. 8. V Ljubljani, v Četrtek dne 24. februarja 1927. Poštnina plačana v gotovini Z mesečno prilogo ..Socialna kultura". LetO VI.
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
vsok Četrtek popoldne; v slu£a|u pta*-!***> dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari “O 2/1 — Nefranktrana pisma »e ne sprejemajo
Posamezna ilevllka Din 1*90 - Cena: m 1 mesec H Din a--, asa Četrt leta Din I5v, (B pol leta Din 30*»; M | Inozemstvo Din 7'- (meaečno) — Oglasi po dogovoru H
Oglasi, reklamacije In naroCnlna na upravo Jugoslovanske tiskarne, KolportaSnl oddelek. Poljanski nasip M. 2 — Rokopisi se ne vraCaJo
Naročnikom.
ki »am dolgujejo narožnino za jamular in februar, snu» priložili danes položnice.
"rosimo, da nam vsak poleg zaostanka nakaže naročnino vsaj še za eji oziroma (*Va meseca naprej. Skupno torej 15 Din.
— Mnogo dela in stroškov pa nam pridani, kdor nakaže naročnino za tri
miesece naprej. — Naročnikom pa, ki nam dolgujejo naročnino več kot za dva meseca nazaj, pa »mo poslali opomine in položnice v kuvertah. Te še prav posebno prosimo, da /nam nemudoma nakažejo na opominu označeni znesek, da jim ne bo treba lista ustaviti.
Uprava »Pravice«.
Vzgoja v državljane.
Pred par dnevi je pisal »Narodni dnevnik«, da so v naši državi podaniki, 11 e pa državljani. Ima pa deloma prav, dasi ne bi smel imeti prav ob 301etni dosledni in intenzivni vzgoji naroda v smeri čimvečje zavesti in neustrašenosti v boju za pravico. Med drugim nosi največjo krivdo na tein naša inteligenca.
se ni nikoli poglobila v bistvene lastnosti in potrebe našega naroda, anipak je stala večji del izven njegovega duševnega ozračja in do-‘astla v nekak poseben stvor, ki je v kvar narodu. Mesto, da bi bila njegova voditeljica, se čuti tujca, če pride z ua-rodom v dotiko. Naša inteligenca se lovi le za svojo osebno korist, pri čemer kaže tak značaj, ki vpliva demoralizu-loče na bližnjo in širšo okolico. Brez sramu se danes kupčuje med inteligenco za politično prepričanje. Večina le tako, da ima tisti njeno »mišljenje«, kdor ji naredi večje ugodnosti. Pri taki inteligenci prevladuje podaništvo.
In naša žurnalistika? Ni kaj spoštovanja vredna. Njena naloga bi bila, da bi prežela javnost z neko resnostjo in samozavestjo.
Pa poglejmo dejstva. Ko je nastopila nova vlada, v kateri so tudi zastopniki je pričelo izvestno časopisje razšir-
jati v svet tendenciozne vesti, da bo v Sloveniji pravzaprav vse razpuščeno, od Kmetijske družbe pa do Delavske zbornice in kar je še vmes.
Vzemimo le Delavsko zbornico. Gotovo ni vse prav, toda kaj takega, kar bi dajalo povod za razpust, pa le ni. Delavstvo je pa tudi dovolj dorasitlo in zavedno, da more slučajne napake samo odstraniti in celo bolje kakor kak komisar, ki ne bi imel niti pojma o delavskih potrebah. To žurnalisti dobro vedo. Vedo pa tudi, da dr. Gosjar ni oseba, ki bi se igrala z delavskim denarjem in ki bi hotela ustvarjati kaj takega, kar bi naletelo na odpor celokupnega delavstva, ne izvzemši krščanskih socialistov.
In vendar razširjajo take vesti. Torej če hočete vzgojiti ljudsilvo za državljane, potem morate sami postati resni ljudje in se pridružiti onim, ki se trudijo v tem smislu.
Vsi se moramo zavedati, da j» javno delovanje v smeri, ki vzbuja v ljudeh črnoglednost, nezaupanje in obup, najboljši aaveznik podaništva. Borimo se vedno in pod vsakim pogojem za resnico, pa bomo kmalu imeli državljane v vseh plasteh našega naroda.
Predlogi kluba kršč. socialistov D. Z.
za III. plenarno sejo ..Delavske zbornice".
Za pravičen volivni red Delavske zbornice. — Za pravilnik o obrattaih zaupnikih. — Proti prevelikim izdatkom za centralno tajništvo v Belgradu. — Za kazensko sankcijo »Poselskega reda«. — Za ured tev nesocialnih in težkih
gmotnih razmer kavarniških, hotelskih in gostilniških uslužbencev itd.
Klub kršč. socialistov D. Z. je vložil Pri Delavski izbornici dne 19. t. m. za plenarno sejo D. Z., iki bi se imela Vršiti dne 27. t. m. naslednje samostojne
Predloge:
1- Pravila »Delavske zbornice za Slovenijo« v Ljubljani, v prvi vrsti oddelek * Volivni red za člane Delavske zbor-nice«, ne ustreza demokratičnim načelom. Vsled (tega predlaga »Klub kršč. Socialistov Delavske zbornice«, da III. skupščina DZ za Slovenijo sklene, da komisija za izdelavo novega volivnega '^da, ki je bila izvoljena na prvi skupščini DZ, stopi v funkcijo in se takoj Joti svoje naloge tako, da izdela, nov vo-Jivni red najkasneje do 15. aprila 1927. j a novi volivni red mora sloneti na načelih demokracije in tajnih volitev.
2- Pravilnik o obratnih zaupnikih k Zakonu o zaščiti delavcev še ni izdan.
ozirom na njegovo važnost predlaga 51 Klub krščanskih socialistov« sledečo ‘reis<fluc(jfo na ministrstvo za socialno P°litiko: Peti oddelek zakona o zaščiti delavcev bo ostal toliko časa brez za-0voljivega učinka, dokler ne bo izdan Pravilnik o delavskih zaupnikih. Z ozirom na to naproša III. skupščina »De-,?vske zbornice za Slovenijo« v Ljub-toi ministrstvo za socialno politiko, da lzda v najkrajšem času tozadeven pra-I ^ik, odnosno, da osvoji tistega, ka-^rega prediožila na podlagi sklepa >,.• Plenarne seje »Delavska zbornica v ^fani«.	j
i • Z ozirom na naš predlog 2. predla »Klub krščanskih socialistov De-gvVske zbornice«, da izvoli III. skup-»Delavske zbornice za Slovenijo«
komisijo za izdelavo pravilnika o delavskih zaupnikih. Ta pravilnik mora komisija izdelati najkasneje do 15. marca 1927. Tej komisiji načeluje član upravnega odbora »Delavske zbornice«, ki ga določi odbor sam, sodeluje pa v komisiji tajnik ali en član uprave »Delavske zbor nioe«.
4. Ker dobivajo strokovne organizacije in »Delavska zbornica za Slovenijo« v Ljubljani dopise od centralnega tajništva »Delavskih zbornic« v cirilici in ker ima centralno tajništvo specielnega referenta za Slovenijo, predlaga »Klub krsičanskih socialistov za Slovenijo«, da se morajo pošiljati dopisi centralnega tajništva »Delavskih zbornic« na »Delavsko zbornico« v Ljubljani in slovenskim strokovnim organizacijam v slovenskem jeziku.
5. »Klub krščanskih socialistov »Del. zbornice« je mnenja, da ne ustreza današnji ustroj centralnega tajništva »Delavske zbornice« v Beogradu svoji nalogi, posebno pa ne nudi zadovoljive kompenzacije za izredno visoke izdatke, katere izdajo zbornice na račun centralnega tajništva. Zato predlagamo, da sklene III. skupščina »Delavske zbornice za Slovenijo«, da se izvoli posebna komisija, ki naj prouči celotno delovanje centralnega tajništva ter obenem predlaga nov, boljši in cenejši ustroj tega tajništva. Komisija mora dokončati svojo nalogo najkasneje do 15. aprila 1927.
6. Kljub jasnim določbam zakona o zavarovanju delavcev, še ni izdan zakon o zavarovanju za slučaj starosti, onemoglosti in (smrti, za|o predlaga
»Klub krščanskih socialistov Delavske zbornice«, da sklene III. skupščina »Delavske zbornice za Slovenijo« sledečo resolucijo, katera naj se pošlje ministrstvu za socialno politiko: »V smislu § 209. zakona o zavarovanju delavcev, bi moralo biti zavarovanje za onemoglost, starost in smrt izvršeno najkasneje do 1. julija 1925. Zakon se ni izpolnil. Vsled tega prosi III. skupščina »Delavske zbornice za Slovenijo« ministrstvo za socialno politiko, da ukrene potrebne korake, da se to zavarovanja čimprej izvede.
7. Izkušnje so pokazale, da je današnji centralistični ustroj okrožnih uradov za zavarovanje delavcev pogrešen. Vsled tega predlaga »Klub krščanskih socialistov Delavske zbornice« sledečo resolucijo: »III. skupščina »Delavske zbornice za Slovenijo« stoji na stališču, da je centralistični ustroj delavskega zavarovanja škodljiv zdravemu razvoju zavarovanja. Potrebno je nujno izboljšanje v samoupravnem smislu. Skupščina prosi ministrstvo za socialno politiko, da bi upoštevalo to resolucijo in izvedlo izpremembo ustroja našega socialnega zavarovanja v sporazumu z »Delavsko zbornico za Slovenijo«.
8. Klub krščanskih socialistov »Delavske zbornice« stoji na stališču, da se mora iz delavskih prispevkov nabrani denar za Borze dela uporabiti v prid brezposelnega delavstva. Smo pa mnenja, da bi se uporabil najbolj uspešno in produktivno, če bi se večji del namenil za zidavo stanovanjskih delavskih hišic. Predlagamo, da to stališče osvoji
III.	skupščina »Delavske zbornice za Slovenijo« ift ga sporoči ministrstvu za socialno politiko.
9. »Klub krščanskih socialistov Del. zbornice« predlaga, da sklene III. skupščina »Delavske zbornice za Slovenijo« sledečo resolucijo: »Ministrstvo za socialno politiko je v letu 1926. predložilo narodni skupščini v uzakonitev samo 12 mednarodnih konvencij dela, dočim je naslednjih osem poslalo narodni skupščini le v vednost, nadaljnjih treh pa niti v vednost. Ker so med enajstimi omenjenimi konvencijami nekatere vitalnega pomena za delavstvo predvsem konvencija^ o osemurnem delavniku; konvencija o prepovedi, da se uporablja v slikarstvu le 2 odstot. svinčeno belilo; konvencija, da se glede socialnega zavarovanja zenači poljedelsko delavstvo z ostalim ročnim delavstvom; konvencija o nadzorstvu na izseljeniških ladjah, opozarja 'III. skupščina »Delavske zbornice za Slovenijo« minl-st|rstvo za socialno politiko, prizadeto celokupnemu delavstvu v naši državi in prosi, da stori naslovljeno ministrstvo primerne korake da se ta krivica popravi in da se vse konvencije, katere je dosedaj predložil naši vladi mednarodni urad dela, in ki so merodajne za delovne razmere in delo v naši državi, uzakonijo.
10. Klub krščanskih socialistov »De lavske zbornice« predlaga III. skupščini »Delavske zbornice za Slovenijo«, da sprejme sledečo resolucijo: »V smislu § 6. zakona o zaščiti delavcev, hi moralo ministrstvo za socialno politiko izdati razne uredbe o delovnem času v trgovskih in obrtnih podjetjih. Dosedaj še ni izdal noben minister nobene tozadevne uredbe,, kar ima zfi posledico izkoriščanje osebja od strani delodajalcev in razne spore. Da se zabrani nadaljnji tak nezdrav položaj, naproša III. skupščina »Delavske zbornice za Slovenijo« ministrstvo za socialno politiko, da izda čimprej pravilnike o delovnem času v imenovanih podjetjih.
11. Klub krščanskih socialistov »Delavske zbornice« predlaga, da sklene III. skupščina »Delavske zbornice za Slovenijo«, opozoriti ministrstvo za socialno politiko na škodljivo poslovanje privatnih posredovalnic za delo predvsem
posredovalnic za služkinje v mestih, ki dobavljajo z dežele kmetske moči v mesta, kjer živi mnogo hišno-gospodinj-skih poslov brez dela. Z ozirom na to naj III. skupščina »Delavske zbornice za Slovenijo« sklene zaprositi ministrstvo za socialno politiko, da prepove vse druge privatne posredovalnice dela, razen onih strokovnih organizacij.
12. Klub krščanskih socialistov »Del. zbornici« je mnenja, da ravno nadurno in akordno delo najbolj povzroča in pospešuje brezposelnost. Zato predlaga, da sklene III. skupščina »Delavske zbornice za Slovenijo« zaprositi ministrstvo za socialno politiko, da do nadaljnjega, dokler se brezposelnost v državi ne odpravi, prepove v industrijskih in obrtnih podjetjih vsako nadurno in akordno delo, ki ni nujno potrebno z ozirom na elementarne nezgoide ali vezano na značaj dela. Potrebo talkega nadurnega dela naj ugotovi Inšpekcija dela v sporazumu z »Delavsko zbornico«, zastopniki podjetja in obratnimi zaupniki.
13. »Klub krščanskih socialistov Del. zbornice« predlaga, da sklene III. skupščina »Delavske zbornice za Slovenijo« zaprosijo ministrstvo za socialno politiko, da ukrene potrebno, da dobi »Po-selski red«, veljaven za Slovenijo, kazensko sankcije in se razširi na vso državo.
14. Ker se dogaja, da uprava monopolov ne predlaga svojih pravilnikov, ki se tičejo delavstva v izjavo »Delavskim zbornicam« v simislu zakona o zaščiti delavcev, predlaga »Klub krščanskih socialistov Delavsk^ zbornice«, da sklene III. skupščina »Delavske zbornice ža Slovenijo«, opozoriti na to dejstvo ministrstvo za socialno politiko, ki naj tako postopanje uprave monopolov odnosno finančnega ministra prepreči.
15. Ker je delovni čas v kavarnah, hotelih in restavracijah tako urejen, da se ti uslužbenci najhuje telesno izrabljajo ter so gmotno zelo odvisni od napitnin, ki jih prostovoljno dajejo gostje, predlaga »Klub krščanskih socialistov Delavske zbornice«, da izvoli III. skupščina »Delavske zbornice za Slovenijo« komisijo, ki bo to pereče vprašanje preštudirala in sestavila v najkrajšem času predlog ministrstvu za socialno politiko, kako naj se nesocialne in težke gmotne razmere uslužbencev v omenjenih podjetjih pravično uredijo in izboljšajo.
16. Nad dve tretjini hišno gospodinjskih poslov je leta 1926. plačalo davek na telesno delo samo zato, ker so gospodarji napačno prijavili njihove prejemke, ne upoštevajoč eksistenčnega minimuma in nadurnega dela, ki ga hišno-gospodinjski posli vrše. Potrebno je, da se ta! krivica popravi generalno, ker je izključeno, da bi se uvedle akcije za poediinke. Z ozirom na to predlaga »Klub krščanskih socialistov Delavske zbornice«, da III. skupščina »Delavske zbornice za Slovenijo« sklene sledeči sklep: »Upravnemu odboru »Delavske zbornice«, se naroča, da nemudoma uvede učinkovito akcije za odpis, odn. za povračilo že plačanih davkov na telesno delo za vse hišno-gospodinjske posle v območju zbornice.
Predloge k proračunu in ostalim točkam dnevnega reda bo stavil klub krščanskih socialistov prihodnje dni.
Nekai podatkov o konvencijah.
('Dalje.)
Dosedaj je bilo devet konferenc Mednarodnega urada dela in sicer: Leta 1919. v Vašingtonu; leta 1920. v Genovi ter v Ženevi leta 1921|., 1022., 1928., 1924., 1925. in osma ter deveta v letu 1926.
Na teh konferencah je bilo sklenjenih 22 konvencij ter prednačrt ene konven-
cije. Po vsebini se dele konvencije takole:
I
I.	Konvencija o brezposelnosti.
V vsaki državi naj bi se osnovale pod nadzorstvom državne oblasti brezplačne posredovalnice za delo; poleg tega naj bi 'se tudi izvedlo zavarovanje za slučaj brezposelnosti.
II.	Konvencija o zaposlovanju žensk pred in po porodu.
Ta konvencija odrejuje, da ne sme biti žena zaposlena v industrijskih, trgovskih in prometnih podjetjih 6 tednov pred in 6 tednov po porodu. Taka žena ima tudi pravico do brezplačne ba-biške in zdravniške pomoči ter do zdravil. Delodajalec ji ne sme v tem času odpovedati službo, ampak ji mora dovoliti brezplačen dopust.
III. Konvencija o nočnem delu žensk.
Ženske osebe, zaposlene v industriji, morajo imeti najmanj 1)1 urni nedeljeni nočni počitek.
IV. Konvencija o določitvi najnižje starosti, izpod katere ne smejo biti sprejeti otroci na delo v industrijskih podjetjih.
Otroci izpod 14 let ne smejo biti zaposleni v industrijskih podjetjih niti v javnih niti v privatnih.
V. Konvencija o nočnem delu otrok v
industrijskih podjetjih.
Ta konvencija predvideva, da ne smejo biti otroci izpod 18 let zaposleni v nočnem delu in sicer mora trajati nočni počitek najmanj 11 ur.
VI. Konvencija o določitvi starosti, v kateri smejo biti sprejeti otroci v službo
na ladje.
Otroci izpod 14 let starosti ne smejo biti sprejeti v službo na pomorskih ladjah. V svrho uradne kontrole, med katero morajo biti osebe izpod 16 let starosti naznačene po rojstnih letih.
VII. Konvencija o tedenskem počitku v
industrijskih podjetjih.
Celokupno osebje v kateremkoli podjetju mora imeti na teden 24 urni nepretrgani odih.
Jugoslovanska s
Iz glavnega tajništva. Zapisnik zadnje plenarne seje JSZ se pošlje zvezam in večjim skupinam prihodnje dni. Poši-ljatev se je vsled silno narastlega dela zakasnila. Da bo mogoče predloge in sklepe zvezam dobro proučiti in pripraviti ao prihodnjih obč. zborov zveze spremembo pravil, naj se pred aprilom t. 1. ne vrši noben občni zbor naših zvez. V smislu sklepa plenarne seje morajo zveze v roku B tednov predloge o reorganizaciji proučiti in staviti JSZ svoje eventuelne nasvete. — Opozarjamo zveze in skupine na izvršitev naročil v okrožnici glede naročnikov » Pravice« in prispevkov za tiskovni sklad.
Jugoslovanska strokovna zveza je po zaslišanju zastopnikov »Prometne zveze« v Mariboru in Ljubljani sestavila predloge na Jugoslovanski klub za zboljšanje določil »Pravilnika za proste in režijske vožnje nenasta vij enega osebja, provizionistov in miloščinarjev«, ki so bili dosedaj pred ostafimi prikrajšani. Upamo, da se bo posrečilo Jugoslovanskemu klubu doseči uspeh. — Dalje je predlagala Jugoslovanska strok, zveza, da se zopet uvede v uradih ljubljanske železniške direkcije neprekinjeni delovni čas, ker je tako delo uspešnejše in ceneje kot razdeljeno. S tem bi bilo tudi uradništvu zelo ustreženo.
Zveza tovarniškega delavstva.
Jesenice. Skupina SZTD na Jesenicah bo priredila dne 2. marca oib polosmih v Kat. del. domu na Saivi strokovni sestanek z sledečim dnevnim redom:
1. Delovni program v bodočem letu;
2. poročilo o seji v oblastni skupščini, poroča tov. Arnež; 3. .potreba razširitve našega časopisja, poroča g. kaplan Kraš-na; 4. poročilo krajevne skupščine Brat. skladnice; 5. slučajnosti. — Skupina bo uvedla z mesecem marcom vsako nedeljo in praznik uradne ure od 9—11 dopoldne. Samo v teh uradnih urah se bodo dajale informacije članom in somišljenikom v vseh zadevah naj si bo Brat. skladnice, Del. zbornice, v zadevah tovarne, kakor tudi vse vloge in prošnje.
VIII. Konvencija o določitvi najnižje starosti, izpod kaitere ne smejo biti sprejeti mladoletni na delo na ladje kot
skladiščniki ali kurjači.
Vsaki osebi, ki še ni izpolnila 18 let, je zabranjen sprejem na delo na ladjah v naslovu označenem značaju.
IX. Konvencija o obveznem zdravniškem pregledu otrok in mladoletnih, ki
so zaposleni na ladjah.
Otroci in mladoletni izpod 18 let starosti smejo biti sprejeti na delo na ladjah le v tem slučaju, če so prinesli potrdilo uradnega zdravnika, da so sposobni za tako službo.
Podaljšati se sme zaposlitev na ladjah le, če ponovni zdravniški pregled ugotovi še nadaljnjo sposobnost za pomorsko delo.
X. Konvencija o odškodnini v slučaju
nezgode pri delu.
Vsak član Mednarodnega urada dela se zaveže, da zagotovi žrtvam nezgode pri delu odškodnino, najmanj v obliki in višini, ki jo predvideva ta konferenca.
Zakon o zavarovanju zoper nezgode se mora raztegniti v vsaki državi članici na delavce, nameščence in vajence.
Poleg odškodnine morajo imeti ponesrečeni tudi pravico do zdravljenja, do protez in drugih ortopedičnih pripomočkov.
XI. Konvencija o odškodnini vsled poklicnih obolenj.
Vsak član Mednarodnega urada dela se zaveže, da bo potom zakona zasigural odškodnino tistim delavcem, ki obole na posledicah svojega poklica. Odškodnina se določuje po načelih odškodnine v slučaju nezgode. V členu 2. so našteti poklici, ki spadajo med one nevarne poklice, ki povzročajo zastrupljenja ali obolenja.
XII. Konvencija o enakem postopanju v slučaju nezgode napram tujim in domačim delavcem.
Vsak član se zaveže, da bo dajal v slučaju nezgode tujim delavcem iste ugodnosti kakor domačim. Lahko pa sklenejo posamezne države članice v tem pogledu še posebne dogovore.
trokovna zveza.
Podrobnejše o tem na sestanku, zato udeležba dolžnost! — Za odbor: PukšiČ Alojz, preds.
Zveza tobačnega delavstva.
Gospod veliki župan ljubljanske oblasti je poslal dne 18. februarja 1927 pod štev. 762 glavnemu tajništvu Jugoslov. strokovne zveze naslednje poročilo: »Dne 10. decembra 1926 se je zglasila pri meni pod vodstvom zastopnika naslovljenega glalvnega tajništva deputa-cija delavstva tobačne tovarne v Ljubljani, ki me je ob vročitvi vloge, ki jo je to delavstvo odposlalo na upravo Državnih monopolov v Belgradu, naprosila, da zainteresiram o slabem prekarnem gmotnem položaju tega delavstva centralne oblasti in jih naprosim za pomoč v prilog upravičenih prošenj in teženj tega delavstva. V smislu prošnje, ki mi jo je izročila depultacija, sem informiral v obširnem poročilu o položaju tobačnega delavstva v Ljubljani v prvi vrstt ministrstvo za finance, za socialno politiko in za notranje posle ter obenem naprosil ta ministrstva, da ugodijo, odn. s svoje strani zavzamejo za to, da se s primernim novim pravilnikom izboljša izredno slab materielni položaj tega delavstva, to je, da se temu delavstvu v smislu njegove spomenice na upravo tobačnih monopolov primemo zvišajo plače in pokojnine. Na ta svoja poročila sem prejel od ministrstva za notranje posle oddelka za Slovenijo pod Sl. št. 440 z dne 2. februarja t. 1. obvestilo, da je pravilnik o reguliranju provizij odnosno draginjskih doklad profisioniranega delavstva v tobačni toviami sedaj v razpravi pri ministrstvu financ in da je pričakovatti, da bo ta pravilnik odobren od strani gospoda ministra financ. To mi je čast sporočiti naslovu s prošnjo, da izvolite o tem obvestiti tudi zastopnika tobačnega delavstva v Ljubljani. Veliki župan BaMč.« To sporočamo v vednost tobačnemu delavstvu, v ostalem je pa bilo delavstvo itak informirano na zadnjem shodu v Mestnem domu od delegatov, ki so se v zadevah zahtev tobač-
nega delavstva mudili v Belgradu. Prav je, da se dela in pritiska od vseh strani in to bomo, pa tudi moramo, dokler ne dosežemo končno uspehov. Važnost strokovnih organizacij se je pri tej akciji zopet pokazala, kajti kdo naj se briga za delavstvo, ako se ne bi strokovne organizacije.
Zveza papirniškega delavstva.
Iz kabineta ministrstva za soc. politiko je prejela Jug. strokovna zveza naslednje pismo: Z ozirom na Vaše pismo v zadevi papirnice Vevče mi je čast po naročilu gosp. ministra obvestiti Vas, da se je takoj po prejemu pisma brzojavno naročilo Inšpekciji dela v zadevi intervenirat. Istočasno se je ekspresno naročilo, da se poroča, ali ima tovarna dovoljenje za čezurno delo in od koga. Toliko v vednost. Z odličnim spoštovanjem Dragotin Golia. — O stvari smo že zadnjič poročali. Na Inšpekciji dela je sedaj, da izvrši svojo nalogo dosledno. Cas je že, da se delovne razmere v papirnicah enkrat prav urede, 'kajti ne gre, da bi eni delali 14 in 16 ur, dočim bi drugi morali radi tega na cesto. Kako se bo inšpekcija v Vevčah izvršila bomo poročali, iker hočemo stvar dobro zasledovati. Jugoslov. strok, zveza hoče načeti še več odprtih vprašanj pri papirnicah, ki spadajo zaenkrat še pred zaupna zborovanja. Nikdar pa naj papirniško delavstvo ne pozabi, da je končno naš uspeh pa le odvisen od močne in enotne strokovne organizacije, tudi če imamo sedaj ministra, ki čuti, misli in dela pošteno in tako kot mora delati delavski minister. Zato v Zvezo vs« papirniško delavstvo, vsak pa mora biti tudi naročnik svoje »Pravice«.
Strokovna zveza rudarjev.
Zagorje ob Savi. Dne 6. marca se bo vršil v dvorani Zadružnega doma občni zbor Strok, zveze rudarjev. Začetek ob treli popoldan. Na občni zbor bo prišel Hudi urednik našega lista. Naj ta dan ne izostane nobeden izmed članov, ker se bodo pretresale važne zadeve. Vabljeni so pa tudi drugi prijatelji delavskega pokreta.
Kisovec pri Zagorju. Pri nas so nesreče na dnevnem redu. Da je toliko nesreč, je kriva uprava rudnika. Čudno se nam zdi, da se za vse te stvari rudarsko glavarstvo ne zmeni. Kot zvemo sestavlja zapisnike o nesrečah g. inže-ner sam in ne rudarsko glavarstvo. Ra-zume se, da bo g. inžener tako naredil, da bo zanj in za TPD prav. Kisovški irudarji pozivamo rudarsko oblast, da napravi enkrat konec tem nesrečam. Naj blagovoli ogledati si varnostne naprave v jamah, toda ne v spremstvu g. oforatovodij. Dokler bodo gospodje iz rudarskega glavarstva poprej napovedovali družbi svoj prihod, bodo seveda našle razne komisije vse v najlepšem redu. Prosimo torej, da se naši nasveti upoštevajo, ker mi ne moremo več molčati. Ce so naša življenja vredna vsaj še en sam dinar, poglejte in presodite delo naše rudniške uprave!
Viničarji.
Gor. Radgona. Dne 20. februarja se je vršil v prostorih tukajšnje posojilnice sestanek viničarjev iz okolice Gor. Radgone. Udeležba je bila mnogoštevilna. Govoril je viničar tov. P. Rozman kot zastopnik centrale viničarske zveze. Poročilo o pomenu organizacije in o koristih katere imamo le od organizacije, so navzoči z velikim zanimanjem zasledovali. Pozivu za vsitop v organizacijo so se skoraj vsi odzvali. Pristopilo je takoj 63 članov. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki je prevzel nalogo, voditi vsa dela za ustanovitev skupine. Pričakovati je v najkrajšem času močno skupino, predvsem pa velikansko Vudeležbo na prihodnjem ustanovnem občnem zboru. Zopet se je storil velik korak naprej1, naprej proti cilju združitve vseh viničarjev v en tabor. Živeli zavedni viničarji!
Vsem strokovnim organizacijam.
Od OUZD smo prejeli:
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opaža, da se v posameznih obratih nezgode znatno množijo. Vzrok ne leži toliko v pomanjkljivih varnostnih napravah, kakor pa v neprevidnosti de-
lavcev. Večkrat imajo na razpolago zaščitna sredstva pa se jih ne poslužujejo ipri delu in tako nastajajo nezgode, k' bi se mogle z lahkoto preprečiti. Da okrožni urad podrobneje seznani delavske zaupnike, preddelavce in funkcijo-narje strokovnih organizacij z nalogami in koristmi preventivnega zavarovanja, t. j. preprečevanja nezgod in obolenj, bo priredil v nedeljo, dne 6. marca, ob desetih dopoldne v svoji dvorani na Miklošičevi cesti 20, pritličje, predavanje:
1. o pomenu zdravstvenih in varnostnih naprav v obratih za preprečevanje nezgod in obolenj;
2. o obratni higijeni in interesu delodajalcev ter občin na zdravstvenih napravah;
3. o vplivu pomanjkljivih naprav na nezgodne slučaje. Kakšne nezgode nastajajo, kako in zakaj.
Političen pregled.
Pretekli teden je ipolitično življenje poteklo mimo. Skupščina je do sobote razpravljala o proračunu. Potem so se poslanci razšli po vsej državi, da se skupno s poslanci oblastnih skupščin dogovore o delovanju novih skupščin, ki so se sestale v sredo, 23. februarja.
Slovenci v Hali j L
Slovenska duhovščina preživlja v Italiji težke trenutke. Tržaški »Popolo di Trieste« na ostuden način napada slovensko duhovščino in jo s prostaškimi psovkami zmerja. Nad njo kliče faši-stovske nasilniže in fašistično vlado, naj se odločno in trdno zavzameta proti protifašističnemu in protiitalijanskemu intrigranju slovenskih duhovnikov.
Društveno življenje je med Slovenci v Italiji popolnoma zatrto. Prepovedujejo se prireditve. Policijska oblastva šikanirajo društva in izvršujejo preiskave pri društvenih odbornikih. Razentega se fašisti poslužujejo najnižjdh sredstev, da lahko pritiskajo na naša društva. Mažejo si lastne plakate, trgajo lastne zastave, nato pa to zvračajo na Slovence. Ko pa pride stvar pred sodišče, se vedno izkaže nedolžnost Slovencev.
Tudi pisemska tajnost v Italiji ni preveč zajamčena. Društvena pisma poštni uradniki svojevoljno odpirajo in izročajo fašističnim organizacijam. Na podlagi teh pisem očitajo fašisti članom proti-državno propagando. Te že itak neznosne razmere še poostrujejo slovenski odpadniki.
Sedanji fašistični režim v Italiji gre do največje podrobnosti za tem, da popolnoma onemogoči vsako kulturno življenje Slovencev in Slovanov sploh, ki so pod Italijo.
Organizacija služkinj.
Najpozneje in najslabše so se pričele strokovno organizirati služkinje v mestih, medtem ko služkinje in dekle p« deželi še danes ne poznajo strokovne organizacije. Ta sloj spada med družabne skupine, ki so navidez najmanj pomembne. Njih socialni položaj ni bog-vekaj lep in prijeten. V gmotnem oziru doživljajo težke ure. Tudi njim se je boriti* težko boriiti za obstanek.
Ako malo globlje pregledamo delo, posle in opravke, ki jih izvršujejo služkinje, zlasti v mestu, se pred nami od-katerem se giblje služkinja in v katerem ona udejstvuje svoje dušo in svojo osebnost.
Služkinja opravlja predvsem najenostavnejša dela, ki pač nikomur niso ljuba, o katerih velja v povprečnem vzgojeslovju, da služijo, ne morda v čast ampak nasprotno kot kazen. Marši-kaka maiti zagrozi svojemu otroku, da bo moral opraviti delo, ki ga sicer vrši služkinja.
Poleg tega opravlja služkinja posel čuvarja otrok. Gospodinji je tovarišica skoro ves dan. Ne samo v delu, ampak tudi v razgovoru, zabavi, razmotrivanju dnevnih dogodkov, vzgoji otrok. Služkinja je gospodinji trajna družica v veselih, žalostnih ,razburljivih in podobnih dogodkih. Ona ve in pozna vse podrobnosti infimnega družinskega življenja-Služkinja je priča vsakdanjega življenja v družini. Ona sliši družinske prepire. Njej potoži gospodinja čez sosede, sorodnike, moža itd. Sploh, razmerje med gospodinjo in gospodarjem na eni strani in služkinjo na drugi strani je povečini bolj ali manj tesno, prisrčno oziroma hladno.
To razmerje v oblikah, kakor so navedene zgoraj, jasno kažejo, da je treba osebnosti služkinje posvetiti veliko pozornost. Ne gospodinji, ne gospodarju ni yseeno, kakšno služkinjo ima. Služkinja lrna dostop v jedilno shrambo, v omaro Za obleko, perilo itd., pri nakupovanju na trgu opravlja s tujim denarjem. Služkinja prva pozdravi in sprejme prijatelje obiskovalce. V odsotnosti daje informacije o svojih delodajalcih.
Služkinji se stavljajo velike naloge. Njen delokrog je obsežen. Pomembna je njena vloga, ko kot ženska s prirojeno živahnostjo, rahločutnostjo, prisrčnostjo blaži in poravnava spor zakoncev, ko s Svojo nasajenostjo, blebetavostjo in razkritostjo čuvstev razdvaja rodbino med seboj in sosedi.
Brezdvoina je imel dr. Janez Krek pred očmi vsa ta dejstva, ko se je s tako zilavostjo zavzel za organizacijo služkinj. Videl je vse to. Videl je pa tudi pota, Po katerih hodijo služkinje. Dobro je poznal razmere in dobro videl vse rak-rane, vsled kaiterih trpi ta sloj. Le po smotreni strokovni organizaciji služkinj je mogoče doseči dostojno življenje, obvarovati dekleta pred zablodami, dvigniti in usposobljati jih za naloge, ld jih jun stavi položaj njihove službe. Dvigniti izobrazbo , zave st, krepkost, voljo služkinje, se pravi zboljšaiti njih položaj, njih razmerje do delodajalcev in dati vplivu na delodajalčevo družinsko življenje tisto obeležje in tisto smer, ki si jo katoliška Cerkev želi v življenju vsake družine.
Služkinja je vzgojiteljica otrok skoro do 10. do 14. leta, morda še dalje. Kakršno duševnost ima, takšno vloži in Vfepi otroku. Služkinja otroka oblači, hrani, zabava, uči, kaznuje, hvali, graja, n»u dela družbo, mu izbira družbo, kploh mu nudi velik del njegove duševne hrane in opravlja važna vzgojna dela, za katera stavljamo materam vendar tolikšne zahteve. V vsem slovstvu, ki se peča z vzgojeslovjem, so desetine in desetine strani polne nasvetov, predvsem materi. Tisti pa, ki bi jih bila najbolj potrebna — služkinji — jih ne nudijo ali vsaj ne dajejo prilike, da se jih navzame.
Kakršna pač pride služkinja z doma, v kakršno družbo zaide, kakršni vplivi ^a njo močneje delujejo, takšna duševnost se v njej razvije.
Kaikšni so ti vplivi? Dokaj slikoviti in yečinoma ne preveč zaividanja vredni. Znane so zgodbe o vojakih in služkinjah, 0 služkinjah, ki vsak teden menjajo gospodinjo, katerih se ob odhodu iz službe Primejo delodajalčeve stvari itd. itd.
Po tem razmišljevanju umevamo pomembnost in važnost Krekove zamisli organizacije služkinj, v kateri naj služkinja najde ne samo zatočišče v težavam položaju, marveč naj se tam tudi v zgoji za tisto visoko nalogo, ki jo mora v družini opravljati.
V zgornjem je bila prišla predvsem tista vrsta služkinj, ki imajo ozek in Prisrčen stik z družino, pri kateri sluzijo. Te vrste služkinj je tudi največ. Med posle služkinje spadajo tudi kuharice, natakarice, pospraivljalke sob, nastavljenke po trgovinah, snažilke stanovanj, perice, hišnice itd. Tudi te se •niajo boriti z življenjskimi težavami in tudi te spadajo v organizacijo služkinj.
Cela vrsta zavodov je, ki se pečajo s Posredovanjem za službe. O nekaterih slišimo pohvale, o drugih pritožbe.-Mnoge imajo opravka z oblastmi, sem spada tudi najžalostnejše poglavje člo-veŠke. družbe: trgovina z dekleti. V posredovalnicah se često izrablja službo ženski svet, daje se mu prilika, da se zgublja v zablode. Marsikje se ‘fezvestno pahne v nesrečo cela vrsta ^ladih ljudi, ki, namesto da bi postali dobrotvorni člani človeške družbe, postanejo žrtve brezvestnih.
V teh kratkih obrisih je zarisano obširno polje, na katerem mora svoj blai-Kodejni vpliv pokazati Krekova zamisel 0rganizacije služkinj.
Moč delavstva v Združenih državah.
... delavske banke v Ameriki, ki so zabele šele pred nekako šestimi leti, so j® zelo izkazale. Koncem 1. 1926. jih je '0 že 37. Nadzirajo jih izključno le jokovne organizacije in razpolagajo ^Pno s kapitalom preko 120 milijonov otarjev. Strokovne organizacije v Ame-
riki so v zadnjem času razveseljivo narasle. N. pr. 17 strokovnih organizacij stavbne industrije — v tej panogi je vsega skupaj organiziranih 979.000 delavcev — je izkazalo v zadnjem letu dotok 70.000 članov. To številčno napredovanje bo gotovo koristilo tudi njihovi finančni moči.
* * *
Učimo se od ameriškega delavstva. Dasi so naše gospodarske razmere neprimerno slabše, vendar — začeti je treba. Zato v vsako delavsko kolonijo »Delavsko hranilnico in posojilnico«. Delavstvo inora razpolagati samo s svojim denarjem. — Vsa pojasnila in navodila se dobijo v Ljubljani, Stari trg 2-1. vsak dan dopoldne in popoldne.
Tedenske novice.
Plenarna seja Delavske zbornice za Slovenijo, ki je bila določena na to nedeljo, se je preložila na dan 19. marca.
Skupščina Konzumnega društva v Rajheniburgu (Društveni dom) se bo vršila v nedeljo, in s.cer ne dopoldne, ampak po prvi sv. maši ob polosmih.
Delavska zbornica bo priredila dne 27. februarja ob 9 dopoldne v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti javno predavanje. Predaval bo tajnik Mednarodnega urada dela v Ženevi g. Živko Topalovič. Predmet predavanja bo: Organizacija in delovanje Mednarodnega urada dela. Ker je snov predavanja zelo važna, poživljamo vse naše somišljenike, da se vsi udeleže tega predavanja. Vstop je prost, dvorana bo zakurjena.
Zdravniška pomoč pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je uvedel stalne zdravniške nadpreglede ,da s tem na eni strani ščiti uradove zdravnike pred pritožbami s strani članov, da' so bili kljub bolezni spoznani delazmož-nim, na drugi strani pa tudi interese članov v slučaju upravičenih pritožb. Vsak član, ki misli, da se mu s strani lečečegal zdravnika godi krivica, naj torej prosi za zdravniški nadpregled in tamkalj sporoči svoje pritožbe. Če pa misli, da mu je tudi zdravniški nadpregled storil krivico, tedaj se ima takoj po nadpregledu pritožiti v pisarni pristojne ekspoziture ,da more urad odrediti pregled potom posebne zdravniške komisije. Zaradi tega opozarja okrožni urad svoje člane, da odslej različnih naknadnih pritožb ali izgovorov ne bo upošteval, še manj pa bode članom po-'vračal stroške za adravniško pomoč, ki jo bodo iskali pri neuradovih zdravnikih, če ne bo podana nevarnost v od-logju, kakor h. pr. pri zastrupljenjih, težkih nezgodah, krvavitvah itd. Pa tudi v takih slučajih je obolenje nemudoma javiti in zaprositi, da nadaljnjo pomoč nudi uradov zdravnik.
Nepotrebno kolkovanje. Številni delodajalci in tudi delojemalci kolkujejo svoje vloge na Okrožni urad rza .zavarovanje delavcev ali na Osrednji urad. To ni potrebno, kajti po § 189. zakona o zavarovanju delavcev so vse vloge oproščene taks vseh vrst.
Strokovna zveza javnih nameščencev v Ljubljani se iskreno zahvaljuje vsem cet\j. Itvrdkam za darovane dobitke, kakor tudi vsem članom in prijateljem, ki so z navdušenjem sodelovali in pripomogli k naši dobro uspeli veselici, ki se je vršila dne 5. februarja v prostorih I. del. konz. društva, Kongresni trg 2.
Člani organizacije javnih nameščencev, somišljenikov SLS, ki še niso poravnali članarine za 1. 1926. se prosijo, da to store nemudoma dne 21. maja 1926 poslane položnice, ali osebno y društveni pisarni ali pa1 o priliki sej ki se vrši vsakih 14 dni v kleti I. del. konz. društva, Kongresni trg 2 ob 20; prihodnja seja bo v soboto 26. t. m. One člane, ki hi ne poravnali članarine do
5.	marca, smo primorani črtati. Prosimo in pričakujemo, da se bodete odzvali našemu pozivu, ker le v združenem delovanju si bomo izvojevali svoje pravice. — Odbor.
Pred vojno je pri nas vsaka gospodinja kuhala rženo kavo bodisi samo ali kot pridatek. Danes jo lahko zopet uporablja, ker dobi v vsaki trgovini pravo Ziko, ki nudi po izjavi zdravnikov najprimernejši zajutrek za otroke in od-rastle.
Film o Fordovih tovarnah. V ponedeljek, 26. februarja, ob polosmih zvečer bo prosvetni odsek Del. .zbornice predvajal v Mestnem domu film, ki kaže vse delo v znanih Fordovih tovarnah v Ameriki. Vstopnina 1 Din. Delavci in nameščenci, udeležite se tega predavanja! — Prosvetni odsek Del. zbornice.
Če bi bili mi Slovenci
kot Angleži so vzgojeni,
v vsaki hiši bi sedaj
pil se redno »BUDHHA« čaj!
Za siromašne delavske družine, ki so trpele po jesenski poplavi, je poslala Slovenska Narodna Podporna Jednota v Chicagu večjo vsoto denarja Zadružni banki v Ljubljani (Aleksandrova cesta), da jo razdeli med potrebne. Prizadete delavske družine naj pismeno sporoče sivoje naslove na Zadružno banko v Ljubljani (Aleksandrova c. 5.). Dobro je, če priloži potrdilo županstva o istini-tosti svojih navedb.
Nesreča v Vevčah. Pretekli teden se je v tovarni papirja v Vevčah ponesrečil delavec Anton Zupančič. Med delom ga je zgrabil stroj in ga težko poškodoval po glavi in gornjem telesu. Prepeljali so ga takoj z ljubljanskim rešilnim avtom v deželno bolnico.
Strašna nesreča na Ratitovcu. 501etni Jože Gartner s Torke je šel 18. t. m. s svojim 201etnim sinom Gašperjem sekat drva na Ratitovec proti Prtovču, kjer je stara pot za živino na planine. Ljudje so slišali pok, domov ju ni bilo, zato so ju šli iskat. Oba so dobili mrtva; očetu sta bili roki za pestjo odtrgani in po životu je bil razmesarjen, sin pa je bil ranjen v srce in glavo, oba sta ležala vsak na eni strani steze. O nesreči so ljudje različno govorili, vendar so orožniki na licu mesta ugotovili, da sta v bukovem deblu dobila laško granato, s katero sta tako neprevidno ravnala, da je eksplodirala in oba ubila. Celih pet let je granata, katero so pustili Italijani, čakala, da je vzela življenje človeku, ki je iz svetovne vojne prišel zdrav domov. Oče je bil vdovec in zapušča tri mladoletne hčere.
Nesreča pri predstavi. Med predstavo »Graničarji«, ki se je vršila v nedeljo popoldne v Narodnem domu v Celju, je bil v drugem dejanju po nesrečnem slučaju obstreljen na odru igralec Golob, ki je stal preblizu puške in dobil pri strelu ves naboj smodnika v obraz, tako da mu je bilo izbito in obžgano levo oko ter nosni most strt. Vsled hude poškodbe na očesu ga je celjska bolnica odposlala takoj v ljubljansko deželno bolnico.
Vlak povozil neznanca. V predoru med Trbovljami in Hrastnikom je pretekli teden od srede na četrtek povozil vlak nekega neznanega moža. Kaj je ta človek iskal v tunelu niso mogli ugotoviti.
Pomiloščen. Janez Jarc, ki se je zagovarjal pred ljubljansko poroto radi umora Angele Kopačeve iz Vaš pri Medvodah ter je bil kot znano, obsojen na smrt na vešalih, je bil zadnji večer pred izvršitvijo smrtne obsodbe pomiloščen. Zadnjo soboto je bil obsojen na 20 let težke ječe, poostrene vsako leto na dan umora, dne 2,1. novembra, s postom in trdim ležiščem.
Smrtno ponesrečen rudar. V petek zvečer je bil v trb. rudniku zaposlen 27 letni zavirač Klukej Ivan pri bencinmotorju, s katerim izvažajo premog iz jame. V jamah se nahajajo na več mestih vetrovna vrata, ki imajo namen zrak napeljati po določenih jamah. Ta vrata so v prejšnjih letih odpirali za to postavljeni dečki. Toda sedaj, ko je štedljivost seveda doma tudi pri TPD, morajo odpirati ta vrata vozniki sami. Tako je tudi sedaj smrtno ponesrečeni Klukej šel odpirat vrata, ne da bi ustavil motor, pri tem ga je pa ta pritisnil ob steno in ga usmrtil. Njegov tovariš, ki je vozil pred njim, ga je pozneje dobil mrtvega pri motorju.
Grozen umor. V gozdu med Sv. Miklavžem in Loko pri Hočah so našli truplo neke stare ženice, ki je bila najbrž najprej oropana, potem pa na grozovit način umorjena.. Pri caztelesenju so dognali, da je imela usta zamašena s travo in z listjem, poleg tega v usta zabite tri kline. Na vratu je imela zevajočo rano, pokrito znjenim robcem. Imela je tudi polomljenih več reber ter tudi več drugih večjih telesnih poškodb. Orožniki pridno zasledujejo brezsrčnega zločinca.
Boj z volkom. V vasi Smrčaj je velik volk napadel kmeta Kosta Žuljanoviča. Volk je skočil nanj in razvila se je borba na življenje in smrt. Mož bi bil podlegel, da ni v odločilnem trenotku priskočil na pomoč njegov sosed in z udarcem s kolom volka ubil. Zuljanoviča so odpeljali v bolnico.
Društvo diplomiranih babic svojiim članicam. One članice, ki nimajo nobene položnice več iza plačevanje, naj sporočijo, da se jim nove dopošljejo. Nadalje prosimo, da naj članice, ki žele odgovor na njihova pisma, prilagajo znamke. Neka članica, ki deluje kot okrajna babica že okrog 36 let, nas prosi, da bi posredovali kakšno podporo. Ravno sedaj obravnavajo dunajske babice o takem slučaju. Ena babica, ki deluje že 46 let, je zaprosila za podporo. Zdravnik ji je odgovoril, da postavno nima pravice zahtevati, pač pa smatra občino za tako humanitarno, da ji bo, ako se na isto s prošnjo obrne, gotovo kaj dajala. Pripominjamo, da se hočemo tudi mi zavzeti iza ta slučaj in se bomo obrnili na merodajne faktorje in upamo, da bo ustreženo vsem članicam, ki že delujejo toliko let.
Krekova mladina.
Ljubljana. V nedeljo, dne 13. t. m., se je vršil v prostorih JSZ III. redni občni zbor podružnice ob zelo častni udeležbi članov in članic. Poročila starega odbora so bila sprejeta z odobravanjem na znanje, posebno pohvalo sta zaslužila tov. Hočevar kot predsednik in tov. Ši-šek kot blagajnik iza njuno požrtvovalno in vestno delo. Na predlog nadzorstva je bil podan staremu odboru soglasno absolutorij. Volitve so bile zelo živahne, tudi sicer je bilo opažati veliko zanimanje za resno delo in napredek v našem pokretu. Soglasno so bili izvoljeni sledeči tovariši: Danilo Puc, Marinček A., Ivan šišek, Srečko Peterlin in Hočevar Metod. Z željo, da se osobito v Ljubljani razširi čim večje zanimanje in ugled naši organizaciji je zaključil tov. Rutar dobro uspeli občni zbor.
Ljubljana. V petek, dne 25. t. m., se bo vršilo, v prostorih JSZ, Stari trg 2-1, predavanje za ženske. Predaval bo p. dr. Tominec. Ker je predavanje velevažno, se vabijo vse članice, da se sigurno udeleže predavanja in pripeljejo še svoje prijateljice,-
Sv. Miklavž pri Ormožu. Dramatični odseli naše podružnice bo vprizoril dne 27. februarja t. 1. ob 3 popoldne v društveni dvorani gled. predstavo »Zakleti grad«, romantično igro v petih dejanjih. Vstopnina običajna. Ker je igra nad vse 1 zanimiva, zato vabi odbor uljudno vse k obilni udeležbi.
Dopisi.
Laško. Večina delavcev ve, da so povzročitelji davka na ročno delo SDSarji. Slednji pa bi se radi oprali in prevrnili krivdo na druge. Da pa zadoste popolnoma svojim nameram, so preskrbeli še lepake, katere razdeljujejo zlasti med rudarje. Strašno jih peče davek na ročno delo, ker se ga v vsakem odstavku spominjajo. Gospodje, zakaj pa niste takrat kričali, ko se je o tem davku prvič razpravljalo in ko je zakon o davku na ročno delo podpisal minister Žerjav. V letaku je tudi stavek: »Za delavstvo najvažnejši portfelj je ministrstvo za socialno politiko, katero je zasedel dr. Gosar, izvoljeni poslanec SLS v okraju Laško.« Mi smo že davno vedeli, da je za delavstvo socijalno ministrstvo najvalž-nejše. Vi veste to šele sedaj. Ali takrat, ko so podpirali vlado in ministrovali vaši poslanci, tega niste vedeli? Kdo od vladajočih ministrov se je takrat menil za socialno politiko. Razpravljalo se je le o tem, kako to ministrstvo, ki se je smatralo za nepotrebno, združiti z drugim ministrstvom in ga tako polagoma odpraviti. Da bi ne bilo poslancev SLS, zlasti dr. Gosarja, bi to ministrstvo gotovo izginilo v veliko škodo delavstva. Gospodje okoli SDS, vam ni mar skrb za delavstvo. Vi se bojite Gosarjevih uspehov in to je tisto, kar vas peče. Vas boli, da je socialni minister mož, ki nam daje garancije, da bo storil vse kar se sploh storiti da. Naš poslanec ni iskal ministrstva, pri katerem bi se »za-radilo«, ampak je prevzel ministrstvo, v katerem bo treba delati, kar se tudi bo.
Trbovlje. Pri podjetju Dukič se je zopet pričelo „ reducirati produkcijo premoga, najbrž vsled ogromnih zalog premoga, ki se nahajajo na separaciji. Ako pomislimo, da prekaša sedanja dnevna produkcija v veliki meri produkcijo prejšnjih let in če upoštevamo, da tudi sedanja dnevna oddaja premoga nikakor ne zadostuje za oddajo prejšnjih let (saj znaša dnevno preko 300 vagonov) se moramo čuditi postopanju TPD zlasti pa podjetju Dukič, ki vkljub tej ogromni produkciji izrablja delavstvo z nadurnim delom. Treba bo zlasti pri tem podjetju, kjer trpi delavstvo največjo bedo (zaslužijo povprečno tri dinarje na uro) in je primorano delati nadure, ako se hoče najskromnejše preživeti. Pa ne samo v materijalnem oziru, marveč tudi v zdravstvenem oziru so prilike delavstva pod vsako kritiko. Vsled nadurnega dela izmučeno delavstvo pride blatno in umazano domov v samske barake, kjer ima okrog 150 delavcev eno samo postrežnico, katera pač ne more vzdrževati potrebne snage. Od nadurnega dela izmučeni delavci ne morejo misliti na snago, ker morajo prosti čas, ki jim še preostaja, izrabiti za počitek. V teh razmerah ni čudno, če je pred kratkim nastal v teh barakah tifus. Po našem mnenju leži jedro vseh teh žalostnih razmer v prvi vrsti v nadurnem delu, v drugi vrsti pa v neupoštevanju sanitarnih predpisov od strani podjetja, katero vidi v delavstvu samo poslušen proizvajalni stroj za svoje ogromne dobičke. Potrudili se bomo, da se bodo pri rudniku zlasti pa pri podjetju Dukič točno upoštevale vse določbe zakona o zaščiti delavcev, ker smo .mnenja, da podjetje nima nika-
kega privilegija za preziranja obstoječih zakonskih predpisov.
Za žene in dekleta.
Kako odstraniš sadne madeže? Sadne madeže odstraniš iz perila, če dotično mesto opereš z mlekom ter zmočiš s sal-mi jakom.
Bele madeže na predmetih, ki so barvani z oljnato barvo, odstraniš lahko s pepelom smodk. Pepel zmešaš z vodo v kašo in pomažeš z njo madež, ki ga čez uro nato zbrišeš. Če madež ne izgine, ponovi to še enkrat.
Socialni vestnik.
Atašeji za socialne zadeve pri nemških poslaništvih. Poslanec Ersing je stavil v nemškem parlamentu predlog, da se upostavijo posebni oddelki pri nemških poslaništvih v vseh državah, Ivi bodo proučevali socialne razmere v tisti državi in potem poročali. Delavski minister dr. Brauns se je izjavil, da je predlog vreden pozornosti in da bi ibila ta naprava res potrebna. Zato ga sprejema in se bo proučil, tako da se bo res kmalu uresničil.
Število ratificiranih konvencij. Do-sedaj je bilo v vseh državah sprejetih ‘215 mednarodnih socialnopolitičnih konvencij. 4 od teh so pogojne. V 1. 1926. jih je bilo sprejetih 30.
Razširjajte »Pravico«!
Razno.
Davek na sanice v Italiji. Ministrski svet je odobril in sprejel zakon o uvedbi davka na neoženjene. Davek znaša 35 lir letno m neoženjene v starosti od 25 do 35 let, 50 lir v starosti od 35 do 50 let in 25 lir v starosti od 50 do 65 let. Razen tega se poviša vsem, ki plačujejo ta davek, osebna dohodnina za 25 odstotkov. Davka so oproščeni samo duhovniki, vojaki in osebe, ki se ne smejo ženiti.
Pet milijonov dolarjev za razkritje sredstva zoper raka. Ameriški senator Nerly je vložil zakonski predlog, po katerem naj bi se zasigurala onemu, ki najde sigurno učinkujoče sredstvo zoper raka, od strani države nagrada pet milijonov dolarjev.
Barvane ceste. V Ameriki si lahko privoščijo različne stvari, na katere mi niti misliti ne smerno. Tako so si sedaj poželeli barvanih oest, češ, da dosedanje bele ceste preveč slepijo oko. Poskušali so ceste betonirati rdeče, zeleno in pa tudi rožnato. Avtomobilisti so baje najbolj zadovoljni s cestami rožnate barve. Sicer je pa ta barva za avtomobiliste tudi najbolj prikladna, vsaj ne bo opazil, kdaj bo zavil z barvanega v pravo zelenje.
Velik zvon. V neki angleški livarni so nedavno vlili zvon, ki je po velikosti na desetem mestu vseh zvonov. Tehta 1800 metrskih centov. Visel bo 100 m visoko na veliki trgovski hiši v Filadelfiji v Ameriki. Slišali ga bodo daleč naokoli,
NAJCENEJŠE IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH
FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 3
PODRUŽNICI: TRG TABOR ŠT. 4, BORŠTNIKOV TRG ŠT. 4.
samo če bo vse zdramil, da bi se napotili v dotično trgovsko hišo, je pa drugo vprašanje.
Za kratek čas.
Kavalirstvo, ki se ni posrečilo. Star
kavalir se sprehaja po cesti. Pred seboj zagleda, da neki gospod vsiljivo nagovarja neko damo. Brž stopi k njej in ji ponudi svojo pomoč. Dama se mu vljudno prikloni in mu zarudela zašepeta: »Oh, prosim plačajte moža, on je moj čevljar.«
Kar je res! »Kaj misliš, koliko je ta dama stara?« — »Tega ne ve nihče!« — »Pa pravijo, da so ženske klepetave!«
Slepec. »Zdi se mi, da sem vas v nedeljo videl, da ste brali Slovenca.« — Slepec: »Oh, gospod, nisem bral, samo podobe sem gledal!«
Sedaj pa ve. »Oče, povejte no, kod vodi pot v Šent Vid!« — »Ali veste, kje je velesejem?« — »Ne.« — »Tam morate mimo!«
Skrbi zase. Gost: »Strašno! Kakšna hrana! Meso trdo kot kamen! Prikuha prismojena,! Juha kakor voda! Vino kakor Jesih! Gospod natakar, kako da pri takšni hrani tako dobro izgledate?« — Natakar: »Veste, jaz ne obedujem v tej gostilni!«
Izven mej naše države. »Ali je tvoj mož že pričel delati?« — »Seveda! 2e od včeraj stavka.«
Vrednost denarja: za 1 dolar dobiš
56.75 Dim; za 100 frankov 223 Din; za 100 lir 249.75 Din; za 100 avstrijskih šilingov 801 Din; za 100 čeških kron 168.25 Din; za 100 nemških mark
1348.75 Din.
Pierre L’ Erinite:
lena z zaprtimi ofml.
Iz francoščine prevedel L. S.
17
»Zdaj vidiim jasneje.«
Ludovik drži pismo v zraku med obema rokama :
»Torej naj ga raztrgam .. .?«
»Pa ga dajmo!... Ugotovite: že drugič vas ubogam...«
Ludovik raztrga pismo na štiri kose in jih podla mladenki.
»Poklanjam vam jih, ker so pač ... vaše delo.«
Marija vzame koščke, jih raztrga na drobno in dene ostanke v žep svojega malega predpasnika, edinega, ki ga ima.
»Sežgem jih v kuhinji, ko Melanije ne bo tam.«
»In čeprav je tam! Toda,« nadaljuje Ludovik, »uničenje tega pisma v bistvu ni nobena rešitev... problem ostane isti kot prej. Ah, Marija, vi ste res srečni, Vi...«
»Vi mislite, da sem ,res srečna*.. .?« odvrne Marija z otožnim nasmeškom in se odpravi proti kuhinji, kjer jo čaka vsa mržnja Melanijina.
Enajsto poglavje.
0, ni bilo treba dolgo čakati.
Še isti večer je Marija Durand opazila pri večerji, da jo je gospa Hughe, ki ji je bila sicer zelo naklonjena, nekako sumljivo motrila...
Nemara ji je bila Melanija že kaj omenila^ in Mariji ni bilo težko uganiti, v kakšnem smislu.
Razen tega je bilo v kuhinji mnogo namiga-vanja. Kuharica si je nadela krinko sramežljive stare device, češ, morda se ji more v tem ali onem tudi kaj očitati, vendar je nekaj, česar ji nihče ne more odrekati: njenega dekliškega poštenja. Do-čim druge.,.!
Pri tem pa ni prav niič prikrivala, kam meri z ostjo svojih zgražanj spričo Marije.
Rada je tudi! dodajala, kako jil je bila rajna mati vzor žene in jo oesto opominjala glede na tiste, ki zgledno notranjost zapostavljajo zunanjemu ugajanju, kakršne so navadno služkinje za vse, ki nikoli ne ostanejo dolgo poštene ...
Celestin je ob takih prilikah nudil nedvomne dokaze svoje slabosti. 1
Marija, najsi se je ,še tako> prizadevala, da ničesar ne čuje in ne vidi, je vendar morala vse slišati in vse videti. Čutila se je strašno osamljeno. Zato je' kaj drugi dan pisala pismo gospodu župniku.
... Ona'da prenese vse, tega pa ne. MelanijinO spoštovanje lahko pogreša, nikakor pa da ne more ostati brezbrižna za spoštovanje gospe Hughovet ki je poštena žena. Potem pa da je pretežko poslušati iizvestne stvari v govorjči, v kakršni ni bila odgo-jena. Kako bi se oddahnila, ko bi odšla iz te hiše, ki ji je bila od vsega početka tako sovražna!...
Nekaj dni na to je prejela ta-le odgovor:
Ubožica moja!
Na kar ste naleteli prj Hughovih, temu se niti drugod, četudi bi oblika bila blažja, ne boste mogli izogniti, zlasti dandanes, ko samoljubnost podžiga razredni boj, ki je najbolj odurna socialna formula, kar jih je zli duh kedaj iz-umel.	.	H
Sicer pa strašna stvarnost ostaja slej kot prej neizpre-menjena: Ta čas nimam nobenega drugega mesta, da bi ga vam ponudil, torej vztrajajte!... Vii prihajate iz boljših krogov: pripraviti se morate, da trpite spodaj, ker pač prihajate od zgoraj. Sklep: Izplačajte dolg svojih prednikov, iporavnajte pogumno njihov račun. Le tako se Vam bo prej ali slej posrečilo, da se .povzpnete spet kvišku v svojo sredino. In z božjo pomočjo si boste popravili sami svoj položaj, Vii sami...	J
Marija je ponosno brala to pismo.
Misel, da plačuje račun svojega očeta in svoje matere, ji vlilje nov pogum v zapuščeno srce. Znova se poprime dela, a se izogiblje svojega mladega gospodarja, kjerkoli bi ga utegnila srečati.
Toda Ludovik Hughe se ne meni za Melanijo, in ker prav nič ne sluti položaja, išče še vedno prilike za nemoten razgovor z Marijo. Večkrat se celo oddalji iz salona, da vsaj z besedico pokramlja z Marijo, ko pospravlja v obednici.
Globoko spoštovanje do Marije je v njem vzbudilo tako tankovestnost, da ji nikoli ni več pozvonil, da mu prinese zajtrk v njegovo sobo, kjer bi bil še najpogodnejši prostor za pogovor med štirimi očmi.
Zakaj?
Nekako kot po nagonu spoznava, da mora biti Mariji taka postrežba, če že ne zoprna, vsaj skrajno neljuba, nikar še, da bi ji tam zastavil 'kalkb določno vprašanje. Čimbolj je torej pazil, da je z ničemer ne užali, temibolj neoviranega se je čutil napram njej.
Nekoč pri večerji ga je njegov oče, ki se je čutil bolj utrujenega, spraševal glede vile, ki bi jo
bilo treba vzeti v najem. Ker je bil Ludovik Hughe pri mizi odgovoril 'izbegavajoče, je smatrala Marija za umestno, da posreduje pri svojem mladem gospodarju, čim najde priložnost za to. Le^-ta se ji je kmalu ponudila.
»Saj ste našli neko vilo za svojo Lili?«
»Ne recite: za ,svojo* Lili. So namreč stvari-) za katere bi hoteli, da jih ne bi bili nikoli storili. • I>a, najel sem vilo »Dudeldum« pri ,Uvelih rožicah*.«	• '	;■
»Zakaj bi je ne ponudili svojemu očetu?...«
»Verjemite mi, da sem že mislil na to..., toda to glupo ime ,Dudeldum* me straši... Zdi se mi, da bo moj oče kaj sumil..., da mu ponujam ostanke ... in to ostanke — po kom !...«
»Morda pa ne... In če bo sumil, bo mislil, da je vaša izpreobmitev popolna.«
»Ah, Marija ..., ne manjka vam ničesar drugega kot majcen duhovniški ovratnik, pa bi bili kot naš prijatelj od sv. Frančiška Šaleškega ...«
A mladenka je že odletela liki ptička, ki je vedno na oprezu.
In res ju Melanija oba neutrudno nadzoruje; ne živi več v svojem življenju, živi le še v življenju teh dveh bitij, ki ju neenako mrzi: njeno edino zanimanje je odslej posvetno le temu sovraštvu. Pripravila je sebe in pripravlja gospo Hughe v nekakšno idejno zaverovanost, kakor da sta na svetu samo dve bitji: ona in on ... Marija Durand in Ludovik Hughe, katerih nadzorovanje je poverjeno Njeni Svetosti kuharici Melaniji.
To so ves dolgi dan poročila na poročila.. • zaupne tajnosti na tajnosti... podtikanja brez konca in kraja. Če Marija Durand le za trenutek izgine izpod strogega nadzorstva Melanijinega, je neizbežno na sestanku z Ludovikom Hughom in n® morebiti drugje. Čim spregovori Ludovik Hughe le besedico bolj tiho v kaki sobi, govori, in bilo bi nemožno, da ne bi govoril, besede pregrešne ljubezni Mariji Durand.
Ubogim možganom gospe Hughe ni treba vsega tega opravljanja, da jo napravi kar noro.
Melanija, ki je z ostalimi enostavno osorna in buldogasta, je postala za mlado dekle kar tigra. Če samo pomisli na Marijo Durand, mora pogledati v strop in stisniti pesti... Ne da bi se količkaj brzdala, se prepušča divjemu sovraštvu, odločena, da »požene v zrak« to »punčaro«, ki jo proglaša nasproti vsakomur, kdor hoče slišati, za preve-janko vseh prevejank, vso nadevano z machiavel-skimi lokavostmi.
S0MISL]ENIKI! ali veste, kie ]E VAŠE ZBIRALIŠČE?
V konzutnski kleti v Ljubljani, Kongresni trg 2, dobite poleg dobre postrežbe tudi svoje somišljenike. Tu se točijo izborna vina Osrednje vinarske zadruge.
Za »Jugoslovansko tiskamo«: K. Ceč.
Izdajatelj: Dr. Andrej Gosar.
Urednik: Srečko Žumer.