fteu 45 U liohUnnt, v čc trtcK, dne 25 februarja 1909. Leto imi Velja po poŠti: da celo leto naprej K 26'- sa pol leta 'B' as četrt leta „ en mesec „ 13 — 6-50 220 V upravniStvu: m celo leto naprej K 22 40 sa pol leta „ „ 11-20 p ia četrt leta 5-60 Ufi «n mesec „ „ 1 gc £b oošllj. na dom 20 h na mesec. '^samezne Stev, 10 h. CY HIIEUEP SLOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (7i tirn): za enkrat .... 13 f. za dvakrat.... II „ za trikrat .... 9 , za ve? ko trikrat. . 6 , V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrst? i 26 h. Pri večkratnem o!> lavljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. urr popoldne. Oredništvo I« * Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod tez ----dvorliie nad tiskarno). — Rokopisi sc »e wa?ajo; nefranklrana pisma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■ Vsprejema naročnino, Inseratc ti» reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. ^ Današnja številka obsega 6 strani. Kulturni bo]. Nečuvene so krivice, ki jih Francija prizadeva katoliški Cerkvi in vernikom. Vesti, ki prihajajo zadnji čas iz Francoske, so take, da bi jili komaj verjel. In vendar je tako! Francoska ločitvena postava proglaša za vrhovno načelo v odnosih države do Cerkve svobodo vesti. To je bistvena in temeljna zahteva vsake svobodomiselne države: spoštovati in braniti svobodo vsakega poljubnega naziranja. Ne vere pospeševati, pa je tudi ne pobijati! To izrečno določa tudi francoski zakon glede na državno šolstvo. In v resnici? V moderni Franciji moraš po sili biti brezverec, če ne te disciplinirajo, zapro, preganjajo, zasmehujejo. V nasprotju s postavo so učne knjige za ljudske šole ne samo verstvu sovražne, ampak celo nravno ostudne. Starši morajo vkljub postavno utemeljeni in zajamčeni nevtralnosti šole mirno gledati in dopuščati, da sc njihova deca v šoli otruje. Starši so sklenili obrambene lige in tožili učitelje, ki so, nasprotno duhu in besedilu postave, otroke razkristjanje-vali, in sodišča so Večkrat dala staršem prav. Zato je pa zdai zbornični odsek, v Parizu sklenil da starši učiteljev ne smejo tožiti, ker za šolski pouk ni odgovoren tisti, ki ga deli neposredno, marveč tisti, v čigar imenu se deli: država oziroma prefekt v okraju! Tega torej lahko tožiš! Pa kdo si bo upal prefekta tožiti? V tem je perfklnost postave. Določa sc pa še kazen do dveh let za vsakogar ki bi branil otrokom rabiti od .države potrjene šolske knjige, jih kritiko val ali otrokom vcepljal do njih nasprotstvo! Kakšno jakobinstvo! Dvomimo, cla bi bili Mauri za časa Izabelle Katoliške na Španskem uživali pod nadzorstvom inkvizicije menj pravic, kakor jih danes katoličani v vzor-državi moderne prosvetlje-nosti! In Judom v nekdanji papeževi državi se je tisočkrat boljše godilo kakor katoliškim Francozom na lastni zemlji! 22. t. m. poročajo listi iz Pariza: Župan v Saulieu (Cote - d' Or) je duhovnikom prepovedal opravljati pog-ebe v bogoslužni obleki. Prefekt je to naredbo odobril in več duhovnikov dal na zapisnik, dasi so ti že v prvem slučaju vložili priziv na državni svet in ta zadeve še ni odločil. Škof di jonski, Davolle, je bil prisiljen odrediti, da odslej v Saulieu duhovniki pri pogrebih ne stopijo več iz cerkve in se torej trupla od cerkve dalje brez duhovnika nesejo k večnenui počitku. Deputa-cija prebivalcev je šla k županu, da odredbo prekliče. Zupan pa to stori le, ako duhovniki spremljajo mrliča v popolnoma zaprtem vozu. Rabiuci in pastorji smejo spremljati svoje vernike k grobu umazanim bebastim boncom v Anamu in Končinčini francoska vlada nc prepoveduje budistov-ske mrliče pokopavati, le katoliškemu duhovniku je to odslej zabranjeno. Le v cerkvi sme med štirimi stenami opravljati bogoslužje, in še ta cerkev ni njegova ampak državna last, ki jo lahko republika izpremeni v kinematografsko gledišče, kadar hoče. Torej za to, da nekemu zakotnemu liberalnemu županu v Saulieu ni treba gledati duhovnika v roketu, bir.etu m s svečo, so se morali poroditi Montes-ciuieu, Voltaire, Rosseau, Taine iu drugi ženiji, ki so svet osrečili s svobodno mislijo! Res, vzvišena in epohalna svobodna misel, ki si toliko prizadeva in toliko potov napravi, da zabrani ubogemu duhovniku, živečemu od miloščine, spremljati. v »du-iiovski obleki in s tiho molitvijo mrliča! Ni bilo vredno" truda. Mi srno mislili, da bo ta svobodna misel kaj več narediti-v stanu. Utrdila bo v ljudeh zavest, da- treba spoštovati svobodo vsakogar, uvedla bo enakost in bratstvo, ustvarila novo moralo, opirajočo se na kulturni napredek in samozavestnost človekovo, porodila nadljudi itd. in glej — koliko je napravila peha se in policajsko reglemcntira par revnih kaplanov ter se ubija še z mrliči —. Nadmodrost, modernizem, supcrmoralo zastopajo vaški župani - krčmarji . . . Zarathustra iu Gotama-Buddha, vzor-misleca za Svobodno Misel (Libre Pensee Freier Gedatike Frce Trought — Volna Myšlenka) sta se reinkarnirala v županu iz Saulieuja. trgu, nekoliko večjem kakor Višnjagora . . . Da se taka nasilstva, nevredna naše dobe, ne bodo obdržala, je čisto gotovo, Opozoriti je treba zdai le na to, kako daleč pride ako se res verjame in zaupa sle-pivi svobodomiselnosti. Svobodomiselnost ni nič drugega kakor brezbožnost, svobodna vest pomeni nasilje, svobodni) pre- pričanje protiversko prepričanje, proti-klerikalizem pomeni protikrščanstvo. Zato ni prav nič verjeti slovenskim liberalnim listom, ki zadnji čas zopet slepijo ljudstvo, da niso proti veri. Ce bi liberalci proti veri ne bili, bi sploh obstojati ne mogli. Njih gospodarski program je sama farbarija, kulturnega nič nimajo, ker so v tem oziru od nekdaj nazadnjaški in ozko-gledi, njih narodno 'radikalstvo je golo kričanje. Glede verstva pa imajo program, edino na tem sc obdrže. Svobodna šola, razporoka, ločitev Cerkve od države, oziroma iztrebitev krščanstva po francoskem vzorcu še danes stojijo na njihovem programu — odpovedali se mu niso! Zraven pa so še tako nesramni, da zatajujejo svoja načela nazunaj, trdeč, da so krščanski, kakor je bilo brati v zadnjem »Našem Listu«! Ali vas ni prav nič sram? Krščanstvo imenujete vi vaše ne-krščanstvo! Ravnajte se po Francozih, ti so saj nekoliko doslednejši! Vzemite si za zgled župana in žandarje v. Saulieu v Cote d' Or — ti so vam po duhu sorodni, po mislih na isti višini, po omejenosti enako-vrstui. . . ' Mednarodni ;aMa]. Gordijski vozel balkanskega vprašanja je še vedno zamešan. Poleg optimizma, da Sc avstrijsko - srbski spor'končno vendarle mirnim potom reši. se vedno iz-nova oglašajo črnogledi. Po našem tnne-' riju je precej nervoznega razburjenja zadnjih dni pripisati špekulacijam umazanih borzijancev, ki imajo v dobi velikih .skrbi, ki pretresajo vso Evropo, bogato žetev. Kurzi padajo, judi pokupijo vrednostne papirje po nizki ceni, jutri pa judom pokorni tisk dovoli, da temne politične oblake prodre žarek solnea, kurzi rastejo in jud je pridobil v eni noči stotisoče in več. Ta nepoštena igra se lahko ponavlja ad infini-tum. Ze zato bi bilo želeti, da se položaj čim prej pojasni iu borzijancem ustavi »gšeft«. Neugodno vpliva vest, da se nadvojvoda Franc nenadoma povrne iz St. Mo-ritza v Solnograd, kjer ostane nekaj dni. Tako. poročajo graški listi. V istih listih čitamo na veliko začudenje, brzojavko iz Ljubljane, da čuvata od 23. t. m. veliki viadukt južne železnice pri Borovnici dva voja tukajšnjega domobranskega pešpolka, in sicer iz strahu pred srbskimi ogleduhi, ki se klatijo po Kranjskem iu so jih videli pri borovniškem mostu. Ko smo prečitali to senzacionalno vest, smo se takoj obrnili brzojavno do svojega zaupnika v Borovnici in prejeli decidirani odgovor, da je vest graških listov popolnoma izmišljena. Tam ne vedo nič o vojaški straži, še manj pa o srbskih »špijonih«. Mogoče, da je nastala govorica vsled tega, ker ima danes vsa ljubljanska garnizija vaje v ljubljanski okolici. S takimi izmišljotinami delajo nemški listi javno mnenje! V ospredju situacije pa stoji danes vprašanje o intervenciji signatarnih velesil v Belgradu. V tem oziru poročajo iz BeroMna, da sc je posvetovanje francoskega, angleškega in italijanskega veleposlanika z nemško vlado o skupnem koraku velesil v Belgradu včeraj nadaljevalo. Tudi naš veleposlanik pl. Szogyeny je konferiral z nemškim državnim tajnikom von Schoenoin. Včeraj še posvetovanje ni imelo vidnega uspeha. Nekaj pa velja že to, da so se velesile vzdramile iz svoje letargije in da vsaj hočejo posredovati. Položaj nam pojasnjujejo sledeče slike iz raznih interesi-ranih držav: francija. »Radical« piše: Srbi morajo vedeti, da Evropa ne bo dopustila, da bi zaradi njih vzplamtela vojna. Naj sc možem v Belgradu dopove, da se ne smejo zanašati na nobeno podporo. Igra bi bila prenevarna. »Eclair« pravi: Avstro-Ogrska je podala že toliko dokazov, da želi mir, da se ni treba bati, da bi zdaj hotela vprašanje s ■Srbijo sama rešiti. Vendar je stanje tako napeto, da je Evropa prisiljena dopovedati Srbom, naj so pametni. Šc ostrejše piše »Repubiique Frangaise«, ki pravi: Ako je še kaj Evrope, potem mora uporabiti vsji prisilna sredstva, da besneže v Belgradu in na Cetinju ukroti. Neki balkanski narodi že predolgo zlorabljajo potrpežljivost Evrope. Nevarne, čudnolike zmede morejo priti h kraju. »Matin« piše, da je francoska vlada sklenila odgovoriti na nemško noto, da je pripravljena posredovati v Belgradu, toda le, če se Rusija pridruži koraku ostalih ve-lisil. S tem bi pa Evropa prevzela tudi dolžnost, da Srbom zagotovi vsaj gospodarskih odškodnin,-"Ce bi Evropa na to LISTEK. Pisma s RitoisHtsa. (O. Veselko Kovač). xxxiv. Kakor izgnanec je zapustil 5. prosinca t. I. ob petih popoldne cesarsko mesto Peking mož, ki si je iztekel v zadnjih desetih letih za Kitajsko toliko zaslug, kakor noben drug kitajski državnik) ne. S posebnim vlakom sc je namreč odoc-Ijal v svojo ožjo domačijo veliki tajnik m minister vnanjih zadev Juenšeke, da v zatišju svojega rojstvenega krova premišljuje o minljivosti posvetne slave iu nehvaležnosti tega sveta. Juenšeke to ime je pač znano vsakemu. ki ga je zadnjih šest, sedem let vsaj nekoliko zanimala politika izven domačega plota. Saj dnevno časopisje ni skoro nikoli razpravljalo o Kitajski, da ne bi imenovalo objednem tudi tega razboritega državnika. Gotovo sc zadnjih osem let ni imenovalo v javnosti ime nobenega Kitajca pogosteje kakor Jucnšekcjevo. Danes pa je ta mož brez vsake službe in zapuščen malodanc od vseh svojih prijateljev. Kako jc vse to prišlo? Juenšeke ic lansko leto obhajal pet- desetletnico svojega rojstva. Ze 17-leten mladenič se je posvetil vojaški službi. Kot major pomagal je leta 1885. v Koreji dušiti ustajo. Ko je bila ustaja potlačena, bil je imenovan generalnim konzulom v Seuhi, glavnem mestu Koreje. Tekom devetih let ondotnega diplomaškega poslovanja je imel prilike dovolj razvijati svojo diplomatiško zmožnost in razvijal jo je tako izborilo, da si jc pridobil popolno zaupanje vplivnih mož svoje vlade. Leta 1894. so dobili starokopitni Kitajci pošteno lekcijo od napredne Japonske. Ogromna kitajska vojska jc bila namreč docela poražena od do takrat preži rane Japonske. V 'Pekingu so razvideli, da po starem tiru nc pridejo niti za korak več naprej. Brez moderne vojske je Kitajska izročena vnanjini sovražnikom na milost in nemilost. Začeli so torej z reorganizacijo vojaštva: ta prevažni posel je bil poverjen razboritemu in z modernim duhom prepojenemu Jucnšekeju. Vlada je imela v tej odredbi izvanredno srečo; kajti novi organizator jc v par letih dosegel prelepe vspehe. S tem je rasla njegova veljava pri vladi in začetkom leta 1900 je postal podkralja Šantungu. A organizacije vojaštva ni zanemarjal noben trenotek. Boksarjem, ki so si zlasti Šantung izbrali za svoje uničujoče delovanje, jc dal tako pošteno po butici, da so jo kmalu pobrisali čez mejo. Ko sc je potem zvezna vojska vna- njih oblasti polastila cesarskega mesta in hotela nadaljevati svojo zmagovito pot, je bil zlasti Juenšeke, ki se je začel pogajati z zastopniki tujih držav. Ker je imel lepo število izvežbane vojske, mogel je govoriti odločno besedo in biti porok; za prepotrebni notranji mir in red ter varnost tujcev. Od tega časa je bil nadarjen mož skoro neprestano v ospredju kitajskih državnikov; večkrat najvplivnejši med njimi, zlasti, ker jc bil genralisimus vsega reorganiziranega vojaštva. Iz Šantunga je prišel v Ce-li, najvažnejšo pokrajino kitajskega cesarstva. Tu je bil namreč v neprestani dotiki s prestolom. A ker ga je ta vedno bolj potreboval, ga je čez par let poklical celo v Peking. — Juenšeke je postal veliki tajnik, minister vnanjih zadev. Modern kakor jc bil, jc delal na vse ^re-tege. da dobi Kitajska kakor mogoče kmalu u stav o. Premagati je znal pri tem neštevilno zaprek. Njegovo intenzivno delovanje na polju napredka in reform, njegov vpliv iu veljava, ki jo je vžival zlasti pri zastopnikih tujih držav, so začeli mnogi tolmačiti v tem smislu, da mož hlepi po cesarskem prestolu: Ob ugodnem trenot-ku da namreč misli strmoglaviti mandžur-sko dinastijo in se oklicati za kitajskega cesarja. Je-li imel res te visokoleteče namene, jc danes težko reči, kajti nenadna smrt cesarice - vdove in mladega cesarja jc storila konec njegovega javnega živ- ljenja. Smrt cesarice - vdove je zadala smrtni udarec tudi njegovemu političnemu vplivu. Ta udarec je pa zakrivil on sam. S čemur se je povspel do najvišjega klina na državni lestvi, to ga je od tam tudi strmoglavilo. Mladi cesar Kuang-hsii je bil namreč jako prijazen napredku. Njegova želja je bila osrečiti svoje ljudstvo s prekoristnimi reformirani kar v par letih. Ker jc bil) Juenšeke istotako naprednega duha, mu jc cesar svoje namere tudi popolnoma zaupal. A bila je na dvoru močna opozicija reakcijonarcev, katerim na čelu je stala cesarica-vdova. To jc bilo treba spraviti z dvora. Cesar je s svojimi privrženci osnoval proti cesarici-vdovi in njeni stranki tajno zaroto. V njej jd bil tudi Juenšeke. A ta je v zadnjem tre-n o t k u cesarici vse izdal. Nastala .ie prekucija v cesarski palači leta 1808., katere posledice jc najbolj občutil mladi cesar sam. Mora! se je odpovedati dejanski vladi in jo izročiti cesarici-vdovi. Za-naprej je bil jetnik v svoji lastni palači. Služil je Ic še v štafažo ob razniji slovesnih prilikah in avdijencijah, a prvo mesto .ie zavzemala vedno le stara cesarica-vdova. Govorilo se je cclo, da so cesarja umetno zastrupili, da ostane brez potomstva in hira počasi. Izdajstvo jc cesarica-vdova Jucnšekeju carsko poplačala. svojo dolžnost pozabila, bi jo morala Rusija nanjo spomniti. Evropa ima ključ do miru v rokah. Ako je Rusija istega mnenja kakor Nemčija, se bo dalo nevarnost lahko odstraniti. Ofieijozna »Kolnische Zeitung« opozarja na poročilo v »Vossische Zeitung«, da je francoski veleposlanik na Dunaju Crozier srbskemu poslaniku Simiču nujno svetoval, naj se Srbija odpove vsaki teritorialni zahtevi, ter pravi, da je to poročilo važno. »Temps«, čegar zveze z vladnimi krogi so znane, piše, da je edina pot do rešitve skupna intervencija v Belgradu, kjer da so se že začeli zavedati, kako resen je položaj. Naj vzbuja Srbija še toliko simpatij, tu imamo slučaj, ko je treba hladne krvi. Srbija vojne ni vredna! Nobena vlada noče vojne. Bil bi zločin, če bi jo kdo razvnel. Izbirati je med razširjenjem srbskih mej in med evropskim požarom. Mi smo izbrali! RUSIJA. Iz avtoritativnega vira poročajo, da je ruska vlada 'še v zadnjih dneh zopet posvarila Srbijo pred nepremišljenim korakom, ki bi spravil mir v nevarnost. Rusija noče vojne in bi Srbije, ako bi postala agresivna, ne podpirala. »Zeit« poroča iz okolice ruskega veleposlanika v Berolinu, da v ruskih ofi-cielnih krogih ne verjamejo, da bi prišlo do vojne. Ruska vlada Srbov ni vzpodbujala k vojni. Srbi mislijo, da iz Avstrije tim več iztisnejo, čim bolj kriče in ropotajo. Ruska vlada bi sicer želela, da postaneta Bosna in Hercegovina avtonomni, a je uvidela, da je ta želja neizpolnjiva. Ce se posreči intervencija velesil, na čelu jim Nemčija, v Belgradu, se pokaže, da srbska bojaželjnost na Ruskem nima opore; le panslavisti kalibra Spiridovičevega huj-skajo v boj. Spiridovič pa je docela manjvredna osebnost, poleg tega pa šc Srb. »Tagespost« pa poroča iz Berolina, da je Rusija odklonila nemški predlog. ITALIJA. Razširjena je bila vest, da hoče Italija krepko podpirati srbske zahteve. To vest zdaj dementirajo, češ, da italijanska diplomacija nikdar ni podžigala srbskih upov, ampak vedno jasno izražala, da so srbske nade neizpolnjive. NEMČIJA. Iz Berolina javljajo iz diplomatskih krogov, da Nemčija In Francija pod nobenim pogojem ne dopustita, da bi prišlo do vojne. S tega stališča je treba presojati položaj. TURČIJA. Veliki vezir je raznim diplomatom izrazil svoje prepričanje, da bo mogoče mir ohraniti. Sploh turški vodilni krogi srbske bojaželjnosti ne smatrajo za resno; zdi se jim inscenirana, da bi velesile, ki žele mir, Srbom pomagale dobiti kompenzacij. »Stambul« piše, da Avstro-Ogrska ne misli na aneksijo Srbije. Ce bi se ji pa vojna usilila, bi to obžalovala in morala nemirnega soseda kaznovati. Srbija lahko doseže potom pogajanj z monarhijo to, če-sar po nesrečni vojni nikdar ne dobi. Vpitje o vojni ostane manifestacija. Enuncijacijo »Samouprave« turški krogi obsojajo ter naglašajo, da je Srbija dobila od novembra do februarja po poti čez Solun 90 brzostrelnih topov s strelivom vred. razun tega pa velike množine smodnika in drugih raznesil, šotorov, sani- tetnih in drugih vojnih materijalij, kar je pač priča o izrednih vojnih pripravah. SRBIJA. Vladna »Samouprava« je s svojim, v našem listu priobčenim komunikejem zadovoljna, češ, da je ž njim pred zapadom razkrinkala laži avstro-ogrskega tiska. Novo koalicijsko ministrstvo da je prvi odgovor Srbije na avstroogrski napad. Ministrski predsednik Novakovič je na vprašanje, ali bi se Srbija zadovoljila s čisto gospodarskimi koncesijami, odgovoril, da je za Srbijo neposredna zveza z morjem, po lastnem ozemlju, življenjsko vprašanje. V tem oziru da Srbija ne more popustiti. V vladnih krogih trdijo, da odpošlje srbska vlada velesilam, ki so podpisale berolinsko pogodbo, te dni spomenico, ki zahteva odstop bosansko - hercegovskega ozemlja v svrho zveze z morjem. Vlada poda v skupščini izjavo o položaju ter pričakuje, da skupščina odobri kredit 3.3 mil. 500.000 din. za oborožbo. Kraljevič Juri še ne da mira. Zdaj je naznanil prostovoljcem, da hoče — ne kot častnik regularne vojske — marveč na čelu čete prostovoljcev iti v boj. To svojo namero da izvrši, kljub oviram od strani očeta kralja. »Legija smrti« je njegov vzor! Pokazal je poveljniku prostovoljcev, polkovniku Mi-škoviču tudi brzojavko znanega »generala« Spiridoviča, ki mu naznanja odhod 300 ruskih častnikov . . . Srbski agent-provokaterji v Pragi? Praga, 25. febr. Klofač je v »Češkem Slovu« priobčil članek, v katerem opozarja, da so v Prago in na Dunaj prišli od vlade najeti Srbi iz Dalmacije, Bosne in celo iz Srbije, da provocirajo izgrede proti zunanjemu ministrstvu, deželnemu predsedništvu in policijskemu ravnateljstvu ter tako vladi preskrbe priliko, da razglasi zopet obsedno stanje. Klofač poziva policijo, naj nemudoma nastopi in prepreči delovanje dotičnih naročenih in-dividuov. POLJSKE KUHINJE ZA AVSTRO-OGR-SKO ARMADO. Dunajska »Zeit« poroča, da je vprašanje poljskih kuhinj za armado definitiv-no rešeno. Poskusi, ki so se vršili 14 dni, so prav dobro uspeli. S 1. marcem se prične z izdelovanjem 5000 poljskih kuhinj, ki bodo stale okrog 20 milijonov kron. PRAVDA MED PRAŠKO OBČINO IN ERARJEM RADI MOTENJA POSESTI. Praga, 25. februarja. Včeraj se je tu vršila obravnava v tožbi mestne občine praške proti erarju radi motenja posesti. Mestna občina zahteva, da se iz njene hiše — bivše palače Sylva Tarouca — izšeli tamkaj se nahajajoča policijska stražnica. Svojo zahtevo utemeljuje š tem, da je bilo ob času pfikopskih izgredov v stražnici vedno toliko policijskega moštva, da je bil promet za druge hišne stranke onemogočen, zlasti ker so se veža in hodniki nedostojno uporabljali.- Obravnava je bila preložena v svrho zaslišanja nadaljnih prič. Dneir noulce. 4- Seja izvrševalnega odbora »S. L. S.« je jutri v petek ob peti uri popoldne. 4- Vrhniški liberalci popolnoma pogoreli. Upravno sodišče je pritožbi gosp. Fran Tršarja ml. in tovarišev proti raz-sodilu deželne vlade ljubljanske, ki je liberalcem nepostavno pripoznalo 6 odbornikov v L razredu občinskega zastopa — ugodilo. Zaslomba liberalcev bode od sedaj naprej v občinskem zastopu obstala le še iz par nevplivnih virilistov. Liberalnemu generalu, veleučenemu gosp. notarju Komotarju,. častitamo, da je s svojimi re-kurzi privedel svojo tukajšnjo liberalno stranko končno do popolnega propada. Čujemo, da si bodo sedaj tukajšnji liberalci izbrali drugega generala in g. notarju podelili za njegove dosedanje velikanske uspehe častno mesto pri lovskem društvu, ker zna zelo dobro zajce streljati. -f Vojske s Srbijo bodo krivi klerikalci, ako verjamemo Kristanovemu uvodniku v »Praporju« od 24. t. m. Klerikalci hočejo namreč vojsko, da »pride tako Avstrija popolnoma Rimljanstvu v roke«. Sam papež bo jahal avstrijski armadi na čelu v Belgrad in kardinalski kolegij bo sestavil v Avstriji ministrstvo. Tako si mali Moric v »Praporju« predstavlja vojsko in kar tiči za njo. Ali ni urednikov »Praporja« prav nič sram, da tudi že vojsko gledajo v klerikalni luči? Morebiti tudi v Rusiji, kjer tako želč vojske z Avstrijo, dela to reč sveti sinod? To je pač lepa socialna stranka, ki svojim ubogim bravcem delavcem prezeiitira mesto izboljšanja delavskih razmer vsako sredo in sobote same rimske klerikalce od katerih pa »Praporjevi« naročniki najbrž ne bodo siti. Ampak da so Aehrenthal in Schonaicli pa ostali avstrijski generali sabljorožljavci v službi svete kurijo, tega bi si pač nihče ne bil mislil. Ce se poslužujemo »Prapor-jeve« terminologije, svoje občutke pri tem najboljše izrazimo tako-le: So res prave zizibambule naši kranjski socialni demokratje! + Slovencem ki nameravajo v Ameriko! Družba sv. Rafaela v Ne\v-Yorku za slovenske izseljence v Ameriki javlja: Zadnje čase se je število slovenskih izseljencev v Ameriko silno pomnožilo. Samo v mesecu januariju jih ie prišlo nad 1000. Toda tu so še splošno jako slabi časi. Vsa poročila iz raznih naselbin pripovedujejo, da se slabo dela in še slabše zasluži. Veliko tisoč jih je tudi brez dela. Zatorej »Družba sv. Rafaela za slov. izseljence v Ameriki« resno svari vse rojake v domovini, naj ne verjamejo lažnjivini poročilom »o boljših časih v Ameriki«. Koliko jih je, ki bi raje danes šli domov, kakor jutri, samo da bi imeli s čim! Zatorej .počakaj doma in ne sili sam v lastno nesrečo! Ako se bodo pa časi v resnici izboljšali da se bo odprlo delo in dober zaslužek, bo pa »Družba sv. Rafaela« prva, ki bo to vest sporočila v domovino za one, ki hočejo na vsak način v Ameriko. — V New-Yorku, 7. svečana 1909. Za »Družbo sv. Rafaela« O. Kazimir Zakrajšek, 1.35 K. 2. Street. — Prosimo vse slovenske liste, naj blagovolijo to svarilo ponatisniti. + Iz justične službe. Okrajni sodnik in predstojnik sodišča g. Fran R e g a 11 y je iz Črnomlja prestavljen v Radoljico. sodnik dr. Ivan M o d i c iz Vrhnike v Ljubljano, sodnik Frnst S 16 c k 1 iz Črnomlja v Kočevje, sodnik dr. Vladimir Foerster za okr. sodnika in predstojnika sodišča v Črnomlju, avskultant v Ljubljani, dr. Pavel S k a b e r n e za sodnika na Vrhniko, avskultant Peter Ker ž ič v Novem Mestu za sodnika v Črnomelj, avskultant France P e č n i k v Ljubljani za sodnika v okrožju graškega nadso-dišča. + Umirovljen je na lastno prošnjo ve-lezaslužni profesor na tukajšnjem semenišču preč. g. msgr. Anton Zupančič. + Policijska vestnost. — Kje so glasovnice? V javni seji trgovske in obrtne zbornice je župan Hribar pripoznal, da je neki policaj pobral pri mesarjih glasovnice za trgovsko in obrtno zbornico in sicer nepodpisane. Ob enem je pa trdil Hribar, da se od strani narodno-napredne stranke niso godile pri volitvi v trgovsko in obrtno zbornico nobene nepravilnosti. Kdo torej je podpisal ziroma falsificiral dotične glasovnice? Mesarji-volivci glasovnic sploh videli niso, policaj glasovnic tudi ni nazaj prinesel, da bi jih bili volivci podpisali. Iz tega sledi, da se je ravno od gospodov na-rodno-napredne stranke v omenjenem slučaju grešilo. Na trditev Kregarjevo, da v celi Rovški fari niso volivci videli glasovnic pa nismo slišali nobenega odgovora. Prav je imel Kregar, ko je trdil, da gospo-dje, ko nekorektnosti pri volitvah očitajo pristašem S. L. S. se mu zde, kakor tisti, ki ga zasledujejo pa upije: »Primite ga, primite ga!« Kakor se vidi. bodo o volitvah v trgovsko in obrtno zbornico prišle na dan še razne zanimive stvari. + Predavanje v Šinarci. V nedeljo, dne 28. svečana popoldne ob pol štirih bo mlekarski konzulent, gosp. Jak. Legvart, predaval v društvenem domu v Šmarci o k mlekarstvu spadajočih predmetih in o zadružni prodaji jajc. Ob tej priliki bo tudi občni zbor »Mlekarske zadruge« in »Kmetijskega društva«. Vsi člani se vljudno vabijo, da se polnoštevilno udeleže tega predavanja kakor tudi občnih zborov. -f- Liberalna naprednost. Protialko-holno gibanje je tako naraslo in našlo toliko odmeva, da ga ni resnično naprednega človeka, naj bo tega ali onega naziranju, ki bi ga vsaj resno ne vpošteval. Le slovenski liberalci so še toliko zaostali, da na sirov način smešijo delo, ki je ljudstvu bolj kot le katero v prid. Tako se slavna »Soča« 20. t. m. norčuje iz dr. Breclja. ki je v Preserjah na Goriškem predaval o alkoholizmu: »Sklical je v zanesljivem kraju na samih Preserjah svoje bolne ljubljence skupaj. Zatakrat si je izbral njih želodce, katere jim je razkazoval v njih največje začudenje in strah. Videlo se je na želodcih velike blile, mehurje in izrastke, da je bilo kar groza. Ljudi je !;ar obšla zona, ko so.videli kaj imajo v sebi! Iu vse se je prašalo, od kod pa ta nesreča, ta zgubani želodec!? Gospod medikus so rekli: To je od vina! Pokazal jim je potem, ker on ne pokusi vina, svoj želodec. In glej, njegov je bil lep, gladek in čvrst, kakor mlado ostriženo jagnje. Sledil je sedaj nauk: Proč z vinom; vino je vražja pijača! Marsikdo nesrečnih poslušalcev ni še nikoli kaj takega slršal, strme držal odprta usta in se v svojem srcu boril s težkimi mislimi. Toda vsak je raje molčal, nego pa da bi kaj neumnega zbleknil; kajti z dohtarji ni dobro črešenj zobati. Nekdo se je bil sicer že odkašljal in je nameraval se spodobno izjaviti, da sovraštvo do vina je učil Mohamed, in da kdor njegove nauke zastopa, ni pravi učenec Kristov, ki je vino vse drugače čislal. Ali ta govornik ni začel govoriti. Videl je namreč, da imajo gospod medikus na vratu obešeno sve-togorsko medaljco, pa da jim iz desnega žepa visi in nizko dol ob stegnu opleta Ostal je njen ljubljenec skoro do zadnjega diha. A nekdo drugi je od tistega časa mislil na maščevanje. Bil je to cesarjev brat. sedanji prineregent. čigar triletni sin je 2. grudna*) lanskega leta zasedel kitajski prestol. Princ Cuin, brat rajnega cesarja, jc bil z dušo in telesom udan svojemu cesarskemu bratu; tragična usoda Ueta 1898. pa ga je še bolj priklenila na nesrečnega brata. Rajni ljudomili cesar ni občeval z nikomur toliko in tako prijateljsko kakor s princem Cuinom. In sedaj je ta prišel do vrhovne oblasti. Osvetc ni odlašal predolgo. Dne 2. prosinca t. I. je izročil Juenšekeju »višnjevo polo«, v kateri velikemu tajniku naznanja, da je iz službe odpuščen. Prineregent se je baje izrazil, da je to najmilejša kazen, ki jc mogla zadeti Juenšekeja. Mož da ima pa *) Čudno naključje, da je triletni kitajski cesar zasedel prestol ravno isti dan, kakor avstrijski cesar pred šestdesetimi leti. Kitajci so praznoverni skoz in skoz; posebno jim je mnogo na tem, da najdejo za svoja važna opravila s r eč e n d a n. Ker so Avstrijci (obhajali celo leto šest-desetletnico svojega vladarja, so postali tudi Kitajci pozorni na to slovesnost. Gotovo so si mislili, da mora biti 2. gruden posebno srečen dan, ker sicer bi avstrijski cesar ne doživel 60-letnice svojega vladanja. Zato so izbrali tudi oni ta dan svojemu mladoletnemu cesarju . . . mnogo na svoji kosmati vesti. Najprej je cesarja i zd a I, potem — tako domnevajo skoro vsi tukajšnji listi — ga dal umetno zastrupiti, navsezadnje pa je — v bojazni pred njegovim maščevanjem — še p o s p e š i 1 njegovo smrt. Danes se namreč trdi kot gotovo dejstvo to-Ie: Ko je splavalo po vodi zadnje upanje, da cesarica-vdova še ozdravi, je cesar naenkrat nevarno zbolel in par ur nato je bi! — mrtev. Tu je imel bržkone Juenšeke svoje umazane roke vmes. Cc je vse to res, mož kljub svojim velikim zaslugam, ki si jih je pridobil za državo, ni vreden nobenega sočutja. Zaslužil je svoj padec. .Juenšeke res ni žel sočutja ob svojem slovesu iz Pekinga. Kajti samo čvetorica prijateljev ga je spremila na kolodvor. Vsi drugi so ga zatajili. Podkralj v Tiendzinu, ki se ima le njemu zahvaliti za to visoko službo in čast, ga par dni prej ni pustil čez prag svoje hiše. Izgovarjal se je s hudo boleznijo. Zatajil jc svojega, prej mogočnega zaščitnika v strahu pred prineregen-tom. Pač značai ničvrednih kreatur! Ko jc vlak zažvižgal in sc začel pomikati s kolodvora, vzdihnil je jeden Juenšekejevih prijateljev: »Pogreb«! Pač. pravi pravcati pogreb je tako tiho slovo za moža. ki jc še pred kratkim bil med najvplivnejšimi v državi. Da je to žalostno slovo za Juenšekeja pogreb, je on sani še bolj čutil, kakor drugi. Saj je ostavlial cesarsko mesto brez časti in brez vsakega priznanja, on, ki je neštevilnim dvomljivim eksistencam pripomogel do visokih časti in lepili služb. Listina-odhod-nica niti z najmanjšo besedico ne omenja njegovih zaslug. Kot vzrok vpokojenja je navedena bolezen v nogi, ki jo je Juenšeke prej po svoji stari kitajski navadi večkrat lilinil, če mu ni bilo kaj prav, in je cesarici-vdovi grozil z odpovedjo službe. Izprva se je mislilo, da povzroči Juenšekejev padec resne notranje nemire. A to sie do sedaj še ni zgodilo in tudi ni opaziti, da se zgodi v doglednem času. Za Juenšekeja se bo težko kdo potegnil. Saj v svojem despotizmu ni bil priljubljen niti pri ljudstvu, niti pri velikem delu urad-ništva. Literatje, ki imajo še danes na Kitajskem prvo besedo, so črtili Juenšekeja kot zarobljenca in ignoranta, ker ni aka-demiško izobražen, ampak jc le vojaš-k o suknjo zamenil z uradniško. Za dejansko nadarjenost in praktične uspehe sc te kitajske literarne grče ne brigajo mnogo. Časopisje ga je res hvalilo in kovalo v zvezde, a to ni bilo osebno prepričanje urednikov, ampak večji del vpliv Juenše-kejevega cvenka. Znal je namreč vpošte-vati velik pomen javnega mnenja. Tipičen je molk kitajskega časopisja v teh, za Juenšekeja tako usodepolnih dneh. Niti eden se ni potegnil zanj, le peščica mu je posvetila za odhod par gorkili besed. To gre vsekako — vsaj nekoliko — na račun publicistiki neprijaznega tiskovnega za- kona, ki ga je vlada lansko leto izdala ... Amerika in Angleška sta izpregovorili na pekinškem dvoru nekaj v prilog Juenšekeja, a brez uspeha. Tudi Nemčija se je hotela nekaj vtikati v kitajske notranje razmere, a je to baje opustila. Le Rusija pa Japonska sta koj od početka odrekli vsako sodelovanje pri tem neplodnem di-plomatiškem poslu. 'To je bilo vsekako najpametnejše. Ne more se reči, da je Juenšekeju od-klekalo za vselej. Cez par let, pri drugačnih razmerah, utegne splavati ta politični utopljenec zopet na površje. A dokler ostane princ Cuin varili kitjaskega prestola. Juenšeke ne pride v njegovo bližino . . . Na cesarskem dvoru danes še ni vse tako. kakor bi moralo biti. Cu!ejo se različne vznemirljive novice. Triletni ccsar-ček ima baje koze. njegov dveletni brat pa je baje zadnje dni umrl. Mi sicer želimo cesarju Hsiien-thimg tako se namreč imenuje triletni kitajski cesar — da bi istotako, kakor avstrijski cesar, nekoč praznoval šcstdesetletnico svojega vla-darstva, a imamo objednetn povoda dovoli za resno bojazen, da »nebeški sin«*) niti petindvajsetletnice ne bode praznoval kljub 2. grudnu. *) Tako se imenuje kitajski cesar. Priloga „Slovenoa" itn. 45. dni 25. februarja 1909. Zopetno držfluno3liorjko zasedanje. Sodba Bienerthu prijaznih krogov. O zopetnem sklicanju državnega zbora izvajajo Bienerthu prijazni krogi nekako tako-le: Državni zbor zadobi zopet priliko, da sredi marca pokaže, ako je še zmožen, da živi. Radovedno povprašujejo, če bodo tihi češki radikalci zdaj, ko je minil predpust. Naglašajo, kar je splošno znano, da bo zahtevala vlada od zbornice vojaške novince, potrdilo aneksije in pa podržav-ljenje železnic. Nadalje zvone, da bo vlada vse, ki bodo poizkušali z obstrukcijo preprečiti ustavno rešitev predlog, smatrala za državne sovražnike in v najhujšem slučaju mobilizirala tudi volivce proti njim. Na to napovedujejo, da vlada takoj odgodi državnozborsko zasedanje, če se obstruirajo predloge, ker ne dopušča zunanji položaj, da bi se vršil v zbornici ča-rovniški ples. Nato pa svare češke radi-kalce, naj opuste obstrukcijo, češ, da po-državljenje železnic itak največ koristi Češki. Upajo, da bodo sodne preiskave proti češkim radikalcem tudi vplivale. Pečajo se pa tudi z »Slovansko jednoto« in z izjavo dr. Šusteršiča, ki upa, da ne bo obstrukcije. Naznanjajo, da ako izostane obstrukcija, bo trajalo zasedanje dalje. Naglašajo pa, da želi Bienerthova vlada osobito pa Weiskirchner, da se ohrani parlamentarizem. Vlada se trudi, da dobi delavno večino. Odkrito pa priznavajo, da dozdaj zvezane vladne stranke, kršč. socialci in nemške nacionalne stranke še ue tvorijo večine. Pogajajo se za vstop v večino s Poljaki in upajo, da se pogajanja srečno končajo. V nekaterih slučajih tudi upajo na socialnodemokraško pomoč. Naznanja se tudi, da skliče vlada cM-žavni zbor že začetkom drugega tedna v marcu. Nemški blok se ne ustanovi. Izvršilni odbor nemških svobodomiselnih strank se je 24. t. m. bavil s položajem. Več nemških prvakov je želelo, naj vlada ne dela le zgolj za rešitev državnih potrebščin, marveč tudi za rešitev jezikovnega vprašanja. Več alpskih poslancev je odločno nasprotovalo za formalen skupen nastop s krščanskimi socialci in proti izrazu nemški blok, ki bi obsegal nemške svobodoiniselce in krščanske social-ce. Izdali so komunike, ki se zavzema za zbornično delozmožnost in ki naglaša, da se ne ustanovi nemški blok. V vseh narodnih vprašanjih pa nastopata tudi v bodoče skupini nemških svobodomiselcev in krščanskih socialcev skupno. Košarice Bienerthovi vladi. Voditelji strank, ki žele, da deluje državni zbor, so imeli včeraj sejo, o kateri so podali komunike, ki izvaja med drugim: Posvetovanje je bilo neobvezno. Udeležili so se ga dr. Sylvester, dr. Adler, Gessmann, Morsey, dr. Glabinski, dr. Chiari, dr. Gross in Pacher. Udeleženci so izjavili, da se ne morejo vezati, dokler se ne snide državni zbor. Takoj, ko se prične državnozborsko zasedanje, morajo zborovati strankini načelniki. Pogajanja niso rodila uspeha, ki so ga pričakovali sklicatelji. Glabinski je izjavil za Poljake, da so samoobsebi umevno Poljaki pripravljeni nastopiti, da zbornica deluje, a za svojo glavno nalogo smatrajo, da posredujejo med slovanskimi in nemškimi strankami. V koalicijo strank, ki hočejo zbornično delozmožnost, pa Poljaki ne vstopijo, ker bi to pomenjalo, da nastopajo proti Cehom. Še ostrejše je pa nastopil dr. Adler, ki je izjavil, da najbolj želi ohranitev zbornice, a da ne bo vlekel voza sedanje vlade. Razločuje med akcijo za delozmožnost državnega zbora in med akcijo, da se reši vlada. »Slovanska jednota«. »Korespondenca Centrum« izvaja o položaju: Prihodnji teden se snide izvršilni odbor »Slovanske jednote«, da razpravlja o taktičnih predlogih, ki se pred-lože parlamentarni komisiji. Ob tej priliki se pokaže, če je »Slovanska jednota« sploh sposobna, da živi in izvrši svojo misijo. Parlamentarna komisija določi, ali se zavzame obstrukcijsko ali pa opozicional-uo stališče. Pretežna večina »Slovanske .iednotc« se zavzema, da ostane parlament, a za nastop proti Bienerthu, ki naj se odstrani po opoziciji. Za obstrukcijo se zavzemajo češki radikalci, agrarci in rno-ravska ljudska stranka. Počakati se mora, če se udajo češki agrarci večini. O radi-kalcih se sodi, da bodo opustili obstrukcijo zato, da se lahko v državnem zboru uspešno branijo proti zasledovanjem v Pragi. Odločitev pade v seji parlamentarne komisije »Slovanske jednote«. Sklicanje državnega zbora. Včerajšnji ministrski svet je sklenil, da se skliče državni zbor II. marca, opusti sc pa delegacijsko zasedanje. Nemški radikalci proti krščanskim socialcetn. Nemški radikalci so pričeli v svojih časopisih hudo gonjo proti krščanskim so-cialcem in se norčujejo iz nemških svobodomiselnih strank, ki korakajo skupno s krščanskimi socialci. Volitev državnozborskega predsednika. Govori se, da zahteva »Slovanska jednota« kot najmočnejša državnozborska skupina predsednika državnemu zboru iz svoje srede. Nemci naglašajo, da pripada predsedniško mesto nemškemu bloku in najmočnejši stranki v njem, krščanskim socialcem. Ker je šel nemški blok v fran-že, je dejansko zdaj najmočnejša stranka v državnem zboru »Slovanska jednota«. Kmetijsko Šolstvo no Kranjskem. O tej važni stvari, ki se je sprožila tudi že v deželnem zboru, se mnogo razmišlja. Pripravljeni smo v tem oziru pri-občevati mnenja in nasvete. Strokovnjak v kmetijskem šolstvu nam piše: Kmetijsko šolstvo potrebuje tudi pri nas času primerne reorganizacije. Naši kmetski mladini je treba več pouka in pri-kladnejšega pouka. Naše ljudske šole bi lahko marsikaj storile za napredek našega kmetijstva, zlasti v nekaterih posameznih panogah. Preveč pa tudi ne smemo zahtevati in pričakovati od ljudske šole. Za stanovsko izobrazbo ostanejo slej ko prej važne kmetijske šole, ki pa morajo bitir potrebam ljudstva primerno urejene. V Švici imamo danes 22 kmetijskih šol, dasi je dežela komaj štirikrat tako velika kakor je naša. Pri nas imamo eno samo šolo in šc ta je ustanovljena za interese vinskih krajev. Na potrebe drugih krajev se je premalo gledalo, kmetijsko šolstvo pa sploh premalo uvaževalo in podpiralo. Gorenjci zahtevajo že več let kmetijsko šolo. Tudi Notranjci bi jo radi dobili. Nekaj se bo moralo zgoditi. S samimi tečaji i;c pridemo do cilja. In tu nastane važno vprašanje, kako pomagati deželi do kme-tijskošolskega pouka, ki se bo bolje oziral na potrebe našega kmeta kakor dosedaj. Sedanja kmetijska šola na Grmu. Ta šola je urejena po izgledu dvoletnih kmetijskih šol, kakor jih imajo po drugih deželah. Po tej svoji osnovi je namenjena za sinove iz boljših kmečkih hiš. Stroški šolanja znašajo za plačujočega učenca po 500 K na leto, v dveh letih 1000 K. Neugodno je pri sedanji uredbi tudi to, da se mora vsak učiti vinarstva, naj je iz vinskega kraja ali ne. Vse to so važni vzroki, da šola nima toliko učencev, kakor bi bilo želeti. V šolo prihajajo tudi sinovi iz majhnih kmetij in revnih hiš. Ti se po končani šoli obračajo najraje po drugih službah in zato se šoli rado pred-baciva, da vzgaja dacarje in financarje. Godi se to sicer tudi pri drugih takih šolah ali navsezadnje vpliva tako zapuščanje kmetskega stanu vendar le neugodno na obisk šole. Po svojem programu je šola na Grmu teoretično-praktična. Ona popolnuje ljudsko šolsko izobrazbo in pripravlja učence tudi s prirodoslovnimi predmeti za boljše umevanje kmetijske stroke. Šoli se za* raditega rado očita, da je preveč teoretična. V tem pogledu se je v zadnjem času marsikaj obrnilo. Zlasti se učenci veliko bolj vadijo za praktično gospodarstvo. Učiteljstvo stori, kar je mogoče, da se učenci pripravljajo za svoj poklic iu postanejo delavni in dobri kmetovalci. Šola ima tudi lepe vspelie s svojim gospodarstvom. Smelo trdimo, da nimamo v Avstriji pri tako obsežnem gospodarstvu nobene šole, ki bi se lahko ponašala s tako malimi stroški in fin iixilc!n j tako ugodnimi uspehi. Gospodarstvo grmske šole jo aktivno in tudi stroški šole so ceneji kakor pri drugih takih zavodih. Zdi se nam potrebno, da to tudi s številkami podpremo. Z grmsko šolo se dajo po programu in po obsegu gospodarstva najlažje primerjati štajarske kmetijske šole v Mariboru in v Grotenhofu. Sedai pa poglejmo, koliko stanejo ti zavodi. Za mariborsko šolo znaša letna potrebščina okolu 80.000 K. pokritje 35.000 K. tako da je primanjkljaja 45.000 K na leto. Na šoli Grotenhofu jc pri ravno toliki potrebščini pokritja 45.000 K. tako da je primanjkljaja 35.000 K na leto. Pri šoli na Grmu je bilo pa v zadnjih letih potrebščine komaj 35.000 K, pokritja pa 28.000 K, tako da je bilo primanjkljaja le 7000 K. Šola na Grmu, ki ima ravno tako veliko gospodarstvo in blizo tak program, i m a m a n j skupne letne potrebščine, k a -k o r i m a j o štajerske š o le p r i - ma n j k 1 j a j a. Te številke govore dosti jasno, kako malo stane našo deželo šola na. Grmu v primeri z drugimi takimi šolami. Učiteljstvo se vestno prizadeva biti kos svoji nalogi. Šolska kmetija je lepo urejena in za potrebe kmetijstva prav ugoden objekt za praktične demonstracije. Ob primerni preosnovi zavoda, zlasti če se bo malo bolj oziralo na potrebe malega kmeta iz naših živinorejskih in poljedelskih krajev, se bo povzdignil tudi obisk šole in s tem vred ves zavod, ki bo v' tem slučaju v resnici lahko veliko bolje ustrezal potrebam naših kranjskih gospodarjev. Kmetijska šola na Gorenjskem. Nujna je danes želja, da bi dobila tudi gorenjska stran svojo kmetijsko šolo, ki bi se ozirala na specijalne potrebe gorenjskega kmeta. V tej šoli bi se zaradi tega poučevalo pred vsem v živinoreji in mlekarstvu, v travništvu in planinarstvu itd. Taka šola bi gotovo mnogo pripomogla k nadaljnemu razvoju gorenjskega kmetijstva, ali ta trenutek nastane vendar le važno vprašanje, ali bi se tako šolo že sedaj ustanovilo ali bi bilo pa počakati, da se pokaže zlasti ozir boljšega obiska vspeli izvršene reorganizacije pri kmetijski šoli na Grmu. Po našem mnenju kaže na vsak način počakati, da se najprej kmetijska šola na Grmu preuredi, ker smo prepričani, da se ob primerni uredbi izboljšajo razmere na Grmu tudi za obisk gorenjskih mladeni-čev. Na grmski šoli se je izšolalo že več gorenjskih sinov, ki delujejo na domači kmetiji s prav lepim vspehom. Ako se bo šola zanaprej še bolj ozirala na potrebe gorenjskih gospodarjev, bo lahko imela še ugodnejše vspelie. Nam se zdi, da je bolje in ceneje imeti en sam kmetijski zavod, ki je dobro urejen in opravljen z vsem potrebnim, zlasti tudi z zadostnim številom učnih moči, kakor pa več kmetijskih zavodov, ki so pomanjkljivo urejeni. In slednjič? Umna živinoreja, in umno obdelovanje travnikov zahteva ravno tako delo na Dolenjskem kakor na Gorenjskem, ah da se še drugače izrazimo, kdor razume in uvidi potrebo skrbnega obdelovanja pri naših travnikih, bo hitro razumel to potrebo tudi pri gorenjskih rovtih in planinah. Preuredba kmetijske šole na Grtnu. Kmetijska šola sc mora pri nas — dokler imamo eno samo šolo — ozirati na potrebe malih in boljših posestnikov in mora ustrezati potrebam vinorodnih in drugih krajev. Le ob taki uredbi sme računati na dober obisk. Šola mora biti že po svoji osnovi lažje pristopna. Ako hočemo šoli na Grmu do tega pripomoči, moramo sedanji njen program izpremeniti in popolniti. Na vsak način kaže vpeljati zimske t e č a j e , ki se najbolj priporočajo za potrebe malega posestnika. Ce hočemo skrbeti za stanovsko izobrazbo malega posestnika, je v naših razmerah najbolj prikladno mesto — zimska šola. V njej se lahko vzgajajo mladeniči iz nevinorodrtili iu vinorodnih krajev. S tako uredbo se bo kmetsko ljudstvo hitro sprijaznilo in bo veliko raje pošiljalo svoje sinove na Grm. Šola bo ce-neja, in kar je pri današnjih poselskih in delavskih razmerah glavna stvar, šola se vrši po zimi, ko je največ časa in edini čas za daljši pouk ua kmetih. Povsod in še posebej tam, kjer prevladuje malo posestvo, se sponašajo zimske šole in je res zadnji čas, da jo dobimo tudi na Kranjskem, če hočemo kaj več storiti za stanovsko izobrazbo kmetskih mladeničev. Z zimsko šolo naj se združi sedanja letna šola, da se bo ustreglo tudi potrebam boljših posestnikov in še posebej onim, ki so iz vinorodnih krajev in ki želijo svoje sinove tudi praktično izvežbati v vinogradništvu in sadjereji. Kajti za take mladeniče jc potreba, da se šolajo čez poletje in da se vadijo v vseh potrebnih delili, ki jih imamo v poletnem času po naših vinogradih, trtnicah, drevesnicah itd. S tako združeno šolo, kakor jih imamo tudi žc po drugih deželah, bi se največ doseglo in najlažje ustreglo različnim potrebam naših gospodarjev. Delokrog šole bi se s to uredbo izdatno povečal in povzdignil. Vprašanje je le, ali naj se priklopi zimski tečaj sedanji dvoletni šoli ali naj sc pa doba pouka sploh skrajša in naj se poleg enoletnega tečaja ustanovi enoletna zimska šola. Več o tem izpre-govorimo v prihodnjem članku. SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnlcah In tobakarnah vžigalice »Slovenske kr$čan> ske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! Naše posojilnice, hranilnice in gospodarske organizacije opozarjamo na I. P o d I e s n i k o v o »Knjigovodstvo« U. del, ki nam predstavlja specialno delo in se mora kot tako ocenjevati. Kot podrobno delo se peča temeljito najprej z bistvom kredita denarnih zavodov, zadrug, potem r a i f f e i z e n s k i h hranilnic i n p o s o j i I u i c. Za tem sledi razlaga u p r a v e hranilnice i n p o-sojilnice po Raiffeizenovem zistemu in so ti razlagi priklopljeni predmetni vzorci. Temu sledeči tretji oddelek prinaša v kratkem osnovne pojme eno- in dvo-stavnega knjigovodstva kakor tudi teoretično razlago dvostavnega knjigovodstva, kakor se rabi v hranilnici in posojilnici raiffeiznovki. Četrti oddelek prinaša praktične primere poslovanja prej omenjenih zavodov. Peti oddelek govori o velepomembnem predmetu: konverzija v k n j i ž e n i h dolgov. Že ta sam odstavek daje knjigi zelo veliko vrednost. Šesti in zadnji oddelek te obširne knjige se peča z blagovnim p r o -m e t o m raiffeiznovk. Kakor iz predsto-ječega razvidno, se knjiga peča temeljito z poslovanjem raiffeiznovk in bo jako dobro služila kot priročna knjiga vsakomur, ki ali vodi posle kake že obstoječe raiff-eiznovke, ali jo želi ustanoviti ali pa se sploh zanima za to važno panogo zadružnega gospodarstva. Pisatelj si je prizadeval dati javnosti lahko u m 1 j i v o knjigo, katera bi naj dobro došla tudi preprostim, a vztrajnim samoukom. To njegovo željo izraža preprosti in jasni slog, kakor tudi obširno razlaganje vsakega pojma. Knjiga temelji na praktičnem življenju, primeri in vzorci so posneti iz prakse, kakor jih je uvedla delavna Zadružna zveza, in zategadelj daje knjiga le praktične, v življenju preizkušene nasvete, primere in vzorce. Res se knjiga peča v prvi vrsti z poslovanjem in knjigovodstvom raiffeiznovk, ali ravno zategadelj jc knjiga velike vrednosti, ker bo pospeševala razširjenje in učila poslovanje raiffeiznovk hranilnic in posojilnic, katerih namen je povzdigniti gospodarsko blagostanje kmetskega ljudstva. Ta knjiga bo pa tudi vodila k varčnosti, k skupnemu in zadružnemu delu, saj dokazuje, da ima naš trud in delo povoijen uspeti in obilen sad le, ako varčujemo z pridobljenim, delamo urejeno in složno in podpiramo drug drugega. Vsak, kateri želi, da bi se naše slovensko ljudstvo gospodarsko ojačilo in napredovalo, mora povspeševati razširjenje in vdomačenje koristnega dela: Podlesnik. knjigovodstvo, II. del. — Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Franc Zelenik. Za ljudsko izobrazbo! Kakor smo obljubili, bo oddajala »Katoliška Bukvama« ,v Ljubljani zgodovinsko povest » P a s j e g 1 a v c i« do konca meseca marca po zelo nizki ceni 1 K; uspeli je pokazal, da smo s tem zelo ustregli našemu ljudstvu, ki rado bere dobro leposlovno čtivo in ne mara umazanosti izvestne kolportaže. Ze nekaj dni po izdaji »Pasjeglavcev« smo opazili, da se je ljudstvo našemu vabilu z navdušenjem odzvalo; došlo nam je nepričakovano veliko naročil, tako da danes opažamo, da nam bo zaloga »Pasjeglavcev« prav kmalu pošla. Na to nismo bili pripravljeni. — Naznanjamo, da bomo oddajali do konec marca mesto »Pasjeglavcev« zgodovinsko povest »Zadnja kmečka vojska« po isti ceni, kakor smo naznanili »Pasje-glavce« — I K s poštnino in položnico vred, tako da ne narastejo za naročnika nobeni drugi stroški. Seveda na ogled »Zadnje kmečke vojske« ne bomo razpošiljali, temveč jo doposlali samo onemu, ki jo bo naročil. »Zadnja kmečka vojska« je šc lepša in mnogo bolj zanimiva nego »Pasjegiavci«, saj je delo slavnega Šenoa, ki je tako mojstrsko opisal boj slovenskega in hrvaškega kmeta za ljudske pravice. Zato naj si jo omisli, komur je mar, da pride med ljudstvo dobro berivo in se izpodrine »šund«! Prav iz tega namena smo nastavili tako nizko ceno! Broširana knjiga velja do konca marca 1 K, vezana 2 K. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. * Nalezljive otroške bolezni v sliki in podobi. Nazorno tablo po dr. Tunippovein plakatu za šolo in dom je priredil dr. D e-meter p 1. B 1 e i w e i s. Izvrstno bo služilo to nazorno učilo za šole Ln za naša društva, kakor tudi za matere, ki jim je poznavanje nastanka, simptomov in pripomočkov proti sovražnikom otrokovega organizma neobhodno potrebno. Tabla ni prevelika, temveč za porabo zelo ročna, besedilo kratko in precizno, slike (osem) dobre in jasne. Na slikah so predočene ošpice (Roteln), škrlatica, davica, norice (Schafblattern) in koze. Besedilo pa razloži še sledeče: dušljivi (oslovski) kašelj, hripo, trebušni legar in vnetje ušesnih slinavk; Izmed pripomočkov zavzemajo pr- Ustanovljena lata 1884. Talefoa št. 810. Prva domala slovenska pivovarna G. AUER-jeuih dedičev LJubljana, (Dolfove ulice M IZ, Ljubljana Priporoča siavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno Niffrfnfl nilin v sodcih in marčno PIVU steklenicah vo mesto protiiaktiška sredstva, osamlje-nje bolezni, prava hrana in liutra zdravniška pomoč. Tablo prav toplo priporočamo starišem, šolskim vodstvom in sploh vsem faktorjem v mestu- in zlasti na deželi, ki imajo interes na tem, da se kužne otroške bolezni omejijo, zabranijo epidemije in sploh povzdigne ljudsko zdravstvo. Prav posebno pa opozarjamo krajne šolske svete, naj si omislijo to nazorno prekoristno tablo, 'ki je namenjena, da se obesi kot izvrstno nazorno učilo v šoli na steni, pa tudi v društvenih prostorih. Cena 4 K, po pošti 4 K 50 h. Naroči se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Nabavijo naj si to na-stfensiko učilo tudi naša društva, da se pouči ljudstvo o simptomih otroških bolezni in si poišče pravočasno pomoč. * Občinski zakon za Kranjsko, izdal deželni tajnik Jožef Pfeifer, je izšel ravnokar v novem šestem natisu in se dobi v »Katoliški B u k v a r n i« v Ljubljani. Cena s poštnino vred 1 K 35 v, vezana knjiga 1 K 90 v s poštnino vred. * Slovenska znastvena dogmatika: Verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice katoliške vere. Spisal dr. Gregorij Pečjak. Rokopis te knjige, namenjene za 6. gimnazijski razred, leži že več mesecev pri naučnem ministrstvu, a potrjenje še vedno ni došlo. Upati je, da dojde prav kmalu; potem se začne knjiga precej tiskati, da bo do prihodnjega šolskega leta gotova. »Katoliška Bukvama« kot založnica bi rada že sedaj določila število iztisov. Da bo mogla biti cena nizka, moramo računati na to, da knjige ne bodo kupovali samo učenci, ampak, ker bo s to knjigo dovršena prva slovenska znanstvena dogmatika, tudi mnogi ne-učenci, zlasti duhovniki, pa tudi laiki, katerim je pri srcu prospeh znanstvenega slovenskega slovstva v vseh strokah. Verska vprašanja dandanes globoko segajo ludi v javno življenje, in prepričaini smo, da bi se mnogo nasprotij ublažilo, ako bi se vsak izobraženec prizadeval, o teh vprašanjih poučiti se iz zanesljivih virov. Da bo Pečjakova knjiga tak vir, za to nam jamči priznana pisateljeva temeljitost. Ker je Pečjakova knjiga nadaljevanje verona-uka za višje razrede srednjih šol, katerega prvo knjigo »Resničnost katoliške vere« je spisal dr. Iv. Svetina, računamo tako, da se bo izvun šole druge knjige prodalo primeroma toliko, kolikor prve. Te se je sicer že mnogo, vendar še ne toliko, kakor smo računali. Zato prosimo, da vsi, kateri še mislijo naročiti prvo knjigo, store to, še preden določimo število iztisov druge knjige. Zlasti pričakujemo naročil od bogoslovcev in duhovnikov ne le ljubljanske, ampak tudi lavantimske, krške, goriške in tržaške škofije. Svetinova knjiga »Resničnost katoliške vere«, katero je znanstveno in dnevno časopisje raznih struj jako laskavo kritikovalo, stane vezana 2 K 80 h, po pošti 3 K. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča nove skladbe oziroma skladbe novega natisa: Foerster, Op. 107, Ave Maria za štiri enake glase, ali sedem mešanih glasov (moški kvartet in ženski tercet). Part. 60 h, glasovi po 20 h. Nežna in nenavadno efektna skladba v lahkem slogu. Foerster, Op. 5, L a m e n t a c i j e ali žalostne pesmi Jeremija preroka in Očitanja (Kaj sem ti storil?) za mešani zbor. Cena partituri, iz katere se vsak glas lahko poje, 70 h. V tem novem natisu so besede popravljene in nekateri glasbeni stavki po-lajšani. Malo naših cerkva bo, v katerih bi se ne popevale v velikem tednu te mile ganljive melodije. Foerster, Op. 58, Te D e u m 1 a u d a -m u s (s priljubljenim napevom »Hvala Gospodu Bogu«) za mešani zbor ali tudi za enoglasno petje z orglami. Part. 50 h. Napev teh Foersterjevih skladb je povsod, kjer bivajo Slovenci, popolnoma udomačen; da so pa skladbe poleg svoje priprostosti mojstrsko delo, nam jamči ime skladatelja-prvaka na polju slovenske glasbe. Odveč bi bilo torej posebej jih priporočati. Gotovo je pa, da so in ostanejo vedno narodova last. Laharnar, § m a r n i č n e pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Part. 1 K 20 h. Laharnar, Velikonočne pesmi za za mešani zbor. Part. 1 K 30 h. Naši pevovodji radi segajo po La-harnarjevih kompozicijah, ker jim ne delajo težav, dosežejo pa vedno povoljen uspeh. Ne verujte, da zlo preide samo od sebe. Ce ste bolni, morate takoj iskati pomoči. kajti zanemarjena bolezen je tem hujša. Kašelj, bolečine v prsih, zasliženje, pomanjkanje teka. hripavost, nočni pot, slabost, medlost so često znaki nevarne bolezni. Ako se pokažejo taki simptomi, ne čakajte, ampak naročite si takoj Orke-nys Lindenhonig-sirup, ki olajša kašelj, pomirja kri, lahko pretrga sliz, ustavi nočni pot, poboljša tek, poveča telesno težo, olajša dihanje, odpravi zaspanost in za-brani razvoj bolezni. Ce naročite eno steklenico za poskušnjo za 3 K, eno veliko steklenico za 5 K, naslovite pismo ali poštno nakaznico na »Apostel-Apotheke« v Budimpešti, Josefsring 64, Depot 30. Ako kašljate, 6e ate hripavi, zaslezeni ali nahodni, ako težko dihate in se pono&i potite, kaže to, da ste se prehladili ali dobili influenco, vendar utegnejo imeti tudi ti simptomi važen pomen. Zato je potrebno, da preprečite nadaljne učinke in v Vašo korist rabite domaČe zdravilo Orkeny-jev lipov med (sirup), katerega hvalijo in priporočajo mnogi zdravniki. Mnogo zahvalnih pisem potrjuje ta izboren učinek. Vzorčna steklenica Orkeny-jev lipo- vega medu (sirupa) stane K 3*—, velika steklenica K5* - , 3 steklenice poštnine prosto K 15»— po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Glavna zaloga za Avslro-Ogrsko: Lekarna pri .Apostolu', Budoueita, Josefsring 64. Depot 30. 3058 najbolje kakovosti priporoča Franc Weinberger, posestnik apnenic v Zagorju ob Savi 438 6-2 346 41-0 Steckenpferd-lilijno-mlečno-milo. Najmilejše milo za kožo kakor proti pegam! r—— Dobiva se povsod! Naprava vodnjakov. Slavnemu p. n. občinstvu se priporočam za napravo betoniranih VODNJAKOV KAPNIC 1 ter sploh za razna dela pri vodovodih vsake vrste. 510 4—1 Velespoštovanjem Andrej Frantar vodnjakarski mojster Poženk, pošta Cerklje pri Kranju. m Naznanilo prodaje. Radi nameravane izselitve v Ameriko prodam takoj svoje v Žužemberk u| h. št. 7 in pripravno za izvrševanje mesarske obrti, na dobrem prostoru in v prav dobrem stanu, proti takojšnemu plačilu ali po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Josip Roje, posestnik in gostilničar v Žužemberku. 486 (5 -1) Gostilna in trgovina se odda v najem na Viru pri l>oni/;'tlah. Poizve se istotam v hiši št. 3 ali v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z železnino Fr. Stupica. 189 Vinske sode nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od 600 do 1000 litrov proda po nizki ceni. Dobe se tudi so jc iiu.->v^-te velesil, poklicala je nazaj svoje rezerve, ogibala se je provokacij, ostala je mirna, zato bi bila nezaslišanost ako bi Avstrija napovedala Srbiji vojsko, to bi bil zločin proti vsaki pravici. Milovanovič je dejal: Srbija je vse storila kar so velevlasti mogle zahtevati od nje. V Srbiji je popoln mir, ni vojnega razpoloženja in ne vojnih odredb. Očitati nam oboroževanje ni pravično, doslej smo izdali za to samo Ki miljonov. Srbija je pokazala veliko lojalnost in upam, da bo to Evropa upošte-v nia. LAŠKA KRALJICA CRNOGORKAA1. Belgrad, 25. febr. Društvo srbskih žena je sprejelo od zveze črnogorskih žena prepis pisma, v katerem laška kraljica Helena svoji materi črnogorski knjeginji piše, da lahko računa na pomoč in na osebno varnost sebi in črnogorskim bia-tom. »V tem trenutku«, pravi laška kraljica, »ko bi morala gledati propast svoje domovine in svojih bratov, ne bi hotela več nositi laške kraljevske krone. Upam pa, da do tega ue pride«. ČRNOGORSKI KNEZ SRBOM. Cetinje, 25. febr. Črnogorski knez je brzojavno pozdravil novo srbsko ministrstvo in čestital kralju Petru. V brzojavki povdarja slogo med Srbijo in Crnogoro, ki tvori močno skupnost na Balkanu ter bo ta skupnost domovini vdanih mož rodila še mnogo velikega. MIR V BOSNI. Sarajevo, 25. febr. V Bosni je popoln mir. V slučaju resnih spopadov s Srbi, bo v obmejnih okrajih proglašeno izjemno stanje. Izvid, ki ga je podal g. dr. B a r b a r, kuj. bolg. podpolkovnik v pok. V Sofiji (Bolgarsko). Gospodu .1. S e r r a v a I I o v Trstu. V posebno čast mi je, da Vam potrdim, da Vaše Serravallovo china-vino z žciezom že več let z izbornim uspehom zapisujem tam, kjer je prepovedano notranje uživanje železa. Serravallovo china-vino z železom je izboren tonicum iu ro-borans. Sofija, 14. junija 1907. M 292 (4) D r. B a r b a r. Proti malokrvnosti uporabljajte SCOTTOVO emulzijo, ki po-množuje kri in tvori hilro močno in zdravo meso. Scottova emulzija učinkuje istotako za staro kakor mlado. Hitro boljšanje vas bo iznenadilo in zadovoljilo ter vas bo en sam poskus prepričal, kakor je že tisoče prepričal v pre Pristna le s to teku 32 let. 2249 1 znamko — ri- ^garancijskim* Cena originalne steklenice 2 K 50 vin. znakom Scot- ,0 Dobi se v vseh lekarnah. IKZNt CtNfc. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 25. februarja Pšenica za april . . . . 13 43 Pšenica za oktober I. 1909. . . . 11 48 Rž za april 1. 1909....... 10 59 Oves za april . 8 89 Koruza za maj 1. 1909. . . . . 7 49 Efekti v: zdržno. aeteoro^gSfiiio pr?:čib. Višina n. morjem 306 2 m. »red. zračni tlak 736 0 mm * oJermvalio & železnato J{ina-Vino & ^^ M,- ' Higijenična razstava na Dunaju 1900: fu) Državno odlikovanje in častni dip.om k zlati i" : kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdraviliških avtoritet. Izborni okus. Večkrat odlikovana. Nad 6000 zdravniških spričeval. m r*b & $ s* J. SERRAVALLO, t. in kr. dvorni dobavitelj - TRST-BarkovlJe. ' 1 . s Ca» opa-3 I zovunji 1 Stanje barometra v mm Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo -HEG 23 » > 24 9 zveč. 738 9 — 7'7 j sl. jvzh. pol. obl. 00 25 7. zjutr. 2. pop 382 37 9 -70 — 5 1 sr. jvzh. p, m. svzh. oblačno a Srednja včerajSnja temp. — 8 5°, norm. — 0-7J. MMSMil Zahvala. 553 Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti ljubljenega strica in brata, gospoda Ejidlla Bončir-Ja posestnika, palc. mojstra In gostilničarja izrekam tem potom vsem prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Posebe se še zahvaljujem prečast. šempeterski duhovščini, slavni pekovski zadrugi, slav. pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon", vsem številnim darovalcem krasnih vencev, vsem ostalim številnim udtležnikom pogreba, vsem znancem in prijateljem in sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali poslednjo čast nepozabnemu pokojniku in nas preostale tolažili ob težki izgubi. Ljubljana, 21. februarja 1909. Anton Boninr. Vsi, ki nimaj s pravega teka in trpe na neredni prebavi, zaprtosti, gorčici, pitanju, čezmernem tvorjenju k>slin, glavobolu in težkočah v želodcu dosežejo z uživanjem Brady-Jevlh želodčnih kapljic izvrstne uspthe. Dobiva se v lekarnah. C. Brady, lekarnar, Dunaj., I, Fleischmarkt 1/462 pošilja 6 steklenic za K 5'—, tri dvojne steklenic« za K 4-50 franko. Ker se poeosto prodajajo ponarejanja, zahtevajte vedno le pristne Brady-|eve želodčne kapl]ice, ki imajo na zunaniem ovitku in navodilu razen Marijine podobe s cerkvijo kot varstveno znamko tudi podpis !5ie se Fzirr'ena v bn m m m sivalja Poljanski nasip 14: 5"0 2 1 M. Rihar. Hupirr) dcbrc ohranjeni !! pIBKIKO » Ponudbe sprejema iz prijaznosti uprava našega lista pod šifro A. S. 100. 512 2-1 :: Kupim u bližini Llublone :: pritlično hišico vrtom Naslov pove uprava „S ovenča". ™ 3-1 V Hrastju pri Šmarlnem ob ordotni okr. cesti se proda dne 7. marca na prostov. dražbi j§ hiša s kovačijo h. št. 13. Hiša je v dobrem stanju, poleg hiše vrt, zemljišče in pašnik. Več o tej prodaji pove čevljarski moj. g. Ig. Učakar, na Selu št. 15. 541 3—1 najboljše kakovosti priporoča Ivan Sulčič posestnik apnenlo, Zidani most. ---;- 562 2-1 Krasno posestvo z mlinom Je na prodaj blizu Ljubljane ob Kamniški Bistrici. Vsa uprava, nark, ribištvo, vodna m»č. Natančneje uprava »Slovenca". 558 10-1 iz parcele St. 886 K na Golinu, ££ 2727 m3, se bo dne 17. marca 1909 v jmaft^u na Dholici (Koroško) prodal. Najnižja cena 8 K za m3 stoječega lesa. — Natančnejša pojasnila ustmeno ali pismeno daje župnijski urad Šmartin na Dholici, P. Poreče ob jezezu. 557 3—1 l&če se 560 3-1 pisarniška moč za „Slov. Filharmonijo". Pisarniškega posla, korespondence, opravil itd. je vsak dan povprečno po dve uri. Natančnejša pojasnila daje koncertni vodja M. hubad Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na odbor »Slovenske Filharmonije" do konca februarja. 556 1 — 1 Razglas. S 4/a 5. O imovini gg Franceta Štiglic in Stankota Šmit, trgovcev v Radovljici se je razglasil dne 18. februarja 1909 konkurz. Konkurzni komisar: c. kr. sodnik Hugo Luschin v Radovljici. Začasni upravnik mase: gospod dr. Janko Vilfan, odvetnik v Radovljici. Volilni narok dne 2. marca 1909 dopoldne ob 10. uri, pri tej sodniji v izbi št. 26 pred konkurznim komisarjem. Zglasilni rok do 9. aprila 1909. Narok za likvidovanje in poravnavo dne 23. aprila 1909 dopoldne ob 10 uri pri tej sodniji v izbi št. 26, pred konkurznim komisarjem. C. kr. okrajna sodnija v Radovljici dne 22. svečana 1909. Javna zahvala vzajemni zavarovalnici za življenje ,,Janus"na Dunaju podružnica v Gradcu, Janushof. Imenom gospe Ma rije Strnad, matere umrlega gospoda Josipa Strnadaj ki je bil pri Vas zavarovan, se zahvaljujem za tako naglo rešitev. Včeraj se je svota že izplačala. Veseli me to tem bolj, ker sem tudi jaz zavarovan pri „Janus'*u. V Idriji, dne 28. januarja 1909. Fran Oswald s. r. 559 1 — 1 c. kr. katebet.