tPoitnlna plaćana v gotovini Leto LXIII., št. 120 V Ljubljani, torek Z7. maja 1930 Cena Din i.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne. izvzemši nedelie m praznike. — Inserati do 30 petH a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji »serati petit vrsta Din 4.—. Popnst po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Djn 12, za inozemstvo Dio 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5 Telefon 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trg 8--- CELJE. Kocenova u!:ca 2. - Tei 190 NOVOMESTO. Ljubljanska cesta. tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poŠt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351 PRVA BALKANSKA KONFERENCA SKLICANA Mednarodni mirovni urad je pozval vse balkanske države na konf e renco o prijateljskem sodelovanju Ženeva, 27. maja. Mednarodni mirovni urad je razposlal na vse balkanske države vabilo na balkanske konference, ki naj bi se vršile vsako leto. Prva taka konferenca naj bi se sestala letos v oktobru. Glavni cilj teh balkanskih konferenc pod varstvom Društva narodov naj bi bila uvedba prijateljskega sodelovanja vseh balkanskih držav. Posamezne vlade so pozvane, naj pošljejo na konferenco delegacije, ki naj se sestavijo iz zastopnikov gospodarstva, vseučilišč, novinarstva in vlad. Delegacije naj bi imele po 30 članov. Prva konferenca naj bi se vršila v Atenah in potem izmenoma v vseh balkanskih presto-Iicah. Poslovilna avdijenca našega dunajskega poslanika dr. Milojevića Poslovilni sestanek dunajskega diplomatskega zbora — Kosilo pri predsedniku republike Dunaj, 27. maja. AA. Včeraj opoldne je sprejel predsednik republike dr. Miklas v oprostilni avdijenci jugoslovenskega poslanika dr. Miloje Milojevića, Po avdijenci je dr. Miklas priredil v čast dr. Milojevića svečano kosilo. Kosilu, ki je bilo v prostorih ministrstva za zunanje posle, je prisostvovalo 32 povabljencev. Med temi so bili zvezni kancelar dr. Schober, bivši predsednik republike Hainiscii s soprogo, bi\\*i predsednik vlade baron Beck s soprogo, minister za socialno politiko dr. Immtzer. namestnik Nižje Avstrije dr. Bu-reseh. plavni tajnik ministrstva za zunanje zaoeve dr. Peter, opolnomočeni minister Junker in več uradnikov ministrstva za zunanje zadeve, papežev nuncij, poslaniki Francije, Belgije, Bolgarske, Švice in Italije, zatem baron I.owenthaI, šef kabineta predsednika republike in njesov pomočnik baron Klasterskv. Ker je dr. Mil Oje vic" že lastnik najvišjih odlikovani avstrijske republike, sta mu predsednik republike dr. Miklas in avstrijski zvezni kancelar dr. Schober izročila svoji fotografiji s podpisi. Tudi diplomatski zbor ie poklonil dr. Milo-Jevjću krasen dar: srebrno šatulin s graviranim} podpisi vseh članov dunajskega diplomatskega bora. Senzacijonalno odkritje o Kutjepovu v Gradcu Graška polletja je prišla na sled človeku, ki je sodeloval pri odvedbi generala Kiitjepova Graz, 27. maja. Listi poročajo, da se bavi graška r>olicija s senzacijonalno afero. Po naključju je namreč prišla na to. da se je eden izmed onih ljudi, ki so odvedli -generala Kutjepova, dalje časa mudil v Gradcu in da je bržkone §e sedaj k>e v Avstriji. Direkcija nekega Kraškega hotela je namreč prijavila nekega Alfonza Hettricha iz Stuttear-ta. ker je napravil dolgove in nato iz- smiL Med preiskavo je policija odprla aktovko, ki jo je pustil Hettrich v hotelu. V aktovki so bili razni dokumen- | ti med njimi tudi poslovilno pismo, v katerem nasrlaša Hettrich. da mu je Življenja dovolj in da zre raje v smrt. V Dismu namiguje, da ga neprestano zasledujejo, ker ie sodeloval v Kutje-povi aferi in pomagal sovjetskim agentom v Parizu, da so sa dobili v POKe in odvedli. Poizvedovanja policije za izginulim Hettrlcliom so ostala doslej brezuspešna. Ugotovljeno pa je, da doslej ni izvršil samomora, kakor napoveduje v svojem poslovilnem pismu. Avstrijska vlada in Heimwehr Avstrijska vladna koalicija ostane proti nasilni pol Dunaj. 27. maja. V inozemstvu so bile razširjene govorice, da bo povzročil spor med ministrom Sch uram v j ero in >Heimwoh-rom< razkol meščanske koalicije v Avstriji. Te vesti so seveda močno pretirane V političnih krogih je že davno znano, da vodja >Landbunda< Schummv ne 6impatiiira z vodstvom >Heimw-ehra< in da posebno nastopa proti radikalnemu stališču »Heimweh_ rac napram raznim avstrijskim problemom. Več mesecev trajajoča napetost med ministrom Schummvjeni jn vodstvom »Heimweh-ra< je izzvala v zadnjih dnevih znani Srhum-mvjev napad proti politiki dr. Steidla in Pfriemerja. Nobena tajnost ni, da bojno stališče Schummvja pr[ zveznem kancelar ju dr. Srhobm ni zadelo na odpor. Dr. Schober zastopa stališče, da je o«!abljr>nje socijalno-demokratskp koalicije v Avstriji mogočo sa-nrM na parlamentarni podiagi in v demokratični obliki in bi vsaka druga taktika, ki jo predlaga vodstvo »Heimwehra^ pognala Av^rijo v meščansko vrrjno. ki bi povzročila državi ogromno škodo. To stališče zveznega kancelarja zastopajo tudi ostali zastopniki meščanske koalicije v parlamentu. Ko je v petek grozila nevarnost, da bo nastal zaradi izpremembe fronte v >Land-bundu< glede na vprašanje >Heiin\vohra c razkol v koaliciji meščanskih strank, so se vodilni meščanski politiki takoj lotili posla, da bi to morebitno možnost preprečili, kar se je v zadnjih 48 urah tudi posrečilo. S tem se je izjalovila nada avstrijskega levi-čarsko-radikaln^ga tiska, ki je sprožil vesti o razkolu vladnih strank. Če misl'jo socijalni dfmokratje, da je SrhumrnvW napad proti vodstvu >Heinrwehra* samo uvod neizpremenjena — Dr. itiki »Heimwehra« Schober k zeleno-rdeci koaliciji, za katero stremijo sami, se zelo motijo. Koalicija meščanskih strank bo tudi v bodoče podpirala dr. Scho-brovo politiko in bo ostala do jesenskih V»> litev združena. Kaj se bo zgodilo tedaj, je danes še popolnoma negotovo. V poznih večernih urah je bil izdan urad. ni komunike, v katerem zavzema vlada stališče napram politiki dr. Stejdla in pravi med drugim: Vlada v nobeni fazi svoje politike za dosego notranjega miru ni krenila s pota, kj si ga je v prvi vladni izjavi začrtala proti >Hehnwehru<. Enako stališče zagovaria vlada tudi glede na zvezni zakon o izpremembi določb o nošenju orožja. V nadaljnem se bavi komunike s stališčem, ki ga j> zavzel napram vladi dr. SteL dl°. Na kritike, ki jih je naperil dr. S':f»idl° proti večinskim strankam, je po mnenju vlade odgovoril s svojimi izvajanji že deželni glavar dr. Ender. Končno omenja komunike opombo, ki je bila naslovljena na zveznega kancelarja osebno, češ, da smatra zvezni kancelar, da mora kot policijski predsednik iz 1. 1927 in kot zvezni kancelar iz L 1030 ščititi državo pred boljševizmom. \c glede na to, ali gre za retorično pogreško ali za dobro premišljeno trditev, zaključuje komunike z besedami: Zvezni kancnlar ne more soditi o lastni stvari in prepušča odločitev pozvani široki javnosti doma in v inozemstvu. Kancelar to lahko stori popolnoma mirno kot mož iz M 101R, 1019 in 19*27, ko je z dejanji in ne samo z besedami dokazal, kaj je. Beograjski proces Beograd, 27. maja. Na današnji razpravi proti zagrebškim teroristom je bil zaslišan naknadno kot priča Avgust Cezarec, ki je izpovedal, da je bila eksplozija na Zri.ijeveu docela nedolžna jn da se nihče ni niti preplašil. Nadalje so bili zaslišani grafologi glede pisma, ki so ga ponovno našli pri Prpi-ču in ki ga je po njihovem mnenju pisal obtoženi Hadžija. Pokazno postopanje je s tem zaključeno. Včerajšnje predlog** zagovornikov je sodišče odklonilo. Imenovanje Beograd. 27. maja. Pri železniški direk* ciji v Ljubljani so imenovani za referenta za zgradbe in stanovanja pri odseku za zgradbe inž. Josip Turba, dosedaj šef pro* govne sekcije za gorenjsko in dolenjsko progo, za nadzornika proge gorenjske in dolenjske inž. Fran Sedlak, dosedaj šef progovne sekcije na Zidanem mostu, za Šefa progovne sekcije na Zidanem mostu inž. Fran Hinterlechner, dosedaj v Veliki Kikindi, za šefa progovne sekcije na Jese* nicah inž. Kari Zechner, dosedaj v Konji* cah, za šefa kurilnice na Pragerskem Aloj* zij Smole, dosedaj prf kurilnici Ljublja* — Na podlagi razsodbe državnega sve* ta je imenovan z velja\'nostjo od 2. okto* bra 1924 za direktorja državnih železnic ▼ Ljubljani Andrej Vrečko, železniški direk* tor v pok. Beograd, 27. maja. »Službene Novine« objavljajo ukaz, s katerim sta imenovana za inšpektorja pri banski upravi' v Ljub* Ijani dr. Fran Kotnik, bivši prosvetni in* spektor mariborske oblasti in za šolskega nadzornika Lužar Fortunat, bivši šolski nadzornik ljubljanske oblasti. Madžarski revizijonisti zopet na delu Su bori ca. 27. maia. Domala vsi budimpeštanski listi so prinesli včeraj obširne članke o pripravah za velike demonstrativne mitinge ki se bodo vršili po vsej Madžarski 1. in 4. junija ob prilik 9-letnice trianonske mirovne pogodbe. — Dne L 1. juuni.ia se bodo vršil j povsod veliki protestni zbori. Na največjem takem zborovanju v Budimpešti bo govoril o trianon-ski mirovni pogodbi bivši predsednik madžarske vlade Lukacs ter dva poslanca vladne stranke. Istega dne popoldne se bodo vršila vsepovsod zlasti v šolah propagandna predavanja proti trianonski mirovni pogodbi. V vseh krajih v notranjosti Madžarske bodo imeli dne 4. junija protestne mitinge in predavanja v šolah. Nekateri listi prinašajo pismo lorda Rothermera Franju Herzegu, znanemu madžarskemu književniku in predsedniku Lige revizio-nistov, v katerem odobrava angleški lord nastop Madžarov proti trianonski pogodbi. Johnsonova leti proti Sydneyu London, 27. maja AA. Mis Amv Johnson je včeraj startala za polet v Sydney, ki je oddaljen 2°00 milj. Leti v razmeroma kratkih etapah. Spremljajo jo lokalna letala. Njen polet bo trajal teden dni. London, 27. maja. List *Daily Mail« je izplačal miss Amv Johnson 10.000 funtov steriingov za njen uspeli polet. Letalka je včeraj ob 8. zjutraj zapustila Pot Darwin in krenila proti Sydneyju. V Alexandra je dospela opoldne, kjer je obnovila zalogo bencina. Ker ni na tej poti brzojavnih postaj, manjkajo o njej nadaljne vesti. London, 27. maja AA. Na poletu v Syd-ney se je pokvaril miss Johnson propeler, ki je moral biti obnovljen. Letalka bo po-setila pozneje Camberro, glavno mesto Avstralije in Melboume. Letalka je že prej zlomila propeler ko ie pristala pri Inseinu v bližini Rangoona. Novi propeler ji je daroval neki tamošnji letalec Novi umor v Diisseldorfu pojasnjen Desetletna deklica VVorthman se je po nesrečnem naključju sama zadavila — Policija je ugotovila identičnost pisem dtisseldorfskega vampirja Dusseldorf, 21. maja. Včeraj so našli v stanovanju svoje matere sredi mesta mrtvo 10-letno Adelgundo VVorthmann, kar >e zbudilo v javnosti silno razburjenje. Liud.ie še namreč vedno dvomijo, da je aretirani Peter Kiirten res oni zagonetni morilec ki je s svojimi umori vznemirjal zadnja leta vso javnost. Slučaj 10-letne Adelgunde je še bolj ojačil mnenic, da je diisseldorfski vampir še vedno na svobodi. Otroka so namreč našli zadavljenega s svilenim šalom. Ker so ljudje opazili, da je hodil okrog hiše neki moški, ki je imel pri sebi mandolino, so vsi mislili, da gre zopet za zločin zagonetnega vampirja. Med prebivalstvom je vladala silna razburjenost, a tudi policijo je ta dogodek spravil v dvom. Uvedena je bila takoj najstrožja preiskava. Senzacionalna vest o novem umoru se je bliskovito razširila po vsem mestu in listi so v posebnih izdajah podrobno opisali, kako je bil izvršen umor. Na podlagi vsestranske preiskave pa ie policija snoči izdala komunike, v katerem naglasa, da ie slučaj 10-letne Adelzunde že poiasnjen in da njena smrt n: v zvezi z zločinskim početjem diisseldorfskega vampirja. Ne gre za zločin, marveč za nesrečo. Otrok si je po nesreči sam zadrgnil šal okoli vratu in se je zadušil. Policija je izsledila rudi sumljivesa moža, ki so ga videli IHidje hoditi okrog tuše, ter je ugotovila, da z nesrečo rti v nikaki zvezi. Aretiranega Petra Kurtena še vedno zaslišujejo. Kurten vztraja pri svojih prvotnih izpovedih in priznava vse zločine. Včeraj so ponovno proučili njegovo pisavo in ugotovili, da je popolnoma slična s pisavo zasmehovalnih pisem, ki jih je prejemala policija po vsakem umoru, tako. dt je policija mnenja, da ima tokrat v rokah pravega morilca. Spopad med komunisti in Hitlerjevci Narodni socialisti napadli komuniste z revolverji m noži — Žrtve krvave pocestne bitke Monakovo, 27. maja. d. V Pirmascn-sm je prišlo po zaključku dvodnevnega kongresa Bavarske komunistične stranke do krvavrh spoipadov med komunisti in narodnimi socialisti. Kororotstf. ki so se vračali na tovornih avtomobilih proti doniai, so naleteli na neki cesti na vod narodnih socialistov, ki so napa-d'H konrniin^tičrpe a\itarnrjb!ric s kamenjem. KormiTiisti so poskatoli z arttmtdti-bv ter se priodli ruvati s Hitlerjevci. V metežu so se zafoli stori noži m jeli pokati: revolverji. Ko je prihitela na kraj spopada policija, je 'ležalo na tile h šest težiko ranjenfh žftev spopada. Ena žr*tev je na prevozu v bolnico rz-dihnila, dočrrn je slanje ostahlh ranjencev trudi zelo Jcriricno. Ker se je bati novMi »porja-dov. je prepovedala toa-iarska deželna vlada vs« p^Vjtične prireditve v PirTrrasemi m njegovi okolici. Protiitalijanski govor v madžarski zbornici »Italijansko prijateljstvo ne koristi Madžarski niti pomično, niti gospodarsko!« — Odmev po ž i vi jene akcije legitimistov Budimpešta. 27. maja. AA. V prora-ounsiki razpravi je povzel besedo so-oJal-deinokratski poslanec Feyer. Govornik je ostro nastopil proti vladni politiki ;n nanašal, da prijateljstvo Italije ne prinaša Madžarski niti gospodar s*k?h rra desnici Strahovito ogorčenje. Predsednik parlamenta A'limassv je opetovano oDorni- njai govornika k rediu. Feyer je itzjavtir da je pristaš francoske orijentacije v zunanji politika. Zatetm je zalrtevail, naj se predsednik parlamenta izjavi o tem. al je res, da bosta, predsednik parlamenta in višjega doma ob priliki poJno-letnosti otona naJbisbajirsikeffa podala posebne izjave. Predsednik parlamenta je odgovoril, da ta'krh izjav ne namerava poda!a;«šega zdravnika. Komisija je ugotovila, da je krogla udarila v levo prsno stran, nato vdrla proti sredini, zadela ob eno rebro ter zavila naravnost proti srou, zarad*i česar Je nato nesrečna Marjeta Jontesova nnrrla. Stanje Angele Jontesove je Tazmeroma povoljno. Operacijo je še dosti srečno prestala hi če ne bodo nastopile komplikacije, se »i bati za njeno žrvirjenje. Jontesova se sub>ekitivno pooirti dobro. Nesrečnega Jon»tesa je včeraj dopoldne in popoldne zasliševal šel kriminalnega oddelka g. 2ajde!a. Jontes je bil popolnoma strt, zavedal se je svojega dejanja in je priznal, da >e streljal zato. ker so bile domače razmere glede nato, da so bili vsi ostali brez posla, zares ne-znosne. Sivolasi mož je na policiji jokal kakor otrok. Trdrtve, da je začel Jontes zadnje čase popivati in da se je popolnoma ud-al pijači, so neresnične. Jotrtes je bil vse svoje Življenje znan kot izredno miren in soliden Človek, vsa n'egv-va preteklost je neomadeževana. Strašno dc'a-nje je pač moral izvršiti v hipni duševn! zmedenosti. To je razvidno "tudi :z dejstva, ker >e I ležal v postelji od sobote zvečer. V nedeljo vet dan ni vrtal in j« ležal do 4. z-jotraj v ponedeljek, ko je izvrii strašno dejaoje. Na podlagi tega se skJepa. da se mu yc moralo »mešati. Po zaslišanju, ki j« trajado par ur, je polocija izročila Jontesa sodišču. N-adaljno preiskav« vodi dr. Kresnik kot preiskovalni sodnik. Hfdrotehnicna pogajanja z Rumunijo Beoerad, 37. maja. AA. DeJegaciji naše kraljevine jn kranevme Rumranije za pogajanja v vseh doslej nerešen* hitro-netnrčnih vprašanjih sta končato svoje delo. Obe delegaoi* pr«d!oiita svojima vladama izčrpno poročilo o svojem de-In in o sveh vprašanjih, o katerih sta razpravljali. Za končno rešitev 5 Din, na prispevkih skupine B 95.408 Din, na obrestih jn prispevkih k upravnim stroškom 37.026.54 Din, skupaj 272.969.49 Din. Izdatki so pa bili naslednji-podpore 184.500 Din, upravni stroški in neizterljivi prispevki 21.046.06 Din, prebitek iz članskih prispevkov skupine A 24.254.95 Din, iz članskih prispevkov skupine B 18.838 Din, iz pristopnin 3060 Din, iz obresti lo.280.49 Din. Društveno premoženje znaša 342.571.09 Din. Občni zbor je sprejel nova društvena pravila, tako da so zdaj še boli zaščitene koristi posameznih članov. Določil je tudi vpisnino, članske prispevke in pa podpore. Vpisnina znaša začenši s 1. julijem 1930 a) za izredne člane 20 Din, za redne člane se pa ravna po starosti do 30 let 30 Din. od 30 do 32 let 60 Din, od 44 do 45 let pa 480 Din. Članski prispevki znašajo za izredne člane 2 Din, za redne člane skupine A in B pa po 5 Din. Tisti, ki so pristopili a) pred 1. julijem 1927, imajo v skupini A pravico do najvišjega zneska podpore neglede na dobo Članstva; b) pred 1. julijem 1930 vstopivši imajo v skupim A pravico do najvišje podpore že po 5 letih; c) pred 1. julijem 1930 imajo v skupini B pravico do najvišje podpore že po polletnem članstvu. V odbor so bili izvoljeni: Miroslav Ma-tjašič za predsednika, A. Engelman za podpredsednika, Josip Kavs za blagajnika, Iva Črnjač za tajnico, V. Slamič, V. Tre-ven, M. Ban za odbornike, r*r. Jereb, J. Jakše, Fr. Kresse za namestnike, za pre-gJedovalce računov Fr. Ferjančič in Fr. Martinček, za namestnika pa Jožko Štu-kej._ Prezident Hoover. Prezrdent Hoover je dobfl vnuka. Hudomušni Američani pravijo, da bi stavili, da je bila prva preziderrtova želja, da bi njegov vnuk ne potreboval ratifikacije v senatu. Lubadar uničuje sadno drevje Vrtni lubadarji se pojavijo dvakrat na leto — Letos se je pojavil tudi tam, kjer ga doslej ni bi!6 Nad Skofjo Loko in Kranjem po va>eh Stari dvor, Virmaže, Sv. Duh, Doriarjc, Žabnica, Šutna in v Spodnjem, Srednjem in Zgornjem Bitniu so doma naši drevesni-čarji, ki so v minuli sezoni prodali do 50.000 mJadih sadnih drevesc in jih razposlali po vsej državi, zlasti mnogo na Štajersko, a drevesca so šla tudi v inozemstvo. Središče drevesničarstva je v Zabni-ci, kjer so drevesničar.M organizirani v izvrstno prospevajoči zadrugi. V teh krajih, kjer je bila sadiereja in drevesničarstvo na višku že v Bleiweisovi',i časih, je središče drevesničarstva naše države in te dni nas je presenetila pretresliiva vest da se ie z žabniškimi drevesci razširil lubadar, nevaren vrtni škodljivec, ki uničuje sadne nasade. Kakor njegovi sorodniki večkrat iztrebijo stare gozdove. Vrtni lubadar. ki ga znanstveniki ime-mujejo Svleborus dispar, je majhen, črn. s kocinicami porasel debeloglav hrošček, ki pa ne Živi pod lubjem dreves, kakor lubadar v iglavcih, temveč rije po lesu samem. Samica zvrta v lub luknjico in se zarije do enoletnega obročka, kjer znese jajčka. Ko se zlezejo ličinke, zvrtajo odtod na vse strani rove, ki pa niso nepravilni, kakor oni pod skorjo iglastih dreves, temveč so dosti pravilni obročki v lesu, ki povzroče, da se razjedena veja posuši. Hrošči, ki jih naidemo aprila in maimka v deblih, so bili zaleženi že prejšnje poletje. Do jeseni so ličinke, ki se hranijo s sokom drevesa in raznimi glivicami, dorasle, se zabubijo, iz bub pa že pred zimo zlezejo hroščki, ki prezime v lesu. Aprila in maja zlezejo iz rovov jn zlete na drugo drevje, kjer za-plodijo novo zalego. Ta zarod ie pa goden že do jeseni, tako da opazimo vrtne luba-darje dvakrat na leto. namreč spomladi aprila in majnika, poleti pa meseca julija in avgusta. Ker so ličinke globoko v lesu varne pred brgdezi in drugimi ptiči, fih morattTO uničiti sami. kakor hitro jiii opazimo. Ce le zagledamo luknjico na veji. jo odžagatmo takoj in sežsimo. v lesu tudi takoj vidimo obročkaste kanale, saj je v enem drevesu na tisoče teh mladih škodljivcev, da je po vejah polno kakor z malim svedrom izvr-tanih luknjic. Vrtni lubadar se je že L 1938. pojavil pri Podna rtu na Gorenjskem, letos ga nam pa javljajo že z vseh strani dežele. Pojavil se ie na Gorenjskem in imamo ga tudi že v Sent Vidu ter po okolici Ljubljane sploh, zelo pogosto pa po Dolenjskem kjer ie napravil že mnogo škode. Bivšemu ministru g. dr. Zupaniču je lubadar uničil v Grib-!jah v Beli Krajini SO drevesc. Omeniti pa moramo, da ta drevesca niso bila kupljena v Zabnici. Vrtni lubadar pride v sadne vrtove iz sozdov. kjer živi v listnatem drevju, ki ga ima celo raje kakor sadno drevje, zato mu po napadenih vrtovih nastavljamo takozvana lovna drevesca, t. j. hrastove in bukove kole, da samice van'e zaležejo jajčka. V skrbno negovanih drevesih se le redko razširi in tudi sedaj ga bomo iztrebili, če bomo vsako jesen in vsako pomlad namazali drevesa s kravjekom. apnom, krvjo ali arborinom. Potrebno je pa skupno delo, da vsa soseska skrbi za red v svojih vrtovih in ne ostane nobeno drevo nena-mazano. Preglejmo že sedai drevje in kjer opazimo luknjice, žago v roke, vejo pa takoj na ogenj. Ce ne uničimo zalege takoj, bo v kratkem sun ves vrt, uničeni bodo pa tudi dobičkanosni sadovnjaki v okolici. Trditev, da bi se bil lubadar razširil z drevesci iz 2abnice, je seveda popolnoma neosnovana. Tam izkušeni in vestni sadie-reici pregjedajo vsako drevesce, predno ga odpošljejo, in znano je, da so prav žab-niška drevesca najbolj zdravo blago. Po Dolenjskem in drugod se je lubadar razširil iz gozdov in zanemarjenih vrtov, ker ie še vedno dosti gospodarjev, ki se za drevje ne brigajo. V žabnici in okolici pa ni zanemarjenega drevja, saj so tam najboljši slovenski sadjerelci. ki bi lubadarievo zalego takoj opažih in Z vsemi sredstvi uničili, zato se žabniških drevesc ni treba bati. Ljubljanska opera Danes „Tosca" Glavne vloge: Vilfan Kunčeva, Mario Šimenc, Primožič, Betetto, Janko. _Dirigent: Nelfat_ Koncert „Grafike" Pevskih društev imamo Slovenci, hva* la bogu, mnogo. V njih se zbirajo najraz« ličnejši ljudje, najrazoovrstnejši sloji, de* kleta in fantje, damj in gospodje. Mero* daven za sprejem zlasti v mestna pevska društva je lep, izdaten, če mogoče že več ali menj izvežban glas, veselje do petja itd. V teh pevskih društvih najdeš uradi nika, trgovca, obrtnika, delavca itd. Poznam pa le tri slučaje pri nas v mestu, kjer so se združili pevci v pevsko društvo enega stanu, istega poklica, t. j. učit. pev. zbor, železničarji in »Grafika«. V zdru* žitvi pevcev istega stanu tiči velika pred* nost in korist. Ljudje istega poklica imajo enako naobrazbo, enake življenjske nava* de in pogoje, enake ambicije, isto voljo, kar pospešuje tovariško sodelovanje, med* sebojno razumevanje, kar ne moti redne* ga posečanja pevskih vaj, kar daje skup* no hrbtenico, kar dviga skupno stanovsko zavest, ki jo pesem, glasba kot ena naj* idealnejših, najsvitlejših vezi, ki vežejo dobre ljudi med seboj, le še bolj dviga in pospešuje. V taki lepi stanovski skupnosti deluje »Grafika« že dolgo vrsto let kot pevsko društvo. Poznamo jo iz cele vrste vsako* letnih pevskih nastopov doma v mestu in zunaj njega. Ni mnogobrojen ta pevski zbor. saj v mnogobrojnosti ni vedno uspeh, nasprotno, mnogobrojnost je peza, ki pevskim društvom mnogokrat ne dovo* ljuje razmaha in ki ovira njihovo prož* nost. Mala peščica pevcev, a vsak je pre« izkušen, vsak je, rekel bi, železen pevec. S takimi ljudmi je delati veselje. O tem ve povedati ambicijozni, strokovnjaško naobraženi, umetniško čuteči pevovodia »Grafike«, prof. G r 6 b m i n g, ki vodi »Grafiko« menda od njenega obstoja do danes. »Grafika« pa se v svojem glasbenem hotenju ne omejuje samo na pevski zbor, ampak je iz svojih stanovskih tovarišev ustanovila tudi čeden, nad vse dostojen orkester, ki hodi sicer še prve korake, a se utegne razviti v uvaževan, tehten glas* beni faktor našega mesta. Program, ki ga je izvajal orkester »Gra* fike«, je obsegal četvero orkesterskih del. Rossinijeva uvertura k komični operi Taukred kaže jasno komponista, kot na i* bolj italijanskega izmed vseh italijan skih komponistov. Bogata je melodij, ljubez* njiva, gracijozna in je priljubljena točka vseh nadebudnih orkestrov, čeprav je sta* ra že okoli 120 let. Iz internacionalne suite Čajkovskega je izvajal orkester 1. in 5. del. 1. del. po* skočna, duhovito pisana mazuka. 5. del pesem ruskega šarmanščika, lajnarja s rr* masto, prav na rusln način ponavljajočim se kratkim motivom. Nežna, sentimentalno sladka je barka« rola Nordijca Sibeliusa. K sklepu je dru* štveni orkester prevzel vlogo skoro samo* stojnega slikarja v skupnem nastopu z zborom v simfonični glasbeni sliki Iv. pl. Zajca »Morje«. * I Moški zbor je zapel nekaj starejših, a tudi novejših zborov. Slišali smo Pavčičevo »Dekle med ro* žami«, romantičen, ljubezenski spev ne« I ugnano zaljubljenega fanta, ter istega komponista »Pesem o kapetanu«, ki izrazito slika ironično razpoloženje varanoga kapitana, pesem, ki jo je ta zložil pustni torek, a jo pel pepelnično sredo. Pavčaču se pridruži Vasilij Mirk s znano, mnogo« krat peto, a vedno lepo »Katricoa, ter »šumi, potok, šumi,« s v triolar skakljajo: čimi glasovi in zanimivo akordsko. Polno zveneča, odeta v novejši harmonski nakit je zelo interesantna belokranjska narodna Stanka Premrla »Moj mn blagoslov«, ki pač od pevcev zahteva kaj tanko uho. Znani sta moji dve: »Serenada« s prož* nim baritonskim solom ter »Kregata se baba in devojka« z živahnim srednjim de* lom, ki zahteva mnogo živega izvajanja. Izmed hrvatskih komponistov slišimo čim« dalje pogostejše Gotovaca. duhovitega, iz rodne folklore izraslega komponista, ki današnji večer v a capella zborih zavzema s svojim zborom »Pod jorgovanom« naj* močnejše mesto. Tekst spominja na ena« ko snov drugih slovanskih narodov, pa -itdi germanskih. Enako besedilo je kom poniral n. pr. Šopen ter nekateri nemški komponisti. Recitativični, izprasujoči te« norski solo se srečno mesa z zborom. Je to menda ena izmed najlepših Got ovce vi h kompozicij. Koncert zaključi velika glasbena slika Iv. pl. Zajca, hrvatskega klasika, za orke* ster in moški zbor »More«. Kompozicija je zgrajena v sonatni obliki ter slika mor* je v njegovem tajnem, zibajočem se miru, ga slavi kot nositelja sreče in blaginje, a se zopet razgiblje v viharno, vse uničujoč če peklo. Slika konča s prvotno temo grandijozno v veličastni napitnici našemu morju. »Grafika« je ta svoj obsežni in nelahki program naštudirala s svojim inteligent« nim pevovodjo resno in z železno voljo. Prvim tenorjem je treba še izpopolnitve; morda bi bilo mogoče med tovariši najti še kakega takega pevca, kot je g. Plevel, ki je tenorski part v Gotovčevi pesmi odpel kar prav imenitno. Pri moji Serenadi je pel baritonski solo g. Petrovčič s toplim, zelo simpatičnim glasom. Base pa ima »Grafika« zavidanja vredne. Zbor je iz* vrstno discipliniran, pravilno diha in vo* kalizira, je glasovno kolikor mogoče iz« ravnan, poje prepričevalno. Interpretacija prof. Grobminga je svojevrstna, original* na in očituje brezdiferenčno poglobitev pevovodje v posamezne kompozicije ter zamore služiti kot vzor. Orkester je. kot rečeno, še mlad in na* ravno, sam ne more zmagovati s svojim skromnim aparatom težjih stvari, zato je poklical na pomoč vrsto glasbenikov drav. div. obi. muzike ter ž njimi vred svoj program prav zadovoljivo izvršil. »Grafika« torej na vsej črti stremi preko svojih stanovskih interesov za višji* mi kulturnimi dobrinami in jo v tem ide* alnem trudu podpira mnogo, mnogo prija* teljev. To je dokazala do zadnjega raz* prodana filharmonična dvorana. In kdo se je zamogel v letošnji sezoni pobahati s polno Filharmonijo? Aplavza je bilo in cvetlic in dobre vo* Ije in zadoščenja. Prav je tako. »Grafiki« pa želimo v bodočnosti še večjih in moč* nejših uspehov! Darujte za slepce! KOLEDAR. Daaee: Torek, 27 maja 1990, katoličani: Janez, pravoslavni: 14. maja. Izidor. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: Tosca. Drama: Sveti plamen. E. Kino Matica: Ne verujem wic nobemi ženski. Kino Ljubljanski Dvor: Pioeadilly-Kino Ideal: PoHcovs hči DE2URNE LEKARNE. D*ao*: Trnkoczv, Mosta i trg. Kamor, Miklošičeva cesta. — Vsem cenjenim naročnikom, katerim koncem meseca poteče naročnina oziroma so z naročnino na zaostanku, smo danes Drilošili položnice in prosimo, da naročnino z eventuelnim zaostankom č:m preje oziroma vsa i prve dni meseca iun:ia poravnajo« — Uprava »Slovenskega Naroda«. Izredno slavje ostrostrelcev V nedeljo je praznovalo v l. ub!janj naist«-rejse drušrvo Jugoslavije izre vršilo tekTnovaipo streljale. Ob l.v s« >e prir>ef5^l slavtjmec, ki ga j« ob *trc!:h tor*iča tv»draviJ odbor. Kot liilnuafli odsor-nr-*a r. hana je posetiH slavje vladni svetnik «. Pra-n Vončina m za mestno občino župan t, dr. .Dinko Puc Po zaklhaSJcn s.t«,!<.ke t«Jga oČera. G. Schrey je bil vedno zenttema« ki kn-varir ter vreden sra pa« r»a£ v m: ►pKr. SvoHb »ocen Kom vedno dmžtvu na razpoke«. ooVler hom miwl.c Nato so razgia-srt] ixW tekeim. Posajneasni Ca- streljanja: £a«tno darilo, krajan n.?«avA ca &ad>e, 5» le oridohtf *- ha VT. d«M-fIo da-. Ra.«v-tt*iar ktaoati rek mi: o«-o s*-čilska tarča »Emona«: častno dar ho, kaseto ra nato« je preieJ rvati Kurzt^ler (.^2 toOr); i. darilo dr. Vi*)«n Kreia (310), n. ct- rflo Trem S^rGk (300), IU. d*rMn dr. Sohw«r-*©r (380) m IV. d*rflo Peter Kurerbater <»m: c^rostredsta tarča »Divfc svinja*: častno darilo, srebrna servijetna obrođea, si je pricotol FTan Sevičik (320 točit; I. darilo I-vam Kurz^haler (310). II. dartio dr. 6^vei«er ^250). ITI. dar lo dr. Krejči (340) in IV. oariko dr. Kaiaer (310): ostro strelska tanca »Smiak«: Častno darilo Wan Knnztbaler (160 točk): I. danio magister Bakar-čič (ISO). M. darilo dT. Eber-T (1401. HI. darrlo Mak« Jelene (00) m IV. darilo Anton Scbuste-(00); tovsJta tarča: častno darilo dr. Eberl (350 rođe), I. darilo dr. Sc*weiiEer (340), 11. darflo Ivan Kvtrvtbatej (240), DI. dartio Poter Korxt-hater (190) in IV. darilo majr;sfta4o vse« 25 otreloev in ie pogodni naJboH&i strel (80 tocTc) vd>i strelski g$aAidic apr^men uspeh. SČarpio poje izvrertni g. Primožič, cerkovnika odlični g. Betetto, dalje natopijo gg. Janko, Mohorič, Perico in Mencin. Z ori-roro na ogromno zanimanje v nedeljo, '■po-zarjamo tucVi na to predstavo, ki bo s prvovrstno zaj^edbo Jjopet dogodek v naši operi. Opero dirigira c. Neffat. Koncem tedna ae vrSi zadnja operna noviteta v tekoči & -zoni-Pel ee bo Wagnerjev »Lobengrtn< pod vod-Mvom ravnatelja g. MiTka Poliča. — ASK Prhnorie. lati ko atletska sekerja. Opozarjam vse atlete, da odpelie naročen avtobus v četrtek ob 8. uri izpred Emone do našega igrišča vse startujoče atlete. — Istega se lahko poslužijo tudi klubski funk« cionarn in ostali člani proti odškodnini. — V slučaju zadostnega števila interesentov bo vozil avtobus večkrat Opozarjamo atlete, da ie vodstvo sekcije poskrbelo, da ne bo nepotrebne zamude. Vsi atleti se opozairjajo, da je start natančno ob °. uri in da morajo biti na igrišču najpozneje ob S30. — Trener. Med prijateljicam?. — Kaj ti je dal mož za god? — Nič. — Kako ie to mogoče? — Prav lahko. Vprašal me je, kaj bi rada, pa sem mu odgovorila, da ga bom rmela vseeno rada, četudi mi nič ne da; in verjel ie, Stev 120 •SLOVENSKI NAROD«, dne 27. maja 1930. Stran 3 Dnevne vesti — Beograjski vfeotrošolc. v Pragi. V ne-defijo zaujtrej j« prispelo v Prago 20 slušateljev poljedelske fakuitete na beograjska unrvera pod vodstvom profesorjem. Na ko-kxbvoru so sprejjerj goste zastopniki poffic-deslske faflculitete dr. Laxa, dr. Ennes* in Ma-toušeik, tajnik zunanjega odfoora Z&nilede'-ske Jednote CSR Grudzjinski, zastopniki udruženja slušateJoev poljedelskega im Boainega isižeirjerstva. drušiva agrarnih akademikov , Čes&oslovaško-jugosloveaske fige i&L Opoldne je priredite fakulteta po-ifedetekega in gozdnega »nženjers-tva gostom na čast obed. Popoldne so sd ogledala beograjski visokošolci gospodarsko razstavo, kajtero iim je razkazal podpredsednak razstavnega odbora g. Zika. Včeraj so si ogledati razne ustanove poljedelske stroke fc potožili venec na grob neznanega vojaka. — 10.827 patentov. V devetih letih je bilo v naši državi prijavjlenih in odobre* nih 10.827 patentov, od teh pripada našim državljanom samo 773. S patenti se bavi uprava za zaščito industrijske svojine v trgovinskem ministrstvu, katero vodi zna* ni strokovnjak dr. Janko Šuman. Lani je prejela uprava 1362 patentov iz nase drža* ve in inozemstva. Vseh patentov je bilo kot rečeno v 9 letih 10.827. od teh iz naše države 773, iz Nemčije 1964, iz Avstrije P78. iz Češkoslovaške 618, iz Francije 554, iz Anglije 337. iz Zedinjenih držav 318, iz Madžarske 306. iz Švice 22°. iz Italije 202 itd. Tat en te so prijavili pri nas celo iz Egipta, Čile, Litve, Gdanske, Estonske, Nove Zelandije, Avstralije. .Južne Afrike, Kitajske, Mexike itd. Največ patentov je bilo iz kemične industrije in sicer 668. — Gledališki jubilej v Mariboru. Atest-TLi odbor udruženja gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije v Mariboru priredi v Četrtek 5. junija v Narodnem gledališču proslavo 35Ietniice umetniškega delovanja zaslužne dramske umetnice Štefanije Dra-gu#novgčeve. Kot jubilejna predstava se vprjzori Gerharta Hauptmanna »Bobrov kožah«. — KookuTzi, predkonkurzi in potrjene prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 11. do 20. t m. sledečo statistiko: Otvorjeni so bili konkurzi: v Beogradu, Pančevu, Zemunu 7, v dravski banovini 2, v savski banovini 3, v primorski banovini 1, v drinski banovini 1, v dunavski banovim' 7, v moravski banovini 5 in v vardarski banovini 6. Otvorjeni so bili predkonkurzi: v savski banovini 4. Razglašene so bile prisilne poravnave izven konkurza: v Beogradu, Zemunu. Pančevu 3, v savski banovini 3, v primorski banovini 2 in v dunavski banovini 2. Odpravljeni so bili konkurzi: v Beogradu, Zemunu, Pančevu 2!, v dravski banovini 4, v savski banovini 2, v primorski banovini 1, v dunavski banovini 3, v moravski banovini 6 in v vardarski banovini 4. Odpravljeni so bili predkonkurzi: v savski banovini 1. — Glavna skupščina Zveze industrijcev. V sredo, dne 4. junija se bo v "šila v veliki dvorani Zbornice za trgovino, obrt i:* industrijo v Ljubljani ob 10. uri dopoldne VB. redna glavna skupVč:na Zveze industrijcev. Dnevni red skupščine obsega poleg računskih zaključkov in letnega preračuna ter volitev v odbor In nadzorstvo, poročilo o poslovanju Zveze, nadalje potrebne referate o položaja naše ;ndusrrre in izgledih za bodočnost ter o problemu naših cest Na skupščino so vabljeni zastopniki državnm uradov, ki spadajo v gospodarske resorte ter predstavniki sorodnih gospodars^ ' korporacij in organizacij. — Denarni in čekovno-virmanski promet s Solunom. Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije je razširila svoje poslovanje v čekovnem virmanskem in hranilnem prometu tudi na Solun. Funkc.ie njene ekspoziture v Solunu bo vršila ondotna podružnica Francosko-srbske banke a. d., Beograd. Lastniki ček. računa lahko s čeki naročajo izplačila za Solun v dinarjih, drahmah in ostalih tujih valutah. To poslovanje se začne 1. junija t. L Od t*iga dne dalje se lahko vrše tudi vplačila s položnicami Poštne hranilnice v korist čekovnih računov na blagajnici podružnice francosko-srbske banke v Solunu, kakor na vsaki pošti v naši kraljevini. Za promet s Solunom veljajo iste pristojbine Poštne hranilnice kot za promet v notranjosti države. — Našim kadilcem. Monopolska uprava je sklenila izdati za letošnji ljubljanski jubilejni vel esejem posebno vrsto »Vardar« in »Drina« cigaret ki se bodo prodajale poleg vseh naših speciaiitet v sejmski trafiki za obiskovalce veiesejma. Omenjene »Vardar« in »Drina« cigarete se bodo prodajale v škatlicah po 20 kom. po ceni. ki velja za navadne »Vardar« oziroma »Drina« cigarete, na sefrnišču. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenijnvo vreme. Včeraj je b4o Po vseh krajah naše države obJačno in ve-čaBoma tudi deževno. Barometer je včerad moćno padel im če se vreme ne izpreaneni jtrtrg ob miaiu. utgne bćti tuda jainja deževen, kakor je bf maj. Najvaštja temperatura je zmašaJa včeraj v Beogradu m Skoplju 28. v Sarajevu 36, v Mariboru 18.2, v Ljubljana m Splitu IS. v Zagrebu 17 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljub^am 755.4 mm, temperatura je znašala 12.4. — Lovro Remec podlegel poškodbam. Včeraj smo poročali o karambolu med avtomobilom in kolesarjem na Gaštajskem klancu, 2agar in posestnik Lovro Remec s Primskovega pri Kranju se je okoli 7. na kolesu vračal z gasilske veselice na Bregu domov. Na klancu mu je privozil nasprotf avtomobil ljubljanskega industrijalca Ivana Pollaka. Remec se je hotel avtomobilu izogniti, zavil pa je na napačno stran in se z vso silo zaletel v voz. Karambol je imel usodne posledice. Kolesar je odletel s kolesa v avto in se težko poškodoval na gla-Vf ju po žrvocu. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer ie pa davi poškodbam podlegeL — Stanovanjski odsek ljubljanskega veiesejma bo tudi letos permanentno posloval na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Vsi posetniki veiesejma, ki žele prenočišča, naj se obrnejo pni prihodu v Ljubljano na ta odsek. — Strašna smrt pod lokomotivo. Na postaji »Aleksa Šantač« pri Subotici je v nedeljo zvečer tovorni vlak povozil delav-va Života Jorgoviča. Hotel je tik pred prihodom vlaka prekoračiti progo, toda lokomotiva ga je zgrabila, vlekla več metrov s seboj in ga strahovito razmesarila. Odtrgala mu je obe nogi in desno roko ter razmesarila glavo. — Jelisaveta Vekeš umrla. Poročali smo o poskušenem samomoru hčerke uglednega novosadskega trgovca Jelisave-te Vekeš, kj se je zastrupila v nekem su-botiškein hotelu. Nesrečnico so prepeljali v bolnico, kjer je pa včeraj umrla. Zapustila je več pisem, iz katerih pa ni razvidno, kaj jo je gnalo v smrt V enem pismu je prosila, naj njenega trupla ne obči uci rajo. — »Baron« je moral v zapor. V Zagrebu zadnje čase kar mrgoli raznih fakšrjev in magov, od katerih pa večina o Indiji niti pojma nima in hoče živeti samo na račun lahkovernih Zagrebčanov. Tak patron je tudi 17-letni Grk, ki si je prisvojil lepo ime baron Aleksander Maradžov, fakir, vseved itd. Mož je nedavno v prostorih zagrebškega sejma priredil predstavo, s katero pa ni imel sreče. Inkasiral ni niti toliko, da bi plačal najemnino za dvorano. Ker je obljubil, da bo vse stroške poravnal, so ga izpustili. Iz Zagreba pa jo je popihal v Subotico, kjer je gostilničarja Gezo Horvata osleparil za 10.000 Din. S tem denarjem io je ubral v Maribor, kjer ga je policija aretirala in izročila zagrebški policiji. »Gospod baron« je pri zasliševanju zatrjeval, da je denar poneveril njegov menažer Raca Sekulič. Policija mu pa ni verjela in ga ie kljub temu zaprla. — Žrtev Drave. Blizu Ptuja je te dni v Dravi utonil 30-letni splavar Potnik iz Sv. Ožbolta. Njegovega trupla še niso našli. — Nevarna jed. Pastir Stojan Zelenika iz Vlašiča-je te dni seljakom prodajal meso jagnjeta, katerega je na paši pičila kača. Več delavcev je resno obolelo in so jih morali prepeljati v bolnico, kjer so ugotovili, da gre za zastrupljenje. — Pogrešan nemški turist. Nemški turist dr. Hans Franz. ki je pred mesecem prišel v Bosno in Hercegovino, je brez sledu izginil. Njegovo zadnje pismo je da tirano iz Mostaria. oddano pa je bilo na pošto pred mesecem dni v Sarajevu Splošno se domneva, da se je dr. Franz ponesrečil. Oblasti so uvedle poizvedovanja. — Identiteta povoženega neznanca pri Hrastniku ugotovljena. Včeraj smo poročali, da so našli na progi med Hrastn' kom in Zidanim mostom neznanega razmesarjenega mladeniča, katerega je oči vidno povozil vlak. Nesrečnežu je vlak odtrgal levo roko in zlomil desno nogo, za-dobil pa je tudi težke poškodbe po vsem životu, katerim ie včeraj dopoldne podlegel. Sedaj so ugotovili, da gre za 20-1 et-nega progovnega delavca Stanka Roškar->a, u službenega na postaji v Hrastniku. Dosedaj še ni ugotovljeno, čc gre za nesrečo ali samomor. — Zanimivo je opazovati, kako napredno je naše ljudstvo tudi pri obutvi. Vse več ljudi vidimo hoditi z gumastimi pod-petniki, borj in bolj se ta predmet pri nas širi. Treba je reči, da je to modro in pametno. Podpetmk Palma ne zdrži samo mnogo dlje kakor usnje, ampak hodimo z njim mirno in prožno, kakor po preprog* ter varuje telo in dTage čevlje. Palma da so celo cenejši od usnja. Mislimo, da naj nosi vsak, kdor kaj drži na svojo zunanjost, podpetnike Palma. — Ne vrzite svoje prazne MAGGI-jeve steklenice proč! Le-to lahko date pri svojem trgovcu zopet napolniti z MAGGT-jevo zabelo. Če se dopolnjuje, je potem MAOGI-jeva zabela dosti cenejša. Toda pazite na to. da se zabela dopolnjuje iz velike MAGGI-jeve steklenice! Le-ta ima ime *M AGGff< na »rumeno-rdečHh« etiketa"!. Iz Ljubljane —I j Uprava ljubljanskega veiesejma naproša vse odlične goste, ki so vabljeni k slavnostni otvoritvi dne 29. maja, da se blagovolijo vpisati v veleseimsko spominsko knjigo, ki bo za to pripravljena v ravnateljevi pisarni. —lj Frane Seunig umrl. Jutri ob pol 16. bo izpred mrtvašnice splošne bolnice pogreb tega ugledoma ljubljanskega meščana in po vsej Sloveniji spoštovanega bivšega trgovca, kd ga je v nedeljo zvečer rešila smrt triletnega trpljenja v 61. letu starosti. Takrat je agilnega trgovca z usnjem zadela kap, da je ohromel in ni bil več sposoben za delo. Kot potomec stare ugledne trgovske družine se je razen evo j iti dveh bratov tudi on posvetil trgovini z usnjeni in je zalagal z dobrim blagom po vsej deželi trgovce, ki ga imajo v najlepšem spominu. Splošno priljubljenost je pa tudi užival zaradi svojega prikupnega značaja, kot ljubezniv družabnik m veiik prijatelj petja. Čeprav je bil hrom po desni strani, vendar je vedno izpolnjeval svoje politične in narodne dolžnosti ter je svoje napredoio mišljenje tudi vedno pokazal s tem, da ae je pustil peljati na volišče. Predobri mož je zapustil žalujočo soprogo, ki mu jo pomagala vzgojiti dve hčerki ter dva sinova, od katerih se je France posvetil no. vinarskemu poklicu in je splošno cenjen go_ spodarelri referent filtra«. Globoko užaloščeni družini izrekamo iskreno sožalje, «m_ patičnemu pokojniku naj bo pa oaranjegj ca. —U Ljubljana Podaja moderno mesto. njeni prebivalci so solidni in delavni, po delu pa si žele tudi zabave. To bo preskr-bel letošnji jubilejni velesejem od 20. maja do 9. junija domačim in številnim tujcem v obliki lepega zabavišča, kjer se bodo pokušala razna domača vina, izdelki naše življenska industrije, za mladino pa tudi starejše so pa pripravljene razne de-cen-tne komedije. Obiskovalce bo zopet razveselili tobogan, hipodrom, razni vrtiljaki, Kitajci, Liliputanci, nov pa bo avto-drom. mala železnica za devo itd. Ko bo vinski oddelek zvečer zažarel v tisoč luč* kan. se bodo našli znane- in prijatelji iz vseh krajev, da se ob čaši dobrega vina pogovore tudi o somenih straneh našega drugače bednega življenja. —Ij Renoviranje Scagnettijeve hiše v Šetenburgovj ulici. Včeraj dopoldne so pričeli z restavriraniem Scajnettijeve hiše v Šelenburgovi ulici 6. Hišo so pred meseci restavrirali od znotraj, sedaj pa jo bodo popravili in pobelili tudi zunai. —lj Seleriburgovo ulico že zopet krpajo! Selenburgova ulica menda nikoli ne bo v redu. Skoro vsak teden je popravljajo in krpajo, toda komaj zalijejo in za-mažeio eno luknjo, že nastane druga. Večno krpanje mestno občino gotovo več stane, kakor čc bi ulico enkrat za vselej temeljito popravili, kar jc glede na velik promet nujno potrebno. —lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih pri upravi policije v Ljubljani od I. do 15. t. m.: 10U Din; 200 Din; listnica, v njci 180 Din jn kupon bolniške blagajne na ime Robič Vinko; 1'ismica, v njej 100 Din, 10 srečk državne loterije, vojaško potrdilo o nesposobnosti, obrtni list na ime Sušteršič, več razglednic in cenik; listnica z okoli 1000 Din gotovine; listnica, v njej okoli 1000 Din in več listin na ime Štele Frančiška; denarnica, v njej 320— 330 Din in 1 mitniški listek; koverta, v njej 500 Din, razni računi in legitimacije, glaseče se na ime Jančigaj Marija; ročna torbica z ISO Din; ročna torbica, v njej železniška legitimacija, razni carinski dokumenti, stare znamke in 1 par damskih rokavic; srebrn uhan s safirom; srebrna verižica; zlat prstan z dvema belima in 1 modrim kamnom; damska zlata zapestna ura z zlatno zapestnico; damska zlata ura z verižico; zlata verižica z zlatim svinčnikom: otroški levi čeveljček; črn deški dežnik: rjav ženski šal; zavoj, v njem 2 m crepe de chine m 2 m sifona; siv suknen ponosen suknjič, v žepu istega se je nahajal ključ, svinčnik, samo veznica in račun; denarnica, v njej 70—SO T>n in 2 ključa in denarnica s 140 Din. — lj Seznam najdenih predmetov, prijav, ljenib upravi policije v Ljubljani v času od do 15. t m.: 20 Din: 30 Din; 100 Din: 200 Din: ročna torbica z 344.30 Din; torbica 14 Din; torbica, v njej 15 Din, 1 srebrna verižica, 1 škarje in 1 zavitek aepirina; ror bica, v njej 2 žepna robca; moško kolo, zeleno ples kano; zlata zapestnica; kompletno autokolo; polnilno pero; dams-ka tula zapestna ura; 4 srečke državne razredne lote rije št. 12.155, 78.650, 15.141 in 82.868; zavoj perila in sicer: 4 bele prevleke za blazine, bela ženska srajca, prevleka od pernice, prt, 2 rjuhi in plenica; iz hotela >Unioua v Bazlu. —lj Letna s*uošcina Sadjarskega in vrtnarskega društva bo na praznik 29. t. m. ob 10. uri v beli dvoran: hotela Union v Ljubljani. Čudno. — Nežika, če bo goi.pa z vami premalo prijazna, mi kar povejte. Nova služkinja: — Gospa mi je pa pravkar dejala, da naj ji povem, čc bo gospod preveč prijazen z menoj. Razpečava v kraljevina Jugoslavija Fran Ks. Lešnik, Maribor. Cankarjeva uL 2*1 Proleterski glasniki o sebi im o proletarijatu Pravilneje je govoriti o umetnosti kot pa o proletarskl umetnosti Ljubljana. 27. maja. Na našo anketo: Kaj delate, vaša dosedanja dela. ali obstoji proletarska umetnost, stiki med vami in proletarijatom nam piše; jo proletarski glasniki: Ker ne verujem v izolirano pesniško osebnost, v nekakega nadčloveka, marveč vidim v umetniku človeka, ki se v njem sekajo in križajo stremljenja, boji in tež* nje dobe. v kateri živi, in ker gre svetovi nemu delavstvu za vso kulturno dediščino Nove muzikalije Zbori, letnik VI., štev. 2. Ravnokar izišl; 1L zvezek objavlja izpod peresa Vladimira Pfeiferja na prvem mestu članek »Dr. Josip Mantuam — sedemdesestletnik*. Da se naša znanstvena in kulturna javnost ni spomnila 38 marca t 1. najodličnejšega našega narodnega in glasbenega historika, je, milo rečeno, čudovito! Vsak za lase privlečen jubilej praznujemo, vsakega jubilanta nosimo na ramen;h, dr. Josipa Mantuani.ia, moža, ki je znan po vsem znanstveno - nistoričnem svetu pa smo prezrli. Pa tako se velikim, a skromnim ljudem godi vedno. Pfeiferiev članek o tem velezanirrrivem možu je pisan toplo, iskreno ter kolikor je mogoče to v kratkem, izčrpno opisuje neverjetno veliko znanstveno in glasbeno delo jubilanta. Pridružujem se tudi jaz prisrčnemu vskliku: »Se na mmoga plodonosna letaN Dr. St. Vurntk je načel vprašanje o objektivni glasbeni kritiki ter razpravlja o njenih možnosti".!. Ko bo članek končan, upam spregovoriti o njem več. Zelo umesten je krik Ivana Hladnika o mizernem finančnem položaju naših pevskih društev, ki često vsled stroškov, ki jih imajo pri vzdrževanju pevskrh lokalov, pevovodje, klavirja, članarin JPS itd- komaj, komaj še dihajo. Obiski njihovih koncertov so sramotno pičli, podpore so malenkostne, zanimanje za pevsko kulturno delo pada od leta do leta. Skrajni čas je, da se stvar obrne na boljšo plat. sicer se bode moralo marsikatero zaslužno pevsko društvo raz-iti. Enako tarna tudi >Ljubljanski Zvon«, čegar nedavna 25 le trne a ni društvu prinesla onega zadoščenja s strani naše rm-blike. ki ga je po pravici pričakovalo. S11-de razne zanimive vesti rz našega in š ro-kega glasbenega sveta. Glasbena priloga objavlja "harmonizacijo prekmurske narodne pesmi *Teče mi vodica« Oskarja Deva. moštei zbor z Jako lepo vpletenim prvim basom, delo. ki se kaj prijetno sliši in lepo zveni. Vasiln Mirk je prispeval s prireditvijo pesmi *Čergo moja. čer gice« za moški zbor in baritonski solo. Pripomnil sem že večkrat, da >Cergo moja, čergice« ni narodna pesem, ampak kompozicija našega Davorina Jenka, ki pa je ponarodela. Pevsko društvo Glasbene Matice io poje v Hacejevi prireditvi, ki se mi zdi v mešanem zboru bolj učinkovita. Priprost, nekoliko enoličen ie mešanj z4>or Ivana Ocvirka »Sunce«. Po petkratnih dveh taktih nekakega vsklika pri vsaki kitici komponist moškemu terc-nemu dvoglasneimi zboru proripostavlia žensko dvoglasje v terca h in to se z malimi varijacijami ponavlja petkrat. Nezanimivo, neiznajdljivo, Ljubek je »Večerni zvon« Alojzija Mihelčiča za sopran - solo, vijolino, orgle in proti koncu za sopran in tenor, nato zbor m orgle. Lahko tekoča in prijetno činkovita skladba. Pevcem ne bo dobro došla kompo*Jci!a. »Kiš« mladega zafietaika Blaža Arniča. mešani zbor nt znano Zupančičevo besedilo. Komponist 90 lovi sa apartaiini njodoroutUi oziroma človeštva, jc povsem mogoče govoriti tudi o proletar^ki umetnosti. Torej tendenčna, idejna umetnost? Da. Ideja nikakor ne oncčaišča umetnosti;, marveč jo celo ustvarja in dviga. Res da od , takega umetniškega dela odpade sčasoma, kolikor je v njem časovnega, aktualnega, a kolikor je v cje-m prave umetnuiđie, tio ostane. Tendenca škoduje delu le tedaj, če jc od zunaj sirovo natreano z gesli m programom, če ni dTugega kot verzaficiran al v beletrastiko preobJečen uvodnik. (V dobrem primeru je to lahko teteratura, a ne več.) Ce pa prihaja ideja od znotraj in je deto obl'ikovamo umetnško, če ie čutiti za delom celega človeka, brata vseh teptarah kreatur, harmonično izoblikovajno osebnost, ki Je tesino z\ ezana s celoto, z mno-ždoo. potem lahko govorraro o umetnosti. Zato je res boli pravilno govoriti e proletarski umetnosti kot pa o pro4etar«ict umetnosti. To se tako pogosto pozablda. Ali obstoji proletarska umetnost ie danes? Mogoče. Začetki. Le osvobojenemu dem ne bo mafniikalo tvorcev, ka bodo tnidflvadoaii-no-umetrmško sprejemajš rn obfckovalj terz-nje im mišljenje skupnosti. Toliko na tretje vprašanje. Na ostat* vprašanja ne odgovarjam. Čemu vzgajati rad^exinost pri publiki m še prs kom? Mfle KlopČTc. že ne več modernu m: harmonfjarai, skladba nima koncizne forme in glasbena vsebina je malo invencijozna, mestoma dovolj pusta, imitirano zvonenje x basovskim solom se s stilom celote kar ne vjerna, disonantni konec odbija. No, pa to Je le začetek nadebudnega, ambicioznega glasbenika. Treba pač komponirati z notranjim glasbenim nagonom in konstruirati pri klavirju x umom. Prilogo sklepa Prelo vče v samospev s klavirjem »Prišla je Jesenska noč<, kakor pravi komponist sam, delo iz mladostnrh dni, kar se mu rud* navzlic modernističnim harmonijam vidL Petje pa je prijetno in efektno. Zbore vsem pevskim društvom in vsem ljubiteljem lepe domače glasbe sajtoptej&e priporočam. / Sreda, 38. maja 12.30: Plošče. 13.00: Caaov. nap«, borza, plošče. 1^.30: Iz današ. dnev. 17.30: Koncert radio-orkeetra. 18.30: OtroSki kotiček, radio-tetka. 19.00: P. dr. R. Tomioc: Slike rz svetovne literature. 19.30: Dr. Stanko L*»-ben: Francoščina. 20XO: Ivan Martelanc: O zavarovanju. 30.30: Prenos podoknice združenih pevskrh zhor>v ljub. knezoškofu dr. A. B. Jegliču ob priliki njogov* SOletnioe. 21.00: Koncert radio-orkastra. 32.00: Časovna Dapoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 29. maja, 9.30: Prenos cerkvene glaffoe n ljrob. stolnice. 10.45: O Dubrovniku, ravnatelj Pm-tar. 11.15: Koncert radJO-orkeatra. 15.00: Pouk po novi metodi v ljudski Šoli. gdč. O. Knez 15.30: SohSnherr: Otroška tragedija. 16.45: Lahka glasba. 17.30: Edvard (irego-rin: Rob ušla v ovi spomini. 30.00: Prenos slavnostne akademije iz Uniona ob priliki 80-letniee ljubljanskega knezoakofa dr. A. B. Jegliča. 21.30: Koncert rad i o-orkestra. 22-00: Časovna napoved in poročila, nadaljevanje koncerta. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. OTROŠKE NOGAVICE *£lGOH V dobf avtomobilizma. Konj se zdaj stfaSi na oesti &ama če sreča 4ni£ega tooga. Sfran 4- »SLOVENSKI NAROD*, dne 27. mala Stev. 120 Avgustus Mirir: 9 Krog zločinov Roman Odšla ie oočasa po stopnicah v vežo. Bila je prepričana, da mora hiti stanovanje profesorjeve gospodinje nekje v pritličji. Toda dvojna vrata, na katera je naletela najprej, so bila zaklenjena, druga so se pa odpirala v temo. Po-rnrslila ie ,da bi bila storila pametnejše, Če bi bila poklicala slugo in ga profila, naj jo odvede k profesorjevi gospodinji. Vrnila se je torej nazaj po stopnicah. Na pragu svoje sobe je opazila, da je električna Inč ugasnjena. Spominjala se ie pa dobro, da io je bila pustila prižgano. Kaj so ugašali luči v tej hiši ob določeni uri? Na hodniku ie pa gorela luč. Kaj naj to pomeni? Moli v je hotela najti stikalo za vrati, na ga ni bilo. Spomnila se ie, da ie bilo drugo stikalo na steni pri vratih v irieno spalnico in zato je krenila rja. Kar se ie ustavila in zadržala sapo. Ta soba ie bila večja, mnngo večia od njene. Vstopila je bila v napačno sobo. Njena ie gotovo eno nadstropje niže K?r je instinktivno začutila, da se Je Mi-zu nje nekaj zganilo. Sliša a in videla ni ničesar. Toda instinkt ji i? povedal, da ni sama. Nekaj ie zaro/'ialo. Naglo s« ie obrnila. V stožcu svetlobe, ki je padala sem iz predsobe, ie stal visok sivolas mož strogih, skoro strašnih potez. Roke ie imel prekrižane na hrbtu, bistre oči so se mu svetile izpod gostih obrvi. Sapo fi je na zazrl pogled na ves njegov obraz. To je bil obraz, katerega ie spaala mržnia ali blaznost —■ iz n'cs:a je pa odsevalo tudi sumničenjc. bes-nost in krutost. Te dolžicče oči so omamile njen pogled. Tmela ie občutek ptičke, ki se je ujela v zanjko in katero fascinira groza. Srce n ie močno utripalo, ko je spoznala resnico — takoj prvi večer je bila zašla v prepovedano sobo profesorja Caspiana. Sodeč po obrazu, ki je napravil na njo tako porazen vtis. je bil profesor zagoneten in morda celo blazen. Držeč se za grlo je čakala, da ta strašni mož spregovori. Rila je tako presenečena in prestrašena, da se še ganiti ni mogla. Zrla je nepremično v zlokobne profesorjeve oči, ki so menda čitale v knjigi njenega življenja. Profesor Caspian — Kdo ie? — Glas je bil kakor mož In kakor osebnost za tem možem — rezek, osoren. Molly je povedala, kdo je. Obrnil se je in prižgal luč. — Kako dolgo ste hili v tej sobi? — Prav kar sem prišla. — Radovednost, a? — Ne, ne, -zmotnila sem se. Mtsfrla sem, da je to moja solba. M oliv je obmo'lknila in povesta oči. Pomisilijla je. kako slaibo je začela svojo novo službo, kalko neprijeten vtis je 'napravila na profesorja. — Je vam rnoja gospodinja •sporočila moja n-a vodili a? — Da. gospod (profesor. Vem. da bi ■morala bili previdnejša. Nitkoli več ne stonmi tega. — Če hočete ositaiti pri meni, — je dejaJ profesor Caspiam strogo. — me botsite morali ubogat. Če ipa odirečete pokorščino, absolutno pokorščino v vsem, — izgubite »liužoo. Iztpod stropa mu je sveti*! v oforaiz snop žarkov in tako so bifle njegove poteze še izrazitejše. To je bifl obraz misleca s tenikim onlo»\-5>ki m noisom. ozkimi čeljustmi, sbrlečimi ličnomri Ikostnri im visolkim četom, s katerega so bti sivi 'lasje počesami nazal Zdaj je zrl na Mollv in dolgo mollčal Zdelo se je. da se zenice njegovi/h rM-edoshnn oei cviro na orni jrlavfci iigle. injegov pogled ie bili taiko srep, da Ibi č.Torvek mi^il, da prodira v možgane in čtfa vse !sOorrvne iraški. Mn'Hy se je zdirv.mla. Hotela se .ie obrnuti na drugo vstran, ker ji je bilo neprijetno stiati "v iblesčeoi hiči imoonegia reflektorja, tnda n jezove nepremične oči so diržale n.ieinc. Kar je napravr.l kretnjo, katero .ie smafcraila za znamenje, naj od'ide. Ko je prispela do vrat, io jc preseneti^ profesor Časnimi z vprašanjem, 'izgovorjenim neJkaon oujd-no tiho: — .le b:»l gTi.s'pod Benftiev T>raY>"kar v va»š;i sobi? Dri njenem od*£ovonu je profesor stismđ iist.nrce. Kaj je fondi miladi asistent krši pravila te audme domačne? Toda profesor Caspian ni rekel ne bev ne mev in Mollv je bila srečna, da je 'lailuko odhftefta v svojo sobo. — Profesnirfcva gospodinja .ie imela iprav, — je ponnsMaa A1o!Hy. — Previdna moram bJbi. Kna čudašik.b lastnoisti njenega novega gospodarja je bila menda v tem, da ie bil tndmo prepričan, da se tuji ljudje zanimajo za njegove privatne zadeve. Kakor da bi mogla zapletena znanstvena formula koga zanimati! Molil v se je zdrznila pri misli;. da bi nioigia izgubiti to službo. Policija ji je bila za petami in zato bi b\lo nevarno povpraševati po novi shižlbi. Vedela je. da bi ibiia izgubljena, če bi jo aretirali ker bi ne mogla dokazati, da je nedolžna, kajti vise, kar je počela zadnjih štiriindvajset ur, je bilo storjeno z namenom uiti policiji. Pritisnuli bi ji na čelo sramotni žiijr. zločinke, oornoonice ponarejalcev. To bi bilo nezocibno. Se pred desetimi minutami je hotela povedati profesorjevi gospodinji, da ne 'bo spala v tej hiši. V zadnjem hipu se je pa spomnila, da bi pomenilo iskati stanovanje ali hoditi podnevi z doma drveti v pogubo. Sluga je vstopil s podstavkom in ji postavil večerjo na mizo. Zvedela je, da mu je ime Maddox in to^je bilo vse. kar je spravila iz njega. Cez pol ure se je vrnil in pospravil z mize. Za lepo dlako dobra reja V Ameriki je že 10.000, v Evropi pa 1500 farm za živali z lepo dlako Ni nobena tajna, da se pridobiva večina krzna za damske plašče ali kožuhe umetno. Izdelovanje krzna se >e razvilo že v veliko industrijo. Človek ie gojil tisočletja samo domače živali. £ele v 19. stoletju, ko so prišla v modo nojeva peresa, so začeli umetno gojiti ameriškega nota. Ko se je začela t^zneje vedno bolj siriti industrija krzna in ko jc pretila nevarnost, da bodo iztrebljene vse divje živali z lepo dlako, so začeli podjetni Američani gojiti te živali umetno na farmah. Kako se je to razširilo, je razvidno najbolje iz dejstva, da ie zdaj v Ameriki že okrog 10.000 takih farm. Lastniki imajo seveda zelo mastne dohodke. Dobiček imajo pa tudi poljedelci, kajti divje živali na farmah potrebujejo mnogo krme. Narvažnejša je prehrana divjih živali, katere goje na farmah samo zaradi nrihove lepe dlake. To je zdaj že prava veda. Lisice dobivajo točno na koloriie odmerjeno hrano. Praksa je namreč pokazala, da se izpreminia dlaka živali po tem. kakor in s čimer se hranijo. Živali so zaprte v kletkah in hranijo jih tako, da dobe lepšo dlako, nego .io imajo enake živali v prosti naravi. Srebrna lisica dobiva za obed meso. m!eko. jabolka in jaica. Najraje pa ima žličnike iz ribje maščobe. Na farmah pa ne goje samo srebrnih Hišic, temveč t velikim uspehom tudi kune, sobole in dfhurje. Tudi ja-maiski medved (\Vaschbar) dobiva posebno, na kalorije odmerjeno hrano, da ima lepše krzno. Za krzno goje tudi bobre, kune, sibirske veverice, crnčile, karakulske opice itd. Ta industrija se je začela najprej v Ameriki in zato je razumljivo, da imajo Američani v tem pogledu največ izkušenj. Pred dobrimi petimi leti so začeli gojiti divje živali z lepo dlako tudi v Evropi. Najbolj se izplača gojiti srebrne lisice, kajti lepa koža te redke živali stane do 15.000 Din. Seveda pa tudi umetnim potom ne pridemo poceni do tega lepega krzna, kajti srebrna lisica stane do 30.000 Din. Res je, da se srebrne lisice kmalu razmnože, na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da lahko nekatere pogine.io in s tem ie lastnik znatno oškodovan. V Evropi se porabi zda i letno nad 100.000 kož srebrnih lisic in povpraševanje je še vedno večje od proizvodnie. Na zadnjem se.i-mu kožuhoviue v Leipzigu so prodali naenkrat 30.000 kož srebrne lisice. V Evropi se siri ta industrija tako hitro, da ie že zdaj okrog 1500 farm. kjer goie srebrne lisice. Na prvem mestu je v tem pogledu Kanada, kjer ie več tisoč podjetnikov, ki goje srebrne lisice, v Evropi pa zavzema prvo mesto Norveška, ki ima nkrog 1200 farm. na drugem mestu je Švedska itd. Tudi na Češkoslovaškem imajo že več farm za srebrne lisice. Na.hrečja farma v Klopo tovicah. ki je obenem preizkusna stanica državnih zavodov poljedelskega ministrstva. Ta farma je dosegla letos velik uspeh, kajti njene srebrne lisice so vrgle 128 mladičev. 11 lisic je vrglo po 4, 11 po 5, 2 po 6, ena pa cero 7 mladičev. Na farma je zdaj 182 srebrnih lisic Pogled na to veliko družino dragocenih živali je res lep. Lastniki zapisujejo o vsaki živali vse podatke v posebno rubriko, skrbno pazijo na njeno zdravje in skušajo preprečiti hiranje s križanjem. Živali so zaprte v velikih ograjah, ki morajo biti zelo visoke in zasajene globoko v zemljo, da jih živali ne preskočijo odnosno ne izpod kopi jejo. Podzemne rove jim delajo navadno iz desk. pa tudi sicer posnemajo po možnosti naravo, da se počutijo lisice kakor v gozdu. Varujejo ffh tudi dežja m pripeka foče-ga solnca. kajti s>icer bi trpela njihova dragocena dlaka. Riba-dvoživka Na zanadni obali Malaiskeza otoka živi zelo zammiva riba Periphthalmus koelreutheri. Ze niena zunanjost ie zelo čudna. Zgornjo čeljust ima daljšo od spodnje, usta horicontalna. oči na temenu glave so pa zelo tesno skupaj. Telo .ie podolgovato in prsne plavuti imajo močne mišice, na katere se lahko opira kakor na prednje noge. Škrge so zavarovane tako. da se ne morejo posušiti in zato lahko ta riba zapusti vodo in živi tudi na suhem. V vodi se premika S pomočjo repa tako. da skače po gladini, kakor bi hotela zleteri. Ribe-dvoživke so zanimive tudi zato, ker rade skačejo in plezajo po kolih, molečih iz vode. ali po drevju ob vodi. Jedo komarje in mušice. Da jih ujamejo, skačejo spretno za njimi iz vode. Te ribe so zelo plahe in Ma-lajci jih sploh ne love. Paderewski o umetnosti in politiki Neki angleški list je priobčil te dm pogovor s slavnim poljskim pianistom Paderewskim, ki je bil kakor znano nekaj časa ministrski predsednik poljske republike. Angleški novinar ga je med drugim vprašal, kaj ceni bolj, velikega umetnika ali velikega državnika. Državnika. — je odgovoril Pade-rewski brez obotavljanja. Toda ne navadnega nolitika. temveč državnika, ki daje izraz notranjim nadam svojega naroda in mu kaže pravo pot v mračno bodočnost. Na vprašanje, kako se mu zdaj godi. je Paderevvski odgovoril, da mu gre v gmotnem pogledu prav tako dobro, kakor takrat, ko je bil ministrski predsednik. Med vojno, ko se je zavzemal za osvobojen je Poljske, je žrtvoval v ta namen vse svoje imetje. Zdaj je pa na najboljši poti, da dobi nazaj vse. kar je žrtvoval za domovino. Za en koncert dobi povpreč- no po 5000 dolarjev ali okrog 2*0.000 Diru v velikih ameriških mestih celo dvakrat toliko. Zadnja turneja mu )e vrgla skoro en milijon dolarjev. Kakor vidite, je dejal Paderevvski. se mi m treba bati. da bi umrl od lakote, kakor so umirali celo talentirani umetniki. Krematorij umorjenih Policitsko ravnateljstvo v Chicagn je objavilo poročilo, ki je spravilo na noge vse mesto. Policija je namreč zavohala, da si je uredila tolpa zločincev krematorij, v katerem sežiga trupla svorh ^rtev. karti obdukciie trupe? so pokazale zadnie čase sledove za mnogimi zločinci. Doslej so imeti ameriški tolovaji navado svoje Žrtve mei vožnjo v avtomob'iu ustreliti in vreči na cestn. kjer so trupla ležala, dokler jih ni pobrala po1;c :a. Policija ie odkrila krematorij zločincev na ta način, da sta dva člana znane tolpe kralia vlornilcev Al Capo*ie na zagoneten način izginila. Čez nekai dni so našli v gozdu blizu Chicaga napo1 ^ežsane ko^ii in končno se ie portcif! posrečilo narti tndi kraj. kjer <;ta bii Iru* pli sez-gani. V severozapadnem defa mesta fe bila v neki kleti centralna kuriava izpremeniena v kremir^riv Naibrz so tolovaji že do^o sergal.i svoie žrtve, karti zadme čase >e i7gi-nflo brez sledu več prebivalcev Sflca-Ških predmestij. Vpliv duše na telo Hipnoza in sugestija nam kažeta, d« e vpliv duševnega razpoloženja na te-lo ze'o velik, kar potrjujejo tudi zdravniki. Če komu sugeriramo, da nživa to ali ono hrano, se mu začne v želodcu izločati želodčni sok v toliki rrrnožirH in fakosti. koHkor tc baš potrebno za prebavo dotične hrane, katere pa v želodcu ni. Dva španska zdravnika sta delala nedavno take poskuse na neki ženski in spočetka ie šlo vse gladko. Naenkrat ie pa vpliv sugestije izostal, ko sta bolnici sugerirala, da je meso. Vzrok je zelo zanimiv. Poskusi so se vršili v oo^tnem času in tedaj je obšlo bolnico tudi v hipnozi podzavedno prepričanih, da ne sme jesti mesa rn ta zavest ?e zadržala izločanje želodčnega soka. To je nov dokaz, da dobro vzgojenega človeka s hipnozo ni mogoče prisiliti, da bi izvršil zločin. Če sugeriramo komu, da je vesel, žalosten ah* prestrašen, začno jetra močneje izločati žolč, če mo pa sugeriramo jezo. se žolč neha izločati. Večkrat slišimo, da ie postal ta aH oni >zelen od jeze«. Ta trditev r>i brez podlage, kajti pri kronični togoti lahko preide neprestano zadrževani žolč v krj in posledica je, da postane koža prehodno žolta ali zelenkasta. Praktični Američani. V Ameriki pravijo, da Gandhi ni praktičen, če bi bil Američan, bi prodajal svoie slike in funt soli po dolaria. Odprodaja čevljev Ne zamudite ugodne prilike za nakup vsakovrstnih čevljev za dame, jrospode in otmke. po zelo znižanih cenah. Ker imamo v zalogi več tisoč parov, se vsakemu kupcu lahko po želji ustreže. * Damski čevlji v vseh barvah že od Din 120.— naprej do najfinejših 230.— Din. Vsak čevelj je zajamčeno solidno ročno delo. — Ogleite si cene v izložbi in zalogo pri »DOK O«, Prešernova ulica 9 dvorišče. Ivan Čarman. Tesan les poipoLnoma stnh, za takojšnjo uporabo, za stavbe ima stabio v za-lo-ri Ilirija, dr. z e. z.. Ljubljana — Dunajska c. 46. telefon štev. 2820. 47/T Mesdames! Messieurs! Desirez-vous faire repasser vos ve t eni en ts? Prix 18 dina rs Tou^e espćce de vetemonts de dam-e et d'hOTnme sont pro m temen t repa s se s orrirnTiqueTTte 500.000.— 2 dobitka » » 40.000.— 6 dobitkov » » 30.000.— 14 » » » 30.000.— 24 dobitkov po Din 44 » » » 400 » » » 19.510 7> j> » 10.000. 4.000.-2.000.-500.- Vajetica za trgovino z mešanim htagom, % iprinnerno .šolsko pred izobrazbo*, novinca ali že z nekoliko pra- ki