zapadni frontu fšasifi^ proti Nizozemski. Locđoa. 21. marca. fl^or. urad.) Reurcr poroča: V današnji peti Doslan-ske zbornice ie sporočil blokadni mi-ništer lord Robert Cecil. da so za-vezni ške v 1 a r 1 e sklenile rekvirirati vse nizozemske lidiie v za vez niskih pristani ?. č i h. Minis-ter ie rarložil v=e po-irojp rod katerimi se bo izvršilo prc-vzeti^. N'e^Tork. 21. marca. (Kor. urad.) Reuter poroča: Rezervno moštvo vojne Hfco rnarice ie na ukaz vlade v W a « h i n e t o n u včerai zvećer prevzelo 38 nizozemskih lađi. Xizoz«*ni?ki kapitani nišo prorp>tirali. ker so bili že par dni pri-praxlieni na to. London. 22. marra. Reuter izve. da bo ansleška vlada, ker eo Zedim>ne države o^lredile rel:viziciio ni^ozern-skih ladij v smeriških pricfani^čih. ne-mudoma storila podobne korake elede nizozemskih Iadii v enerleških prisani-ščih. Xasprot» iziavi nizoz. zunani^ira ministra, da ?=e zavezniki prirravliBio storiti vse notrehno. da oneTnoeočijo vožnio v nizozemske koIoniiV. ie na-srla^ati. da se ne bo ptorilo nič kar bi onemoco^ilo nizozemFko koloniisko tr-covino. Tako v interesu zareznikov. kakor v interesu Nizozemske je, da se ta treovlrui obimi. Haair, 22. m^rca. Z zanesliive đi- : plorr?r?tične str.ini poro^aio, da ie e n-tenta PDreiela nizozemske oredlo^e v vprašaniu oddale Iadii. Haagr. 22. marca. V W i 1 g o n o v i j proklamaniii povodom zaplembe nizo- \ zem?kih la/lii, pod a i i predsednik pred-vp"ii obzirno poro'ilo po^a^ani, ki fo troiala že več iaesecev. Z nizozemsko j ladijsko prostornino so Amerikanci že dolj?o računali, kakor sledi iz teh po-adajo konservalivni stranki. Bukarešfa. 22. marca. Ministrski predsednik Marghiloman se ie izrazit v nekem listu o aknialnih vpražanjih: Z osiroin na diskusije, ki so nastale v Jas3vju o vprašaniu ali ie general Avaresru podni-a i sanjo premirje ali preliminarni mir. da o tem ne more biti dvoma. Podpisan je bil preliminarni mir, čiffar določbe so se deloma že izvedle, deloma pa se izvaiajo. Glede notranjih rci'orm ie nunil ininislrski predsednik, da se ne pozna nataneno novega agrar-nesra in volilnega zakona, ki ga ie vo-tirala zbornica. Ve pa, da ie zakon ze* lo pomnnjkljiv in da ga vsled tega ni mo-roče izvesti. Tzdelal je sam drug nrčrt. ki oflTov?ria vsem "z^ li te vam in se bo izvedel. Glede povratka romanskih beeuncev iz Moldaviie v zasedene romunske pokraiine ie pri pomni 1 mini-strski predsednik. da se bo vračanje priCelo. kakor hitro se bo opustila fronta in se bodo popravile železniške zveze. Preteklo bo sicer še nekaj časa do takrat, v principu pa ie vse pripravljeno. Bukarešta. 22. marca, Zunanji mi-nister Arion je izjavil o svoji nalogi sledeče: Zdaj razmišljam o vseh gospodarskih, političnih in finančnih predlogih, ki so iih stavile osrednje države, da privedem preliminarni mir do končneira miru. Upam, da se posreči dohoci za Romuniio vzprejemljiv in ča-s-en mir, ki ne bo niknkor zmanjšal življenske sile dežele. V zunanji poli-tiki stojimo pred socijalnimi vprašanii, ki jih bo treba resiti v duhu domov-ine in v soglasiu in zaupanju med posa-mezr»'mi razreLo-kalanzeigerc se ie pri obisku ljudske-ga ruske^a komisarja za zunanje za-deve v zimanjem uradu pokazalo, da ima Rusija trdno voljo priti do hitre^a miru z Nemčiio. Zdi se. da so težkoče, ki so ovi rale ratifikacijo, do gotove me je premazane. Ruska vlada je odredila, da se mora vmiti nekako 500 za-vlečenih prebivalcev Livlandije in Estonske. Moskva. 20. marca. Oni elani sovjeta Ljudskih komisarjev. ki pripada-io socijalno - revoluciionami levici, so odstoDili. Tuđi trošna Kolontaj in gospa Slapnikov iz dolavskerra ministr-stva sta demisiionira'i. Vlada pripravlja proglas na narod, v katerem bo razložila vzroke za rekonstrukcijo vladne oblasti. Na odredbo sovjeta Hud-skih komisarjev v petrojrradski obeini bo prvvzel Joffe vod?tvo zunpnjih zadev Moskva. 20. marca. (Kor. urad.) V govoru o sednnjem položaju Rusije je izjavil Trockij. da je nujno potrebno ust vari ti disciplinira io armado. Rusija je zafredla popolnoma v anarhiio. mora pa zopet pridobiti svoio akciisko svobodo in zato morajo storiti Rusi vse, da končajo nered. Grof Forffach v Kijevu. Kijev. 21. marca. Avstriisko - oerr-ski poslanik erof Forsrach ie dospel včeraj sem s komisijo 35 članov. Pomorska bitka pri Dunkerquo-Rotierdam, 22. marca, (Kor. urad.) Uradno se poroča iz Londona: Podadmiral Dover naznanja, da se je vršila zjutraj med 4. in 5. uro na visini Dunkerque bitka med torpednimi lovci. Dva angleška in trije franeoski torpedni lovci so se bojevali z večjim številom nemških torpednih lovcev, ki so poprej skozi 10 minut obstreljevali Dunkerque. Podadmiral poroča, da sta bila, kakor se sodi, dva sovražna torpedna lovca potopljena. Preživele, okoli 30 mož, so sprejele ladje. Nikaka ladja zavezuikov ni bila potopljena. En angleški torpedni Iovec, ki je bil poškodovan, je dospel v prista-nišče. An^rlija pošlie vojne vjetnike v Ameri-vO. Rotterdam. 22. marca. >Times< po-ročajo, da povzroča prehrana vojnih vjetnikov velike težkoče an^leškemu trcu z živili. Zato je potrebno prepe-ljati vjetnike v Ameriko. Ker so se skoro vse ladjs vrnile v Ameriko Ie z peskom obtežene, bi prav lahko vzele s seboj tuđi voine vjetnike. Transnort-ni stroški bi bili pri visokih cenah živil kmalu poplaćani. NemSki driavni zbor. Berolin. 22. marca. Nemški državni zbor je sprejel trimesečni računski provizorij v droeem in tretjem branju ter se je nato pričelo tretje branje zakona o novem 15miliiardnem vojnem kreditu. Socijalni demok^a^• poslanec Ebert je zahteval ureditev na vzhodu po svobodnem sklepu obmejnih naro-dov. Socijalni demokrati bodo. glasovali za vojni kredit. Proti vojnemu kreditu bodo glasovali neodvisni socijalni demokrati. Nato se je pričelo drusro branje mirovne posrodbe z Rusijo in Finsko. Socijalni demokrati, centrum in napredna ljudska stranka so podali izjavo, v kateri pravijo, da zahtevajo od vlade v soglasiu z iziavami nemškega državnesra kanelerja samoodločbo Li-tevske. Poljske in Kuronske in državno upravo z domačimi civilnimi uradi. Socijalni demokrn*'e skupine Scheide-mann so podali izjavo, da nočejo moti-ti sklepa miru z vzhjdom, vsled tega se bodo vzdržali gla3ovanja. Poslanec Grober (centrum) je zahteval čim hi-trejše priznanje samoodločbe Litevske in rešitev poljskega vprašanja. Kon-servr'ivci •- y / v. v . ■■ • revoluciji zahtevo, da naj se črtajo iz mirovne pogodbe besede >nobenih odškod-nin< oni zahtevajo odškodnine za vojne o£kođovance. Prišlo je do živahne kontroverze, v kateri ie državni podtajnik von dem Bussche iziavi 1. da ob-mejne dožele še vedno spadaio pod vrhovno gospodstvo Rusije. Mirovne pogodbe so biie nato sprejete v drugem in tretjem branju. Predsednik te nato zaključil eejo z besedami: Razhajamo se z upanjem. da bodo naši ženijalni vojsko vod je približali vojno zmagovi-temu koncu, ko se borno zopet sestali. Nato se je odgodilo zasedanje zbornice do 16. aprila. Politične vesti. — Nemški agenti v naših kraHn. Iz Celja pišejo: Nemški »Volksrati« so svojo organizacijo v zadnjem času prav izdatno izpopolnili. V vseh večjih krajih imajo nastavljene svoje zanpnike, ki posiujejo kot informatorji in agitatorji. Ti zaupniki so javnosti večinoma po-vsem neznani. Tako ima celjski Am-broschitz v Trbovljah gospoda, ki je (seveda) slovenskega rodu, pri tem oči-vidno strupen sovražnik našega naroda. To je tamkajšnji učitelj E. Vole, Gospod Vole hodi prav pogosto v Celje reterirat in tukajšnji vsenemški kro,o:i so očividno mnenja, da prav mnogo izve, ker se kot vesel dobrovoljček prav rad giba tuđi v slovenski družbi. Vole je spravil zadnje čaše tuđi ćelo vrsto slovenskih otrok v celjske nemike sole. Dosedaj menda niti Trboveljčani nišo vedeli, kakšnega ptica imajo med seboj. Pač so se. kakor pripoveduiejo v Cefju, v zadnjem času dogodile nekate-rc, za g. Volca neprijetne afere (pre-gnaJi so ga iz dveh slovenskih gostiln in v neki tretji ga je eden najhujših nemških radikalcev pri kupici vina opsova! kot renegata in glasova! za to, da se Vole vrže čez stopnjice), toda s tem gospodom bo treba obračunati še pov«--n drujrače. Kakor smo informirani, je v drugih, zlasti spodnjestajerskih industrijalnih krajih še več takih tajni-kov zaupnikov nemških Volksratov. To fospodo bo treba razkrinkarl, da se ie bodejo naši Uudje ogibalf kakor smrt-nega greha. Seveda so.ti zaupniki, kakor njihovi gospodje, po većini žalostni renegati. = Proti jugoslovanski ideji. Pre» tekli četrtek se je pripeljal v Split nad-svetnik generalne inspekcije državnih železnic na Dunajti Šajka, kateri pre-iskuje, kdo je podpisal deklaracijo. Vsi. ki so jo podpisali, so mu to povedali hrvatski. Bosensko-hercegovska deželna vlada je v zmislu § 18. zakona o tisku prepovedala za Bosno in Hercegovino razširjenje lista Jugac, ki izhaja v Os-jeku, zagrebškega dnevnika »Glas Slovenaca. Hrvata i Srba* in revije hrvat-skega katoliškega dijaštva »Luč«. = Kaj pravijo v A me riki o jugoslo-vanski državi. Srbski poslanik Vesnić se je vrnil v Pariz s svojega amenške-ga propagandnega potovanja in izjavil, da je z \Vilsonom vse javno mnenje v Zedinjenih državah prepričano, da se mora vojna končati z ustanovitvijo ju-goslovanske države, katere naloga bo odpor proti germanskemu osvojevalne-mu prizadevanju. = O pomenu zagrebškega sestanka piše glasilo načelnika Jugoslovanskegra kluba »Straža« sledeče: V Zagrebu se je pripravljalo koncentracijo vseh naših političnih strank zlasti z ozirom na tako razorane politične razmere v Banovini. Iskalo se je torej, kaj nas vse druži, da moremo delovati skupaj. Take vezi so se hvala Bogu našle in povdari-le v komunikeju. Ni se izdala nobena nova deklaracija, ne program, ni se preklicalo stare deklaracije ali kakega programa, Ie ugotovilo se je, v kojih točkah smo vsi složni. Te točke so: jedinstvenost naroda Slovencev, ^ Hrvatov in Srbov in zahteva po 1 a s t - * ni državnosti na podlagi ideje samoodločbe narodov. Na tej recimo: »platformi« se nahajajo vse hrvatske stranke in zlasti tuđi socijalisti v Banovini. Sedaj pa priđe diabolus v »Reichsposti* in očita: V deklaraciji pa imate tuđi še habsburško žezlo! Res je, in, kar »Reichspost« pozablja, deklaracija se pozi vi ja tuđi na hrvatsko državno pravo. Ne eno ne drugo ni s tem ovrženo ali preklicano. Že rajni dr. Krek je v izvrstnem članku v »Hrvatski Državi«, ki, mimogrede povedano, ni glasilo Jugoslovanskega kluba, dina- i slično klavzulo razložil kot apel na dinastijo, naj ona vzame y roke naše zedinjenje. Dinastija je visok in važen faktor za sebe. Narod je zopet drug faktor za sebe. Mi se naslanjamo na lastno moč in zahtevamo svojo državnost, tu nastanejo taktične razlike: eni menijo. da je za naše narodno ujedinjenje dobro, če se vedno obenem povdarja dinastijo, drugi pa menijo, da to ni potrebno, ker je«že v deklaraciji izraženo. Tako, oziroma podobno, je tuđi s hrvatskim državnim pravom: ono ni izključeno z našim programom, ki je širši, a mu tuđi ne nasprotuje. Neka-teri smatrajo, da kaže, da se ga vedno povdarja v vsaki izjavi, drugi mislijo, da to ni potrebno. — Ce se gradi koncentracija, to bo morda razumel ćelo »Reichspostin« somišljenik, se išče skupne točke programa, glede taktike se običajno ne povdarja tega, kar ne smatrajo vsi za enakopotrebno. Naš program Je in ostane isti, a s kom se vežemo za uresničenje onega, kar nam je skupno, v tem oziru ne borno vpra-ševali pri »Reichsposti« za dovoljenje. Pisarjenje »Reichsposte« je preračunje-no za strašlfivce. Čim vidi, da se nihče ne zmeni za njeno jadikovanje, brž bo nehala. Zato priporočamo, da naj vsa-kdo ta najgrši dunajski list. ki pod krinko katoličanstva hoče v žlici vode utopiti naš narod, vrže z zaničevanjem v kot. — O tej stvari objavlja tuđi za-grebški »Agramer Tagblatt« zanimivo pojasnilo. Piše namreč: Z ozirom na tendencijozne vesti o pomenu zagreb-ške konference smo se obrnili na pred-sedstvo Jugoslovanskega kluba, da do-bimo natančne informacije. Po teh in-formacijah pri dotičnem sestanku ni bila sklenjena nobena sprememba političnih ciljev Jugoslovanskega kluba in tuđi ni bil postavljen noben nov program. Udelež-niki sestanka se sploh nišo smatrali za kompetentne, da sklepajo, ker jim je za to manjkalo pooblastila strank. Namen sestanku je bil razgovor o složnem de-lovanju narodnih strank, ki je po sploŠ-nem mnenju potrebno. V tem vprašanju so udeležniki soglašali in objavljeni ko-munike je povdarjal potrebo in o b s e g take koncentracije. O i z -v r š i t v i skupne organizacije in o formulaciji skupnega poli-tičnega programa bodo narodne stranke, ki soglašajo s to kooperacijo, š e Ie sklepale, in taka kooperacija nikakor ni omejena Ie na tište stranke, ki so bile zastopane na za-grebški konferenci. — Informacija »A. T.« je, kakor lahko potrdimo, povsem točna. = Pred novo krizo na Hrvatskem. »Osješki »Jug« javlja, da je usoda se-« danje hrvatske vlade toliko kakor zape-čatena. V par tednih je računati s spre-membo sistema. Koalicija je pri narodu izgubila zaupanje, na zgoraj pa vsako veljavo. Kot novi možje, ki naj posku-sijo. ali bi se dala sestaviti nova mad-žaronska vlada, katero bi podpiral def koalicije, prihajajo v poštev bivši ban Rakotcaj, dr. Sumanović ter bivša ministra Hideghety in Josipović. Wekerle se hoče za vsako ceno otresti koalicije. Ako priđe na Ogrskem do novih voli-tev. potem se bodo tuđi na Hrvatskem vršile nove volitve, pa ne na podlagi novega volilnega zakona, temveČ na podlagi starega. Osješka »Die Drau« poroča še tole: Dogodki na Hrvatskem so izzvali največjo pozornost merodaj-nih ocrrskih kromov, ki so vedno bolj prepričani, da je treba spremeniti politični kurz. Kakor nadalje javljajo hrvatski listi, je bilo v zadnjem času dirigi* Stran 4«_________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD*, dne 23. marci 1918. 68. Stev. rte garnizije. V Osjek sta f e prispela flva madžarska batajlona s 56 oficirii. Madžarske čete pridejo tuđi v ostala fcrvatska mesta. V Budimpešti pravijo: Hrvatsko je treba pacificirati, će ne ffre z dobrim, pa bo moralo iti i jjrdim. Iz Zagreba poroćajo nadalje, da se tam-Jtaj mudi bivši bosanski sekcijski načelnik Adalbert v. Shek, ki ima iako intimne zveze s frankovskimi kolovodjt JNazvočnosti tega madžarofila se pnpi-snj# poseben pomen. = Gospotka zbornica. Dunai, 22. marca. V današnji seji sta dvorni svet-aik Wettstein in dr. Sieghart predlagala zakonski nacrt ki naj spre-meni in dopolni profesorske plače na univerzah, in na sličnih, cnakovrednih visokih solah in učnih zavodih. — Z ozi-jrom na vpraSanje grofa Tbun-Sahna in vojvode Beauforca, če bi bilo možno pripustiti visokošolce, ki prideio na studijske dopuste, k voiaški hrani za pri-jnerno odikodnino, je izjavi! minister, ina & kakor vojni ministar, tuđi on pripravljen dovoliti oficir sko hrano za doiočene cena vsaj ga-[fistoiru ki dobe dopust za nadaljevanje svojih visokošolskih Studij. Nadale je ^ojaška uprava pripravljena dati viso-košolcem na dopustu stanovanje v vo-jaSnicah. Z ozirom na vprašanje o hitri izvedbi luperarbitracij mošt-?a pravi minister, da je bilo med dni-$im odrejeno, da se naj vse tisto mostio, ki je bilo pri superarbitraciji spoznano za vsako službo ali vsaj zacasno nesposobno, posije tak oj na dopust do Časa, ko dospo nadomestnim oblastim superarbitracijski akti. — PrihodnJa seja to naznanjena pismeno. = Vojni minister Stoger-Steiner o jrojaŠklh vprašaniih. Neki zastopnik br-lojavue stotmje, ki je bil poslan z av-itrijsko « ogrsko pomožno ekspedicijo ■t Ukrajino, je imel razgovor z vojnim ministrom g. pl. Stoger-Steinerjerru Voj-oi minister je izjavil med drugim, da priznavau da je naše ponašanje v Siršth krogih. posebno pa v inozemstvu daJu povod napačnemu razumevanju. Morali smo stati s puško ob nogi. Sele ko so se v Ukrajini stojeći deli boljševičke ar-made spremenili v vedno bolj razbrz-đane roparske čete. ki so pretile naše irgovske odnošaje z Ukrajino občutno tnotiti, sele takrat je prišel čas za nas, • da smo posegii vmes. Lahko si mislim, da je naša početna rezerviranost, ki je bila odvisna od Čudnega položaja na vzhodni fronti, vzbudila pri naših so-Trainikih napačne upe. Toda da se pri Selem ostalem tvetu in predvsem pri naših rvestih in hrabrih zaveznikih ne pojavi niti najmanjši dvom, poudarjam: kakor prvi dan, smo Se đanes (druženi z našimi zavszni-fc i na smrt In življenje, v najož-?i skupnosti in v najboljšem razumevanju. Zveza 2 Nemčijo je in ostane izho-djšče vseh naših vojaških in političnih odredb. Da to mišljenje tuđi na zunaj potrdim, aem se podal v Berolin, da obiičem praskega vojnega ministra. — Govoriti o tem. če in v koliki meri bo treba dati pomoć, mi prepovedujeio vo-iaški vzroki. Prevzeli borno pa radi na v z h o d u, če bi bila NemČija kje drug-je močnejše zaposlena, naloga, v z d r -i a t i vse na novo pridobljene trgovtke odnošaje in varo-vati promet i živ ili pred v s a -k i m motenjem. Končno moramo zravnati tuđi slabe razmere, ki še veđna vladajo na na*i južno-zapadni fronti, predvsem. ker je italijanska vojska ojačena 5 po eno angieško in fran-cosko armado, ki so artitjeristično ln tehnično sijajno opremljene. In kar h koncu še enkrat povdarjam: Pri osrednjih državah je le ena volja in en cilj: ćasten mir. In tega borno v doglednem času radi dosegli, v spas naših narodov, toda tuđi v spas evropske narodnostne skupnosti. = Pismo dr. MflHona. Na drugem mestu poročamo o senzacijonalnem pismu, kl ga objavlja v Svici bivši ravna- i teU Kruppovih tovaren dr. Mfihlon, in o I katerem se je razpravljalo v nemškem državnem zboru. Dr. Muhlon ooroča o razgovoru % nemškim državnim tajnikom dr. Helfferichom, ki je Šefa tvrdke Knipp poleti 1914 obvestil, da je položaj silno resen. Cesar Viliem da je od-ločen narovedati voino. ako bo Rusija mobilizirala. Točno na dan, ki ga je označil Helfferich — pripoveduje dr. Muhlon — je izročila Avstriia Srbiji svoj ultimatum. Dr. Muhlon je v Bero-linu Helfferichu izjavil, da smatra vse-bino !n ton tega ultimata za naravnost gorostasen. Heliferich je odgovoril, da se ultimatum v franeoskem ieziku iep-ie glasi ter je pri tej priliki povedal, da je cesar Viljem odpotoval na sever le za ^zgovor in da je z BeroHnom v neprestani zvezi. Treba ^očakati, kaj priđe. Upati je, da bodo Avstrijci, ki naravno ne raČunajo s tern, da bi Srbila mozla ultimatum akceptiratl, postooali tako naglo, da druge države ne bodo imele niti časa se vmeSavati. NemSka banka da je izvršila že vse predpriorave, tako da je poskrbljeno tuđi v financijal-nem oziru Te. vse slučaje. r=c Itelljanski vojni minister od-itoptL »Agenzla Stefanic poroča, da je odstopil italijanski vojni minister Alfie« ri, ker želi prevzeti kako poveljstvo na fronti. Kralj je demisijo sprejel in ime-noval generala Viktorja Zuppelliia za Toinega ministra. _ «= Radi razširjevania fetakOT, pori-TajoCfli Ba Štrajk, je bil v Lipskem dne 21. t. m. aretiran predsednik neodvisne socijalnodemokratične stranke poslanec Rihard L.ipinski. = Nov španski kabinet Ko so se rsled osebnih nasprotij med posamez-nfmi voditelji strank ponesrečili vsi po-skuši, da se stvori koalicijski kabinet in Jeo se Je pokazalo, da Je enoten stran-karski kabinet nemogoč, ko so se zde~ Ja torej vsa sredstva za rešitev krize izčrpana, se ie položaj tako zostril, da <>e je kralj ćutil prisiljenega pokliča ti fjgj 1Q> un poaoa m vmio* vodtttl}« ' strank v kraljevo palačo na razgovor. Po dveinpolurnem posvetovanju se je posrečila stvoritev narodne vlade pod Maurovim predsedstvom; resortna mi-nistrstva so zasedena od voditeljev vseh večiih parlamentarnih strank. Za-nimiv je sprejem Prancesca Oambe, voditelja kabinetnih regionalistov, v novi kabinet. Razdelitev ministrskih sedežev je sledeča: mini.^trski predsednik Anto-nio Maura; runanji minister Edvardo Dato; justični minister grof Romano-nes; notranji minister Carcia Prieto; fi-nančni minister Augusto Oanzal da Be-sade; vojni minister general Jos; mornarički minister admiral Jose" Pidal; minister za javna dela Francesco Gambo; naučni minister Antonio Lula. Vladni program obsega dovoljenje vojaških re-form, amnestije, projekt o zbormčni reformi in budget za leto 1919. Ljudstvo je navdušeno pozdravilo stvoritev na-rodnega kabineta; iutranji listi prizna-vajo enoglasno, da je s tem dežela re-šena katastrofe. Z Goriškega. 22. marea. >Trgovaki dome in >Park-hotel«. Gorica bo, kakor vse kaže. se dolgo ostala v ruševinah. Nienl nai-glasnejši prijatelii in botri §e nieo menda nikoli imeli resnet?a namena po-niacrati nearečnemu mestu in deželi, marveč aele na pusto croblie naseliti Neiace in preko grobov naših padlih sinov zgradi ti most do Adrije. Da se to ne bo in ne srne zgoditi, za to moramo pravočasno poskrbeti. če nočemo, da ostane beseda o na5i domovinski lju-bezni le puhla fraza. Nobenega dvoma ni. v tem **mo si raenda vsi ledini, da mora gorižka dežela in mecito vstati prenovljeno in da mora biti nade. V ko-likor ie pa tanikrnosti dosedanjih mestnih očetor zaostalo, se mora popraviti ob obnovi. Naivažneišo toćko in središte mesta, za katero bo nas Itali-jani tako zavidali. tvorita naši stavbl, naS >TrcrovEki dom< in >ParkhoteU. Tu je prometni centrum mesta, tu se je razvijala nova ^oii^ka trerovina, tu ie bil ljudski vrt. sem ie prišel vsak tu-jec bodiel s iužnesa. bodisi državne^a kolodvora, izkravka, tu \e bilo sredižće i družabnega, i trgovskega živlien^a, Elasti novo razvijajočeffa se treovske-«a . . . kjer sta pred vojno ptali ti dve naši utavbi. ki sta daiaii ćeli eliki me-«ta svoj pečat, tam etoie sedai votlooke razvaline. S kako veliko navdušenostlo in požrtvovalnostio sroriških Slovencev je bil evoječa-sno postavljen >Tre:ovski dom1« 0 tem veđo rudi po drnffih slovenskih deželah, ker m imeli priliko prepričati 3e. na kako važnem brani kn smo stali. Kler ie stala prei dika Grori-ce. >Trco^-ski dcm«. 3e mora dvieniti nova stavba, ki bo tuđi v bodoče nađ-kriljev&la v mestu vse drpsre siarbe in služila gospodarsko goriškim Slovencem in tuieketr.ti nrometu. Kier «toje ruševine ^Trgovske^a domac. se mora Ee v ) — .^novpr.i"1-: •* ^i1'5 --rT-V^i za vse mesto toli potrebni moderni hotel 8 ka-varno. restavraciio in dvorano za raz-lićne prireditve. Prostor Park - hotela je pa kakor nalaščS ustvarien ea kak-§en upravni dvorec (deteini) ali pa bolsko posIoDie. Glede hotela ne eme-mo porabiri. da nima danee m^to eploh nobeneija primerneea . . . Za nakup Bomšenega >TrcrovFkeea domac in >Parkhotela< ie eedai najtieodnei^i čas in zopetno uveliavljanie teh dveh najj-važneiiih objektov nuina relokupna potreba. Brez dol^otrajnih sei se torej pojrovorimo vei, ki smo resne volie, da ffe nek&i praktičnesra tozadevnesra ukrene. dokler ie ča«. Za izvršitev te velevažne narodno - gospodarske naloge se vabijo vsi oni. ki žele naložiti kapital varno, naj vpošliejo svoja mne-njn pismeno pod >Trenvski dom< na upravo >Slov. Naroda<. na kar se sklize sestanek interesentov v Ljubliano, v svrho doerovora za morebitno ustano-vitev Družbe z ometenim iamstvom. Drobne vesti. V Kozano se ie vrnilo 10 družin. Odprta ie ena eo^tilna ali jedi Be ne dobi nič. Zupanstvo Koi-*-:ko steie sedai 2500 oseb. Polovica iih je bila pod Italiiani. Skladišča ob inžni železnici ▼ Gorici so ponravili, kasa in urad pa ie v barakah. Krčme v Gorici moraio biti zanrte ob 8. uri. Voiaki emeio biti ▼ krčmi do 7. ure. Stro ero se pazi na to, da se krčme zapro ob 8, Po-stavljene so visoke kazni. Iz Italije so pripeliaii nekai lepih krav. Tri eo dobili na Aiševiei po 3 K kilo žive teže. Kino deluie v mestu tam ki^r ie bil prei Medvedov kino na Korzu. Iz tiskam so bili Italiiani pobrali stroje in raznesra materijala. Dele neke tifkarne eo n^^li v Krminu. V Solkanu i> nar družin, dve kr'mi stp v barakah. Ek?ploziie ▼ mestu in okolici se pri pete skoro vpak dr»n. Tuđi v mestu ie nevarnost Se vedno velika. V Gorici je prebivalcev oko li 3000, do ozroinnl večini Slovenci. Po hribu Sv. Gabri>-*!a in po Fajtjem hribn je Se vedno precej nepokopanih nrrličev. V mestu in okolici naleti5 ve?-krat na liudi. ki dišiio po Berolinn in hočejo meš^tariti. Državna želernica vodi z gorske streni do Avč. Iz Gorice odhaja vlak popoldne ob 3. Kmetiiske-sra orodia, posode primanilcnie kmeto-valcem. V tem ozlm bi bilo treba nujno pomagati. V porušeni 8tanSardine ali Olio d* Oliva finis-simo Marca >Griđo r eden ta«. Laetniki Marchesini, de Grašak Grejro-ri. Ovoj v italijanskih barrah. Poflrozdovanie. Poliedelski minister je odgovori 1 na neko interpelacijo o poffosdoTftnin. da sa treaotek je napravila vojna ffozdom. Prifela pa so se ie pripravljalna dela za novo do-•Tozdovanje. Za ookontevanie skodlii-vera mrčesa se ukrene vse potrebno s politične in vojaake strani. Nadvoivoda Fran Salva-t o r ie bil, kaor je znano, v Gorici. Po-tem ee je mudil na Krasu in v TržiČn. Tržiski župan dr. Rebula ie govori 1 % nadvojvodo o potrebi bolni^nice za tr-iiškl okraj. Nadvoivoda ie zagotovil pomoć Rdečega križa. Nariborsko pismo. (Od na&agm poročevalea.) Maribor, 19. marca, Delo in protidelo. Vaakegra zavednega Slovenca mora današnje intenzivno narodno politično delo nav-dajati z odkritim veseliem. Ce ie že bil pristop fetutin naših zavednih občin k iueroslovanski deklaraciji nekai veie-pomembne^ra in ravnotako desettisoči podpisov na izjave za deklaracijo, no-tem po atevilni shodi zadniih tednov še prav posebno uvaževanja vredni. Tisoćelave množice udeležencev so naiboliM oderovor na samoslepilne tr-ditve nemškonacijonalnih in vsenem-šKih kromov — da nimamo za sebojj široke javnosti naroda. Kot prvi so bili Borejci na Murskem poliu s 1400 ude-leženci. pruiski shod z 600. arediški s 700, St Ili 1000. 2alee z 8000. a slediti trna še ćela vrsta napovedanih shodov. Naše Nemštvo seveda ne miruje; — ustvarja — protidelo. Uspehi se nikjer niso vidni. Prireditev v St. Iliu nad Mariborom dne 10 t. m. moremo imenovati po vsei pravici — blainažni vse-nemški fijasko. Prireditev v Gradcu, priđe mani v po^tev. Je >na tuji zem-lii.c Napovedan ie za 7. aprila t. 1. ▼ Celju protideklaraciiski shod, ki pa priredi slovenski mVolketagni< le nemžke liste zadela v živo Ker stvarno ne morejo odffovariati. «i pomaeraio z običajnim zabavljanjem o >serbofilptviic ... V zvezi s tem se bavi >Marburerer Zei-tunsr« z nekim dosrodkom. ki ee ie baie te dni vršil v St. liju v Slov. Goricah. Duhoven ie v pridicri baie pozval ver-nike. nai po službi božii pođni^eio izjavo za iusro3lovansko deklaracijo. Kal in koliko na tem resnice. se bode še pokazalo: eicer pa — kaj bi bilo na vsem? Poziv ie velial skupni stvari na-vzočih slovenskih vernikov {ker švab-ski protestanti trnč ne zahaiaio v kato-liško cerkevj. Po elužbi božii je čakal pri cerkvenin vratih. torei izven sveti-šča. cerkovnik 6 polami in verniki so pridno podoisovali. >MarburiB:er Zei* tunff< k temu dostavlja: >Dass Ganze erinnerte ein weni(j an die GeMwechs-ler im Tempel zu Jerusalem. doch er-echien hier kein ThriFtus. ura sie zu vertreiben.< >Marbursrer Zeitunsr< ee moti — ali pa je zelo sler>a in neob^atj na: Kristus že davno hodi okrog, vihti svoje škorpiione — in tepe žabi te Rpodnještajerske in njim sorodno Švabe . . . N e m Š k i župani — pri ce-5 ari u? >Straža< z dne 18. t m. piše: Danes ali :mtri bodo baje žunani slo-venRkoŠtajergkih mest in trgov romali na Dunaj. da tam izložijo svoje srčne bolesti radi bližajoče se uatanovitve Jugoslavije. Tako se ie eovorilo vcerai po Mariboru.< >Straža< ve nadalje po-vedati. da štajercijanski kmetski župani — ne emejo na Dunai. Da srre dr. Srhmiderer na Dunai. se ie res erovo-rilo, toda — radi prehrane k prehranje-valnim centralam intervenirat. O ka-kem drueem pomenu notovania. nam ni nič znano. Nekam čudno bi bilo, če bi na oštro odklonitev nastal trenotno tako velik preobrat. Dvomimo torej. da bi bilo srovoričeniu več pripisovati, kot vsebino tendencijozne povorice. Osebne vesti. Tadniški učiteli g. Stanko Marin. ie dobil naslov c. kr. profesori a. — Suplent na tukajšnii državni gimnaziji 2:. dr. Pavel Strmšek te napra\il na praski univerzi profesorski iznit. Zavrnjena nemčur3ka p r e d r z n 0 s t. Te dni je šio po Te-«retthoffovi cesti dvoie slovenskih de-klet. Govorili ?te med seboi seveđa slovenski. Za niima sta prišla dva dobro oblečena moška. od katerih iu ie eden napadel z nemžko cveiko: >Halten Sie Ihre windische Goschen. Windinch re-den konnen Sie im windisehen Laniltc Dekleti ste prestrašeni za trenotek ob-stali, na to pa uvideli. da ne kaže dru-cepra. kot obmolkniti. Na vso srečo pa je elišal nemčurako predrznost slovenski častnik. ki se je oben pvabov rndi na edino Drimeren način lotil. Oba nemška poštenjako^ača eta takoi pustila poenimna srca v hlače pasti in se opravio.evala, češ, gospod se moti. ker ništa >tako mislila<. Gosood pa, ki po- zna nemčursko koraižo. ki se kaže v dei&njskih napa'đih na slovensko deco, žene in dekleta ob belem dnevu. te ve-del le oredobro, kako ie bilo misli eno in spodil oba nemška iunaka, da si niti več ozreti ništa upala. — Ta dogrodek, dasi ne osamljen, ie le maihen odsta-yek is knjiere >nemška knlrora in ka! imamo od nie pričakovati« — č© se je kmalu ne otresemo. Par enerfficiuh na-stopov nam manjka, in prenehala bi vsa renegatska ohola predrznost. Edor ima opravka danes po mariborskih uli-cah, ijutrai, čez dan ali v mraku, vsak-do se more na lastna u§esa prepričati, da se ie umaknila neinčka flrovorica že daleč ras ceste in pešr>oti. Te ura deistva ne ođpravi nobeno zaviianie več in no-beno sčuvanje po >Marburffer Zel-tunir«. Ju ina ieleenict. Med nem-Škimi nslulbenci se vedno bolj Siri ^^^•BB^S^P^^^Bf ^S^^S^SBI^Sl^^S^B^Bfc 4B^W^^M> ^^^ ^^r^^^^^^^^^^^F uslužbencee spadajo radi socijalni demokrati. NiČ se ti nišo n u-"»»!; m^d voino in niti ene*a ne naided med niimi. ki bi kazal le količkai strnnosti napram slovenskim tovari sem. Se boli so stru-peni kot uskoki in nacijonalci. Če se uslužbenec Slovenec le malo zffane. pa pri tem ni treba misliti: v narodnem oziru, fra takoj in soričo drugih napa-dejo z besedanii: >Sind Sie auch von der Koroschetzpartei ?< Le malo nepre-vidnega odgovora treba in po ćeli postaji zašumi: >Der ist auch von der Koroschetzpartei !< Ume\Tio ie, da slo-v«nfciki aalužbenec s svojimi pritožbami naleti v naiboljšeir slučaju — na eluha ušesa, najveckrat pa na žalec skomi« z rameoi in mnogopomeniajoč, žaleč usmev uradnika oziroma postajenačel-nika. Gorje mu, ki bi naletel na kakš-nega mlaišega nemžkonaciionalneera uradnika s svojo pritožbo. Zerodi ee, da ga na pritožbo vpraša z odkritim, rosra-jočim ee clasom: >Sind Sie wirklich von der Koroschetzpartei?!« Tu ie oač nuino potrebno, da se »Zveza jugoslov. železničariev« krepko oerlasi v vsalcem posebnem elučaju. Ctiditi pa se ie slovenskim v > Zvezi« organiziranim UiJužbencem. da take nesramnosti in izzivanja ne javilo takoi >Zvezi« oziroma številnim nienira zaupnikom. Slovenska železničarska organizacita, >Zveza jugroslovanskih železničariev«, je dovToli moćna, da more uspešno vsa-kega svojega člana braniti in ie seveda v to v vsakem slučaju dracre volje pripravljena. Vsak ee javi nemudoma; javi nai tuđi kedo era je žalil in kako! — V železniČarskem konzumu ie vedno mani dobiti in vedno slabše. Sedaj že sliozi štiri tedne dele sara ovseni riz. Seveda je nejevolia vseobča, zlasti še, ker se raznasajo med uslužbenci toza-devno razne, prav čudne srovorice. — Informacijo o kuhin.fi na tezenskem iz-mikali.fiču smo eprejeli iz socijalno-demokratienih krocrov i. s. neposredno. Od drusre strani se trdi, da ie tamkaj postrežba izborna. Kar ne prija enemu, ugaja pač drugemu . . . P o m 1 a d. Zdi se. da ie zime definitivno konec. Po nekai hladnih, so prišli prav nosebno topli, čisto pomladni dne vi. Nebo ie vedro, solnee zelo toplo in vse naokoli že močno poganja in brsti. Po poljih in vrtovih ie pričelo, precei zirodai, vsestransko in živahno delo. Kdor more prijeti za kramp in lopato, dela od zore do mraka. Kakšno boda plačilo za trud? Unaimo, da bolj-še, kot lani. Leto, ko* ie bilo 1917. bi pomenilo — konec vsemu. t Or. Rudolf Ufeibl. Iz Metlike nam pišejo: Preteklo nedeljo dopoldne je imel v svoji ordinacijski sobi polne foke dela 2 zđr'vljenjem svojih betežnih belo-kranjskih vojakov. Vzlic obilnemu opra-vilu se je čutil tako dobro razpoložene-:^a, kakor že dolgo ne. Popoldne se ie odpeljal na Kropo obiskat bolnika. Proti večeru se je vrnil v Metliko na svoj dom, kjer Je operiral od ma3ke razpra-skano roko kmetiškega fantička. šio je na deveto uro zvečer. ko je sedel k ve-čerji. Hipoma ga obidejo slabosti. Le-?el je. da se odpočije. A dviprnil se ni več. Sorodniki in prijatelji, ki so se zbrali ob njem, so se zaman trudili, da ga zopet vzdramijo iz gasnečega življenja, Ob 1. ponoći je zasnul v večno spanje. star 47 let. Tako je preminul, do zadnjega diha zvest svojemu pleme-nitemu pokliču, mož, ki ga po dobroti, požrtvovalnosti, deloljubnosti in značaju enakega ne pomni Bela Krajina in sosednja Hrvatska. Vest o nenadni smrti »našega dob-rega doktorjat se je bliskoma razširila po Metliki in pfr vsej okolici tja do so-sedniih občin in seh koder ga je vodila dolga leta pot njegovega človekoljubne-ga delovania. Ves narod je prešinila globoka in iskrena žalost, sai mu je umri eden največji dobrotnikov, koli-kor jih je imel doslej. Na mestni niši, kamor je hodil izvrševat svoje župan-ske posle, je zavihrala crna zastava, takoj nato so meščani okrasili svoje niše s črnimi prapori: vidno znamenje žalosti, ki je vanjo okrutna smrt našega župana in zdravnika pogreznila vso Belo Krajino... Dr. Rudolf Weibl je začel izvrše-vati zdravniško prakso v Toplicah pri Novem mestu, odkoder se je preselil v Kostanjevico. A rojenemu Metličanu se ie hotelo le v domaći kraj. kjer se je nastanil pred dobrimi desetimi leti. V ljudstvu je žive! spomin na uspešno zdravniško delovanje njegoyega deda Zalokarja. In ta spomin se ie prelil v zaupanje, kj se je z njim naše ljudstvo takoj oklenilo novega okrožnega zdravnika — belokranjskega rojaka dr. Weibla. A to zaupanie ni bilo nikoli prevarano. Iz mesta, iz bližnje in daljne okolice, iz vseh krajev Bele Krajine in daleč tam s hrvatskih ravnin in bregov se je k njemu narod tmmorna zatekal ali ga pa klica! v svoja bivališča do bolnih svojcev. Občevanje dr. Weibla z bolniki in zaupanie bolnikov do čudo-tvornosti njegovih zdravniških odredb, nasvetov in receptov je delovalo tako blagodejno in uspešno, da )e danes na tisoče onih, ki morajo svojo izlečenp in prenovljeno življensko silo zahvaliti njemu! Ni bilo dobesedno minute nit! y dnevu. niti v letnem Času. da bi ne bil dr. Weibl vsakomur na razpolago. ki je potrkal na njegova vrata in iskal pri njem pomoći. Razumno je, da je bil njegov delokrog vedno večji, a njemu sa-memu ni bilo mogoče ugrabiti niti toliko časa, da bf se pošteno oddahnil in odpočil. Usmiljenje. do trpečega ljudstva ga. Je tiralo do čim izčrpljivejšega izvrše van ja zdravniških poslov, ki je vedno bolj ubijalo njegove fizične sile, dokler nišo bile končno popolnoma iz-rabljene. Značilno za dr. Weiblovo blago srce ie, da ga je dostikrat bolnikovo trpljenje ganilo do solz in da ni ubož-nernu padentu napisal le recepta za-stonj, ampak mu fe dal še denarja, češ privošCt si dobro kosilo! Spoštovanje someščanov se je Iz-pričalo v tem, da so dr. Weibla izvolili za mestne^a župana in ga poslali kot odkritega prijatelja sole in učiteljstva v lirajni šolski svet. Za blaginjo mesta je skrbel v vsakem pogledu po svojih naj-boljših močeh, vedno neomajno vztra-jaioč ob svojem narodno-naprednem prepričanju. V vseh političnih borbah in viharjih je stal kot Čist značaj in kre-menit mozak na svojem mesta. Vsi na-sprotniki in njih javne in tajne spletke nišo omajale njegove trdne vere v zma-£O pravice in resnice. Za pravično in dobro stvar je zastavil vse svoje sile; možato in odkrito je vedno zastopal svoje stališče ia ostal zmagovalec na-sproti vsemu in vsakomur, ki je ne-opravičeno udarjal ob njegovo in nje-govega rojstnega mesta čast! Da je danes Metlika po svoji politični pripadnosti in po svojem gospodarskem stanju taka, kakoršna je, je neoporečna zasluga dr. Weibla. Bolezen ga je prisilila do tega, da je začasno izročil izvrševa-nie županskih poslov svojemu namest-niku. Na dan njegovega pogreba je pla-nila z vehementno silo na dan vsa Iju-bezen, ki si jo je dr.VVeibl s svojimi delt neugasno zanetil v tisočih src. Bil je na Jožefovo, ko sta njegova gospa vdo-va in mlajši sin praznovala svoj god, krasen pomladanski dan, poln solnea in miline, prepojen z vonjem prvih pomla-danskih cvetoy. Tedai se ie zbrala ti-sočglava množica, da svojega dobrot-nika spremi na zadnji poti — iz metli-ške graščine, kjer je imel svoje stanovanje, na pokopališče k »Majki božji trifarški«, koder počivajo njegovi star-ši Kakor prej iskat v bolezni zdravja, tako so zdaj trumoma dohajale množice poklonit se zadnjikrat svojemu do-brotniku in ga zahvalit za vse, kar jim je dobrega storil. Ta pogreb je bila veličastna manifestacija splošne naro-dove žalosti. Prišli so vs| stanovi in vsi sloji od blizu in daleč. Šolska mladina z učiteljstvom, gasilno društvo, mestna godba, uradniki, obrtniki, delavci, be-gunci, vjetniki — dolga, dolga vrsta! Prišli so vsi okoliški župani, gospodje od glavarstva, častno število zastopni-kov Crnomlja in Semiča. a najveČ le bilo kmetiškega naroda, ki je od pokojnika užil največ dobrot ter se hva-ležnih src in solznih oči zgrnil ob njegovi gomili, da se za vekomaj poslovi od njega. Pevci so mu zapeli v slovo, godba je svirala žalne koračnice. V imenu vse nepregledne množice se je ob odprtem grobu pošlovil od svojega prijatelja izza mladdsti poslanec E. Gangl, kl Je poudarja! v svojem govoru vse vrline, s katerimi je bil pokorni dr. Weibl tako bogato odičen kot prijatelj, kot župan in kot zdravnik. Be-sede so bile resnične in iskrene — kakor bi bile vsem govorjene iz srca. Pečat veljavnosti so jim udarile solze vseh, ki so kot prva rosa padale na cvetje, posipano na prerano zomilo »našega dobrega doktorja«... SedaJ ga ni več! Skrb se Izprehaja po Beli Krajini, od hiše do hiše se ogla-Ša vprašanje: Kam sedaj, če priđe sila in nesreća? Pa nam bodi dobro ali slabo — eno pot borno imeli vedno: ono, ki drži do njegovega groba pri Treh farah! Nad tisto tiho jamo, ki mu Jo ]e dala v zadnje bivališče ljubljena slovenska zemlja, vsem enako pravična, se dviga spomenik neminljive dobe. Tega si je postavil dr. Weibl sam s svojimi deli, a narod ga je okitil z vencem Žalosti in Hubezni! V svojih delih sam boš živel večno! Umri si — in živiš?_________________ ftekaj misli ob 25 lefnici Jo?. planin-skega Hra". RadogorskL »Veselo, znamenito slavlje slavi !e-tos«.. , tako se mi je zahotelo pričetL — Pa se mi nekam pero zatika in ne da se mu drugače, kot le suho in mot-no povedati: da obhaja letos eno izmed najpopularnejših slovenskih narodnih društev »Slovensko planinsko društvo« 25Ietnico svojega delovanja. Brez vese-lega odmevanja od gord do gora, brez vriskov, ukanja In prepevanja — kdo bi si bil pač mogel predstavljati v prej-šnjih časih, da borno morali kedaj tako obhajati le-ta pomenljivi dogodek slo-venskega planinstva?! Tako trpko, srepo strmč stoji danes ob meji zakletega sovražnika naša zvesta straža... Nemo se ozira neumorni boritelt naš po svojih varovan-cih, po najdražjem biseru naše, bolj kot kedaj ljubljene domovine, — slovenske-mu planinskemu svetu — brez veselja, a ne brez samozavesti, z vidnim ponosom in notranjim zadoščenjem. Ni bilo malo in lahko delo: boriti se proti narodnemu sovražniku, ki so mu bila proti nam dana od blizu in daleč vsa sredstva in je imel prednost ne le samo navzgor, temveč ćelo med last-nimi, spočetka žal le boli malo razsod-nimi rojaki: ni bilo prijetno delo: mirno gledati, kako stoje* mnogi le ob strani in se odtegujejo, trpeti, da ga ćelo ovirajo, ki bi sicer Slov. plan. društvu tako lahko pomogli, če bi bili šli z njim roko v roki na skupno narodno delo! Koliko napora in težav: razširjevati planinsko idejo z besedo, peresom in sliko med narodom, preprostim kot na-obraženim, v isti sapi pa graditi in postavljati visoko tam gori med oblakl planinska zavetišča. jih zvezati med se-boj prek strmih skalin in snegov ter jih spojiti z obliudenim svetom. Toda S^v. plan. društvo je bilo vsikdar kos vsem nalogam. Oživotvoritev 24 podružnlc, 20 ponosno stoječih trdnjav — planinskih zavetišč in do-mov, ćelo omrežje tehnično zanrmivo kot varno i z p e I j a -nib planinskih potov med dolio* 68' SteV'____________.___________________^_________ .SLOVENSKI NAROD«, dne .3. marca 1918. Stran 5 ■ skimi in gorskim! postoiankamt mnofl ■ drugih koristnih napravf vneto lite I T?r!}° de I ovan je v ilustrirane« ■ g*iasilu »Planinskemu Vestni ■ ka«, probuda zanimanja in praveg; ■ umevanja planinske ideje ■ potovanja, kot bistvenega dela iz ■ obrazbe ter okrepčavanja zdravja zi ■ posameznika kakor tujske^a pro- ■ meta v narodno-sospodarskem ozin ■ „ vse to priča glasno in jasno o smot- ■ renem delu in izborni organizaciji Sh> ■ venskega planinskega društva. I Vse to delo, započeto pred 25 leti ■ Iz » n i č c, a v naših razmerah dovrše- ■ no tako kot je bilo o pri>:etku vojne iri ■ kot je sedaj. je uspeh, ki se mu ne mo- ■ remo dovolj načuditi. Kaj takc?a zrno- ■ re le smotrena, železna energija, ki jo ■ vodi prava, nesebična liubezen do do- ■ movine. — In to smo — dolž.ii v pol- ■ nem obsecrn priznati ob tej priliki letoš- ■ njemu jubilarju Slov. planinskemu ■ društvu! I Vesti iz primonl tSL I _ Odlikovanje. Ivan Bonetta, ■ poštni Dodravnateli. je odlikovan z vi- ■ težkim križem Frjn Josinovosra roda z 1 vojno dekoracijo in Viliem Z u n c 1. ■ poštni oficiial. z zlatim zaslužnim kn- ■ žem 3 krono na traku hrabro- nrj >Vi;-I tinje. ■ V pokof i© stopil rrofe.-or vc~o- ■ nauka na državni realki v Gorici. ■ golski svetnik Hilsrii Zorn in dobil ■ tem povodom vitežki križ Fran Josipo- ■ veda reda. ■ Odvetnik dr. H. Turna le naznaDil ■ tržaški odvetniški zbornici, da se pre- ■ seli v Goriro, ■ Slovensko rleđališče y Trstu zo- ■ pet oživelo. Posrećilo se ie Pramatič-¥ nemu društvu v Trstu pridobiti za uče- f nje in režiio predstav bivSegi reži^er- I Ja liubljanskesra deželneera irledališča i s. M. S. V pri zori se v kratkem par I predstav. plavno skrb pa se posveti je- | eenski sezoni. V rjonedeliek se vprizo- I ri franeosko veseloi^ro >N"ervozne I ženske«. i Umrlo f© v Trstu v času od 10. do ■ 16. t. m. 100 oseb, rodilo se jih je 23, I porok ie bilo 6. i V bernnskem taboriSčn v V»sm\ ie I Feđaj Še 7000 oseb. Odfaajajo pa dan na I dan. i Rovinjska okraina sođnila ie zače- la 16. t. m poslovati zopet v Rovinju. Dnevne vesti. — .Načelnik Jugosfovanskega kluba pos!anec dr. Anton Korošec se pri-pelje v Ljubljano danes, v soboto. s po-poldanskim brzovlakom (ob 6.). Na kolodvoru ga sprejme deputacija sloven-skega ženstva. S kolodvora se pelje voditelj naše državnozborske deJesra-na magistrat, kjer obišče načelnika venske prestolice župana drja Tav-: a r j a. Zvečer ob 8. se vrši v veliki ^voranl hotela Union narodni s e -<• t a n e kt h kateremu so vabljeni brez -zlike vs:. ki hocejo preživeti par ne-];enih tir v družbi voditelja našesa nozborskega kluba. Slovesna iz-rev ženskih izjav se vrši jutri v ne-> točno ob 11. dop. v veliki dvorani Ia Union. Tuđi na tej slavnosti so iwD-odošli vsi. ki čutijo narodno. — Povišanie. Major Leopold ichlv. predsednik zdraviliščne «■ lisije na Bledu, je bil povis&n v po^polkovnika. — Odlikovani«. Generalnoštabni *dravriik dr. Edmund G e d u I đ i e e r odlikovan z voiačkim slnžBeDim zna-* ja drueecra razreda za oficirie. — Imenovanje. Enoletni proartov. fzđravnik 17. pp. dr. Leo Travner je imenovan za nam. asistenčnesa zdrav-nika v garnizijski bolnišnici št. 7. v Gradcu. — Cesar Karol pri 87. pešpolkn. V voinem albumu tesa potka bo o tem posebno poelavie. Oni polkovi pripadnik i, ki j=o bili tako srečni. da i ih ie Ni Vel. osebno odlikovah pohvalil in osro-voril. naj vpošlieio čimprei svoie slike in navedeio dobe?edno resarjev os^ovor >Uredništvn voinega albuma pri nado-mestnem bataljonu pp. št. 87. v Celiu<. — Zahvalni dar đ^žde Krani«ke. I Za »Voiaški dom« v Linbliani! Odbor I za voiaške domove nam piše: Odbor za I voiačke domove v Liubliani ?*» vnovi? I obrada do vseh roiakov. da zbero kar I naiveč sredstev. da bo dom. ki ffa po-I stavimo našim četam v Linbliani ćast-i no znamenie naše požrtvovalnosti za I dobro stvar. Imena darovalcv se v posebni knjiari predlože Nieeovemu Veličanstvu cesariu. Nai bi v tei fastni knjiei ne manjkala nobena naša žunni-ia, nobeno županstvo. nobeno društvo, noben po^ftmeznik! Po voini dobimo v Liubljani domaje voiaštvo — 2 streiski rolk ie že ru — zato naj domovina % >Voiaškim domom< pripravi evoiim sinovom lep sprefem. Tei želii cesarievi Domaffajmo prav v$i. da se kar najsi- Ilsjnejše izvrši v čast nas vseh. — Prošnje sa oprostitev ođ trnovome službe. Sledim čas se dosrala. da tranke vla^ajo po dve, tri ali ćelo štiri ~ošnje za oprostitev od črnovoiniške izbe. Domobransko ministrstvo ie -edilo, da se pred relirviio prve protrne ne sme vladati druge. Caka ti ie na retšitev prve pro^nie. — Podali^anie oprostitve. Z rokom ^orolčeni črnovoiniki cestokrat neposredno pred potekjm rok>i vladalo arošnje za podališanie oprostirve. Do-'lobraneko ministrstvo 1« odredilo, da '? prošnie za podališanie oprostirve j.'aU 10 tednov pred potekom roka, - ^ roka se ie držati, da ni ovir s ča- |e!o Narodni vevd nai 6e torejl -ia v najobilnejšem številu udele- — Posredovanje pri nraJifc- Ce- ialieboli si doeafa. da stranke zaae *U sa drvce liadi O3*»bno ali pismeno P°«r«l«5eio pri po8ameznih uradih, slasti zlede oproščania. Dremešćania, odlikovanja vojaekih oseb itd. Ti lindj« nočei j vp li vati na dotične** referent* I cer om eestokrat irrabiiajo orado« tei-" 3 nosti. Domobransko ministretvo opo-zarja na to. da so prošnie dopostne le 1 po predpiaanem potu in da ie vmešava-nje nepoklicanih nedopustno. i T" .Solske vesti. Za suolentinio v Dolan ie imenovana Ana Seme. — An-^ela Gradišar ie postala začasna uči-teJuca na seštrazrednici v Loškem potoku. — Emil Karee ie imenovan za sup lenta v Starem trgu. Ana Tomšič za i začasno učiteljico y Vrbovem, Mariia ^"Jituh za aurlentinjo v Vrhpoliu, Fr. Kan! za suplrnt i v Boro^iri. Hermi-na Kobal za suplent. na Vrhniki, Ma- [ nja Celar za sur>lemimo v Josipina Fischer za suplentinio v ' Straniah. kjer ie poverieno začasno ' vodstvo sole suplenrinii Aneeli Neri-ma. Začasni učiteljici sta postali Rudol-fina Rastenser pri Sv. Jakobu v L\ub- ► ljani, Marija Tomec na štirirazrednico v Moravčah. ~ !>o«!ro'ln^i ' -»m-f-rt. Oni. kateri posedujejo vstoonice za dt>^rod*-»ni koncert, ki bi se imel vršiti dne 16. marca in ki se je radi prehlajenia komorne pevke Weidt odpovedal, se opo-zariaio. da dobe vstopnine proti vrnit-yi vstopnic do S0. marca v poslooiu de-želne vlade, EriavČeva cesta 13, pri-thčje desno, nazaj Za slučai da se vstopnice do te«ra dne ne vrneio. se tHHie smatralo da doti^niki ne refJektu-\e'°. ve^ na vrnitev vstopnin in se bo-ae iste oddalo kot darila Kraniskemu ueželnemu drušu*n za voia^ke vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladinec. ■ — Obleka za bearunce. Id stnnujeio ! v Liablfani. Za letno dobo ee bodo oblačila brezplačno delila potrebnim be-flruncem pri tukaisnjem me^tnera masi-stratu v naslednjem reda. Dne 2. anrila se vpisujeio Ptranke z za^etnimi črka-mi A—Be; dne 3. aprila Bi —BU; dne 4. aprila C; dna 5. aprila C—E; dne 6 i aprila F—Ge: dne 8. aprila Gi—H: dne 9. aprila J—Kn; dne 10. aprila Ko do Kt* dne 11. aprila L—Ma; dne 12. anri- | la Me—N; dne 13. aprila O~Pe: dne i 10. aprila Pi—R; dne 16. aprila Sa do £>p: dne 17. aprila St —U: dne 18. aprila V ; dne 19. aprila W—2. Uradne nre od 8.—12. ure dopoldne. — Vsak begu-nec naj prinese seboi plači Ino polo. (Kazkaznica o istovetnosti ne zadostu-ie)in Dotrdilo o oddaii starih oblek; kaiti be^unsko oblačilo dobi odslei le oni, ki odda kake poprave potrebno ali ponoseno nerabliivo oblačilo Stare obleke 6e lahko oddaiaio vsak dan. — Naral na vlake }e dan na dan velik, ogromen pa bo gotovo za velikonočne praznike povsodi. V Gradcu je bila pri vlaku v Trst včeraj popoldne taka gnječa, da so si morali potniki s pravim bojem pribo-riti svoje sedeže. Ćelo skozi okna so sto-pali v vlak. Železniškoobratni uradi sve-tujejo, da naj se nikar ne vozi v praznikih, kdor nima prav važnih in nujnih opravkov. — Obve§£anje policijskih oblasti o obsodbah radi navijanja cen. Justični mini-ster je ukazal sodnim dvorom prve instance, da imaio o vsaki obsodbi radi zločina ali prestopka navijanja cen obveščati takoj, ko rastopi pravna veljavnost, politične okr. oblasti, v katerih obsegu se nahaja sodnija, in ako je na sedežu sodnije policijska oblast to s prepisom obsodbe. — Promet s poštni mi u vitki. Ljubljanska glavna pošta nas obvešča, da sme napovedana vrednost ali povzetna obreme-nitev poštnih zavitkov od 22. marca nadalje znašati k večjemu vsoto 600 kron in da se smejo poslej tuđi taki zavitki Izročiti naslovljenčevim svojcem prav uko kakor njemu samemu. — UnrU je včeraj v tukajšnji dežel-ni bolnišnici gospa Maria MarinŠek rojena Križaj, soproga uradnega sluge pri deželnerma odboru ter sestra znanega oper-nega pevca Josipa Krtžaia. Pogreb se vrši danes ob 5. popoldne iz tukajšnje deželne bolniinice Prizadeti rodbini naše sožalje. — Izsledovanje. Samska delavka An-ge!a Occhineri, katera ie bivala preje v Ljubljani, ie odšta pred Božičem lanskega leta s svojim dne 9. junija 1917 rojenim i otrokom Emilom Oskarjem iz Ljubljane, baje na Jesenice na Gorenjskem. Toda | vsled poročiia županstva občine Jesenice je imenovana ženska tam popolnoma ne-znana. — Komur je sedanje bivaliSče An- ! gele Occhineri morebiti znano, je naprošen, to nemudoma naznaniti na »Centralno varstvo društva za otroško varstvo in mladin- < sko skrb v Ljubljani, Slovenski trg št l/I. : soba 82.« i Umri le dne 22. marca v Krškem g. ! ] Edvard Pfefferer, c. kr. okr. gozdar, { v 64. letu svojega trudapolnega življenja. Nakopal si je v svoji naporni službi že pred leti pljučno bolezen, ki Je sedaj tega sicer ( krepkega moža v par dnevih uničila. Po- ' kojnik Je bil blages:a značaja in v vseh slo- l jih prebivalstva priljubljen vsled svoje 1 skromnosti in poštenosti. Vsak. kdor ga je ; 1 poznat sra bo ohranil v najlepšem spominu. ' | Naj v miru počiva* | ^ Koncert ▼ Krškem. Kršld orkester priredi v nedeljo, dne 31. marca v dvorani ■ hotela Gregorič v prid Ciril - Met^d^vi f družbi koncert z Izbranim sporedom. ! Začetek točno ob 8. Vstopnina za osebo v ' J dvorani 4 K, na cralenji 2 K. Koncert se 1" vrši pri pogrnjenih mizah. j Slovenski premocrarii iz Zacroria ! ob Savi kateri smo podpissli resolu- 2 cijo za >Jusof=lavi]'oc iziavliaruo: V »Napreiuc št. 60 i© odjrovorni urednik ; g. Petejan pojasnil, da ni srrajal tisfih, ; ' ki po iziavo podpisali. pač pa tište, ka- * teri so na >tako neodkritosrčcn naćinc f podpise pobirali. Nato odsrovariani iaz. r da ?>em dal veakemu prebrati vsebino Y resolucije in nato ie dal vsakteri rade- j, volje svoi lastnoročni podpis. Rea ie, -da so se našli nekateri. ki nišo hoteli podpisati, a ti so bili bele vran© med J nami. — Laž je tuđi da bi se tri me- I G sece pobiralo podpise. Rea pa ie, da so li se pođpisi v par tednih nabrali. Toliko r ▼ pojasnilo fjt. upraviteljem in razli finim ravnateljem jugoslovanske eoc a demokratične stranke. — Zagorje, dne 0 20. snsca 1918. Mi lan Babič. organizi- f ran jueoslov. soc. demokrat. Seja osređnleca odbora Zvesa |ato» sloTaoskib ietezBićarJeT se vrši v ponede- ^ [jek, dne 25. marca v Mariboru, ne, kakor o je bilo pomotoma poročano, dne 24. marca. s1 — Predsednik. s< Prošnia invalida. Podpisani ie i«- rr ruhil na bojišču obe nofiri. Siromak n sem in zato se obra ča/n do sloveneke-ga občinstva. med katerim iščem do-brotnika, ki bi mi hotel darovati gramofon 8 alovenakimi ploftčamL ali pa harmoniko >t tri (oatc Odprto srot i fc in u tri te bratu solze. Anton Stele, in-validL Koaiae št Ifi. pri Kamniku. T\rdka D^Stuein na Dnnajn. Na Punaju je bila ie pred časom ustanov-_eua tr*ega pre-' bivalstva in je zato apruvizacija naro-ćilu. krupnim konusijani, da vsa^ega, ki j priUe po izkaznice, vprašajo, ali želi prejemati nioko ali kruh. Ko so se po-j tem scstaviii pouatki posameznio kru-! Sum kumisij, se je Ukazalo, Ua je većina preDival5tva za kruh. Ud vi>ega ljubljanskoga prebivalstva se je oglasilo komaj b600 oseb za moko in še od ten je potem tekom tedna najmanj 2000 prekiicalo svojo prvotno izjavo in se iz-reklo za kruh. Z ozirom na to jasno izraženo željo vsega prebivalstva bo mestna aprovizacija ostala pri peki kruha. Ne govori pa samo ta razlog, da se peče kruh, ampak so tuđi še razne tehnične ovire, ki naravnost prepreču-jejo, da bi se oddajala moka. Končno tuđi dovozi moke nišo taki, da bi bilo mogoče enakomerno in po gotovem redu razdeljevati moko. Sicer je splošna sodba, da je kruh zopet nekoliko boljši, posebno oni, ki ga peče mestna vojna pekama. Trgovcem je mestna aprovizacija nakazala moko, da jo razdele prihodnji teden na izkaznice za moko. In sicer na eno osebo po xk kg moke št 0 in V* kg koruznega zdroba. Aprovizacija si je zagotovila nekaj goveđi izven dežele. Seveda je to im-portirano blago veliko dražje od domaćega. Meso bo predvsem na razpolago imovitim slojem, ki lahko plačajo višje cene in gostilnam s tujskim prometom in nestalnimi gosti. Prodajalo se bo iz cerkve Sv. Jožefa. Pričakuje se, da bo tako razbremenjen trg domaćega mesa, ker se bodo za importirano blago rav-notako zahtevale izkaznice za meso. S prvo poskušnjo prodajo se prične dne 24. marca ob 7. zjutraj. Meso I. vrste bo stalo 1 kg 18 kron, II. vrste 16 kron. Vse priprave, kako urediti rajoni-ranje pri prodaji mesa so v najboljšem teku. Zglaševanje strank se je zaključilo in je bilo pri raznih mesarjih pri-glašenih 3731 oseb, s 15.074 družinski-mi člani. Izpremene se tuđi rodbinske izkaznice v toliko, da bodo imele samo 4 odrezke za meso. Izvršiti je sedaj še kontrolo priglašenih strank, ali so njihove napovedbe resnične ali ne. Ko bo to izvršeno, se bo mesarjem natančno odloćilo, koliko morajo dobiti mesa za svoje odjemalce. Gotovo je, da se pri tem udeležnike raznih ubožnih akcij ne bo prik raj šalo in bodo dobili na ta ali drugi način ravno toliko mesa, kakor ostalo prebivalstvo. Ljubljansko mesto dobi od deželnega mesta za dobavo klavne živine mesečno 48.000 kg vsega mesa in 10.300 kg za ubožno akcijo, kjer sta pa všteti tuđi okoliški občini Vič fn Moste. Več mesa mestna občina navzlic ponovnim prošnjam pri deŽelni vladi ni dosegla. Iz navedenega sledi, da ne odpade na vsako osebo na me-sec več mesa kot 1 kg. Danes, ko Se ni izvedeno rajoniranje, marsikdo tuđi te-sa kilograma na mesec ne prejme kar mu bo potem po izvrsitvi rajonira-nja zagotovljeno. Mestnf aprovizačni odsek se izreče za princip, da je popolnoma izključeno, da bi mnjjel kdo iz okolice dobivati pri ljubljanskih mesarjih meso. Zato se ; tuđi vsako prošnjo v naprej zavrača. Pred velikonočnimi praznik! bo mestna aprovizaciia razdeHla razno blasro. V ubožnl akciji se razdeli preka-feno meso, Jajca. loj. mast !■ vecjo mfioflfio sohe^a sađfa. Za v^e one. ki nišo udeleženi pri nobeni akciji, bo od-Jafala mestna aorovizadja suho meso in sadte po normalnih cenah. Podrobni razdelttnl na?rt se objavf. Z razdel^evaniem zelja }e mestna J iprovizacifa končala in sa ie toliko ?yfal« na z?ind, đa tra bo tnogoče Se mkrat razde!?ti on oVraiin. V knihti. W *z neče neki n^V v M(v rtan, se fe rrn^o <*rve fn te hila tm*. Jevna ovadba norf^ru* mesr^em»i ma5ff fn m?»To- I narno^f* nr? r»*Vl V"t^« orlvram«* Franz - Josef šliejo po predmete, ki so iih iz ročili za barvanje ali čidčenie do konca jann-aria 1918. Kakor je razvidno iz pre-vzemnih listov, iamči, namreč tvrdkai samo 3 mesece za te predmete. Ceniene odiemalce prosimo toref, da ne priđe pozneje do neliubih sluČa-jev, ki bi mo^li nastati vsled nadaljne-ga, puŠČania teh predmetov pri tvrđki, — da čiinprei vzamejo stvari domov. Obenem si usoia podpisana tvrdkti opozoriti cenjeno o očinstvo na to, da 09 H ie posrečilo zvelikimi težavami dobiti barvila sa barvanle oblek iz svile, vel-ne. boBibaževine im platna in sioer «al razparane in nerazparane obleke tako, da more tekom 2—3 tednov po kar naf-nižjih cenah barvati po želji crno, mo* dro, raiavo, zeleno itd. Podpisana tvrdka se prlporoea, e#-njenemu občinstvn kar naibolie in Tipa* đa se bo občinstvo čimbolj poslaževaio njene parne barvarne. Josip Reich, Liubljana, Tovarna: Roljanski nasip 4L PodruZnlca: Menburgova iriica šiJ. Potrti nafclobje žalosti javljamo, da se je naša Iskrenoljubljena nepozabna soproga, otiroma predobra mati, stara mati in tatta gospa Morila Burjo m. Norinho v pe ek, dne 22. t m. ob pol 3. uri zjutraj, po dolgi, mučni bolezni, previđena s SvetoUj^tvi za umi rajone, picseiila v boljSe življenje. P' fieb predrage pokojnice se vrti v nedeljo, dne 24. marca ob 4 uri iz hiSe žalosti, Zatoktrieva ul*ca It 9, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. ma§e zadušnice se bodo darovale v župni ceikvi Sv. Petia, V Ljubljani, dne 23. marca 1918. Trumc aar'ai« soprog. — Bosa, Ivka »«r|« in Mlaka Vo>vkt\ bčere - rerdinamd ¥«vk«t zet. — Harjaai ¥oTkof vnuk. Stran 6.______________________________________________________„SLOVENSKI NAROD" dne 23. marca 1918. 68. Slev# ■m jiliHip ifcmlOi. —J— HtstaJ ht«M MMi f MhHmL Naš ljubi oče, gospod Fran Vik inženir v pokoju J« 22. t m. ob pol 3. uri pop., previđen s svetimi sakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v nedeljo dne 24. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Bleiweisova cesta štv. 20, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v fami cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 23. marca 1918. taln-očl osUlL Irtt posebnega cbtestita. «^J *•**»! pogrebni zavod v LjnbljMi. Karei Kodak nazn^nfa v svojem »n v imenu svoiih otrok Vinkita n Dragota vsem sorodmkom, pnjatei em in znancem pretužno vest, da je nteguva iskreno ljubljena soproga oziroma mati, sestra, svakinja in teta, gospa v petek dne 22. t. m. ob 7. uri -jamraj p3 dolgem, mukepol-nem trptje ju, previđena s tolaZili sv. vere boguvjjno premtnula. Pogfeb ner»ozabne pekoinice se vrši v ned Ijo dne 24 marca 1918 ob 3. uri popo.dne izpred d^želne Do;nxe na poki'pališč. k Sv Knžu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cer.vvah. V Ljubljani, dne 22. marca 1918. Sj Erez posecnega oovesuia. Potrti* netzmerne žalosti naznanjamo vsem sorodmkom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da te naša iskreno! ub- I Ijena soproga ozir. mati, hči, sestra, svakinja in teta, gospa I Angsla Erbežnlk v petek dne 22. t m. ob 7. uri zvečer, no krafkem mukepolnem j trpljenju, previđena s svetimi zakramenti za um rajoče bogu- I vdano preminula- I Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo 24. marca 1918 I ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti sv. Petra cesta št 53 na po- I kopališče k sv. Križu. I Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkv&h. I LJUBLJANA, dne 23. marca 1918. I AfofrlJ Erbelnik, soprog. Mlartca Erfealnffc, hčerka. I Franiiika KJmovtc, mati. I Julii«, Marija KJmovac, Ivana ikoff rojena Klmovec, I sestre. I Avgmst ffcot, svak. I Vai aataki In nafakinja. I Mestni pogrebni zavod \ L)uWrairf. I Brez posebnega ovestila! Vsegamogočni je poklical danes k sebi v več-nost našo predrago staro mater oziroma mater, gospo Katarino Mazelle veleposestnikovo soprogo v Gradacu v visoki starosti 82 let lepo pripravljeno na smrt Pogreb se vrši v soboto 23. t m. ob 3. uri popoldan na pokopališče v Klošter. Predraga pokojna bodi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem priporočena v molitev. GRADAC, Belokrajna, dne 22. marca 1918. Matija Mazelle, Katarina Mazelle, zet ML Juli] MazeHe, Josipto Mazelle tmnk roj. Makar, * vdeposestniK. snaha. i'iiiena, Julii. MiiuSi, pravnukL I noznanllo in svardo! I Nazninjim, da sem pUčnioi tamo I za tisto blago, u ga usa aaraftte. I ker se ne poslužujem aaaaaaa/a pa* I aratovalaa. I V I4aaa)aal, dne 23. marca 1918. Josipina Podkrtjfek, Tesar|o in nlzar]e I proti dobremu plačilu (za hrano in sfa- I novar.je skrbi eno) sprema AJfTOJI I ITEINKt, Llnbl{ana, Jara* ova I alica At. 11. 17S Dr(||l?ia|h r^8nte:snee nkioiiiio^^rr I želi. Vstopi lahko takoj, ati po dogovoru. I Naslov pove upravo .Slov. Naroda■. Decimalna tehtniča I a soo ker %m zamanja sa špato a!i kako drugo blago, Vonud c I pod „Tahtnftca 1324* na unravniUvo »Slovenskega Na oda«. 1 2' - flaa^S^dB* za valen|e čistokrvi . J3IC3 nih grahistih P|y- WW£ VI« miJht Roks kokoš- | najbolSe zimske ja«čarice do K 1.6" P"*-1ia proti oov-etiu ali dI*?I'ii naprei aSUka Kat»ćič, LjubliFsia, Stara __________pojata*. 8. 1292 Flsaralška moč Stenografistinja in sienotipistinja se ta- koj spreime. LastnoroČno pisane ponudbe iai se osebno izroče v „Wlrtschaftf* I! zentraia Lalbach" Dunajska cesta 33. | aiestaa pUmnu t Izubijani • delavcev • Oglasiti se te v plinsrni na Rcsl}tvi cesti. Francoske in angleške urno I#hii#ia v SODo^o in nedeljo UUIC Ktlfigc predooldne od 10 do 12 so na prodaj v Dalmatiftovl ulici 10 na dvori liu lavo fprl 9. Wadafiic»afc>. 1293 Mm in f Mm :: na prometnem kraju. :: Pismene ponudbe 2 podrobnimi Doia-^nili m ceno pod ,«■! A a /11834* na urravnštvo »SI jv. Naroda«. 118? •^r- |Z proste roka sa proda ob g!avni ceitl tik kolodvora loloCa i^#~^ hiša v katari $0 4 obrti s 29 proitori. Ponudbe p> d ^prosta woija 1231** na upravo »S ovenskega Naroda«. Proda se lako chbro ohranjen ifetsplili aparat 10X15. Nas?ov pove upravništiro .Slovenske ga Naroda V 1339 KONCIPIJENT iif'i^n i«lt ¥sta ftt v advotai-iko alt pod vfotnimt pa«ofi v aotersko pisarno. Tmđt proviso-ritnm opravila prevx-»aiaai l*k#|. C mene ponudbe z navedbo plače in t^rnvna za u^tmen dogovor na uprav »Sloven^kega Naroda« „409# 1142**. _ 10 BRINJE lepe, čiste in zdrave kakovosti se dobi pri tvrdkt 1333 J. KNEZ, V LJUBLJANI, MARUE TEREZUE CESTA 3. §Zahtevajte zaston) In poštnine prosto mol katalog s slikamf or, zlataiae. srebrnine, f odb. inilr. itd JAN.KONMD c. in kr. dvorni založnfk v BloaitM (Brto) 8t. 1958. Nikljaste ali jeklene anker-ure K 26, 28, 30, be a kovina (Gloria-srebro) ^oldin ali jeklo, remont, z dvojnim pokrivalom K 35. 40, 50, 60, violine 1 K 22, 24, 26, harmonike K 26. 28 in : viSje. Im ure triletna garancija. Poiilja se po povzetju. lzmcna dopustna ali 651 denar nazaj. Meblovano sobol đftmš mm nao Mćt. Ponudbe pod ».Sva paoteHl l$tSM na upr. »SI. N.« MP" Proaa aa daara rkraafaa otroški voziiek. Kjc, pove uprav. »Slov. Nar.« 1322 Hlša so proda iz proste roke. V hiši se nahaia eo ^ti!n«5ka obrt in trafika. — A. ĆSB. »otoa aaUaa »rt LlnblfanL 129-» Konjski hlapec se spreime pri tvrdki Fr, Stupica v LjubljanL 3«% Snploi dobro obran:en Ml .moJhoRolo Ponudbe pod lvXala 129111 na uprav. »Slovenskca Naroda«. bia, tuali dv« soHiCnata meblirane sobe se odda takol ali 1 aprila. Ke se izve na upravi .Sibvenskcga Naroda". 1326 V Gorici v srtdini mesta se odda v najem stara in jako dobro idoća — - gostilna - poja«:niia dale lastn k hi5e Anton Je 6BO8, tovamar, DoL Logatoc. toorto ni tepislio sprafnem v svofa ođvataliko { pfaano. Z^lasiti se je osebno. Or. Pran Novak, otfvofnik, Ljubljana, OalmatiMOva uL 3. WkT Na!umnejši imeteli ~W* kBDfrolDih felasajo je ta, ki svojo pogreSIjivo blagajno proda tovarni Banaf VII., Ste««Dst«rB0 31 :: ISU se zdrava, poštena priprosta :: prodajalka (z delele Imajo prednost) nri Oroalav Boiaaa, WoUova alica 10. 1331 U m maslo, ajdovo mo- ■ J ko, fižol itd. mm* ■ ^ftlf1*^ aaatiiam za neka j lafUlafl doz la. kaadaa. ■^^^^^^•^— Ponudbe pod tfM« P* 301393** na upravništvo .Slovenske ga Naroda'. :•: PRODAŠE :•: obrof lOOO atekaale za aiinarai. vodo raz'ične veI kosti od rol do dva lit.a, »leten« balona, tieklenice sa Hkarfa s steklenimi zam-»ški, okrofr 300 kg avklk hmr*9 0 sođov za kavo im šm ram-ltaa Baleafcostt. Ogleda sa aaaposka «ilca *tv. y Wr. Kralgkar, Lfvbl'ana. 1316 Kupim | trgovaka kftao m oallai tatvrnatariam I in tuđi nekaj pojaatia zraven, ter pro- I sim ponudbe z navedeno ceno in po- I d robnim opisom Naslov pove upravn I »Siovenskega Naroda« 1294 I I Cveke (piflie) S^ I krilne žeblje Te^Vv31 I Ije, mišje glave, jeklene varovalce I I I podplatov. lesene cveke dobavljajo I I I en groš V* StaJn, tova ma čevljev, ■ I I Prata, Kral. Vinohrady 1120. I I ! ParfameViiske |! ii toaletne predmete; en . jrros: krtače, preveze za I brke, vode za usta, zobe I in lase, zob no kremo, pa- I i dre in parfume itd. I RudoH Bodenmiiller, I Ljabljana, Stari trg št. 8. I C. kr. mk priv. Girela-društvo (Gisela-Verein) MaTađ sa aavavavaafa aa ttvl|aa4a la ao«a» aaa protoktoraioat lttaaa •. la kr. lanfcjfl araav. ga aaa Ba<"<>•" » lov. Naroda« pod „Isaajdba 1253". Poljska železnlco Tirni in osračevalni vozovi eventuelno 13 0 ::z lokomotivo:: za Bujna dela se kapljo. Ponudbe rod tfM. C 103" na anonc eksped J. Rafael. DanaJ !. G mbov, 10 klo- -■^lih igel, 10 kosov kartelne , "v?!c, 10 komadov razglednic, 10 . au>uv gratulađiskih dopisnic in 5 damskih ovratnikov. To vse stane do povzetju samo 10 K. Jakob I 3randl, Dana! XVI. L Re;n- hardg. 21. — Ovoj in porto za- stonj. — Napišite natančno svoj naslov s crnilom. 1312 Oferte za semena. Belo korenje, dolgo, ostrgano K 220.— Rumeno „ M 280.— Rdeče ., „ 410 — ,. merkve N. „ „ 5' 0.— Zitavska, velečebula ramena . . „ 95.— Zelnata semena gospod glave „ 355.— Pozno brunšviško veliko zelje „ 4*0.— IKum?*-e, dot^e, zelene.....„ 90.— Korenine, cikorije........„ 460.— Zuckersirk, črn .........„ 6.— Klefnw2izlebner-sladkor. pesa „ 6.50 Korenine peteršilja.......„ 50.— Velika koleraba Goliath . . . . „ 650.— Fen kel (pri nsroSI. celih bal) ., 28.- I Ka-fiiola, zelena, vodena repa, safats. I s*~niščna repa, vse najcenej$e, dok!er je kaj zalcge. 1311 L^opold Ricbter Eermanmčstec, ćesko« Neznancem po povzetiu •■r- Gosposka ulica 4, radno dovoliena, to 20 lot Dbsfo eća nafsfarefia liabl! [csrriinlBQsla!iov2DiiiisW » udobnost cen;. občinstva zopef 1 •redlftču mesta« I Išče nu;noi I f*Se ifojfto več knhanc za "osposlrc hiše 1 zi oficirsho omizje, k dve™ Judera i t. d I već sobaric ta Ljabljano Zagreb. Ofrsko I 10-2« deklet ta »se i. t d . hiJaika u » vilo t nestn. Već t pouedotalnici. 1 M zuitiili rtrtW*i Zf3r.ki ?• e*-!?**. I 1 Vsaka dama naj čita ^ mojo velezanimivo navodilo u f modoroofli aog«Taa'« gr adi j. ^ hku§en svet pri vpailostl |B pomaa{- kSB|« tafaostl. — PiSitr zaupno na Ido Krause, Pažun, Pressburg O^jrsko %€Hmmum%tmmmm 9. m**. a«. Lepota je sreča! I Po dol^oktnem rasskavan u na pahu negovania Itpote bC »e konečno I posreč»Io najti novo metodo, po katen se vse nadležne kožne neči- ■ stost? kc>t pt£?c\ zaied:i, mozohi, guDe, no na in obrazna rd-^lica tp- I Kom nekij dnij sigurno odsiranijo na Kar iadt. ret ur-zaannki M»ftli«ma x*«oni I pojasnila. Pišite tikoj na: A?r«Uto Auer, Duaat 56. Predjl S 1 ■ oddeiek 3G. n^ « I KOSE I I Kdor hoče imeti | KOSE/ i I-------KOSO ---------I I s katero se ni treba mučiti ter se iahko z enkratnim k ep«nfem z lan- i ■ koto kosi vsake vrste travo ćeli dan, nai se obrne na tvretko E I J. KRAŠOVIC v ŽALCU I ■ katera ma ed no zastopstvo svetovno znanih kos znamka „Poljeđeltko 8 ■ orodfe" in jih ie tuđi več t«>oč že razne*a!a. — Za dobro kakovost ■ 8 kos se lamči. — Ccnik za zahtevo breznlaćno I I KOSE! [ Wa|"ižie cawel [ KOSE! | IpSJlSiiffLJSA. **» reziia za ste':lo. I ^_jP? -^ in 2e'° gaseče s> Damantov za ste- I I l^afK^-/ lahko vsak sim klane morem za.V ^9cP I - .•>■-,.*-* rnrediz mat. stro- dobaviti samo št K fi Ti I->--V*^ ^k' V Zil(l-C' "° 4 za K 11 70 in St Hji! novi za: ananas, 51 2 zi K 16 - ker *■ £ £) ' ______________ jaboičmk. ^renndivc e ov> dijan1 rre. - f$ p * ————* malinovec. oonrovs -Cvedan in je sume ta, maškatetec. nomeracćatk, dišeća IOVO flago zelo perla, fišn'eTec. >e2K0 ,n ]c po VIS CCnih dobiti bSJpi^^S^^^SSl/™™: J°^o za rovzetie 85 v.n Za ,e- ruma fn tgan)* ?no»t s naraa*nim na-odiJom clPO Ifl SO!idnO b'aCTO larT'čl , ■taneio K u- faanko co oov etu , " 500 kron v zlafu f^ amjda! pon;[::r„l ^T"| "^^^^^"™^^"*™^^^™ l* T- o^'trsni ki rdeće *vet!e n »ive lav«» m bra- A?W ^HJ^^ d^B^ brvOM flrvltak c ■ do za trajno tem no pot>arva 1 4fltnH '< vB^^k ^^^^B TBvcn »nadat. »t^'-ltn c» s poft vrt'! 2." ^BP"^ WL 0lJ3 S" »dnen« p«i9 . I RYjY1^ * i I- jlKIM1^- «&^ - oi«kllae, orrce ,^V I . . —■«^-» obruco rđefiico J I »•<■. K* fcvo ro.-Ef'&.*£& U,.« ' ""••' - —••*••? • , ■trolkov. Nj-Iov ma nara-tla- Ja»» OrOŠ OHt OTOŽ. DT1 HtigC ti, JIN CHOLICH dm!, ^ri a?geTo. Snzx r\r\* "■""■-■— ^™ ^p I LI I Tn v^e vr'!te oblačil se ^m Ženske obleke ^„r^^ I ptebarvati s poi dru m iz lelki so mani vredni. I C* n^ za.ojćku 6U vm. Preprodajalc d )be visok popust. I Edina prodaja za vso A strijo in rusko Poljsko I Commoroia kupce valna dražba za kem. teh. po- I M trebžč'tie, d.ioi. Praga Vaclavskl trg. Tel. 6187 j afSaHBaVI^-gHHaHHa^B^aMMriHB^BHB^BiB^B^aHBVHlBiBHBBl H I g I Roaiimlini 7azdff«liiii moko ^s^°l" F ^BJ ^^ ^B^B^a^B^B^^B^B^a^B^B^BB^B^B^B^B^B^B^B^B^BHB^BBBB^B^BBBaBaalBHBlB^B^^B^B^B« ^^^^^S^b^B^^b^b^bV V^P^B^a^aV. ^B I xT fOnH * ' %rsta......kron 155.— ^b^H^B1-///^^ — I $ Priblllna tela 15 kg. _____jiBfci^J J I £ Mlin se razpnšilja fprot. plačilu v naprej ^^^^^S^^^BES^B^m te I % aM pa po po«tn* m povzetju) opremljen z mt^tM^^KB^SS^Sni ™" I O zamahnim koiesom in lak'r? i:m vsipa!- ^^^^^^g^^Mp«|a|f| £ ■ «£ rikom. Cefia |e mlinu - In a^c«r, ^^^^BbW 2 ■ " za mlin najboljia vrst« K 15S.- i&Š^^^mSKBgMm *Z ■ JK za rr"n nekoliko matij trp«ine vrste SSBElSIHKfiBL r 1 5 K 115.* fc»r«»* odbitka v tovarni. ^^m^^^^r^mWR 9 { Zahoj in poštnina računi se posebej ta £ I «) lastno ceno. Ml;n rajbolje vrste izdelan O I m I I Subsktihira 5e pri centrali CeSke industrijalne banke ka kor hidi ■ I pri vseh n^n;li podružnicah na Dunaju, v Brnu, Opavi, Krakovu, Llnb- I I "ani. Ml Boleslav Dorr^l'cah, Hodcninu, v Hradci Kralove Og. Grrd §«. ■ I na Kl^dnu, Kutni H>ri, Louneh, Nuhodu. Prerovu, Pribrami, Rakovniku, ■ ] ^ondne. Te«'nu, Vvskovu, in ekspoziturah v Praei, VII. Pragi VIII, na ■ I KtjI. Vvnohradih, v Zižkovu in Duna'u. IV. VII, XX. ■ i Drlnif irji, kl n.imeravajo podp?5ati na podlagf opcijskih pravic, se ■ \ povab'jajo naj predlož ]o pri subskripciji plašče svojih delnic, kateri se ■ | im po iivr^enem podnisu zopet vmeio. H j S prijavo je obenem treba položiti koi kavdjo K 300'— starim, ■ j 07. K 330 — za vs,iko delnico novim delmčarjem Ostanek za vsako po ■ f rer-articn dodelteno deluico je vpla^ati najpozneje do 15. aprila 1918 pri- ■ " ^tevši 5 obresti Iz nominalne vrednosti od 1. januariu do dne vplačila. ■ i Pravica reparticije gre upravnemu svetu, ter vrnemo vplačane zne- ■ I §ke ^jbskri^entom, katenm nišo bile nove delnice dodeljene takoj po ■ i IzvrSitvi reparticije ptistevSi 3° o obresti. ■ | Sub->knbentj. ki ne poravnajo v predpisanem roku protivrednost ■ • njim dodeliemh delnic izj?ubijo pravice do njih. Položena kavcija pripada ■ tem trućaju revervnemu zakladu banke. H V PRAGI. dne 16. marca 1918. I i Češka industrfialna banka. I " Išče se uciteljico za 1 ili dve uri na din, da bi očna ve* zan e na Sivalnem stroju. Naslov pove upravnlStvo .Slovenskegl Naroda*. 133S PRODAJA «e po zmernih cenah y večfi množini otflfa, vermut vino, Bolgmr-J »U mand«l|al. mite „DOB" pri tvrdki | A. BvilM. LJablfua. I Earlovska cesta Hm*. 18« i av^ Rabljene "VI STEKLENICE I mineralne vode, vina. konjaka fn iam-I panjcaod»8t d> 16/io litra Kupuje n* I vagone od 10.000 kosov napi ej j A* KOHN, Praga. Karllm IRofcycan unca 19. U05 09" Nakupovatci se spreimejo. *^| Hraste Jzouftčate grinta. wrmhtiom trn *p«-§• kotoe bolesni ođprmvl hitro Iia sigurno Paratol« doamA« m** B silo. Ne umaže, je brez vonja, zato I uporabno tuđi čez dan. Veliki fonček I K 350, dvojnati K 6.—. Dalje Paratol I tresni prašek za varstvo občutljive ko-I te, ikatinca K 2.50. Oboje se dobi I proti vposlatvi zneska od l6karaar|ft I M.xu«tv Paratol tvornici ▼ Bm4i». I peatl, vn 14, R6xsa ntca U. Modistka Pavla Novak Križevniška ulica St 9/1. nad« se priporoča cenjenim damam za vsa v njeno stroko spadajoča dela. Sprefema tuđi stare alamnfka v prebsrvulft In p^okro|«n|e. Novi slamniki in cvetke v zalogi. HiS, podgane. stenice, SnrkL Izdelava In razpoSiljanje presku-šeno radikalno uCinkujoCih unU ■ Čevalnih sredstev, za katera do- I bivamo vsak dan priznalna pisma. — I Zooer podgene in mlal K 5— Proti I tofcar|m in ićmrkom K 4.50. Tink-I tnra zoper vt«n^o« K 2.— Uničevalec - mol|»v K 2.— Pratok zoper mnttmm I K l..£0 in 3 K. laiplhovalM k temu I K 1.20. TiBktnra soper ttovotka W* I K 1.20, za Uvinvk« «aM K 1.5a ht. I i«k zooer mi! v oklakl in p«Ml* K I 2 —. Tlaklara zoper paafa kolk# fC I 1 20. Tfnktnra zoper iBrta« na aroviti I in xel«aifadl (rastiinske škoiljivce) K I 3.— PoSilia se po povzetju. — latad I ia ultovaaf« wurš9ma V. Makar. I ****** lž' y»trt«l**a avL a, 1099 LASNE KITE podlage In ntreZlM naj* boljto kaKovostl; barva In maitl zm lasa, imlnlca U u mm. KUPUJEM ZMEOINt ženske lase. Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Tranfo 5t t Posorl larađl vpoklteaala v I vofaako slmaliOTaail« )• lokal ođprt samo saprođafo blaga ta alcer Ttakl daa samo od a do Vi t ta v nedoiio od a do II ara do-___________poldam. Kompleta! 4580 KURNIKI v vsaki veli kosti, stroji aa valjenfe za poljedelce in veleposestnilce, mlinl za kosti u »ripraft knae Cn nCal obrat ia f«tfM si«) se kapija aajb«|jie pri Nlckerl & Co., d. 2. 0. z. specijalno podjetje za racijonalno rejo pemtninc in drobnjadi. lasersdorf 6S pri Danafa. Zahtevajte veliki katalog, uCna knjl-Ka 63 proti vposlatvi IKv mamkah. ^■^■■■■■BB1^^^^*^>^^^^^^ ---- _____________________ _________ ___^_^^^_^^^^^JMt^^^^jjj^EBJJ[J|^BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBB---------------------------------- r^ ^----------------------—------------------- ^^^^^^^tbj ljubljanska kreditna banka v Ljubljanil iT^.^nr^^cTižrooo.000 h„n. , • Stritarjev« ulica otov. 2. ->-~.......■»-«'« ».»»«^o ■>-. 7~ Posiovalnica c. kr avstrijske državno razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. _______________________________ Spreiama ——----------------I H«wi« >• ***** w»o vratt vradaaatalli pMlriav9 flatidra srartCii 4*m* in dovoljuje I vioS8 na kniilUe in tekoži rmtun I apro vizacijuke kredite. I __ proti «godneir.u obrestovanju. -==^!S! " ' "" m ■ | ______ ——^^■^■^^■■■■^^^■■^^■^i^M^MMMiiM^a^^M^MMBBBBMBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBlBBBBBBBBBBBBBMM^^^^^^^^^^^^^BBBBBBBBBBBBBBBBBBMBMBMB^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^MBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB stran 8*_______________________________________________________.SLOVENSKI NAROD-, dne 28. mara 1918. 68. štev. »oh'ikl kapital E M,ltt.OO#--. flflft Stonje den. rio? na hren. knfižice 31. okt 1917: i««** „ i7.M0.Mr-. ^— «r. ^pr F>i*i%r# „ K 214,681.380-—. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Ctitrala u tanaji. — Ustanovljen «64. W faijjl M Pffn OStl (f US Jflfcm!)! fattralO. Ustancvljsaa «64. - 33 ?o5rttžnic i«ii#f^ h^f™t°J/nj%V$!h &«11*0™1! trinsakcij, n. rr.: Prevzemanje taaarala rlaf na hrm.lne Najkulantnejše tzvrševanje borali, aaroćil na vseh tuzemsicih .n mozemskih mestih — Izolačevanje ku-Imjlfice brez rentnega davka, kontovnc knjige ter na konto-korent z vsakođnevmm vedno ugodnim obre- ponov in izžrebanje vrcdnostnih paoirjev — Kunovanie in orodaianje deviz, valut tn tujih novcev. -..Im!^ .f" Denar.s? lahk0.dvJ** vsak dan brez odpovedi. - Kurovame in prodajanje vratfaaatnll. Najemodaia varnih nredalov samoshrambe (safeO za ocrnjevarno shranievanje vrednostnih pa^irjev, l'stin, M1W** strogo v okviru aradnih kurznib poroci). - Shranicvanje m upravljanje fdepoti> vrcdnostnih dragotin «td. pod lastn. zanlepo n .tranke. C^ravilišše c. kr. rair. loterKo Brezplačn* revizija izZre-papiner m cosoma name. 34 bamh vrednostnih napirjev — Promese ^a vsa tornja, iznudila In aaiaziSa v A19riko In U Amerike UttMtna In pismena Dojasnlla In nas vati m vsan « banint itraha annalataelh t»an.akiiliah nakd«« ■•__—•_>__ cni» -—»~ ^„1,.^. d-a _._*_-. *.__i._ *i—-.t :„-..„ >**_t_«A_ a*«— *« PoMit 0 za Mlinu A skoraj novo »a sara dl ae litro tak cl proda. — Kje. se ro-zve pri bitnici Ljubljana, OiesUliifea mlica št. 7. HT Proda se ~VE tebro obranjen stro i za MfcUl* me3a z štirimi nozi in nalorabljen gramofon« Kje, povc uprav »Slov. Naroda« 1*08 Uprava b#«. herc telosaroa 11 Varosn posta Varoi-Wor (Bosna) kapi priblitao 12 kom. Ili mM koz dobrih mkkanc z kozlički. Prijazne ponudbe z navedbo cene, se piosi nemudomi na gornji nasl-v. 1280 Vsakovrstne slamnike, slamnate torbice (čekane) i £W predprožnike, ""•s 1 slamnate šolne priporoeam gosp. trgovcem za cbila narobila FRfiN (ERAR, 1 tovamasianinikovvStdbu aoata »oaaiale pri Ljubljani- i ^%Z^^^^^ £ graver ia izdelOTi-v ^hniingi^ tetj kaačBktTih štaatiill LJDMJHlll Pforrti fm frtf. 1. I DAMSKA t I meseJnapreveza ^fjMaaa^. zdravniško rriporočena ^^^^/^^^^ Varu je pred prehlade- ^H^^akjnv ij^m, komodna i prak- J^HFj r-Čna, varčujc perilo, se V_- /V[ dobro pere ter ostane ^k^/ vedno mehka. Komplet- ^^^^" na ga nitura K ^^0, 7.-0, na «eU trpcžna K 10—, 12.—, najfinejša K \5.—t 2\— in 25 — Porto 95 vinarjcv. V varstvo žensk izmivalni aparat 20.—, 25.—, 30.— do 36— K. PoSiliatev diskretna — Higijen. blaea trgovina SI« Potokj B«aai,n.Stftt9e99ftsa*15. 1199 F. Batjel Gorica — Ljubljana »tliatf.fl.24 Start trg ttef. 28. Inoiina n oetaiitsa delavoica ^^■^^^^^^^■Maai^B^ BlllLajfl tfl Jlunlnl in pisalni stroju gramofoni« C#ktrlčaa iepae iveUlke. Majbolfle baterijo. ^^^^aaaaaa^^iHH^HH^H^H m —a Srbecito, hraste, lišeje fl— ^ wM ndstrani prav nagto dr FiC^ch a izvir pi^ av varov^ro ttS. AHA- Eg K FO^H** rujavo mazilo. Pop Ir oma brez duha in nem;^' ^oskusm H| H lončtk K 230 vel ki K 4 -, porcija za r^bno K 11—. ^ ■ = Dr. L Fleschs' Kronen-Apotheke (G^r), Rasb Ogr:ko. ~— ^ IH Zai^ga za Ljubijano in ( k>l>c>: tekarna ,.nri klatem teieaa", glf ■■ LI«bl]6aa. aiari] a trf. tHO Ed ^5 B*^" Pozor na varsiveno znamko M3 AlAFOaM" "tapsi ^^ Fkt 1 I B Gostilničarj, katerm pomankuje ■IIf A III pivOt na' s* b^9°voli:° vprašati SIV U 1 I I nd upravn !Jtvo * Siovenskega Na-F" w *" • • • roda" pod „PIVO 1249", ker ga lahko zadosti in točno dobijo in poleg tega Se tftir f&T jako dobro. ~m* ^Bj B M J • I ----- Prlporo«a za -----1| ■ Modni S2icn prtj^jsii S Hr-Uki "llsn5Br-i Židovska ulica s!ev. 3. T?_ A3^e n dekUee I ■ uvorski trg i, L.j ..d. ^, ^ ^ f Hl8£j IH ^■i:!IIIIIIIIIIUtrilllll!llllllilltlltllttlllllHlllilUlllilIltl[|IMIl>IIIUiM!ltlllllill!ll(lll!IIIMI)ll!IIIUffIllH^B HM P Vutkovtteva !P©2OJ5! Vui dru«a koioni alna p»ba dobi sa = ■ = «tfiito po najnižji*) dn«vn>ft cetMli pri ••lUfitllii zaaai tvrtffcl = I ( aar- gjorgje vucković -mm i ■ i Prva zagretoifca Ipjaporttia In •ksportiui a>9«ffttun»o i I |E komialjofialfia trgovina Hi lovama „MILKA" proJzvo* |l ■ | dov a altladif<«m« na debato || 11 ------^== ZAGRC89 Nikoliteva 9. =------ || H ZaMavajta canlka! 1161 Doklar ja zalega! |i ■ paj<'fHHtHnini;tMtlHtn»IlHI!fHintlllllM>tll)ll»tMMTIt;i1!li:MMIIt!in;HltlHlltflttltinTHIHttni'TtlH gjj |pm aa'B^aaaaaaaiBaaaaaa^Bi^^^HBcaT^sanKaBS^i^^BBaaaaalBaaaaaaaaaaVB^Bf ^b? fB WT Čarobni film, '"^BIMbB KINO CENTRAL *\ m |---- v deielnem gledalUžu. —, .1 . NajodličnejSi igraSec Nemčije v filmu! £ Petek 22. ob 4., pol 6., 7. in pol 9. zvečer. Sobota J* —• 23. ob 4., pol 6-, 7. in pol 9. zvečer. Nedelja 24M " •• ob pol 11. dopoldne, ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. ^? ivečer. Ponedeljek 25. ob pol 11., 3., pol 5., 6., O •• pol 8. in 9. zvečer QT| ^ MP U/egenerjev film! -«-9 'I j nvraiiL r j^ VaHka Zarobna praviJKa« Igra v vorzilu M I B V glavnih vlogah: 1321 •» I _ Pavel Ufegener — Lidia Salmanova. I H Prva pracUtav« vsah dan prt»tapwa t««TI iulmfcl. Hl ' |Hbb1 aar čarobni film. ~wm aaaaal Baaaaj^^^^^_^__^__^__^_^_^_^_^_^_^_^___B_^_^_^_^___f^f-f^f^f^il_^^^^^^Baaaj ?^B^ Zapireite2 Z?iZ;?2ll®l Hkf ^*' Ravnokar doa!o ;;?Mrtf**> vač 10G0 dvansjstoric v'.izilh kliučnvnic jj*»aHa^ („flnhancschlosser") ^^^^»^ ttjr papirnatih ser^i^ef^tv, »«32©ri se &9^|Hp^^ prav po niski ceni prodajo. 738 **_ " ___Ljubljana. CrađlUe 7 ^sr Maks Ceretak. G. F. J^raseSi ■olai«ra!ec k!3?lr'eY Ia tr iotsc z glas^tll Ljubliana, Woifova ulica 12. Ediflia fconeos. tvrdka aa U3«3$evanjo kiavlrjav In harmonijev tor popravila i^đ&JBlmm-JTit ^ *' viak ajlattell. Vaa te Ćela izvrS^Jem t$ro- M^^^SmJfir I kOVPJO Im cano. Qlasbonim iolam ugla- ^^S^fafllF^ J 1 i«ija Ifkllulno I« O. r. Jur&sek. f j£g V | ■ Jo*. Pttelinc. Ljubljana. Sv. Petra nasip 7. C ^^ffMD'e^K ^X! | I Pricoro^amo ed;no na:bo!iše šivalie streje tvrćke: 1 Nos. Petelinc, u**—. $£££& I I 3. hlia eb vod4. J^^^^S ■ ■ Halve ćf a in ad'aa zaloga šiva Inih strojev vseh mf w| I ■ sistemov v poljubnih opremah za obrt ?n rodbino. „^P ^*:jjy3? S IV zaiogi igle, oHe. ter de!! za razne strole. 10 .t^,^,. i 1 I D^stavlteT strofev taka?! Poak ▼ vezeniiz brezplaion! I ■■H Mimi Sark« Ljubljana I As r|Vfffta| Hotel ».pri MaliCu", soba 25.. 26. ■•«..... ■■■■■■■Va i H. wa-fatrop|e. ■ IVHal I B^BB1*IBaBB1llaBlaBaBallHI*fB ■■ aaBBBaaaBBaaaaHaaaaBaaBBaBBBaaaaaHal H HBJBJI **^" Vedno zadnje novosti "»jw| FBBIVt^ ,g^p| dunašskife m&đ®l®y. a-^™ § Popravila sa okusno in tofno izvriujejo. ■ HM Žalnl klobuk! vedno v zafeoi. |SHB1 B^B^Bl a^aaak^^^^^^L^L^^^^^^^^^SI^^^^^^Lam^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^a^^B^^^^^^^^^^^^^^^^S^^^^**^^? '^^aBiBl^^^^ aa^aV j^^^pyaaaaaaaaaaaaaaaaaaMa^aaMaaaMa»aaMBaMMaaBa^^ lifcifi li 17 iscisin ■ IICVLJI14 IIjSiJh i ^H s rodkovanimi lescniru podplati, /^ ŠSB3SS& i Bal I Sandale ^tlf^1 ^^^p I IHallina - čevlji ^^C^iP I 2 usnjenimi obi vi in pod- K^MM^i^^^^^S^ ■■ kovanim! lesealaai ood- ^Ki^^pr H plati ••*... K 55. — "** BJHB z usnjen mi obšivi m podlrovanimi nsn^enlml podplati K 95.70 ^B Modni zametni čevlii z lesenimi podplati K 44- 1 ■ i O'aaoam cđređbe stelaa eene. H } | T *a Pata,tOTafMfevjiw7lin Ijj ■ Pradafalna: Dunaj II, Taborstrasse št. 17./a, 14. ^S3© H ■ Tnodi Les^ingleithnerplatz 4. 1215 i Bj I ■ TatU vetfa naroĆUa naravno at porabalkom rroti na- j H < ■ aaval nakauiio* a« Imvram1«|o: dm*t omf zavodam *o- IB H !•«, obćiaamt tovaraam, valepoaeatvom. h H Posamezm pari in večja naročila se v prodaiainah oddaio !e ( ^ •JT proti plačilu v gotovini, Ker se v vojnem času ne izvršujejo fp^B $ ^WL nobene po5i!|afve po poSti ali ^eleznici. JMM ^ ^Baaaaaa^BS^^^"*^*'*'"''™"*'™™5*'5'»»™»»™55Sa^»^^ ^^BaBBBBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^iiiaiitiataiiiiiiiiaiaatiiittiaii D ^aBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaavavaHaaaaaaaaaSSa^^ - £a£e ae za tako i aii pozneje vecji IoRbI ili 5 k IF! iir J r p na prometni cetti sa trgovino pohiStva. — Pr -azne ponudne na, ..PoSiat predal at 144, L ubijana. đ\ 9 f ivi 1 * *° .1 šče p sama dr. Petra Medveščka v ađeĆ^b — Ponudbe na nislov: dr. Oton Fe'ticb, odvet^'k v Licbl'aai. I svojo trgovino z velikim skladi- B I šiem manufakturne in mesane I I stroke za jako ugodne cene. I B Pismene pondbe na: Wilim I ^ Pick, Zagreb, Savska c 68. I ^a*aa^B^a»«a»a»»a»»aa»aa»aa»»»»»*a»«-a*^a»i i — Jn \i n I u d plesKarslci in liUi mojsfsr ^ Ljubljana, Rimska cesta št. 16. se priporoča cenjenemu občin- j >tvu za vsa v to stroko spadajoča iela. Jamčim da delam samo s .pristnim firnežem. Solidna In točna aostreiba. i fQ3EE3tslCI t moem atelje 'i za gospode Ljubljana Franca Jožefa cesta 3. VojaSke in urad* nilke uniforme po merl \ v najkra]$em iasu. I ■VaaaaSnnBaVanBVB^BaHHBaBl Jtadoffltttilno loaletiig milo parfumirano I v elegantnih bartonih I fino opremljeno I ducent 14*40 kron. :?mt\ uscji papu;t! dobiva se pri tvrdki Ljubljana !». PefM cestu if. 28. »iPQ*ti poSilja se le od 5 ducerrto* nanrej I Staa|. Ttog kOBOsm aoTaakrm IttT «a> ■ 199,7n.99&-n. Slavaica K 40,000.003*—. Podružnica ftačlra ||tl1llfi#l*il9lllA IfiSEISlrS Stritarjeva ¥ Ljubljani WWia UIUU0I11 ijOLUla li«mlli|&gi uSs£a ft 9- Financiranje uojaSRih dobav. :: :: Kredite zn aprcvizačne nahup?. i Vaakovrsime aaatea traaaak«l|a. ifftUn a. kr. avatr. raaraaa« loterl|e. > Nakazlla vojnim nfetalkoin.