IZHAJA VSAK ČETRTEK Naročnina: Letno l^pofictnoT" Iffitno ITALIJA 10.10 1 5’20 260 INOZEMSTVO 18-20 1 9-10 4-60 Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12. Telefon 1590. Uradne ure za stranke ob pondfljkih in petkih on 10—12. Oglasi: Za vsak mm visočine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L., osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. Plača se vnaprej. Posamezni izvod 20 cent. Trst, 21. junija 1923. Leto IV. - Štev. 174. Glasilo Komunistične stranke Italije Meščanske klike, ki so sedaj na vladslti krmilih v EV" ropi izpolnjujejo dneve svojega vladanja z govorancami, grožnjami in pretnjami. Ena grozi drugi, vse pretijo prn* letariatu, ki se nahaja danes v dobi najvešjega trpljenja in izkoriščanja. S tem si hoče kapitalizem podaljšati svoje življenje. Posluževati se pa groženj pri vladanju je slabo znamenje. Oni, ki so grozili, so vsi končali neslavno. Kemugišsfišna. stranka Mile g@l3w@$SšSo izvrlavaSsiega Odredba za. suspenzijo našega tržaškega dnevnika »Lavoratorau je za petnajst dni oropala stranico izvrstnega in zanesljivega sredstva za zvezo s proletarskimi množicami. Nepotrebno je poudarjali, da la odredba utemeljena z dejstvom, da je naš list povedal resnico o 'krvavih dogodkih, katere je fašistovska vlada ukazala zamolčati vsemu drugemu časopisju, da ta odredba nima v zakonih nobene upravičenosti, niti formalne. Mi ne zahtevamo za našo stranko o-brambe zakonitosti. Revolucionarna stran ka, ki ne bi izven legalnosti znala živeti, delali in se organizirati, tako kot delamo mi že šesti mesec, bi bila smešna stvar. Izkušnje teh šestih mesecev ter obilni in obetajoči sadovi, ki jih je začela stranka zbirati od dela izvršenega v tem času, nam dovoljujejo da popotlndma prezremo trditve onih, ki nas mislijo ustrahovati s pr oglašanjem da Komunistična stranka nima več v sedanji italijanski državi domovinske pravice. Komunisti vedo, da ima njih stranka poslanstvo zrušiti jo, sedanjo državo, in raditega ne zahtevajo od nje zase ne svobode, ne pravice. Oni se borijo zato, da bo svoboda in pravica zagotovljena ljudskim množicam, ki imajo pravico svobodno se boriti za obrambo svojega življenja in dela svojega, za pri- dobitev vedno večjih političnih svoboščin. Ukrep, ki je nezakonito ustavil na nedoločen čas na.š list, zadeva torej bolj posredno lcot nas vse one, hi se italijanskim državljanom in širšim množicam še vedno predstavljajo kot branitelji osnovnih ustavnih svoboščin ter statn-arnih garancij, ki sc kršijo trajno na našo škodo. Sredstvo, da pride naša. beseda razen vsem sodrugom tudi vsej ostali masi ki je pod razsajajočim reakcionarnim viharjem ohranila vero,v zastavo Komunistične stranke, bi bilo najdeno, četudi bi začasni suspenziji lista sledil ukrep definitivnega ustavljen ja lista. Tako molk katerega se dela okoli zločinov, s katerim sc hoče zaustavili tek proletariata, ne civira delavcev in kmetov Italije, da zajemajo iz sovraštva, ki so ga pustili ti zločini za sabo najgoreče upanje na podvig in trdnejšo novo voljo za akcijo. Našim sodrugom in vsem delavcem in kmetom, ld vidijo v našemu listu slavni simbol svoje vere, katerega ndibeno nasproadcc v prepad le vprašanje kratkega časa. Tudi francoska valuta je zgubila na vrednosti odkar se je francoski militarizem zapletel v neslani po* hod v Poruhrje. Nemška vlada ie poslala vsem ^ državam, izvzemši Franciie, okrožnico v kateri slika strašni položaj svoje države in pove v okrožnici tudi- da se, Nemčijo nn* lini a na nredvečeru silnih ljudskih pihanj. Nemška jndusHja. ie para* Iizirana. Nieni industriji v oknnira* nem ozemlju ic prepovedan^ izvoz pridelkom. industrija, ue more doMti iz Poruhr'1 ne premoga ne ^rugih surovin. - ničvredno marko ne mom več kunovatf nre* moga niti v Polaki Prez”0* ^elnost se množi in ^bč”ti nem! ]jxjd«tvo že pnmanikapif' na1T1111" neiših živi jen iških r*r»freb*?.in. Frr,n ciia hoče premagat? Nemčro 7 Inko to. Pri tpm pa ^oi računa z da ie be^i c1r>ba svetovalka da moro obubožan na-od vse korake nreden morfine od cladu, v ko’e*<* je nr> frnviei obsoicn. Z Nemčiio in Francijo propada tudi gospodarstvo vseh drugih dr* žav, ki so c. prvimi v tesni'! gosno* darskih odnoš??ili. V Italiji, kjer v1ada črna reakciia in kjer grozi Mussolini vsak dnn z ognjem: in m' vcm proti vsemu, j<5 hi hoteli zadovoljiti z njegovim moT tfre vrednost lire nijr^o],,. Da* nes :c H”a vredna mani vnt ie bila vredna za časa Nittijevih in Borni* j e vil" vla^ Sto in dve liri za eno an* glcSko Ste ‘;ngo. Poliska marka i»* gub^la tudi polagoma vs-ko vred* nost, dc^-mi gre avstrijska krona naravnost ^ r>ogubo. Na Bolga .'-cm je militaristično* nacionalističcu ~,uč vrgel z vlade Stambulinjskega in povzročil s tem gibanje male antante, ki je imela v kmetski vladi Stambulinjskega svojega oprodo. Jugoslavija se nove bolgarske vlade boji in se oborožu* je kakor, da ni bilo na Balkanu še dovolj krvi in trpljenja. Čehoslo* vaška, ki mora braniti francoske in* terese za hrbtom Nemčije, čuti tudi na svoji denarni valuti posledice po* ruhrskega pustolovstva in nemške krize. Ob enem se tudi boji da bi ji zamogli balkanski zapetljaji ško* clovati na drugi strani. Ona noče priznati nove bolgarske vlade. Rev* ščina in. gospodarski polom antant* n ih velesil, sta povzročila revščino in gospodarski polom cele Evrope. Oni, ki so si hoteli opomoči na ra* čun tuie mizerije, se še sami padli vanjo in sedaj nimajo niti poti več, da bi se rešili iz nje. Edini nii* hov up je v novih voinih pustolo* vih, v novem krvoorelitju. Ali nove volne nosijo v sebi nove in tudi težke skrivnosti in lahko se zgodi, da. bodo sami nadli v jamo, ki so jo drugim kopali. Uganiti, kaj nam lahko prinesejo prihodnii dnevi ni naravnost mogoče. Ali evropsko gospodartvo je docela zrahljano. Meie narodnih dr* žav so ovira kapitalističnemu raz* voju. —1 Ali dokler imamo kapita* listično gospodarstvo je blagosta* nie odvisno od njegovega razvoja. Kjer se ta razvoj ustavi, mora priti nekaj, kar naj povzroči porod no* vega gospodarstva ali pride zopet do krize, iz katere mora nastati vojna. In danes se nahaja Evropa pred možnostjo nove vojne in to po kriv* di nenasitnega, militarizma in ošab* nega. nacionalizma. Ako pride pa do nove vojne, naj bi bila ta grob njim, ki bi jo pov* ziočili. _______ Organizacija Jed no (tete može 11 nekoliko minuta da prebijo štolami prutiča, ali kad uznie samo pot prutiča zaiiedno — več ne može da ih prebij?. A kad su tih stotimi pru-tiča vezani čvrsto u jedan snop, ni naj-jači evoek ne može da ih .prebija To je štora istim, i ona važi za snagu Ijudsku, kao i za pr u tiče. sta zajedoica ljudi, koji stoupa 'hoče da ■posti.gnu nešto, št o sami za sebe ne mcigu da posti,gnu o,deljeno. Ako jedan radnik neke iveMke radicni-ce za.traiži sam neko pdboljSaniie, pcslo-davac ga la.ko otera i uzme d.rugcg, koji je ivieč izglad-nio u besposlieii. Ali, ako svi radnici te radionice istupe složno, pošlo-dava« čo im več dati nešto više, samo da ne stane rad, j er bi on time i više iz-gubio. Ako rad niči .jedne radionice ne ■mcigu nešto da poštignu, jer poelod&vac nabavi druge .radni-ke iz te atruke, onda mi možemo petoediti pcslodavaica amo tako, da se svi iradnici te atruke slože .protiv tega postoidavca in da. ne rade kod njega.. Ako su faforikanti jedne industrij -je sMniji cd radnika te str.uike, onda ove ra dnike me.ra.ju pod upreti i radnici d ruge industrije iitd. Vidimo, drugo vi, da tim više mežemo postiiči, čim, nas je više organi,zovOTiiife. Dabogme, samo tako, a-ko smo črvsto organizoivaini, to jest ako smo svi .složni u borbi prot iv tih pij a vii-ca, boga taša. Ako 'je bolje da nas 'je više rirgaffiizcivanih i da smo 'čv.ršče organizo-vani, onda je sigurno nai'ibolje da sav rad n; narod budo orgarniaovam i svo te organizacije da budu čvrsto spojene u jedan .jedini savez. Ljudi, ili grupe ljudi, postiižu sivoiie Cizljevo u društvu na dva načina^. P.rema torne »s i erganizuju u d.\*a pratvoa: u p^liMčkom ipravcu i u pratrou e&onom-skom. EkonomisSci se ljudi organi;,zuju da pcibriljšafju svoje gospodarsko stanje, a polVički se organizmi u dri st vore zakone, kejd če im Mt-itt njihoive pe’bolr.Š!i,ce. Imamo, dakle, dve vrste organizacija: eko-nomske i poli,tičke. Ali smo videli da ribe te organizacije inmjiu istu s vrti,u i iste uzrcke. I poliiti.ike i ekonemtske organizscije dele se opet na dve grupe, i to prema teme čem.u su namenjen.©. Današnje društvo je sastevljeno iz radnog nareda, koji svršava sive mučne pcislove, a živi bedni Aao stoka, — i iz bu.ržoadje koja niSte koirisna, ne radi, a pliva u izobilju svak'OvTs,nih debava, šit.o ih naše žuljave ruke stvoriiša Prema torne, ra dnom na-redu ibi naljholje bilo, da se samo rad uvažava u društvu, talio da ptoi^ove rada uživa samo onaij ko zaslužu.je, a fouržo- Azija opet meče da radi, več bi htela; da semo kapital uvažava, tako da samo o-naj fona prava da uživa plodove Iju.d-skog truda, kciji ima kapital u rukama. Otud je jasno da se 'i organizacije dele na bu ržoaske i prcleit&rske. Sve organizacije, koje osniva, pcdupira i vodi 'bur-žoazija, a to su razne rtjihcive zadruge za pljaekanje rad,nog naroda i sve one gra-djanske stranke, sve te organizacije slu-že kapitalu i hoče da cdrže radni narod u repsrtvu, pa ma&ar kak vi,m maskama da se služe ta gerapoda. A ra,dnom narodu mogtu briti cd koristi samo stranke i ekonomiske organizacije, koje imaju za cilj, da sva prava daju onima, što rade, a da ih eduzmu cd lenčina, Sto pomoču svog kapitala ©timaju sirotinjsku muku. Te stranke i organiaaicije magu biti samo organizaciiije >radno;g naroda, koje su naj-žešče pnofcivnice buržoazije i kapitalizma, a poz.načcto ih po tome što 'buržoazija najviše pregoni liaS te organizaciji?, rad-ho,g naroda koji hoče da se osi obodi. — Buržoazija celoga sveta na.jibezdušinije proganja komunističike organizacije, a samo zato jer i samia vidii, da komu-nistiSki proletariat hode puno oslobodjei-nje radinog naroda iz kandži buiržoadje i da če mu to uspeti, >&im organizacije budil jake. Zato, drugrvi. ©vi radnici i s&ljaei, čila,v radni narod, što živi samo o svo.joj muci, i još pered toga hrani i buržoaske ifruitove, čita v ta j radni nared hoče da živi 6oWčan«ki i prem® svom radu. A ‘to če moči samo onda, kad jahači 'buržo-azi.ju iz sedla. Kao što ije avakii prutič sam za sebe slab, a u snagu i evi jaiki, tako -smo i mi jak'i samo ako smo čvrsto organiznvani u svojiim radmJteim i se-•ijačkim komunističkiim organizacija. Svi izrabljivani i pol ta/'eni, svi prolete-ri grada i sete, moraiju se organizovati u svojim komunističkiin organizacijama, jer samo 'tako mogu 'izdržati tešku bor-bu, fcoja če ili osloboditi jarma buržcazije’ Prva diplomatka. Ru,slka So-vjetsika vlada, je itoenc^ala sednufeico Aleksandro K o,len ta , ki je zn amenita fcravunistična voditeljica in pisateljlcia, .za pocblaši^ene-g.a minifitira v Krisitfjanojl T'o ge prvi slu-čaij, da je bilo ženi pov-erjono diplomatsko .mesto. Polom Poltretje internacionale Jedai n radnik, Ili jedan s:ljak, nl-je ni- sta jaci od jed peg prutiča, kad je catav. Ijen sam sebi. Njegov izrabi j iva>č, kome 011 radi, plnča irp, c.mio toliko da, živi, a pnstupa s njim kao sa .pravim roboiri. Hadnik i «eljak stenju, hteli bi da se izvirku iz te-kep položaja, ali Sta može on siromak protiv silnog bagataiša; uzdahne dubeko, zaakripi zuibima i TjiuiSi se dalje, jer misli: »U čitavom svetu je Inko, pa št a iBCigu ja sa ni da učinim, ja — zrno peska u moru.« Taj radnik, ili tgeljnk, ima prrtpuno pravo, dolgovi, 'jer zbilja ni jedan od nas no može ništa dia učini preliv svojega izrahVjivača, koji u svojim rukama dirži svaku korču hleba. Rad nik je mislio s pravom: »U čitavoirt sive-tu je tako, pa šla mogu ja sam protiv toga!«; ali mu je onda te&ka paitnja do-sadila, pa. j« počeo da misli i o tome, kako bi se ipn.k moglo šta učiiniti protiv velikog zla u kome živimo Tako su radnici d o Ali na misno, da o-no, Sto ne može jed n,n med ju nama, motorno nas vlSo — kad m ^v.t«to udruži mo. Baš kao i pr u tiči. Otuda ponikoSe udružeifja i'ad.nog naroda, taiko zvane organizacije. Dakle, organizacija je fvr Letošniji binkoštni prazniki bodo -vse-kaker važen datum zgodovine delavstva-. Hamburg bo pomenil pepolen moralen p«d»c. Poltretje (dunajske) 'in,ternaoiona-1h in novo sijajno potrditev naših kotnu-niističiniih gledišč. Mi smo ivedno in od •vsega začetka trdili, da ni mogoča v delavskem gibanju - ni kak, a »srednfja pot«: ali se vodi delavstvo po pošteni revolucionarni poti po vsem trpljenju in vseh nevarnostih naraivnost h njegovemu konanemu cilju, porušenjiu kapi-talitetič-n?iga 'družabnega sistema in ,priičetku graditve fcomiunističnejsai gospodarstva, ali pa ji3 treba stopiti odkrito na stran ■v.seh tistih elementov, ki hočejo kspita-listini sistem ohraniti. Pri rankolu de-1 a.vskih strank v zadmiih povojnih letih smo videli v vseh deželah, da so pciskuša-li -nekatr-i pesamiermiki ali pa 'tudi. manjše ali večie delavske skupine ped vodstvom taikih posameznikov postavljati se' nekako -v sredino med desno in levo kri- lo. V diveb toratkih letih revoluctona-rn«-ga razvoja človečke druffib® s«o bili >vsi ti posamezniki in vse le delavske skupine prteiljeni. da se opredelijo za levo ali za desno krilo im na sred'5 '*e ostala gluha praznota. Ko jn bi! sodr. Zinovjev na kon-gresu Nem1?.!«!-} neodvisne socialdemokrat tične stranke v Halle, kiier ie šlo za to, de. se izreče ta .»‘ranka za Komunistično internaciona.lo in k!ov se je •javrSll razikol, zaklical po glasovanju dunemu krilu: »Na: svidenle v Drugi internaetana.li!« so desni-čanii burno protestirali. Prej ko v dveh letih, na, IHošnji Rinkošt.ni non-delj-rk jih ie sveti dmh. ki se je prikazal m. njimi, -in njihovimi -bratci iz drugih Mav v obliki Fric-Arilerisvega iezika, razsvetlil, da je njihovo pravo mesto edino le v Druii internacionali in 'to p?t je nrrtesitVal samo še ncmšfo' Lenari, stari T^edeibonr, s pctorico svojih zvestih. /, leto'šnj im.1 Binikoštmi je torej pol in delavskih polKičnili teorij oči*,'eno. Mi imamo pred seboj samo še Komunistično internacionalo s trdno fundi.rano revolucionarno idejo in revolucionarnim ielom in pa stari kadaver 'Drugie internacionalo,, « svojo raztegljivo teoriio buržoazne demokracije in svojim očitnim protirevolucionarnim delom. Modernemu nra letariatu, ki je preživel svetovno vojno, ki si je po vojni izvoieval gotovo malenkostne socialne in delovne pravico in kafer« mu sedaj s fašizmom oboroženi kapitalizem zopet sistematično nasilno trže in uničuje, odslej ne bo več težko voliti svoje poli. Ali se popolnoma udati bur-žeaziji in podvreči njc-ntSmu gospedar- O, to ravno ni! Palača D ru ge in t er na c i o-nale je estala cela in neizprem&njcna v svojem stilu. Dobila jo samo nov napis ia to je.vse. Duna.jska Internacionala, ki si je postavila -visokoleteč zadattek, da pripravi novo združitev vsega svetovnega proletariata, je ne samo ostala neznatna in 'brezpomembna skupina delavskih strank, temveč njene članice so se začele 'vsled naraščajočega vpliva Kominterna tudii epasno rušiti (zedinjenje so-cialdemc-kratičnih strank v Nemčiji). Poraz centrizma v Italiji, >v Franciji, v Jugoslaviji itd. ji ni mogel pu.stiti nifcake nade toč v magočnast kakega povečanja. Obstanek Poltreitje intemacion-ale je bil popolnoma podkopan in zato ne bi bile imela moči, da ustvari nekaj novega, tudi a,ko b' bila imela volje in sposobnosti za to. Zato v Ilamiburgu ni ustanovljena nova internacionala z novim solidnim moralnim in znanstvevnim temeljem, temveč je ostala stara Druga internacionala in dunajska »Arheitergemein-schatt« (delavska skupnost), kakor je ona sama sebe imenovala, se ji je pridružila. Izig.ubl jeno dete se je torej povrnilo k svoji materi. Izgubljeni sin, Fric Adler, se je povrnil zopet tja,, kamor edino sodi po vsej svoji duševnosti. V vsej konstituciji »Socialistične delavske internacionale« imamo samo eno novost, to je omejitev prejšnjega avtonomizma v toliko, da pravila ustanavljajo, da nklopi organov te »nove« internacionale ob- ■veziv za vse njene -članice. Toda koliko je vredno tako pravilo za stranke, ki so še razdeljene po narodnostih in v katerih sedijo ljudje kakor Vandervelde in dr. Beneš? Pcltrctla internacionala ni niti za las izpremenila duha Druge internacionale: ona ni niti poskušala, da vsa,j deloma odpravi protislovja med n.ieno teorijo in njeno prakso, nego je pustila, vse lepo pri starem ter se vrnila iv njeno okrilje. Tn v tem obstoji njen moralni polom. Žfflti. gospodje v Hamburgu k on št ati ra-t> ofenzivo kapitala proti delavstvu na '"-sej črti, a kaj postavljajo 1ej ofenzivi 'inMo-roti? Demokracijo in niti generalnega štra jika ne! Oton Bauer pravi v svojem referatu: »Najti moramo sredstva in instrument ’.a ožje sodelovanje socialističnih'strank v boju proti reakciji. Jar? tu ne govorim 1 prevelikih stvareh, ki se ne dajo od modre uvidevnosti Druge interna cionale? N ien evan ee-lij ne imenu,:e resignacija, t. j. »Vdanost v milost božjo«. Reformist Edo Fimmen za Sovjetsko Rusijo in enotno fronto Na kongresu Železničarske unije, ki je včlanjena v amsterdamsko mednarodno stirokovno organizacijo je govoril ob naj-večjem navdušenju tajnik internacionale železničarjev in tranispcintnih delavcev F i.m men, ki je obenem tudi glavni tajnik Amsterdamske strokovne internacionale in ki vedi že dalj časa oster boj za spre mesnibo dosedanje taktike amsterdamskega vodstva, ki odkalnja vsako skupno akcijo z Moskvo posebno pa proti naravnost, zločinski sabotaži protivojnih akcij od strani socialpatriotičnih voditeljev. »Sedanji čas«, 'je rekel Fimmen, »je za celokupen proletariat zelo težak in poln nevarnosti. Če sc delavstvo no zbudi kmalu iz svojega spanja, g,a bode reakcija s koli pobila. Buržoazija je povsod enaka, ni drugačne buržcazije, nego je tista, ki v Italiji, na Madjarskem in še drugod kaže svoje pravo lice. Živimo v času vti\jne nevarnosti. Sovjetska. Rusija je, kljub mogočim napakam, podlaga in glavna opora delavskega gibanja v celi Evropi, da v celem svetu. Konec sovjetske republike, bi pomenil konec delavskega gibanja v celi Evropi. Če sc Moskva in Amsterdam sporazumela, bo kmalu prišel dan delavske zmage. Pri besedah o Sovjetski Rusiji so delegati vstali in spontano zapeli »Rdeči prapor«. Fimmen je uvidel važnost enotne fronte iin Sovjetske Rusije za delavstvo. Naloga delavstva je, da tudi tiste voditelje, ki tega. ne u vid evaj o, oziroma iz osebnih interesov uvideti nočejo, prisili, da se uk!o nijo volji delavstva, ki misli pošteno, ali pa da gredo v penzijon. Gcm>r Irockega Na zborovanju stavbnih delavcev v Mostovi ije imel Trocki govor o mednarodnem položaju. »Tekom petih let — je rekel Trocki — smo mi, ne po .naši krivdi, ampak vsled drugih pogojev, več rušili, nego zidali. Tajka je revolucija— Ko sera. se peljal h .vam, sedeč v avtomobilu, sem se spomnil, kaiko smo morali evakuirati! Petrograd, ko smo računali, da pade Pit er v roke belih. Jaz sem se spomnil piterskega delavca Voroncova, ki je stal takrat, na strafži pri vratih Iljiča (Lenina). Ko smo mi odhajali, je rekel: »Dobro bi bilo, ga (Petrograd) .razstreliti«. To je čudna stvar. A h začudenju sem se sam ulovil v misli, da sem tudi jm. na to mislil. Na moje vprašanje, kako razstreliti ves Pe-M-ograd, je Voroncev odgovoril: »Prava reč (ničevo); ko se vrnemo sezidamo lepšega.« Te besede so obriševa'!o neko novo, veliko obzorje. Sedaj, ko so tla pod noga-rni zavojevana. — in lord Curzon (Kerson' nam teh tal ne vzame, — pristopamo h vprašanju -zidanja, To m zgodi, če se ne bomo morali bojevati. No sedanja gonja proti nam, ki .jo povzročalo kapitalisti predvsem vsled bolezni Vladimira Iljiča >n potem vsled Nepa (nove ekonomske po litike) je poskus poraziti nas s strahom. To, kar sedaij opazujemo, j.a besna reaik--ija, je odgovor na možato politiko 12 -.bora našo stranke. Vsi zaključki zdravega razuma govorijo za to, da vojne ne bo. Če nastane to, kar je najmanj ver-ietno, — vojna, teda*j hi ta vojna ena najbolj krvavih. Kapitalistom naše odvisnosti mi po ceni ne oddamo, in sploh ■Majati je no mislimo. Oni imajo bolj-*o tehniko, A pomisliti jo treba, da je irmada združenjo človeka in stroja, in .v končnem računu odloča tudi v vojni, kakor v produkciji Človek. V Angliji vlada po noti Curzon a splošno nezadovoljstva A pid na«? Takega navdušenja, združe- nosti, edinstiva, zanosa) nobena dežela še ni 'videla. Evo, zakaj mislimo mi več na zidanje, kakor na vojno. No, 'če nam pa tega no dovolijo, če 'nas prisilijo bojevati se, tedaj se pa bomo bojevali, tovariši, da bo kapitalistično nebo gorelo! ('Pleskanje, vskliki »hura«). Razpast dveh podružnic „Orjune“ Fašizem je začel presedati tudi jugoslovanski vladajoči kliki. Vsaj 'radikalom, ki 'so sedaj na vladi in ki vidijo v jugofašizmu orodje v rokah svojih nasprotnikov demokratov. Pokrajinska u-prava v Ljubljani je 28. p. m. razpustila dve podružnici »Orjiune«: mariborsko in ptujsko. Neposreden poved tega ukrepa je zadnji ptujski dogodek, kjer so se ju-gofašikoli tepli z Nemci in Nemču.rji. Da ne bo kdo še vedno mislil, da so ju-gofašisti nekaj drugega kakor italijanski fašisti objavljamo v naslednjem spomine na delovanje mariborske podružnice »Orj.une«, v kateri so včlanjeni večinoma bivši voditelji bivše Narodno delavsko organizacije v Trstu in pa narodni dijaki iz zasedenega ozemlja. 1. V noči od 10. na 11. februarja t. I, je vdrla dobro'organirir£na*3r^ba .v tiskar no sv. Cirila v Mariboru. Hišnika so u-strahovalf r-vevotretji -ter' wtt 'grozili s smrtjo, ako bi si le upal klicati na pomoč. Nato so vdrli v tiskarno z velikimi kladivi in razbili tiskarske stroje. 2. Drugi napad so napraaili v Slov. Bi-sirici, kamor so -se pripeljali ž avtomobi- li. Oboroženi so bili z granatami, revolverji, noži in bajoneti. V Slovenski Bistrici so ai proti prepovedi oblasti ustanovili pudružneo. Pri tej ustanovitvi so mariborski Orjunci skupno s iamošnjimi divjali po mestu, streljali, so pretepali in metali bombe, da je bilo pri tej priliki več oseb težko, nekaj pa lahko .ranjenih. 3. Tretji napad so izvršili zahrbtno. Dr. Reisman je namreč napadel poslanca Frana Žebuia v mariborski mestni posvetovalnici. G. poslanec je hotel mirno oditi na svoj prostor kot občinski svetovalec, a dr. Reisman ga je napadel dejansko izza hrbta in samo poslančeva hitrost je preprečila, da se dr. Reisman ni mogel udejstvovati, kar ja nameraval. 4. Četrti napad so izvršili na glavnega urednika »Straže« in »Slov. Gospodarja« č. g. Januša Goleča, ko se je ta, vračal o-poldne od kosila. V Jurčičevi ulici so ga pričakali znani »junaki« iz Maribonake tiskarni ter ga dejansko napadli. G. Goleč je vojni invalid ter ima na levi roki protezo. Zato je moral mirno gledati, kako so ga zasramovali in opljuvali. 5. Peti napad je bil izviifen na- nedolžne otročičke v Splavarski ulici. Otroci so se igrali pred liišo, ko pridrvijo Orjunci in jih začenjajo neusmiljeno pretepati. Orjunci vderejo nato v stanovanje ter začnejo pretepa va ti vse, kar .jim je prišlo pod roko. Prete.pavali so nedolžno otroke, žene ter starčke tako neusmiljeno, da so ti prosili, naj jih vendar pustijo živeti. Ljubljanski »Slovenec«, ki priobčuj a te spomine pravi nadalje: »Takih slučajev bi lahko našteli še mnogo, ako bi bito potreba. Svojo organizacijo so si .razdelili na, sedem odsekov: akcijski, kulturni, .politični itd. Akcijski odsek kot prvi se je -najbolj »odlikoval«. Kulturni c-dsek, kateri bi moral biti na prvem mestu, se sploh ni udejstvoval, ampak obstoji samo na papirju. ,, Vsa pošteno misleča ja vnost se je zgražala nad temi grozodejstvi O.rjune. Zalite vato se je že vefifcrat, naj se krivci takih početij strogo kaznujejo. Mirna ter dobro misleča javnost jo bila zadnje dni tako ogorčena-, da bi bila posegla po samoobrambi, č« bi bila molčala oblast. Niti enega pošteno mislečega človeka ni, kateri bi ne odobraval odločnega nastopa oblasti. Odločno pa zalitemmo Se nadalje: 1. Da se vsi krivci takoj denejo v preiskovalne zaporo ter kaznujejo z vso strogostjo. 2. Da oblast vse orjunske organizacije takoj razpusti. Take organizacije, katere svoj program udejstvujejo s kršenjem miru in pravnega reda, nimajo prostora v javnosti, Ako bo oblast, tem zahtevam ugodila, bo zopet, zavladal mir med nami,’ kate-rciga. s’i želimo iz celega srca.« »Mirna ter dobro misleča javnost« torej ,je bila ogorčena in bi segla, p0 samoobrambi, ako bt vlada ne bila razpustila obeh podružnic »Orjnine«. Kaj pa naj napravi šele proletariat proti fašiste vski golazni, ki mu ogroža dan za dnem življenje in obstanek?! Drobne poiitlčne vesti Beli teror na Estonskem. Ksfcnska je e-na izmed onih »rečnih »narodnih« državic., k,i ži ve pod posebnim pokrovi te! j st'w>m Anglije. Estoncev je približno tolik® ka-k'of Slovencev in njihov glavni pridelek jo krompir. Posebnost te države je, da ima nebroj uredništva in da živi na’ račun Rusijo. Njena slava pa se J® -ra.*MrHa posebno radi tega, ker tam usttrele človeka it radi tega, če je komunističnega mišljenja. Lani so radi tega ustrelili s. Kin-glscppa v Rcvalu, letos koncem marca s. K renks a in 3.1. m. letos v R avalu Tom-sjona. že lani septembra, meseca so ga obsodili na smrt, ali šele po sedmih mesecih so izvršili smrtno obsodbo. Pa se buržoa-zija razburja nad Rusfjo, kjer se bori proletariat, za obstanek! Zakaj pa tukaj mlolči meščansko in soeialparfaiiotično časopisje? To morda ni barbarstvo! 2S. let ječe sa mirni# delavce na Poljskim. Varša vsko sodišče .je obsodilo (5 mla dih revolucionarnih delavcev na zapor po 3—6 let, skupno 28 let. šest drugih, med njimi trije vojaki, so bili izpnAčeni. To je darilo poljske buržoazije maršalu Fochu, predstavniku »plemenito Francije«. II DELO M s Bio Eti il iiMu siiiii! Strokovna gibanja pod vod* stvom fašistov, kakor se jih je vrši« lo nekaj v polpretekli dobi (n. pr. stavka v Tržiču in v ladjedelnici tržaškega Lloyda, gibanje genov* škega pristaniškega delavstva ter stavka napolitanskih predilcev), stavljajo delavsko avantgardo pred vprašanje: Kako se zadržati nasproti fašistovskim stavkam Dosedaj smo vedno trdili, da so delavci tudi v narodnjaških stro* kovnih organizacijah prisiljeni — da se branijo pred gospodarji — raz* redno se bojevati, in da se sindi* kalizem fašistov ob vsakem prak* tičnem poskusu konča s polomom, ampak s tem nismo izvršili svoje na loge. Ne gre samo za pobijanje fa* šizma potom polemike, predvsem se ga mora pobijati politično ali na praktičnem polju. Kaj pomeni »politično pobijati fašizem«, ta parola, katere udejstvi* tev predstavlja nalogo Komunistič* ne internacionale? To se pravi, da moramo iztrgati fašizmu ves tisti del delavskih mas katere so se mu udale nezavedno, radi oportunizma ali radi nezau* pliivosti do stare reformistične po* lirike. So nekateri, ki mislijo, da je bo* Ije stati na oknu ter čakati, da se bode množica prisedši na stopnjo bede, v katero jo dan na dan pri* tiska fašizem, uprla in se povrnila k nam. Opozarjamo vse sodruge proti tej »teoriji«, ki ni druzega nego o* portunistična maska, za katero se skriva skepticizem, omahljivost e* nih in lenoba drugih. Ona nas spominja 1. 1919. in 1920. ko so se mnogi oportunisti odtego* vali dan za dnem svoje odgovornosti, misleč ali hoteč prepričati druge, da bodo množice same od sebe napravile revolucijo ter, da bodo nekega lepega dne našli revo* lucijo že napravljeno ... Naša naloga je nasprotno stati med množico, deliti ž njo napore in boje in ne čakati, da položaj po* stane tak, kakršnega si mi predstav* ljamo v možganih, ampak prijeti moramo stvar tako kakršna je v resnici. Fašizem bo pal, res je, radi svoje* ga notranjega navskriž;a in priro* jene mu nezmožnosti. Ampak če mi ne bomo med množico, da izkori* stimo vsak mogoč položaj ter da podpremo najmanjše osvobojeval* ne poizkuse tlačene mase in skuša* mo usmeriti jih s vstrajnostjo in resnostjo na pravo pot, bodo faši* zem nadomestile nove dvoumnosti, ki bodo zaustavile in spravile na stranpota osvobojevalno gibanje proletariata. Tedaj ne smemo dela* ti samo od zunai. ampak iskati mo* ramo vsako priliko, tudi najmanjšo, da deluiemo na znotraj. Za* pomnimo si, da »astenzionizem« (vzdrževanje) pripoznan kot na* čelo, je oportunistična taktika in ne komunistična. Eno največjih možnosti dclova* ti med množico na znotraj, nam da* jejo ravno delavska gibanja. Dogodki nam potrjujejo naše elementarno predvidevanje, da se tudi v fašistovskem režimu in to kljub sodelovalnim (kolaboracioni* stičnim) teorijam narodnjaških sin* dikatov, bodo pojavljale epizode razrednega boja. Gotovo je, da se bodo te epizo* de ponavljale še v večjem obsegu in z večjo naglico. Vzeli bomo v pretres natipičnej* ši slučaj ki se nam ie nudil v Tr* žiču. Položaj v Tržiču je približno enak položaju po vseh drugih tvornicah in industrijah. Vsled pogojev ustvarjenih razrednim or* ganizacijam, ni mogoče slednjim započeti odporna gibanja. Neizo* gibno je, da započnejo to fašistov-ski organiziranci. Fašistovski delavci so prisiljeni proglasiti stavko ker se ne morejo spoprijazniti z nadaljnim zniže* vanjem plač ali zato ker so industri* alci kršili še najrevnejšo pogodbo. Povdarjamo to kar se je že uresni* čilo in kar se bo uresničilo še na bolj širši podlagi. ,Ni dvoma, da je taka stavka razredno delo. ;Naša dolžnost je podpirati jo in povabiti našo sodruge in simoatizante za* poslene v tej industriji, da se je u* deležijo z vso vnemo . Kak naš sodrug bode ugovarjal, češ, da mi na ta način dajemo vred* nost fašizmu. Tako ugovarjanje je bolj površno nego stvarno. Naj ne pozabimo da je fašizem načelno nasproten razredni borbi. Torej stavka bode proglašena od organi* ziranih delavcev in ne od njihovih voditeljev — fašistov. Postavimo tudi manj verjetni slučaj, ki se pa more sčasoma uresničiti na pri* mer: da se fašistovski strokovni vo* ditelji ali celo tudi politični vodje izjavijo za podpiranje stavke, pro* glašene v gori omenjenem položaju ali na za obrambo obstoječe pogodbe in proti nadalinemu zniževanju plače. Ampak v takih slučajih ki so zelo redki in začasni, moramo mi delati, da se fašisti ne predstavijo množici kot nje rešitelii. In v teku delovanja, kaj se bode dogodilo? Ali se bodo oni postavili nroti fa šizmu ali nroti množici. Kai nas uči n, pr. fašistovska stavka v Tržiču? Oca nam kaže, da fašistovski strn* kovni voditelji, nod pritiskom svo* je množice proglasijo stavko, po par dneh pa jo ustavijo, ter dajo množicf razumeti da so začela poga* janja in jo pošljejo na delo... z upanjem. To je stara taktika industrialcev katero mi dobro poznamo. Koliko* krat pred izbruhom stavke rdečih, so industrialci energično izjavili, da se oni ne pogajajo, dokler se delav* ci ne povrnejo na delo? Ampak bilo je očividno, da poga* janja po končani stavki ne bi ime* la nobene vrednosti, ker bi delavci, po odložitvi orožja za katerega so -'rabili, ne imeli moči nagniti po* Iožaj v svoj prid in da bi industrial* ci držali nož za roč, torej vso mož* nost, da stopijo delavstvu na vrat Zatorej načelo rdečih sindikatov je bilo vedno: »pogajanja da, ampak vedno podpirana po stavki.« Fašistovski voditelji iz Tržiča, pa so delali, (kar je bilo naravno, pri njih fašistovskem svojstvu) kot po* polni agentje industrialcev osvaja* ioč taktiko gospodarjev in prena* šajoč moč iz rok delavstva v roke industrialcem. Tako, kdor je imel je imel; preskrbe industrialcev imajo svoj tek, odslovljeni delavci osta* nejo na sprehodu in bivši stavku* joči, za sedaj ... upajo. Predvideva* ti treba, da bodo fašisti vedno sledi* li tej taktiki. Mi ne smemo imeti bojazni izre* či v enakem slučaju jasne besede proti fašistovski demagogiji. Da pa naša beseda bode uspela moramo se akciie udeležiti in vstraiati v prvi vrsti. Ako se naši sodrugi udeležbo akcije razkrinkanje iizdaistva fa* šistovskih voditeljev ne pride več po končani akciu, ampak že v teku slednje. In v teku delovanja, naši sodrugi, udeležujoč se. bodo imeli možnost predlagati boljšo taktiko, da nameni, ki so bili postavljeni kot podlaga akciji (preklic odpusta delavcev, preklic pretnle za zniža* nje plače) bodo doseženi! Predvsem bo prišlo v poštev vpra šanie izvolitve agitacijskega odbo* ra ali vodstva stavke. Naši sodrugi moraio znati dobro*razločiti med fa-šistovskimi delavci in fašistovskimi strokovnimi in političnimi voditelji. V interesu teh zadnjih ie zlomiti stavko, dočim je korist drugih, da se stavka konča s popolno dosego svojega cilja. Zato imajo oni ves interes, da vodijo stavko, odločni ljudje, kateri nimajo druge skrbi nego zmagati. Tore? naši sodrugi moraio pred* lagati, da voditelji so izvoljeni med stavkujočo množico in predvsem od nje same. Naši sodrugi ne sme* jo imet? boiazni ako bodo med temi voditelji tudi delavci fašisti. Važno ie le, da so oni stavkujoči delavci in obenem, možje, ki se zanimalo zato, da bode stavka zmagovita. Kai se bo zgodilo potem? Ali bodo taki strokovni voditelji napravili svojo dolžnost in tedaj bodo dali brco, vsem sodelovalnim teoriiam fašizma ali pa bodo oni pripravlje* ni pustiti se zapeljati od svojih vo* diteljev, tedaj bo potreba, da se stavka srečno konča, napeljala mno žico da izroči vodstvo levemu ele* mentu — rdečemu revolucionarne* mu delavstvu. Druga glavna točka na kate,'; bo^n uročili naši sodrn«? rirajati bode ta, da se prepreči ne* hanje stavke z namenom začeti po* gajania. Naši sodrugi morajo znati prepričati množico, da pričeti poga* janja po končani stavki pomeni gotov poraz. Na enak predlog, moraio naši sodrugi protinostaviti razredni pred* log. za nadaljevanje stavke do skrai nosti, dokler se ne bodo industrialci spoprijaznili z mislijo začeti po* ga janja za časa stavke. Pogajanja podorta po stavki, to je predpogoj katerega ne bode mo* gla stavkujoča množica ne pripo* znati za pravega. Tukaj smo zazna* movali načelno pot. kateri moramo slediti v slučaju fašistovske stavke z razrednim smotrom! in v slučaiu, da jo vodiio fašisti. Je zelo možno da naše delo ne bode uspelo ne prvi ne drugikrat, ampak ravno tako je resnica, da je to dolžnost ko* munistov. Je možno, da se bodo množica pustila ponovno premotiti od Polju* five taktike sindikalnega fašizma in je tudi mogoče, da bodo največ prizadeti naši sodrugi. katere bo re* akciia hotela na vsak način ločiti od mase. Ali gotovo je tudi. da pro? ali slej se bodo tudi nezavedni med delavstvom, uprli sužnos.ti fašistov in teclai bo nadel žarek na izdai* stvono delo fašistov kakor bo tudi padel žarek na vse delovanje komu* nistov v prid delavstva. Kliub tvega nin in žrfvovaniu, tudi nezavedni bodo čutili, globoko prepričani, n a katero stran se je treba obrniti, da se najde pravo not! Sledeč temu koraku in ostaiajoč zvesti tem na* čelom, pride dan ko bodo tudi no zavedneži snoznali. da smo m? nai* boliši in naiodločneiši niih brani* to?ij in bodo zahtevali, da niih so* delavci — komunisti so niih vo*h* tel5?. Po tej noti pride dan. ko bodo naši sodrugi orjneliali celo množico v rdeče sindikate in ted«; bo goto* vo. da no polomu fašizma, dvo umnost demokratov in reformistov bo imela zntanišano možnost utrdit? se in razredni boi. bo mogel no vseh nrestanih ?žkušn?ab. na snlošno se uadalmvati z gotovostjo in brez o* botavljanja* Četrtek, 21. junija 1923. Sfi) Bruhanje vulkana „Etne“ ‘V pwwi!h ajutranjih urah pbošle nedelje, potem ko je bilo že nekaj dni zaznamovati njegovo delovanje, je vulkan Etna. v Siciliji zopet začel bruhati. Bljuvanje ognjenika narašča redno bolj. Lava, t. j. raatc(p!l'jienio 'kamenje in ruda pomešano z žveplom dere z ognjenika v širini kakih 800 m, v višini 6 metrov ter v hitrosti 25C m na uro. Lava (je napravila dosedaj že 10 km polti. U ničila je tiri vasi, tki se nahajajo ob vznožju ognjenika in ogroža mesto Liniguagtessa. Upa se pa, da bo žareča maisa Sla mimo tega mesita. Vsled preteče nevarnosti zapušča prebivalstvo kraje v bližini bruhajočega ognjenika. Po cestah, ki vodijb 'iz krajev nesreče in pogube, se vrsti voziček za vozičkom obtežen s pohištvom, ki si ga je ubogi kmet še mogel rešiti. Zdi se ti, da piri-aetetvuješ begu beguncev, ki ,so jih granate prisilile, da zapustijo svojo rodno zemljo. Na obrazu bežečega prebivalstva či-taš iste poteze kakor si jih videl na cbrar zih Vojnih beguncev. Nekateri se tolažijo z mislijo, da so ei vtsaj življenje rešili ter so veseli, da so kraji pogube že daleč za njimi; nekateri se pridruSuijejo pro-. cesiji, ,v kateri nosijo kip sv. Egidija. ki je baje že leta 1864. obvaroval te kraje časa, do časa pretresa ozračje votlo bobne nje ognjenika, da postaja človeku, ki še komaj vdihava z dušečimi plini nasičen zrak, vedno tesneje pri srcu. Veter meče bežečemu prebivalstvu cele plasti pepela v obraz; ceste in hiše so pokrite ž njim že na koleno, visoka Na kraj nesreče so se podale vladne oblasti bližnjih mest in tudi minister za javna dela Camazza, kateremu je sledil ■včeraj še kralj skupaj z ministrskim predsednikom Mussolinijem, pred poplavo lave, drugi proklinjajo, češ ravno mi moramo biti tako nesrečni. Od Svobodna misel. V Ulmu se je vršilo dne 22. majnika in naslednje dni državno zborovanje »Svobodne misli«. V vsej državi ima »Svobodna misel« 62 zvez, med temi je zveza v Benetkah za vse tri Benelčije. Zbor je zahteval: popolno odpravo vedskega pouka v Soli, uvedbo postave za ločitev zakona, sežiganje mrličev, protiversko propagando. Veliki broj žena. U Evropi je prije rata bite 460 milijuna Stanovnika, a od tega je bito za 9 i pol mili juha više žena nego miuaka ra,ca. Dana s ima u Evropi 475 md-lijiuna naroda, a od tega' za 25 milijuna više žena nego muškaraca,. Za jedrni ci-jelu Italijiu mora clakle ostati neudanih djevojaka. Krvavi dogodki na dan obletnice statuta vTrstu Dve ubojstvi in več pastelih ubojstev — Oblast! ustavile naša lista Na dan proslave petinsedemde* setletnice italijanskega statuta so se v Trstu dogodile stvari, ki so vno* vič postavile pred naše oči v vsej jasnosti metode, ki se jih poslužuje vladajoče malomeščanstvo v boiu proti »nenarodnim« elementom. To malomeščanstvo, ki se je prikopalo do oblasti bolj z nasiljem in zvria* čo kakor z upravičenostjo do vladanja, propovedujoč interes naroda nad vse, v imenu kate* rega da treba vzpostaviti zakonitost disciplino in red. do danes nam ni še nokazalo ne na primeru v svoii lastni stranki, ne v državni upravi, katero zakonitost da hoče in k*ko disciplino in. red misli uneliari. No* zmožni, da bi z idejno pilo pridobi* li ljudstvo za svoia. vladna načela, na drugi strani strahopetni, da bi z odkritim, brezobzirnim nasibem zatrli vsako nesnoštovnoie »niih.” zakonitosti, kolebajo fašisti med takozvanim dobrim in plahim, med zskoritosrio in nezakonitostjo, med idalizrnoTn in golim nasiljem, med zavestnimi be.s?dqmi o vznostavi miru v državi in povrroSevardpfn bumih nemirov, z brezmiseln?Tn r>adVrrovaniem prebivalcev in ma* sakriranjem proletarcev, S tega gledišča moramo gledati na krvave dogodke, ki so se zvrši* li v Trstu prav na dan proslave ita* !i;anskega statuta, ki zagotavlja vsem državljanom svobodo poli tič* nega prepričanja, nedotakljivost sta novanja in ki pripušča pravico so* :ep;.a sodni oblasti, podrejeni nepo* sredno kraliu. Mi komunisti smo zadnji, ki bi se jokali za teptanimi ustavnimi pravicami v meščanski družbi, ker vemo da so te pravice tako in tako — pod meščansko, de-makrarično ah pa nod malomeščen* sko, fnšistovsko vlado — zelo orne* jene. Kar mi delamo ie to, da kon* statiramo deianski položni, v kate* rem se znaide danes proletariat no sedemmesečnem vihanju odrešil* ne narodno vlade. Hočemo tudi, da se nam pove ali smemo živeti v tej državi in ah imamo' tu domovinsko pravico. Sicer nam se ie povedalo iz ust fašistovskih podvladarjev, da nimamo te pravice in zato so oblasti tudi prepovedale za en čas izhaianie naših dveh. listov, kakor poročamo že zdolah in nam praviio. da tudi v nadalie živimo le no triih milosti. Toda to nam ne zadostuje. Zahtevamo, da se nam to nove od* krito, iz ust odgovorne vlade, da se to tudi napiše kot zakon, ali de* kret, v lepi zakoniti obliki. Da bomo vedeli notem, kako se imamo zadržati. Dokler se to ne ne zgodi pa hočemo tudi mi uživati ustavne svoboščine, ki so zasiguranc vsem državljanom. Podajamo tu poročilo o poteku dogodkov, ki so se pričeli s sluča'* nim uboj stvom enega vojaka narod* ne hrambe in končali s tem, da so nam oblasti zamašile usta za dva tedna. Fašist Grena ubit V nedeljo 3. j atija, na dan prešla,ve »ita-li-janskega statuta, kmalu potem ko je odihila dvanajsta ura opoldne, se jo vračalo domov iz svoje vojašnico v ulici Fertrieri sedem "vojakov narodne hrambe. Ko pride/jo d,o ulice Tesa, zapazijo štiri mladeniče, kateri so bali po njihovem mnenju tisti .komunisti, ki so bili oproščeni pri zadnjih dveh obravnavah porotnega sedišča. Fašisti so videli pred seboj Ij.udi, ki se idejno ne strinjajo z njimi dn čemu jim ne nakazati kdo smo mi s kako dobro lekcijo? S tem činom so fašisti mislili popraviti napako porotnikov pri zadnjih srdnijskih obravnavah proti mladim komunistom. Mladeniči so na ukaz fašistov »Ustavite ,se!« zbežali. Dva sta se •pravočasno skrila ker tako ušla zasledovanju, druga dva, pa ste, ubežala preti ulici Rns-setiti in od tam sta. stopila v vite Mediano, vedno zasledovana od sedmerice, Na vrtu fa vile se je nahajal ta. fm devetnajste'.™ vrtek narodne hrambe, po i-mr.nu Anrrel Crona, ki se je slučajno slečem do pasu umiival, V notranjosti vita v >e raču-te v hipu. ko so vstopili fašisti več zaporednih stečlov. Kp so (nrišli ljudje do mesta, ktor so se čuli strelk so našli tega mladeniča v luži krvi. O ko-' munostih pa m bilo ne duha ne sluha več. Kdo j,e usmrtil fadi?,ta Creno? Nekateri listi peroča-jio, da je Crena betel ustaviti begunce — komunista — a. ti Ida, so si napravili pett z revcluverskimii eVeli. Dni p! se ra vorašultoto. ali ntoo miende, fašisti se mi streljali za ubežniki, ter zadeli Creno. Ako ge je dežna,lo, da. so komunisti tum.ra-iii Creno. čemu sc ni to trsno povedai(i j,s',■vnesti? Nasprotno so faštetovskif v.-dUeVi v vsakemu razumljivem tonu govorili o nesreči, ki se jo mora. ,pozabiti, t. !j. niti dati v javnost. Celo noč. in dan pozneje so narodni brarrfbrive.i v sikuntnsh iskali po okolici ubežnike. Nad 'delavci, ki so jtlh srečali ob tej nrihk' ro ,ra mo štev« 11 s tem da so, več njih .ranili z bodali iin s palicami. UlDistv?) s. Bsrcžta Isti dan ckcli desete ura je več narodnih brambovcev obkolilo ulioo Amer igo Vespucci, nato se j,ih je podala skupina v hišo št. 43 ista ulice, ter udrla, v stanovanje družine Berce. Doma, sta bila mati in sin Marij, njegov brat Henrik se nahaja v vojaški službi že več časa.. Pripomniti moramo še, da sta bila oba brata Borce »v,oj čas naša delavna sodrugo, da .pa sta sedaj že del j časa izven Komunistične stranke. Marij Berce ge ije nahajat ob uri, ko se je zač n to ropotanje ob hišna vrata/ že v postelji. Fašisti so g,a prisilili, da je vstal in jim sledil. Berce je seveda moral ubogati, čeprav mu je to branila o-bupana mati z vsemi svojimi močmi. Peljali so ga do vogala ulice, kjer je čakal tovorni avtomobil s pripravljenim motorjem. Soravili. so ga na avtomobil pred očmi matere ter ga z veliko naglico odpeljali proč. Približno pol ura pozneje sta našla d.va učitelja na poti s Katin are v Trst Ber-cela, fci je zdihoval v smrtnih bolečinah vsled, dobljenih ran in udarcev. Poskrbela sta za njegov prenos v bolnišnico, a mod prtom je ranjenec že izdihnil. Njegova mati .se je pedala še isto noč v ulico Ferrieir«, kjer :je vojašnica narodne hrambe iskat sipa, a nihče tem«! prisotnih ji ni hotel povedati ničesar, lo neka »narodna gospedična« v črni 'srajci ji je odgcnigrila: »Sedaj se bodete nnu-čila drunače vzgajati svoje si.no/ve«. Komaj zjutraj je bila sporočena materi .smrt sina. Nesrečna mati je skoraj zblaznela od žalosti in trpljenja. Poskušeno uliojstvonad s.Rifiariciiem Skoraj oh istem času, ko je bil odpeljan Marij Berce od doma, se je pojavila v stanovanju občinskega svetnika Riba-richa skupina fašistov pod vodstvom nekega oficirja narodne 'hrambe ter ga prisilila na isti način kot Beirceta naj jim sledi. Sledila jim je tudi množica ljudi, katera so fašisti razpršili s streli iz pu-šek v zrak. Odpeljali so ga v brambovsko vojašnico v ulico Ferriera tu so ga potisnili v tovorni avtomobil in odpeljali ga po poti, ki pelje k »Lovcu«. Prisedši v goizd,, so narodni brambovci Ribaricha izkrcali iz kamiona in ga izročil rabelj-nu, da ga konča na isti način, kakor je bil tisti večer končan pok. 'Berce. Rabelj je prijel Ribaricha ra .rckio dn oddal pran strel iz revolverja, ki .pa ije zgrešil svoj cilj. Tu pa se Ribaričih z naporom vseh sil sunkoma izvije ubijalcu iz rok in med presenečenjem okolistoječih narodnih brambovcev, fci niso pričakovali kaj takega, zbežal jie po rebri navzdol nazaj v mesta Kmalu je izginil v temi. Za njim je bate sicer izpuščenih več strelov iz pušk, a brez uspeha. Ko ‘je prišel domov, mu je bilo poznati po telesu več ran za-dnbljenih vsled udarcev od puškinih kopit. Dan pozneje v ponedeljek se je zaenc z vestjo o umoru fašista Crene in Ber-ceta. raznesla vest, d,a je bil tudi Ribaričih na isti način zaplenjen in umorjen kakor Berce. Poveljstvo narodne hrambe, ki ’je isioer zelo darežljivo s komunikeji in obvestili, ni smatralo za potrebno, da ipaiiasni /kaj je z Ribaricbevo justifika-eijio. Par dni ,po teh dogodkih, v petek, pa je prišla kvestura s sledečim komunikejem: »Gospod Ribarich se je povrnil danes domov, zdrav in čil, 'kolt je odšel z doma. Vest, kii se .ie razširila po mestu, da je bil gosp Ribarich zaplenjen v ulici For-riera, je neresnična, kakor tudi vest, da ie več komunistov zaplenjenih od fašistov.« »Toliko javnosti na znanje. Načelnik kvesture.tt Načelnik kvesture AH si morete misliti večjo ;bre®c.bbraz-nept. kakor je ta, s kakeršno je razjasnila »varnostna oblast« za širšo občinstvo za/gonatno dogodka na večer obfefuiice Sta-tuf.«, v katerih ie bil na dovolj grozen način ubit en komunist, disident in kmalu še drugi komunist? Koliko delavcev pa. je bilo n,a ta dan neusmiljeno natope-nib. Še celo bratu pek. Berceta, Henriku, ki je prišel na dopust cd .voSjflkov da se udnteši brntevera pogrebas,- so fašisti grozili da ga ubijejo! Tudi niso tpogaMM fašisti po teh doirod-kih obiskati naših tiskarskih prostorov. Dan potem v ponedeljek so vneli bombo v n«.še itora/vnlške prostore, ki se je raztreščila s silnim pokom in ranila — ne težko — dva naša uradmka. Do danes s« varnostne oblasti z npr le nradajroTto ckspedicite, ki ie sikiišala u-biti s. Ribaricha. To fe neki poročnik narodne hrambe. Z njim je bite anetiranih še par sokrivcev. !?8f ns4fivli'2b Ker js nate italijansko glasilo »Tl La-.vrrrčore«, o vsteh teh dogodkih pisalo premično in .crVcrifo ,jc bilo zaplenjeno. 7,a /planrvba ene številke pa ni zadostovala vladnim oblastem, V torek zvečer je bil priklican na krve.srf.uro naiš odgovorni u-rednik sodr. poslanec Bellone, katerem’1 je bi.l vročen dekret za suspenaffo lista na ned/otečen čas. Dekret je bil izdan od kvestura n,a povelje prefekture z motivacijo »d® grli list neprestano sovražno razpoloženje proti fašistovski vladi in neti proti nji sovraštvo«. 7 »Lavorato-nom« je bilo preipovednnio tudi vsako drugo glasilo Komuniistične stranke, ki hi izhajalo v tiskarni v ulici Mateliča. Radi teza 'je moralo .prenehati tudi »Delo«. Sele teden pozneje se je moglo zvedeti od prefekture odnosno kvesture, za koliko dni ste pravzenrav ustavljena naša. dva lista. Da prikrijejo vladne cWaist:i resnico so suspendirale izhajanje maših listov za dva tedna. Scdru.sri in čit.ateiji vsi so se lahko že prepričali, da so vladne varnostne oblasti dosegle s svojo odredbo ravno nasnrolfno kar so nameravale. Resnica ne mre ostati vedn.o rrtkrita in krivica se kaznuje, prej ali slej. Kri prelita na dan obletnice statuta bo padla pa na one, po krivdi katerih je bila prelita! Vsem naročnikom! Vsem naročnikom, katerim je po* tekla naročnina, smo poslali opo* min in jih tem potom Se enkrat pozivamo, da isto takoj obno* vijo, ako želijo, da. se jim bo list nadalje pošiljal UPR.'- VNIŠTVO »Kdor ne dela naj ne je! “ Pisma rdečih vojakov Ko smo pred osmima meseci odhaijali v meiščanske tabore t. j. vojašnice v imenu domovine, smo že .takrat pred:videvali položaj, v katerem so bo doma nahajate zavedno delavstvo, ker nas bo občutno pogrešalo. Da se pa situacija toliko izpre-moni, o tem se nobenemu niti sanjalo ni. Kaj pa je takega, da 'vam ne ugaja bo morda, kdo vprašal? Poglejmo! Ko so pred nedavnim časom bile bet-niške blagajne, strokovne organizacije in vse take naše ustanove še v delavskih rokah, teda.j se je o njih vedno mnogo govoriloi Posebno so .proti istim .pljuvali slovenski narodni delavci. Scdrugi se še spominjajo, kako so jim ti vraža rji očitali češ: Mi moramo rediti nebroj komunističnih agentov, lenuhov, da se oni lažje po .goriških ulicah sprehajajo. Denar, ko j ega nam odtegujejo za strokovno organizacijo, gre Lahom v notranjost države. Čemu se borati za osemurni delavnik, ko lahko vsak otrok razume, da fa delam 10 ur, zaslužim več kcit pa v osmih... S takim in enakim'orožjem st? se borili proti nam hrabri vojaki, slavne armade »Kmetsko-delavske« zveze«. — In zmagali so. Da, hvala bogu, danes ko je bolniška blagajna v narodnih rokah, ko ni več delavec pris.ljen plačevati prispevkov raznim > riga ni rac .'.jam, danes ko ni več komunističnih lenuhov in ko lahko delate 12 ali 16 ur dnevno, da.nes ko vas več ne bodejo v oči rdeči robci, danes ko svobodno vihra narodna zastava nad poraženo zverjo. — nesramnega komunizma, danes, v tej blagi, mi.li dobi vas vprašam: Kako se počutite? Ne vem kakšen bo vaš odgovor! Vem pa, da -jie ljudstvo sito narodnega jarmia.. Vidim delavstvo na cesti brez dela, kmeta zakopanega v dolgove in še to za kar se celo leto poti in trudi t. j. svoj pridteleik, niti cd tega nima ničesar, ker ga ne more prodati... Pred enim letom, kljub temu, da smo plačevali raznim organizacijam, je vendar bilo sfcoro vse delavstvo zaposleno tako, da si je lahko v potrebi privoščilo .kozarec vina. Danes pa... o tem molčim ma.j sedi ljudstvo! ❖ Praiznovali smio 24. maj it. j. dan, ko so pred csmiiroi leti blagoslavljali avstrijsko in italijansko orožje, ter zagnali trume delavcev iv klavnico za profit naj-vitšiega t. j. tistega, ki nas je danes vrg.el sestradane na cesto. Gospoda se je pratz-nično oblekla, napolnila miizo z baljši-mii jedmi, izpila v čast umrlih en kozarec šampanjca več, razvila narodne zastave in ukazati razviti tudi po renskih narodnih gostilnah (kar m ‘časa komunizma se ni giodiiio!); mogoče tudi še s kakim, mislim, zvonečim .govorom poskusila v ljudstvu utrditi narodni čut do demmine in do kralja. Na ta načtin se gospoda spomni tistih, ki so z levjo, hrabrostjo ne-vedoč branili lin končno z življenjem plačali obstoj kapitalizma. — Kakšan velik praznik je ta. dan za .vas vojni invalidi in kako prijetne spomine vam vzbuja? K.aii šele ko bi stali vsaj za par ur vsi tisti tisoči 'in tisoči, kejim je vojna pošast pretrgala po težkih mukah nit življenja. To hi vam bil kra®en sprevod in klicev: živio kralj, živio domovina bi ne bite ne konca ne 'kraja! — Žal, da niso vstali! — Naše ljudstvo je postalo isuSenj, kot ni bilo še nikdar prcli; s to razliko, da, je danes moderno zasužnjeno. Vso kaže, da po tej poti ne more več dalje in še celo »Goriška Straža« 'je pred 'časom pisala, da kdor hoče boljšo bodočnost, mer,a hoteti nov družabni red. — Vemo pa, da ko bi »Straža« izhajala v Ljlubljani, bi tega ne zapisala, ker pa izhaja v mesitu, kjer ■ji zadnje čase tudi njej gre voda v grlo in ker se njeni bralci po večini kmetje in delavci, zato 'je napisala te nemoralne besede. Opaža se v zadnjem času tudi v njeni armadi revoluciona.rno gibanje. Seveda se po/je vedno po notah g. Ščeka. Poje se .proti kapitalizmu ter sploh proti današnjemu režimu, czlic temu, da so ob volitvah narodni gospodje obljuboviali, da se bodo s pomočjo lipove vejice po Julijski Benečiji nebesa razlila, Ker pa so še nebesa visoko nad' nami in ker so državne volitve še daleč, zafio se uporablja to metode tudi pri »Straži«. Ker je že obsodila »Straža« današnji buržoazni red, morala bi tudi svojim 'čitaleljem pokazati pet, pa kateri se lahko rešijo. Tega ni storila, ker nima poguma! Pa,č pa. je enako zavratno povedala, da v Juliji bo boljše ko zmagajo »pnpilairi« t- j. 1‘judov-ci. ljudska stranka. Bog daj, 'jaz si tudi želim tega. Zdi ise mn pa, da vam bo ravnokar crknjeni komunizem delal še preglavice, saj nam dovolj pričajo vse o-kolVščine. Delavstvo ste oropali, mu odvzeli vse pravice, vso imet je, ter uklonjenemu še jezik zavezali. Na ta način mislite upel,j.afi blagostanje v državo. Ne bo nič, slaba .taktika! Delavstvu dajte dela, kruha, .pravic, svobode, vzemite kjer 'je, to se pravi bogatinu in dajte ljudstvu. Nasitite 'lačno.napojite žejne... je rekel Kristus, pa bo rešena domovina in izginil bo razredni boj, ker ga ne bo treba, Tega pa ne boste napravili, ker nočete delati za narod; zato pa mi ne odje-■niamo, pa naj se čez nas usuje še hujša mča. Delali bomo legalno in ilegalno, ter »porabljali vsa sredstva, dokler ne zmagamo! Vojak na dopustu V kapitalističnem družabnem redu V komunističnem družabnem rctiu 9» Nabral S. Šturm mod sodrugi v Tolminu L Kreš/ki kmet » Nabiralna pola št. 51, nabrane na 2ngi 'pri Supenici in sicer: i. Metihen I,. 5.—; J-Rot 2.50; I. Berginc in A. Žagar po L. 2.—; I. Žagar L. 1. Slkiulpaj » 99 70.— 5— 12.50 Skupno L 87.50 Prej 'izkazanih » 21.540, - LVaega slkujpaj L 21.627.58 Oecuca, 2L jurnja DELO lil. ■ ■ S8 RIS! (Iz Trnovega pri Gorici) Kakor ne more pameten človek verjeti v svetopisemsko bajko, da je pred nekaj tisoč leti tajinstven individuj (bog) z besedo »bodi« ustvaril svet in življenje v šestih dnevih, ker ga dejstva, ki mu jih kažejo njegova čutila in razum, pre* pričujejo, da je oblika in »delova* nje« zemlje in vsemirja, kakor tudi vse življenje — ne izvzemši člo* veškega — plod in posledica večti* sočletnega delovanja čisto navad« nih naravnih in fizikalnih zakonov in kemičnih procesov, prav tako ne more -zaveden delavec verjeti, da bi isti individuj postavljal socialne zakone, kakoršni vladajo v naši družbi in katerih se ne bi smelo spreminjati — kakor bi vladajoči razred s svojimi pomočniki rad do* kazal — ker ga zgodovina uči, da je oblika današnje družabne organizacije plod in posledica cele vrste evolucijskih in revolucijskih pro* cesov, pri katerih sodelujejo neprestano tudi elementarne sile, in da se ti procesi vrše i nadalje in se bodo vršili vse dotlej, dokler bo na zemlji ljudi. * pitalističnega v komunistični gospo* . arski sistem. Ljudstvo se malo bri* *a zato, kakšen je politični režim; premembo gospodarskega sistema pa bo v svoji konservativnosti tež« ko priznalo. Največjo oviro bo de* lalo ono nezavedno delavstvo, ki — zavedeno po meščanskih verskih in nacionalnih demagogih — še vedno sledi meščanskim, protidelavskim strankam in se tako postavlja v boj Proti lastnim interesom. Naloga in dolžnost sodrugov je da pouče te sebi enake siromake, da je mogoča rešitev iz neznosnega položaja le v skupni naroda. akciji vsega delavskega V davni temni dobi človeštva je bilo nekaterim navihancem lahko dokazati tedanjemu duševno ome--jenemu ljudstvu na prirodnih poja* vih eksistenco nadnaravne sile, po* staviti sebe za zastopnike te sile in živeti na račun ljudske nevedno* sti in lahkovernosti. Ko je enemu vspelo prevariti ljudstvo, ,se mu je pridružil še drugi, tretji, nastala je kasta. Tu je početek stare primitiv* ne tvorbe razredov med katerimi se ni V*i«*vo medsebojnega razmerja in odnošaiev do današnjega dne prav nič izpremenilo: razred izko* riščevalcev živi na račun izko* riščanih; danes prav tako kot pred več tisoč leti. (Če je katero pleme obšlo to stranpotico neprirodnega razvoja dobro zanjo.) Le, da je pri današnjem visokem razvoju tehnike in zavodi j anosti gospodarstva dosti* krat težko opredeliti svoje lastno stališče. Težnja za samoohrano posamez* nika in razreda izkoriščanih je rodila v njem voljo do boja zoper izkoriščanje. Ko se je čutil prešla* bega, da bi se bojeval sam, se je združil s tovarišem, ki je imel ena* ke interese, s katerim sta se skupno bojevala. Prihajali so vedno novi člani iz razreda izkoriščanih, ki so začutili jarem na svojem tilniku in spoznali krivično uredbo. Prišlo jih je še več, nastala je cela armada, ki je bila pripravljena boriti se in se je dejansko borila proti izkorišča* nju in tlačenju. * V današnji kapitalistični dobi se je močno razširila razredna zavest potlačenih in izkoriščanih. Zgodo* vina par desetletij beleži polno po* skusov osvoboditve ljudskih delav* skih množic izpod gospodarskega in političnega pritiska od strani vla* dajočega razreda. Vzrok neuspeha je samo v še vedno premalo razviti in razširjeni razredni zavesti med delavstvom in v nesposobnosti vo* diteljev osvobodilnih akcij« Danes gotovo stojimo pred nepo* srednim, velikim socialnim bojem. Za nas ima prednost pred vsemi drugimi poskusnimi akcijami v tem, da je zasnovan na najširši medna* rodni podlagi in da ima izvrstno vodstvo, Komunistično internacio* nalo, dete ruske revolucije.^ Poleg tega je duh delavstva po večini dober. Petletni obstoj ruske proletar* ske republike je ugodno vplival na proletariat vseh dežel in ga vtrdil v prepričanju, da je komunizem v doglednem času izvedljiv v vseh deželah. Kapitalizem sc bo branil do za:'; j njega zdihljeia. Gotovo nam bo tre* j ba doprinesti dosti žrtev. Ali vsota teh gotovo ne bo presegala vsoto onih žrtev, ki jih kapitalizem zaMe*' va v takozvani mirni dobi kapita* lističnega ropanja. Meščanstvo se rado sklicuje na to. da je kapitalizem ustvaril dosti dobrin, ki pribajaio v korist vsemu človeštvu. Dobro! Toda to ni ni* kak argument, da jih bo še ustvarjal in da mora zato še živeti: kakor tudi ni nobenega dok-^n, da bi kak drugi sistem v enaki dobi ne ust^a* ril morda še več. Nič iluzij, nič sentimentalnosti! Kaldejski Magiii so postavili mor* da temelj današnji kulturi. Ali iz tega še ne sledi, da bi se morale raztfSere, v katerih so živeli, ohra* niti do danes. Znanost — potvo* ra alkemiia ie rodila važno znanost kemijo. S tem je bi’a izčrpana in niena naloga dovršena. .Ni eno dedščino je prevzela poslednja. Ka* pitalizem! ie svoio nalogo dovršil in. mora odstopiti dedščino komu* nizmu. In s tem bo zopet ena etapa človeškega razvoja zakliučena. Ivan Nepogoda Pismo iz Bovškega »Ljubi svoje sovražnike kot sa* mega sebe«. Proletarci, to ni naš izrek, ampak čital sem ga enkrat v neki pobožni knjigi, kjer so stali po večini nauki Krista. Tam je stalo tudi zapisano, da je Bog usmiljen in še dosti takih in enakih reči. Bog je neskončno dobrotljiv in usmi* ljen! Pa naši popi niso to in ne bodo nikoli. Ni namen posameznih akcij pro* letariata samo ta da se izboljša go* spodarski položaj delavstva z zvi* šanjem mezd ali skrajšanjem de* lovnega časa V meščanskih državah. Vsak zaveden delavec jve, da do* kler obstoja kapitalistični sistem, tako dolgo bo on izkoriščan. Izboljs šanje položaja delavstva je mogoče le po zavojevanju meščanskega po* litičnega in gospodarskega ustroja Če se delavstvo bori za zvišanje plač, skrajšanje delovnega časa, priznanje svojih organizacij, spo* štovanje pogodb od strani delo d a jaleev, prav tako kot se udeležuje volitev v razne meščanske korpora* ciie, dela to le zato, ker je tudi to delovanje revolucionaren čin, ki krha kapitalistični red. Pri tem pa ostajajo delavske mase tudi vedno aktivne in za odločilen boj bolj izvežbane. Revolucionarno delavstvo mora imetipred očmi dejstvo, da je kapi* talisticm razred še vedno dobro o* borožen gospodarsko, politično in vojaško. Prvo treba izvesti takOzva* no »duhovno revolucijo« (ta je de* loma že izvedena) s čimer bo me* ščanstvo na politični fronti prema* gano. Dalje izsiliti popolno likvida* c;io meščanskega režima in zavoje* vati oblast. Do tu je delavstvo dobro orientirano. Iluzorno in zgrešeno pa je mne* nje, da je po vspeli pol. revoluciji naloga revolucionarnega proletaria* ta že izvršena. Najvažnejša, a tudi najtežavnejša bo gospodarska revolucija. ki bo tvorila prehod iz ka* Neko dekle iz Čezsoče se je svoj* čas poročilo z mladeničem pro* testantske vere ter sprejelo njegovo vero. Ženi je umrl otrok. Napravili so mu grob v posvečenem delu po* kopališča. A prišel je katoliški pop, uk as zal zasuti jamo in skopati novo na neposvečenem kotu za samomo* rilce. Ko je prišel pastor (protestant* ski duhovnik) in so mu to povedali je povzročil z dovoljenjem pristoj* ne oblasti — da se je otroka odko* palo in ga pokopalo v blagoslovljenem kraju! Nato je umrl neki star* ček tudi protestant. Katoliški du* hovnik ga ni hotel pokopati, ker da je pokopališče bilo po otroku — okuženo ter da ga mora prej škof blagoslovit. Izmenjale so se br* zojavke in ko so hoteli ljudje sami pokopati umrlega starčka se je žup* nik vendar odločil za pokop in bla* goslovil zemljo sam. Pripominjamo k temu, da so svojčas pokopali sa* momorilca v blagoslovljeno zemljo samo zato, ker je bil sin klerikalne* ga voditelja. V času ko smo šli na fronto, ni vprašal noben pop, kake vere smo bili v dotični četi, vse nas je blago* slovil, ker smo se šli borit »za do* movino«. Žrtve kapitalistične vojne leže pokopane na vojaških pokopa* liščih kjer so vse vere zastopane in vsa ta pokopališča so blagoslovijo* r a po katoliških farjih, in noben ni zavoljo tega okužen. Tu se vidi far* je kot zveste hlapce buržoazije. A gori omenjenega starčka so ljudje vendar pokopali brez popa in no* ben počivajočih se ni zavoljo tega zgražal. f Gospodje farji: srednjeveški časi m vaš Eldorado v neumnih ljudeh je minul. Ljudstvo vas dnevno bolj spoznaval Ljudsto, gorje tebi če bi prišli ti gospodje spet na vlado! Hu* dič, fašist in far nosijo eno barvo! In te se varujte! * plačala Avstrija, tako bo plačala en dan celokupna buržoazija, katera je obsojena da se razsuje ob prole* tarskem navalu! Proletariat bodi si* guren; tvoja ideja bo zmagala in potem boš videl vzhajati solnce na razvalinah te itak že trhle stavbe! Zasijalo bo solnce svobode in prole* tarske kulture! * Mussolini je torej za žensko volil* no pravico, pa samo za gotove vrste žensk. Delavke! Mi komunisti smo pa za splošno enakopravnost žensk. Ženska ne sme biti smatrana za sužnjo moškega. Obžalujem može, ki se odločilo borijo in rohnijo pro* ti tiranstvu in zatiranju s strani buržoazije. rnedtem ko vršijo doma v svoii hiši pravo diktaturo nad svo* jo ženo. Več kot obžalovanja vred* no je da smatrajo svojo ženo samo za deklo, ki naj ustreže njih po* hotnosti in da jo povrh še tepejo. Delavec a*i kmet, ki ravna tako v svoii družini ni bil in ni nikdar pravi proletarec, kai še komunist in ne sme niti izraziti tega imena, če rav* na proti načelom komunizma! Ve* deti mora. da ie žena sodružica, ki ga ima podpirati v vseh težavah in v življenski bo"hi; če hoče to od nje se mora tudi ravnati po tem in jo smatrati za tovarišico in. pomoč*; nico! Žena na drugi strani mora v tem podpirati moža v tej življenski borbi in da ne sme ovirati z malen* kostmi, ki so proti njegovemu pre* pričanin, ter ne ga sihti k buržoazni gospodi in črnim hlapcem iste. Žene kot možie proletarskega razreda mora?o stati združeni v tesni vrsti, eden ob drudenJ, v proletar* ski falangi in z skušati podreti žabni red! Le v taki solidarnosti žen in mož zmedimo lahko potomce, vredne boljše bodočnosti. Otroke ki spreimejo že v mladosti od stari* šev duh proletarski. Mladina mora vedeti, zakfli se voditebi borijo. Živega solidarnost ženskega in moškega proletariata! * Povsod se čuje o gospodi, ki se zbira na zborovanja, da proučuje način, kako bi se omejila in uničila jetika. Gospoda v udobnih stano* van:ih. in prelepem življeniu odlo* ča kako se ima boriti ljudstvo*pro* letariat proti jetiki. Proletariat, ima komaj po eno sobo za družino od deset do dvanajst oseb ali pa niti tega ne, medtem ko jih ima gospo* da po deset, dvanajst in še več. Medtem ko mora proletariat garati po tovarnah, po zaduhlih prostorih v dušečem zraku se oni vozijo z avtomobili po toplicah! Proletariat kako se obvaruješ jetike? Tvoja naihuiša jetika ie sedanji družabni red. Odpravi ga in rešiš se najhujše ietike! Očisti stanovanja te golazni in zasedi jih; delaj osem ur in dru* gi čas porabi za higijeno, za učenie in. zabavo! Revolucionarni proleta* riat je poklican, da reši‘človeštvo najhujšo jetike*kapitalizma! Torej na noge! Štvorimo enotno fronto! Živel revolucionarni proletariat z ztiruzenimi moram in uničiti ta dru* Sežana Nekje smo brali, da je vitez itali* janske krone Ludvik Mahorčič še vedno sežanski župan, ker sedi prav moško v neki Županski zvezi. Mislili smo, da je že kdaj političen mrlič, pa sili še zmiraj iz truge. Bog mu daj mir in pokoj, sežanski žu* pan ni bil nikdar več od 1. 1905. Ne* kaj časa je strašil po Sežani po mi* iosti vojaške oblasti kot komisar, potle ga je kmečko*delavska večina sežanske občine pohodila. Napoli* lanske volitve drugega viteza itali* janske krone Guglielma so pa bile tako nerodne, da so spravile preveč vitez Mahorčieevih prijateljev v ob* činski svet. ‘Ker so bili že notri, so pa volili viteza Mahorčiča za žuna* na. Porod je bil hud, ker so vedeli vsi. da so prišli po napoletansko v nl-činsko hišo. Za dokaz smo po* iskali ta rekurz, za katerega so gla* '■■ova’i vsi vitezovi občinski možje in ga io vitez Mahorčič sam okoval r, t~5oSVr> nomočio. Škoda bi bila, če bi se izgubil, evo ga: REKURZ proti, izvolitvi novega občinskega sveta sežanskega, proglašeni 18. ja* n” ar-’a 1922. Podpisani rekuriraio proti označe* ni izvolitvi radi nezakonitost volil* nih operacij, in zahtevalo, naj se iz* volitev v celoti proglasi za nično in naj se razpišejo nove volitve. Razlogi Uspeh, volitev 13. januarja 1922. v Sežani je presenetil, vse poznaval* cc razmer, najbolj na voiilce. Do predvčeraj sta si stali nasproti samo dve stranki, katerima je pripadala po svojem, neprikritem razpoložc* nju in očitnem, nastopanju ogrorn* na večina volilcev; obe stranki sta se že dalje časa pripravljali na vo* litve in sta imeli približno enako število pristašev. Da hi se mogla poleg njiju uveljaviti tudi samo kot manjšina še tretja stranka, se ie smelo smatrati za izključeno. In glej! prav pred zadnjim hipom, par hip pred volitvami po gospoduj se odigravajo, ostanejo pozabljeni, dr. Jerabeku; b) da se štetje glasov ni začelo žc na dan volitev, kakor to zakon izrecno zahteva, ker dopušča samo pretrganje že pričete, a ne odložitve še nepričete števne o* peracije; c) da se je omenjenih 163 gla* sovnic na rumenkastem papirju sploh štelo za veljavne, medtem ko so nične v smislu člena 71, točke 2. ; i-1' ifili Opirajoč svoj rekurz na te raslo* ge, iz katerih vse skupaj izhaja, da so se pri volilnih operacijah pripe* ■*tile nezakonitosti, ki so zabranije, da bi resnična volja volilcev prišla do zakonite veliave, podpisani dvi* gajo proti izpodbijani izvolitvi svoj naiodločnejši protest v sigurnem pričakovanju, da končno vendar obvelja pravica proti krivici in zakon proti samovolji. V S e ž a n i, 24. januarja 1922. Josip Ukmar, Šmarje 24. Alojzij Tavčar. Šmarje 3, Josip Pirjevec, Dane 31, Matija Stoikovič, Orlek 13, Josip Stojkovič, Orlek 16, Josip Merlak, Sežana 27, Anton Malalan, Šmarje 11. Franc Pirjevec, Dane 2*>, Ivan Miklavec, Dane 1. Josip Pirjevec. Orlek 1°, Franc Rebcc, Se* žana 191, Josip Štolfa, Sežana 2. Da ie ta prepis popolnoma enak izvirniku se potrjuje. ŽUPANSTVO SEŽANA dne 26. januarja 1922. Solkan-Loke ui- pred. vohtvami, nastopi nova stranka, ali bolje rečeno nova lista. — in zmaga z nadpolovično večino. 2. Nova zmagovalna -lista vsebuje ime gospoda Josipa Gerbec pok. Josipa, ime človeka, ki je lahko dru* gače vse časti vreden, a za katerega kot občinskega zastopnika ni naHi prav gotovo v vsej sežanski občini niti pet glasov. A za listo z niegovim imenom naj bi se bilo od* dalo nič manj kakor 163 glasov! 3. Na drugi strani ni na novi, zrna govalni listi niti enega zastopnika Pred nekaj dnevi smo dobili od viceprefkta iz Gorice odlok, po ka* terem dobiva grof Koronini v Kron* bergu polovico vode iz loškega stu* denca Pizintilišče, v last. Vsi pro* testi županstva in občinariev niso nič zalegli. Grofje Koronini, ti fev* d«!ni ostanki iz srednjega veka in nekdanij šolvitorji na habsburškem dvoru riso modli za časa svojega si* i n i n. iztrf-ati omenjene vode iz rok občine, ki Um je pa dovolila upo* rahljati vode za mlin in žado. Kar jim. ni mo'*el dati torej habsbur?| ■? fin ski sijai, jim je dal viceorefekt | Plomarta. ki mu nadbrže teče tudi j fevdalna kri po žilah, kniti druda* če bi se sam sramoval svojega ute-mečevanja v dekretu. Mi. kar nas je proletarcev, stisne* mo zobe in pojmo svoio pot do cilja. __________ Pliskovica Kakor običajno vsako leto. tako Svetoval bi da uberejo drugo pot, ker po tisti gotovo ne pridejo v ne* beško kraljestvo, ampak v brezno pogube. Proč z narodnimi idejami in okle* nite se ideje proletariata, ker le ona je vaša rešiteljica. Toliko za sedaj, Ob priliki se že še kaj oglasim. Opazovalec Gradišče nad Prvačino Na binkoštno nedeljo je bil tu ples, ki je bil nekaterim zopet velika skušnjava. Godba je lepo igrala, delalo je precej gostiln in tudi osmi* ca js bila, kjer se je točilo izvrstno gradiško vino. Ako je človek popil litrček je bil že okrogel, da ni ve* del kaj dela. Take veselice na vaseh pa ne ostajajo navadno brez posle* dic. Nasprotno imajo celo hude posledice, kakor jih je imela tudi bnikoštna veselica v naši vasi. Ko se je vrnil kmeta sin Lenard Ker? ševan malo opit domov in je iskal ključ od hleva z namenom, da oskr* bi živino, je prišel v prerekanje s svojim očetom. Obema se pridruži še starejši Lenardov brat Rafe, ki je začel tepsti slednjega. Iz teda se je porodil družinski pretep. Hitro je bil tu orožniški brigadir m maršal od finance, ki je poklical še dva fi* nančna stražnika. Vsi skupaj so se spravili na ubogeda Lenarda, ga na* tepli in slednji vklenili v verige ter odpeljali krvavečega v zapor. O* rožniki so bili tu hitro na mestu tudi zato. ker ie znano, da Lenard Kerševani misli bolj po proletarsko, medtem ko sta njedov starejši brat in oče narodniaško*fašistovskega mišljen1*a. — Tako se godi povsod, icier vidi i o ljudje svojega boga v vinu in plesu ter jim ie n ni ljubše veselje sporekati se med sabo in se prebijati. Posebno morajo oni delavci in kmetje, ki misliio malo bolj proletarsko ali cc’o komuni st ič* no, biti zelo previdni v družbi z drugimi, vedeti morajo da njih na* snrotniki komaj čakajo na priliko, da planeio nanje. Sicer se morajo vsi količkaj zavedni delavci in kmeti e izogibati čim več mogoče dostiln in nlesov, katere prirejajo narodrnaki in fašisti samo ljudstvu v pogubo. uničevalec jetii >! Delavec »Možje ideje padejo, a ideja ne propade nikdar!« tako citira naša »Edinost« na onem mestu, kjer po* veli čuje plemenitaša Zrinjskega in Frankopana, ki sta padla kot žrtve za svobodo Hrvatske in piše da je zadela kazen božja staro Avstrijo. Čc motrimo mi to z našega proleta’* skega stališča, moramo priznati, da sta se omenjena plemenitaša borila z avstrijsko vlado za gospodarstvo nad hrvatskim ljudstvom.' Onadva sta hotela vladati mesto Avstrije nad hrvatskim ljudstvom Osvobodila sta hrvatsko ljudstvo enega suženjstva in ga spravila v drugo suženjstvo. In avstrijska vla* da ki jih je obglavila, je po stoletjih plačala s svojim razsulom. Danes je jugoslovansko ljudstvo prosto! Ali pa je prost proletariat, ki ječi pod še hujšim tiranstvom in reakcijo domače gospode, ko so vse ječe polne proletariata? Tudi naša ideja, proletarci, m umrla. Naša ideja v drugih ozirih, narekovana po Gubcu Mogajiču, Gradniku, Aliagiču š( živi. Nositclji in širitelji te ideje proletarske svobode so padli ali so v ječah, ali ideja živi in se bolj in bolj razvija med vso maso! In kot je Proletarska mastnost Hugo Sonner.schein: Diktatura proletariata je proletarski absolutizem Razgaljena despotija revolucionarnega razreda je 'plodovito škrlatno cvetje naše zgodovinske potrebe; mi komunisti jo nripoznamo jo hočemo, naša sedanjost je pripravljena za boj za proletarsko despot!jo z vsemi nečloveškimi orožji, ki se jih vmloh kapitalističnih trotov poslužuje od ure do ure za umetno rejo svojega čisto prhlega lizunskega rasrSda, proti izkoriščanim in zatiranim bratom, edinega produktivnega razreda človeškega plemena, revolucionarni) motorične regenerirajoče moči njegova kultinre in civilizacije v tem hipu preobračanja zemlje: proti svetaanermi proletariatu. Proletarska diktatura, melodičen boj: despoti},a je prisilna pot k delu vseh, k pravici vseh. Sredstvo jo aktivna revolucija: nasilje in teror proti terorju, in nasilju. Proletarci vseh delci, zdruiite se: Mi raztreščimo zlatega malika, mi poteptamo oblast njegovih medlih slug, mi raztrgamo spone, kot igrače, raz svojih kosti, ker mi smo gospodarji dejanja in nehanja, ker mi sami smo delo, svetovni proletariat! Mi s'm o komunisti, naš smoter: »skok iz države! nasilja v država svobode/« Kruh in svoboda! a žive Komunizem! Da žive list »Dcl^«! Crvern rednik Vsem razprodajata! Opozarjamo razprodajalce in po* verjeuike, d d smo ptičeli razpošilja* ti račune za poslane jim izvo^ de. Računi na^se primemo izpolnijo in noj nam se pošlje nazaj odre* zek s tozadevnim izkazom prodanih in neprodanih, kakor tudi za star papir pridržanih izvodov. Istočasno nai tudi vpotijo znesek. Pripominjamo ztlasti, da računa* mo na takojšnje poravnanje starih računov in da se ne moremo nika* kor ozirati na nadaijna odlašanja, Prodaialcem in poverjenikom, ki so Se del? časa izostali z obveznost* mi, pošljemo Se to številko in ako ne storijo svojo dolžnost do pri* hodnie številka, jim bomo ukinili nadaljno pošiljanje. Delavska šola Nekoliko zgodovine kmetskih uporih na Slovenskem Kmečki upori na Slovenskem so so vršili že pred reformacijo in tudi po reformaciji, nekako od 1478 do 1713 leta, \ voftjem (1515 in 1573), zda>j v manjšem Obsegu. To je bilo v svojem bistvu socialno gibanje, ki se je pojavilo na Koroškem, Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Hsrvastskem. P red no so kmetje segli ]>o orožju, so skušali doseči Izboljšanje svojega položaja s prošnjami do svoje gospode, do deželnega kneza d n cesarja- Podložniki so nastopili proti temu, da bi gira&čaki samovoljno spregledali določila urbarijev, ker so se po pravici bali, da jim hoče gospoda po pra vici izpod makn iti pravna tla, na katerih je slonelo podložništvo, in jih pahniti -v prvotno suženjstvo, ki so se ga. bili rešili s toliko težavo. Ako pi ebiramo n. pr. pritožbe gorenij&kih kmetov, ki (jdh je Objavil Anton Kasprot, vidimo, kako ponižno prosijo podložniki, da se jim odpravijo krivice, in kako zagotavljajo, da molijo za zdravje dn dclgo živijenje »volje gospode. A ko postavna poit ni i-mela uspeha, tedaj so kmetje v svojem užaljnern pravnem čutu posegli po silobranu, da si izvojuijeijo »ata.ro pravdo«, to je vpcJšte va nj c določb v starih ti ob a ritjih. In itako so »zažareli gradovi in samostani v maščevalnem ognju«. Prvi kmečki upori so bili omejeni zgolj na domači grad in na domačoga plemenitaša* Duševno in gospodarsko nizko stoječi podložnik so pač rni mogel tako jasno zavesti, da lahko proti socialni krivici kaj opravi le organizirana moč. Kako napačno so še pojmovali položaj, je jasno iz tega., da so vabili k sebi tudi plemstvo, meščanstvo in du-hovftčino. Pcsa-mczni usmiljeni graščaki so bili .izjeme, ki niso odločevale; kajti tedanji pravni in gospodarski red je zahtevel uredbo, ki je slonela na socialni krivici. Vm kmečko gibanje ni imelo izprva versko cerkvenega značaja. Teda kakor je na Nemrškem in drugod verska ideja vplivala na socialno gibanje, tako je bilo tudi ,V nas. Razne komunistične sekte, ki so na stopale v imenu evangelija za socialno svobodo in enakost, niso sicer .pri nas •na Sle globljega odmeva iz -te-opa razloga, k?r na Skjvenskem _ nd bilo dovolj izrazitega proletariata; pri nas sta. kmet in rokodelec še tuitdla tla ped nogami, imela sta Se neki materialen predmet, ki «*& se ga oklepala. Zato se socialno gi-b»ni'e v svitu verske idejo na Slovenskem ne vdaja hilijastlčnim sanjam, marveč ostaja na realnih tleh. Slovenski kmet, tlačen, sprejema reformacijo, evangelij siko evribodo, da v njenem imenu zahteva uresničenje »božte besede«. Leta 1525 se že kažejo določno refcir-man'vski vplivi na zahteve kmetov na Kranjskem: Odprava takse odpustke in sv vbodna volitev župnikov p"> žu-plja-nib. Ogtojski patriarh je leta 1528 s pomočjo kralja 'Ferdinanda I. nasit-cp’.! preti fem.u, k:ir se ije ljudstvo upiralo plačevati cerkveno desetino in dajata duhovščini zahtevane darove. ■* Kolikor j c imelo kmečko gibanje verski značaj, v smislu reformacije, ker je nastopalo proti papežu in katoliški cerkvi, je bilo posvetni gospodi všeč, nasprotno jr bilo plemstvo proti vsaki socialni ohijšavi, ki rjo je zagovarjal fiudd cesar; bilo .jo tisti nedolžni volk, ki mu hudobno jagnje kali. vodo, poudarjajoč 1515. leta, da bo v sili rešilo dinastijo »pobožno zvesto plemstvo«, in ne fene-zvesti el e venski kmet«. Po uporu 1515. leta so, zahtevali plemiči, da podro kmetje tabore, svojo o-dino obrambo proti Turkom. Dimitz dobro pripominja, dn je. plemstvo upor leta, 1525 zadušilo v kali a tako odločnostjo, p? kakršno še ni nikdar odlikcivalo 7-enr.r Turke. Plemstvo je vsak upa..’ kruto maščevalo; kot 'kristjan, katoličan ali pro-tc^tent je b!l slovenski kmet predmet verskega loja med katoličani in protestanti, ket podložnika ga. je zatiral posvetni plemič .in dobravski v olika S. Pisatelji plemskega in duhovskega stanu nam mnogo več poročajo, Kaj so delali razsrjeni kmetje, nego o tem, kako so divjali neusmiljeni zmagovalci, kr,k« eo ravnali nočloveSko, no prizanašajoč niti ženskam, niti otrokom in odirajoč 'kmete po zadušenem uporu tem hlve. Značilno je sledeče dejstvo: Peta cekvena zapoved se na Tolminskem ni glasila tako, kakor dandanes, ampak: »Ti hmfs obrajtovati zapovedano desetino in kvarleiM Tako so nekateri duhovni kii učili Se v novej.šm času. DcMm so bili prvi upori krajevnega značaja, hipen izraz nezadovoljnosti in beda, brez pravega načrta in jasnega cilju, vidimo pozneje, da je kmet polagoma »poznaval svoj položaj, vedno bo>lj zavedno in prihajal do prepričanja* da g ti organizirano krivice more osvoboditi le organizirana lastna sila. Ob naj večjem kmečkem uporu leta 1573 nastopajo z združenimi mečmi slovenski in br-•v a t “kii kmetje. Njih zalite ve niso več sftmo izboljšanj o gospodarskega stanja, njih cilj marveč je odstranitev fevdaliz im, socialna, svoboda sploh: Priznavajoč cesarja in nadvcijvodo nad .sel»j si hočejo osnovati s\oyo vlado v Zagrebu, kjer bodm sanmi pobirali davke, svobodno Irgovalii do morja in sami varovali mejo pred Turki. Velika Ideja slovenskih in hitiva tak ih vmet:)v 'je zalite v a la strašnih žrtev. Zmagala je krivica nad pravico; sam ostro-gonski nadžkof Anton Vrančič je po porazu kmetov 1573. 1. pisni česanj u Maksimilijanu II., da se živdni na HrvaSkem »odi boljo nego kmetu. Uskoki, o kate rlh «o mislili uporniki, da bodo njih zavezniki, so pomagali plemstvu; saj so so bili v večni borbi s Turki, ki jo bila. njih vsatkdfloji kruh, tako privadili nevarnemu življenju, da M ga ne bili zamenjali z nmjboljio službo v kaki drugi, mir- ni deželi. V svoji divji bojaželjnosti in surovi hrabrosti, vojaško organizirani s posebnimi pravicami in svobošičnami, niso mogli pojmovati socialne ideje, za katero so slovenskii-hrvagki kmetje 'žrtvovali kri in imetje. In na j večji kmečki upor se’je končal z barbarsko, po er-deljskem vzorcu prikrojeno in od hrvaškega bana, zagrebškega '."vofa Jurija Draskoviča vladairju v potrditev predloženo kaznijo Matijo Gubca, kmečkega voditelja: kronali so ga sedečega na razbeljenem železnem prestolu z žarečo železno krono! Tako se je posvetna in duhovska gospoda nečloveško maščevala nad enim, kii je hotel pribo r liti slovenskemu-hrvag-kemu Ijdustvu človeško življenje, ne pa •sebi kraljestva, ka.r si je bilo izmislilo plemstvo, da ollaiV. kmečko gibanje, Kmečka moč je bila strta za vselej, keijti ,poznejši upori so bili zopet omejeni na pesemezne kra*;« in brezuspešni. Socialni boji slcven sko-hrv ašk i h kmetov so .ebenesn n&rcdr/i 'boji. Tujec in Izkoriščevalec ata bila norazdružijiv pojem. Preti borati posvetni in duhovni gospodi, ki je bila ■obenem tujega, rodu, so 'je dvigri’1 slovensko-hrvaški kmot, mali rokodelec in celo nižji plemič. Ab-diitua v svcljd analiz1! kmečkih uporov pravilno filk^spa, Ida so narodni čut Širokih mas no. Slovenskem in Hrvaškem ni mogel kazati drugače nego v socialnem na-spretstvu. Zakaj ni uspela slovenska .reformacija in zakaj se socialni boj slovenskih kmetov ni posrečil? Proti slovenski rnf omrači,ji sta s® združili cerkva in drjpiva, jezuiti in Habsbuirža.ai, da jo zait.ro; kjer ni zadoščal moralni pritisk cerkve, tam je pomagala; nasilnost državne oblasti. Zanimivo ,;e stališče habsburških vladarjev. Ko papež Pavel IV. ni hotel priznati Ferdinanda I. za nemškega cesarja, ker so ga izvolili protestantski volilni knezi, in ko mu ja očital, da jo podelil v imenu svojega brata, cesarja Kafola V., nemškim državnim stanovom versko svobodo, takrat, je Ferdinand I. po svojem dr-J žavnem kancelarju Soldu zavrnil pape-l ževo zsihtevo tako ostro, da bi noben pro- j test,ant ne bi mogel govoriti odločneje. Njegov sin nadvojvoda Karol II. in vnuk cesar Ferdinand II. pa sta dovršila na slovenskem protireformacijo s pomočjo jezuitov. Čeprav v polni meri nvaižujemo nasilno protireformacijo ljubljanskega škofa Tomaiža Hrena, in drugih proti reform a-torjev. pri čemer 'je *reba pripomniti, da ,je verski boj raizvnemal strasti na obeh straneh, nam vendar ta cfcclnost ne moro docela utemeljiti propada slovenske reformacije. Prezapleteni so dogodki, da bi se dali razrešiti z enim vzrokom, dasi mogočno vplivajočim. Socialna struktura te dobe in karakterizacija .initeljev, s katerimi je delcvala, .reformacija pri nas, nam šele izpopolnita sl iko. Protestantizem !je deloval na Sloven-sekm s faktorji, ki so bili socialno na-ravnest nasprotni. V tem nasprotju ie bil eden izmed v;:rokov njegovih končnih neuspehov, kakor pravilno sklepa dr. F;r. Ilešič. Najodličnejši stan je bil plemiški, ki se je, dasi sodno in upravno avtonomen, umikal korak za korakom. Nekaj značilnih zgledov iz zgodovine kranjskih deželnih stanov nam to pojasni. Leta 1602 se je sicer izrekla večina zoper to, da bi imeli jeznitijo sedež in glas v stanovskem zboru, toda s pristavkom, da jim to dovoli, ako bi nadvojvoda ne vpoštevail njih uigevora in ako je-zuitje podpišejo rezervo^ da bodo delovali v korist deželnih svoboščin. Istega leita so dovoliVi katoliškim stanovoma pariteto s protestantskimi pri odborniških mestih. Let* 1611 so prosili jezuitje »ščitu principi«« (z vednostjo deželneiga kneza), keikor ,jo poudarjal škof Hren, podpore za zidavo svelje cerkve, in v stanovskem zboru se je dobila večina, ki je idovoKla 2000 goldinarjev; poleg tega je-zuitje kratko malo niso plačevala davkov in so potem prosili, da se jim ostanki izpregledajo. Ko je leta 1614. postal Hren notranje-avstrvski namestnik v Gradcu, ije dobil od deželnih sita.nov darilo v vrednosti 2000 tolarjev. Ali ne odseva iz takih in podobnih dogodkov razredni duh, ki bi se bil zadovoljil tudii a svojimi na j hujšimi verskimi nasprotniki, ako bi imel fevdalizem sicer kako korist od tega? Ne moremo kratitii protestantskemu plemstvu zmage, ki si jih je pridobilo z moralnim dn materialnim podpiranjem slovenske literature; toda ni znalo prikleniti me e e svojega podložnika z milejiim ravnanjem, dokler je bila to mogoče, s čimer bi bilo lahko imelo izborno protiutež nasproti katoliški protireformaciji. llazredni interes je stal više nego verska. lega očitka jih no moremo oprostiti, da, so moledovali za versko svobodo s papirnatimi spomenicami, dočim se vsak .poskus podložnega kmetstva za zboljšanje gospodarskega položaja znali udušiti v kali. Vpilv absolutizma, ki so je združil s cerkvijo in meščanstvom', je naraščal, škof Hren je v stanovskem zboru podpiral meščanske težnje, da bi si naklonil mestne zastopnike. Lota 1604 je n. pr. predlagal odpravo trgovine na kmetih in druge trgovske ugodnosti za mesta. Na drugi strani so izgubili protestantje mestno upravo pod pritiskom dežel nega kneza. Med absolutnim vladarjem dn trgov skim kapitalom je vladalo vzajemno raz merje: meščani so bili odvisni od milosti vladarjeve, ki .jim je varovala in razširjala trgovske pravice na domačem in svetovnem trgu, i deželni knez pa so je naslanjal na mesta, da je imel v njih oporo zoper fevdalno gospodo. — Zato se je protireformacija po naših mestih in trgih vršila brez krvavih bojev. Boke proč od Sovjetske Rusije DELAVSKI MLADINI! »JI/ir« današnjih dni je. obrožena. vojna. Ta mir zahteva milijone :žrtev kot svetovna, vojna. Človeštvo vzdihuje, pod besom kapitalistične anarhije, in reakcije. Povsod vlada mrzlična atmosfera vojne, reakcije in fašizma. Svetovna politična situacija se poostruje. Nevarnost nove vojne grozi ne samo. v vseh koncih Evrope, ampak vsega svetu. Kapitalistične, države sc oboroži/jejo in pretijo drug,a drugi z vojno ali v enem so si edine: v boju proti SOVJETSKI RUSIJI Še nobeno ljudstvo ni prestalo toliko silnih napadov svojih sovražnikov kot rusko, c\dkar je. zlomilo verige suženjstva. Blokada, intervencija, boji, državljanska vojna -7- vse to se je stalno vrstilo od zmagovite oktobrske , revolucije sem. Sovjetska. Ihisija se je kDjub vsemv Utrdila, ojačila, oživela, vedno nove, sveže, sile jo dvigujejo’: strastna ljubezen in so-Udarnost vseh proletarcev, ki vidijo v-njdj svojo prvo veliko domovino. Sovjetska Rusija se je vedno bolj utrjevala in sc dvigala, na vseh poljih gospodarskega življenja; tovarne so zopet pričele delati, poljedelstvo cveteti, prvi veliki, transporti žita so šli v inozemstvo V teni trenutku, ko je Sovjetska Ihisija vedno trdnejša, ko stopa kot proletarska velesila pred vse. narode zmiljekroga, v tem trenutku poskuša, propadajoči internacionalni kapitalizem, kljub vsem. dosedanjim svojim, porazom še enkrat, da s NOVIM NAPADOM SOVJETSKO RUSIJO IZOLIRA IN OHROMI. Angleški diplomat je ie vijejo vrvi, s katerimi bi radi obesili prvo delavsko-kmet-j sko republiko. Atentat na Vorovslcegu je prvi njihov čin. Francija, oberožena do zob, se. je opijanila v blesku svojih bajonetov in kanonov in hoče napraviti iz cele, Evrope eno samo veliko francosko kasarno. Istočasno z atentatom na sovjetskega zastopnika Voravskega, ki naj bo, kot revolver ski strel L l!)tt v Sarajevu, znamenje, za imperialistično vojno, signal na POHOD INTERNACIONALNEGA KAPITALIZMA PROTI SOVJETSKI RUSIJI, istočasno pošiljata Anglija in Francija svoje generale v svoje kolonialne dežele: Poljskof Češko, Jugoslavijo, Ttumunijo itd. Maršal Foch inšpicira poljske in češke regimente in jih navdušuje, proti Sovjetski Rusiji, general Le Rond in \Vran-gel pa jugoslovanske. Delavska, in kmetska m.ladina Jugoslavije in drugih dežel naj bi se borila in poginila v boju z ruskim delovnim ljudstvom! V lej uri nevarnosti, združite, mladi proletarci vse svoje sile proti kapitalistični reakciji! Ob tej uri, ko s gre za tvojo kožo, se prebudi in stopi kot eden v internacionalno enotno fronto proletariata! 7 7 Vsaka ura je dragocena! Na noge! Na delo Reke .preč od Sovjetske Rusije! Dol angleSko-francoski imperializem! Dol z vsako imperialistično vojno! V boj za bodočnost! munisiično omladino in komunističnim delavstvom v skupen boj za sle* deče parole: Proč z otroškim delom in bedo dece! Proti delavstvu sovražni Vzgoji in vsakršnemu vplivu šole in cer* kve nad delavskimi otroci! Dol z batinami v šolil Za komunistične otroške skupine! Za skupen boj z našimi starši in odraslimi brati ter sestrami! Moskva, 19. aprila 1923. KOMUNISTIČNA INTERNACIONALA MLADIiNE Šport in dobvsko gibanje Delavnost proletariata na polju fizične (telesne) kulture je bila do zadnjih časov v večini dežela, ločena od revolucionarnega razrednega gibanja proletariata. Mladi delavci so šli večinoma v meščanske športne organizacije. Buržoazijai izkorišča fizično kulturo proletariata za svoje namene predvsem v politični obliki, s tem da širi meščansko mišljenje med preletarei, ki so ljubitelji špe.Tta. Še celo socialno fran športa izkorišča v .svoje namene, s tem da vzgaja v delavcih-špcrtn;ki:h nezdrave socialno nagone. Pri na.s se polenoma začenja, delavsko f 'športno gibanje. Pri tem moramo napisati nekaj besedi vsem delavskim športnim organizacijam, krc&kom in sekcijam. Član delavske športne organizacije mora biti razredno zaveden, delavska ■športna organizacija mora predstavljati proletarsko bcijevno organizacijo, mora delati na to, da mladi in odrasli proletarci pusta meščanske športne organizacije, se morajo boriti za materialno, duševno in erganizatorično neodvisnost pro leJtariata ed buržoaziije in nasprotno gojiti prlietarski šport in teleisno pripravljati mlade proletarce za revolucionarno telesno in duševno razvite borce. Enotnost razrednega cilja vseh orga-nizacfj delavskega .razreda in zavestno vodstvo njegove delavnosti na najrazličnejših poljih da,ja revolucionarnemu gibanju delavskega razreda enoten značaj. Temu odgovarjajoče se mora' šport proletariata uvinstiti v enotno razredno akcijo delavskega ra.zreda. Omenjena skupnost razrednega cilja vseh .revolucionarnih organizacij .proletariata in iz 'tega nastajajoča potreba njihove medsebojne organizatoriene zveze daje delavskim športnim organizacijam možnost, da se na polju organizacije in agitacije opirajo na vse proletarske revolucionarne organizacije in da uspešno delujejo skupa.j s strokovno, politično in mladi nsko or ga n i zac i j o. Kakšne da so te medsebojne zveze, se ne da vnaprej določevati, ampak te so razvijejo \ delu samem. Skupno delovanje športnih organizacij s strokovnimi in drugimi proletarskimi organizacijami bo spravilo v popolno soglasje fizično kulturo delavstva z interesi revolucionarnega razrednega boja. Športna organizacija, ki skuša delovati brez sporazuma .z ostalimi delavskimi organizacijami pa ne služi v korist, ampak v škodo proletariata, ker oddaljuje svoje člane-delavce od razrednega boja ih revolucionarnih potov delavskega razreda. III. Mednarodni otroški teden 24—30 junija Delavskim otrokom vseh dežel Mladi sodrugl in sodruilce! il \ mm Od 24. do 30. junija se bo vršil tretji mednarodni teden otrok. Ta teden je namenjen boju proti vse* mu, kar vas teži. Nezaslišane stiske teže vaša ra* mena. Doma lakot in bedno življe* nje. Mnogo vas mora staršem po* msgati kruha služiti, cesto celo poz* no v noč. Vsi vi še vedno trpite vflled strašnih posledic svetovne vojne. Toda bogatinom ni zato, da bi vašo usodo zboljšali. Njihovo koristolovstvo in samovolja pred* vsem ustvarjata danes vaše potrebe in bolesti. Postopanje v šoli tudi ni boljše. Učitelji so povečini nasprotniki delavstva. Zaradi tega si dovolijo napram vam vse. Tudi se ne sramujejo grdega ravnanja s palico, in vse le fadi tega, ker ste ubožni. Otroke bogatinov oni cartajot Šola in cerkev pripadata bogatašem. Delavstvu nasprotujočim učiteljem in farjem ni zato, da bi vas vzgojili. Hočejo vas raje napra* viti neumne. Vi morate verovati v boga in lastnino bogatinov! Na ta način vas hočejo odtrgati od delavstva. Oni vas hočejo odtujiti od razreda h kojemu spadate. Oni hočejo, da zabite, da ste delavski otroci. Oni hočejo ustvariti iz vas stvore brez vsakršne volje, slepo ubogljive hlapce bogatinov, da bi kot taki bili tudi pripravljeni boriti se proti svojim lastnim sotrpinom. Vi ste brezpravni in brez vsake vrednosti. Od nikoder nimate pri* čakovati pomoči. Samo delavci, vaši lastni starši, bratje in sestre bodo poskrbeli za vas. V komunističnih otroških skupinah se vzgajate tako, kakor je pač za delavske otroke potrebno. Mnogo tisočev izrped vas je že našlo Svojo ^pot tja. A že so sovražniki delavstva na delu zato, da vam zabranijo vstop v komunistične otroške skupine. Mladi prijatelji in prijateljice!Proti vsemu temu se bomo borili v tret jem mednarodnem tednu dece! Kakor že v minulih dveh ted* nih otrok, tako se bodo tudi to pot vaši starši in starejši bratje, sestre in vsi drugi revolucionarni delavci skupno zavzeli po vseh deželah za vaše zahteve. S svojo krepko voljo bodo vodili silen boj za vas. Ljubi sodrugi in sodružice! Vsi se morate temu boju vaših staršev in odraslih bratov in sestra ter celokupnega raztredno zavednega delav* stva po svojih močeh prav krepko pridružiti. Ne samo zato, ker je vam v korist. Ves svet mora uvideti, da ste zvesti delavnemu razredu, svojim staršem in bratom, katere mečejo v ječe samo zato, ker se bo* lijo za svobodo. Vi boste zahtevali njihovo oprostitev. Res je, da ste še mladi in šibki, a vseeno lahko storite že marsikaj posebno, če se strnete v komunističnih otroških skupinah. Prepričali ste se že večkrat, kako močne ste se počutili kljub svoji mladosti ko ste stali tesno skupaj. Dosedanji tedni dece so bili jasno spdčevalo vaše delavne moči požrtvovalnosti in navdušenosti. Mladi sodrugi in sodružice! Pokažite te in enaf,- «voje lastnosti tudi sedaj! Krepko se združite med seboj s svojimi starši in odraslimi brati in sestrami, ter storite vse mogoče in potrebno r.n se tretji med* nnrodni otroški teden dobro izvedo in lepo uspe! Stopite v »vezo & ko* KULTURA M Itiif v Idriji I^reteklo soboto jo imel«« naše zaivcrtno delavstvo (priliko, da si je -ogledalo >v zrcalu »Kralja na Betajnovi« umetniški in idejni obraz slovenskega proletarskega dn javnega 'velikana — Ivana Cankarja. Cankar sam je ožiivei pred nami v vsej svoji idejni globini in sili in v ^'sem svojem revelucicnarnem zanosu. Kajti »Kralj na Betajnovi« ni le objektivna slika iz življenja 'in 'tudi ni le suhoparni izbor »interesantnih« značajev in temperamentov, ampak je življenje samo, v svoji borbenosti, podano z individualnega in subjektivnega stališča Cankarjeve o-sebnosii in njegovih idej. Boj med dvema silama, opreden z neštevilnimi duševnimi .zapletljaji na obeh straneh, z duševno razdvojenostjo in Ijuba-vno trg.gi-ko, s slikami različnih tipov, značajev in tem poramantov, ki jih vsepovsod srečujemo in ki so vselej le nujen produkt svojega mišljenja tvori vsebino celi drami. Na eni strani stoji brezobzirni fabrikant Kantor, s svojim duševnim svetom, is svojimi naziranji in s sivcjio moralo, ki. je kljub vsej svoji moči navsezadnje vendar le slabič in bi propadel, da pa ne bi dvignil in vzdržal sistem,, v katerem živi, cerkvena in državna oblast, zastopana v drami po dveh krasnih tipih, župniku in sodniku, (kako lepa in izrazita slika današnjega kepitalisitienega družabnega ustroja!) na drugi strani pa 'študent Maks, ki se mu skuSa zoperstaviti, organizirajoč njageve delavce in ivodeč jih v boj proti njemu, a mora vslei sveje slabosti propasti. On je ubit, njegovo delo je uničeno in igira izzveni skoro v nekak fatalizem, udanoai, v usodo, resignacijo. A kljub temu ostane Cankarjeiva osnovna ide.ja še vedno živa, njegova revolucionarna energija ne klone in tako se konec igre izpremeni le v potenciran izraz trpke ironije, ki preveva, sicer celo dramo. Velika je ideja »Kralja na Betajnovi« in posebno danes stoji pred nami vsled svoje aktualnosti v tem večji jasnosti in silnosti, izkleisanosti in kristalnosti in to vsled tega, ker jo lahko zremo z nekoliko širšega obzorja kot nekdaj s svetovnega stališča, na katero nas je postavil potek doigodkov in naša intemaicionalistična za vest. •— Cankar piše neJkje, da so se mu zazdele ob prebiranju Kragberjevo »Šikolj ke« vse Ibsenove drame praizne, suhopar-in in doktrinarne. Danes lahlko rečemo, da se je Cankar glede »Školjke« motil, ne da bi ji sicer 'hoteli jemati njene vrednosti. A s polno pravico lahko irečemo o Ibsenu, da ga je razvoj že prerastel in to ravno ob oživljanju Cankarjevih del, ki jih lahko pos-taviuno i z ceirom na njihovo idejno siimoat i z ceirom na njihovo umetniško veličino, kot istovredna med dela onih svetovnih modernih umetnikov, 'ki so se, sletdee svojim velikim pred hodnikom pri realistih, 'otreisili vseth artističnih neumnosti in vladajočih predsodkov, ter so zavzeli v svojih deJib odločno revolucionarno stališče, stališče bila prti cHstipjoJ.rn krivicam in podali idejo člveškega preporoda v socializimu, v čemur ravno obstoji (prvi element njihove velikosti in silnosti. Ti umetniki so postali idejni predhodniki proletarskih revolucij, kot so bili n. pr. netkdanji francoski enciklopedisti in pristaši sorodnih smeri prcdbcidnJki meščanskih revolucij. uIPrizoritev drame sama na sebi je bila skrbno pripravljiejna, tehnično in duševno. Veliki umetniški plakati izmed katerih sta se odlikovala posebno dva Bam-bičeva, po svoji globoki koncepciji,, iz-med katerih je zajel eden socialno stran drame, drugi pa individualno in ki predstavljata na slikarskem polju nov„ mlad talent, so bili za Idrijo nekaj izrednega. Drama sama je bila (podana na način, ki jo stal natljpovpreviiostjo in naddile-tantizmom, pil iee:mer ima zaslugo prid-Msem resna režija. Na višku je stalo predMžem drtiiaro dejanje, pri prvem se je pdznalo nekoliko treme. Igranje je v splošnem .zadovoljilo, :ra'zien pair (preveč afeflttiiranik mest. Uipriizcrili so dramo idrijski dijaki, kar je gotovo razveseljiv pojav. Sicer je bil Cankar dijaštvu vedno Ijmb, a malokdo si je pri njem prekopal dalje, kot do njegovega sloga, malokdo je prodrl v idejno bistvo njegovo umetnosti in mu v tem sledil. To nam kažejo ipredvlsem vsi lite-rami dij.ai-iki poizfoui?i ki nosijto vsi ta pečat. želeti bi bilo, da bi naša dijaška mla cina Camlkarjia dru,aafe Študirala in drugače interpretirala; kajiti ni la lepi jezik, ■ltlpi slog, ilc|pi naiSin podajanja pri njem ono, kar je najigloblje in največje, ampak njegova ideja. »In jaz... sem mislil, da bodo ljudje slišali mojo bdsedo, da jo bodo razumeli. Toda niso je slišali in niso razumeli, zakaj mSstoli so, da sem literat, In .zalo so oznanjali, da sem povedal jako ik|po, da je moj jezik prijeten in blagozvočen, niso pa oznanili,kaj sem povedal. Razdelili so 'bejsede, zamolčali so misel... « '(»Krpanova kobila«). Vidimo torej da