Leto urni. stevnKQ 55. v uronani, o neaeno 1. marca im. ceno umi litija vsak dan popoldne, Izvzeasl nedalio in praznike. — Inaeratt: do 30 petlt i 2 D, do 100 vrst t D 50 p, večji InscraU petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-•oro. — Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i Upravntstvoi Knall ora nlloa siev. 5. pritličje. — Telefon ste v. 304. Uredništvo t Sasliova allen It. 5, L nadstropje. — Telefon fite v. 34. V Poftfilraa plačana v gotovini. in nase reševanje reškega vprašanja. 2£ občudovanja vredno zaslepljenostjo, ki se ji pridružuje dober založa] trmoglavosti, zavlačuje italijanska diplomacija končni sporazum z našo državo. Vedno znova najavlja konference, jih zapleta in končno razbije z namenom, da vznemiri nasprotnika, da ga prisil? do čedalje večjih gospodarskih koncesij. Vprašanje je, kam vodi tako zavlačevanje, kaj pravzaprav Italija namerava in kako bomo mi odgovorili na reško vprašanje? Bili so časi, ko so dalekovidni italijanski politiki predlagali dobre odno-§aje med Italijo in Jugoslavijo. Smja-li so o veliki gospodarski ekspanziji italijanske industrije na Balkanu. Radi tega so predlagali teritorijalne, gospodarske in mirovne pogodbe, ki naj vtrde to ekspanzijonistično politiko Italije na Balkanu! Prišlo je drugače. Nad velikimi in vsekakor dalekosežnimi gospodarskimi načrti teh razsodnih italijanskih državnikov so zmagali malenkostni nacijona-listi. Reko hočejo fašistovski državniki zavarovati proti vsaki eventualnosti od strani jugoslovenskega naroda in tako se je iz tega »zavarovanja« rodila za-vlačevalna politika reškega vprašanja, ki še danes onemogoča prijatelj, odno-šaje med obema državama. Kljub parafirana »dobrim« odnošajem se prepad v crospodnrsk'h tendencah obeh držav bolj in bolj jača in poglablja . . . Nismo naivni: Italija se ne bo zadovoljila s teritorijalno narodnostno zaščito reškega piesta. Mestu želi tudi gospodarski nrocvit. Radi tega poizkuša z reškimi konferencami ustvariti gospodarski položaj, da bo mesto moglo v italijanski atmosferi procvitati z iu-goslovenskfm zaledjem! Fašistovska diplomacija se torej vrača na staro misel ekspanzije na Balkan preko Reke in to misel bi rada uresničila potom gospodarska koncesij od strani Jugoslavije. Mi se nadejamo, da naša diplomacija ne popusti in da se bo držala mirovnih dogovorov. Naj si Italija za Reko izbere narodnostni režim, kakršnega sama hoče. 2sl nam je lepega mesta, toda danes moramo odgovarjati s krutimi svojimi interesi in je odveč misliti, da se vpognemo na gospodarskem polju, če smo že morali odnehati v teritorialnih in narodnostnih svojih pravicah in aspiracijah. Gospodarstvo ni nekaj, kar -se da regulirati z mirovnimi in gospodarskimi dogovori. Gospodarstvo zavisi predvsem od volje in hotenja prizadetih gospodarskih činiteljev. Zavisi od našega bankarstva, zavisi od naše veletrgovine, od nzšQ industrije, od poedinih Ju-goslovenov. Menda uvidi tudi italijanska diplomacijama o kaki ekspanziji Italijanskega gospodarstva, recimo industrije na Balkanu preko Reke, ne more biti več govora. Prehud je narodnostni režim, fri ga uveli a vila na Reki, premale svoboščine, ki jih daje našemu živi ju. da bi Jugosloveni hoteli zamenjati svoj industrijski Import, kl nam sedaj dohaja s severa, z Italiljansklm. zlasti če še upoštevamo, da se tudi naša domača industrija razvija precej jadrno. Danes vemo natančno, kakor rešuje italijanska diplomacija reško vprašanje: osigurati reškemu mestu italijansko lice, vtrditi njegovo teritorijalno skupnost z italijanskim kraljestvom ter mu omogočiti ležerno gospodarsko pro-cvitanje na račun Jugoslavije. Mislimo, da ni odveč, ako na tem mestu povdarjamo, da rešuje jugoslo-venska država, zlasti pa jugoslovenski narod to vprašanje popolnoma drugače, če kjs, bo veljalo tu za našo bližnjo bodočnost nacijonalnoekonomično načelo »Svoji k svojim«! MI vemo, da nas čakajo na Jadranu velike naloge velike bodočnosti In bo torej naš odgovor na reševanje italijanske Reke obstojal v tem, da osredotočimo vse svoje gospodarske s»le za čim večjo ekspanzijo na Jadran, za čim močnejšo vtrditev našega posestnega stanja na Jadranskem morju. Jugoslavijo Časa bodočnost na Jadranu, zato pride samo od sebe ta- Razpoloženje pred otvoritvijo narodne skupščine. Današnja formalna seja pokaže pravo razmerje parlamentarnih sil Narodnega bloka in opozicije. — Opozicija konsternir^na in brez moči. — Beograd, 7. marca, (Izv.) Danes ob 9. dopoldne se sestane narodna skupščina. Najstarejši poslanec skupščine kot starostni predsednik prečita kraljev ukaz o otvoritvi skupščine. Današnia prva seja je zgolj formalnega značaja. Parlamentarni krotri so snoči napovedovali, da pride na tej seji do prvega ostrega in nrčelnega spopada med vladnimi stranknml in opozicije. Kakor je soditi po današnjem razpoloženju v prvih urah pred seio, seja ne bo tako burna. Ta seja je edino v tem značilna, da se danes prvikrat oficijelno In Javno merijo borbene sile vladinih strank In opozicije. Danes se prvikrat ugotovi matematično razmerje med Narodnim blokom In takozvanim »blokom narodnega sporazuma In sellaške demokracije«. Glasovanje pri volitvi začasnega skuDSčinskega predsednika se pokale prav številčno razmerje med obema blokoma. Kandidat narodnega bloka je dr. S u b o t i č, opozicijonalni blok kandidira dr. Korošca. Doslej še nI znr»no sfališče ostalih opozlcijonalnih sktmin. NI še znano, aH se odločijo zemlioradniki In Nemci in črnogorski federalistl za dr. Korošca. Zanimivo je, da do danes zjutraj Nemci — pet po številu — niso prišli v narodno skupščino in se sploh do tega trenutka še niso pojavili v Beoradu. Na sestanke se Nemci zbirajo v Zemunu. Crnogorsk? fe^e-ralisM sploh še niso prišli v Beograd. Današnje seje se ne udeleže: v kazenski preiskavi radi veleizdaje se nahajajoči Stjepan Radi č. petorica interniranih članov vodstva HRSS, dalje Rude B a č I n i č, ki je pobegnil v Ita'ilo, ker ga oblati zasledujejo radi tatvine, dr. K e ž m a n. ki se nahaja v Ameriki, kamor je pobegnil že lea 1021. in kjer vodf protidržavro propagando med tamošnjimi Jugosloveni. V zaporu se nahaja tudi zemljoradnišk? poslanec čeda K o k a n I č. Proti nJemu teče kazensko postopanje, ker Je v Bosni narod hujskal k izgredom in uporom proti državnim oblastem. SoloSna slika danes zjutraj kaže, da bojaželjnost opozicHonalnega b'oka ponehava. V njega krogih Je opažati malo-dušrost. Vsi moralo danes priznavati, da so br^z moči In da ne bodo mogli Izvesti več aH r^anj netočno začrtanega Parlamentär« nega delovnega programa. Otvoritev orodne skvnšoine. Solidnost in kcmr>aktncst Narodnega bloka. — Btirne demonstracije proti dr. Trumbicu. — Viharne ovacije Pašiču in Pribi-čeviču. — Za začasnega -predsednika izvoljen dr. Subctič. — Beograd, 7. marca. (Izvirno. Ob 12.) Z veliko nervoznosffo pričakovana otvoritev narodne skupščine je bila danes ob 9.70 dopoldne mestoma zelo viharna in burna. Pokazala !e le ta seja solidarnost, kompaktnost in discipliniranost poslancev Narodnega bloka, ki so prav dobro in z uspehom odbiiall vse izzivalne napade opozlciionalne^ bloka. Dr. Trumbie je danes doživel prvo svojo lekcijo. 2e okoli 8. zjutraj Je postalo r !:u-foarjib skupščine zelo Živahno. Posam-ni klübi so imeli v svojib prostorih sestanke, da so določil* posamne vloge na plenarni seji. Že okoli 9. so sc začeli zbirati poedini poslanci v zbornici. Neki teri so se mec? seboj Šalili, drti.Ti so resno d is! utira1!. Onažati je bilo, da so se neka-.en radikali zelo prisrčno pomenkovali z muslimani. Ob 9.30 je bila zbornica skoraj polnoštevilno zbrala. Posl. j? A k a t o n o v i č (detp %* se je dvimi! s s"oicga sedeža, izjavi"aloi: V smislu Člena 2. skupščinskega pos'ov-nika predlagam, da prevzame predsedstvo ko staros+n! predsednik poslance Arsa Lazič Posl. Arsa Lazič, Davfdovicev demokrat, izvoljen v bregalniškem Volilnem ekrožju, star 70 let, je pi -vzel predsedstvo. Nato jo imenoval SÖH tajnike \a to: p')si. Kobasica (mdika1), m. K u j ü n d £ i £ (dom.). Bora M i i a-novic (rad.) in dr. N i k i č (r*V:če-vcc\ Ta H* V Ftevo Kobasica je nato pre« Či>ai akt državnega odbora, ki vsebuje scz'.a"i izvoljenih poslancev. V smislu člena 2. je začasni predsednik Lazič na to odredil, cla so p(samni poslanci izročili svoje poslanske poverilnic;*. Tajnik Kobasica je čita! imena. Pozvani I poslanci so prilaja^i k predsedniški tri- j btini in izročali svoja pooblasti'a. ka gospodarska poütika našega jadranskega zaledja, ki bo vtrjevala, kar je naše in jacala naši teritorijalne in narodnostne postojanke. Verujemo v gospodarsko bodočnost našega morja in naše obn'e, da prejali slej prodre v našem zasebnem gospodarstvu tendenca samostalnosti na Jadranu. Napram malenkostnemu reševanju reškeca vpraSr.nja od strani italijanske d!p?onzac!je moramo odgovoriti s privatnimi, gospodarskimi tendencami k našemu Jadranu, čim jaČji postanene-mo na svojem posestvu, čim več vtrdl-rao državo na Jadranskem morju, tem preje zasedemo in dosežemo tisto mesto, Ui gre na obalah tega našega morja nršemu narodu. S tako politiko bomo najuspešnejše parirali malenkostno italijansko diplomacijo na Reki* P. vi Ante 1 rumbič je izročil pooblastila za sebe in za nekatera pooblastila Radičevih poslancev, ki niso bili v Beograd«, tako pooblastilo Stk. oana R a d i č a. dr Mačka, Josipa P r e d a v c a, Štefana in Avgusta K o-š u t i č a. Ko je tajnik čital ime radič-svske-jra poslanca Ivana R a d i £ a, je posl, Trumbič glasno vTMiknil: »Več nnroümli poslancev se nahaja v policijski \oja?nIci! To Je cra» mota!« Ta vzklik dr. Trumbiča je ^3bi?dil vibarne !n ogorCcce proteste na strani Narodnega blcka. Culi s ose od vs*ih strai.i klici: »Sram Tr bod? izdajalec! To jo £kanr»nl! Ti s? izdrl Skarfer! TI si izdal Peko In Isiro! Ven! FeJ!c Dr. Trumbič je odšel osramočen na svoje mesto. Zbornična večina je pri cftanin Imen Nikole Paš"ča in Svetozarja Prl-bičeviča priredila viharne ovacije In manifestacije obema voditeljema. Opozicijonalni blok je skušal na te ovacije reagirati, kar se mu ni posrečilo. Ko Je tajnik Čital ime poslanca K r t z m a n a, je znani posl. dr. Zanič skušal vzklikniti: »Pazite na ostala pooblastila, da tako ne izginejo kakor kroglice! Pazite na dr. Krizmana!« Ta Zaničev vzklik ni našel pravega odmeva v zbornici, Čeprav je bilo med opozicijonalci popreje dogovorjeno, da naj dr. Zanič izzove v zbornici velike kravale. Dr. Zanič je v resnici tudi začel kakor besen z rokami mahati naokrog. Poslanci Narodnega bloka pa so začeli ironično pristavljati: Sedaj vidimo, da je policija imela prav, da ga je zaprla. Spadaš na Stenjevec. Tajnik Kobasica je nato pripomnil, da nekateri poslanci Še niso iz-i ročili svojih poverilnic, tako dr. Voja M a r i n k o v i č, dr. Ilia S u m e n k o-v i č, dr. K e ž m an. Marko D o Š e n, Rude B a č i n i c in drugi. Predsednik Area Lazič je nato naprosi! tamika Kufnndžlča, da prečita dopis dr. Mačka m tovarišev, ki naznanjajo, da su ne morejo udeležiti današnje seje. ker so internirani. Obračajo se na narodno skupščino za posredovanje. Kršena je njih poslanska imuniteta. Pri čitanju tega pisma je nastal v zbornici velikanski vihar in trušč. rav-notako tudi, ko je skušal k temu pismu sovoriti predsednik Area Lazič. Po burnih prizorih in veliki napetosti je bil končno izvoljen za začasnega predsednika kandidat Narodnega bioka dr. Suboiič s 161 glasovi večine. Dr. Siifeotič je oddal prazno glasovnico. Nemci so ravnotako oddali 5 praznih d *&wwva;^ Korc&*s ie dobii slapo- ve opozicijonalnega bloka in Je ostal v manjšini. Prihodnja seja je določena za jutri ob 10. dopoldne. Dnevni red: volitev verifikacijskega odbora. Francija odklanja nemške garancijske predloge. — Pariz, 6. marca. (Izv.) Pariška izdaja »Chicago Tribunec danes objavlja: Francoska vlada odkloni od Nemčije predložene pogoje za sklenitev mednarodnega garancijskega pakta. — Zadevni sklep so včeraj sestavili na skupni konferenci ministrski predsednik Herriot, vojni minister Nollet. Brland in Boncour*. Kot glavni odklonilni razlog navajajo, da nemški garancijski predlogi niso vzeli v obzir zapadne meje, marveč so se nanašali samo na meje napram Franciji in Belgiji. Meje proti Poljski in ostalim državam je po teh predlogih še vedno smatrati za meje, ki so ogrožene po Nemčiji. Za slučaj, da Nemčija ne poda varnostnih garancij tudi za zapadne meje, Francija ne more pričeti z razorožitvijo. — Pariz, 7. marca. (Izvirno.) Poljski zunanji minister Skrzvnskt je te dni dlje časa konferiral z vodilnimi krosi francoske zunanje politike ter jih opozarjal na nevarnost, ki preti Poljski od strani Nemčije v slučaju, da se sprejmejo nemški garancijski predlogi. Francoski politiki so uvideli utemeljenost poljski ugovorov. Pred generalno želszničarsko stavko v Nemčiji. — Berlin, 7. marca. (Izv.) Na Saksonskem trajajoča železnlčarska stavka zavzema od dne do dne večje dimenzije. Obstoja nevarnost« da Izbruhne splošna železničarska stavka, Železničarji so danes zelo razburjeni In ogorčeni nad železniško upravo, ker je delavcem pri včerajšnjem Izplačilu odtrgala polovico urne mezde zato, ker je delo na železnicah povodom pogreba državnega predsednika Eberta počivalo pet minut Razpoloženje za splošno stavko je med železničarji veliko. Med železnlčarskiml organizacijami In upravo obstoje dalje že dolgo diference zaradi povišanja mezde. SPORAZUM OPOZICIJONALNEGA BLOKA. — Zagreb, 7. marca. (Izv.) Današnje »Novosti« javljajo iz Beograda na podlagi informacij iz avtentičnega vira glavne točke sporazuma, ki ga je sestavil blok narodnega sporazuma in sc-Ijaškc demokracije. Te točke so: 1. Odobrava se vstop (vsakega posamne-ga kluba) v skupni parlamentarni klub, v ilok narodnega sporazuma in selja-ške demokracije. Za delovni program se jemlje deklaracija bivše vlade Ljube Davidoviča. 2. Za politični program se jemlje izjava St. Radiča glede upo-stavitve monarhije angleškega tipa. 3. I Za notranjo državno ureditev se jemlje načrt dr. Voje Marinkovica o samoupravah, ker ta načrt najbolje garantira suverenost naroda. Sporazum vsebuje še druge manj važne točke glede uradništva, volilnega zakona in je obenem klavzula, da se morajo vse stranke, ki imajo zveze z inozemstvom, odreči tem zvezam. MALA ANTANTA IN RAZ-OROŽITEV MADŽARSKE. — Bukarešta« 7. marca. (Izv.) Zunanji minister Duca je v zbornici odgovoril na neko interpelacijo glede madžarskega proračuna za leto 1925. Minister je omenil, da je proračun razmeroma zelo visok v postavkah za vojno, zunanje zadeve in za propagando. Tu je proračun večji, kakor pa romunski. Minister se čudi ,kako more Madžarska, ki na zunaj toži o slabih financah, Izmeta ti tako gromne vsote za zadeve, Za katere niti Romunska ne zmore takih zneskov. Vprašanje madžarskega vojnesa proračuna pride tudi v razpravo na konferenci Male antante. Romunska vlada že v tem oziru izmenjava misli z ostalimi državami Male antante. —9 i VOLITVE V JUGOSLAVIJI SO BILE SVOBODNE. — Zagreb, 7. marca. (Izv.) Dana^/i?.. »RIJeČ« objavlja pismo angleškega generala Blunketta naslovljeno na uredništvo londonske revije Near East, ki je svoječasm, zelo zagovarjala politiko Stjepana Radiil:. Objektivni britanski general konstatira, d« so bile volitve v Jugoslaviji popolnoma svobodne, brez vsakeea pritiska vlade iit da je zmasala vlada Narodnega bloka. Te volitve značljo, da prihaja poleg polltičuv stabilizacije tudi gospodarska stabilizacija v življenje Jugoslavije. Hvali sposobnosti fin. ministra dr. Stojadinoviča. VAŽNA ŽELEZNIŠKA KONFERENCA. — Beograd, 7. marca. (Izv.) Dne 10. t m. se sestanejo na Sušaku zastopniki vseh žeelzniških direkcij kraljevine SMS in obalstni inšpektorati na železniško konferenco, ki ima reševati zelo važne železniške in prometne probleme. Ta konferenca razpravlja tudi o tarifih. ki se nanašajo nti železinSki prome: med Reko in našim zaledjem odnosno med našo državo in Italijo. Te komeernce se udeleže tudi zastopniki prometnega ministrstva. / MASARYKOVA PROSLAVA V PRAGL • — Praga, 7. marca, (Izv.) Danes ves češkoslovaški narod z globoko vdanostjo in hvaležnostjo praznuje na naj-svečanejsi način 751etnico rojstva pre-zidenta Masaryka. Mesto je v zastavah. Na vseh velikih trgih in na Hradcanih svirajo godbe vse dopoldne. Je pravi narodni praznik. Šole so zaprte. V uradih počiva delo. Na BeligorT je bila danes dopoldne velika vojaška parada praške gam:zije, katere &a sc udeležile vse Čete in tehnični oddelki. Iz vseh večjih mest prihajajo že do* poldne športne štafete, ki prinašajo pre> zidentu pozdrave in vence. REZULTATI MESTNIH VOLITEV V LONDONU. — London, 7. marca. (Reuter) Končni Izid mestnih volitev je: konservativci $3, delavska stranka 35 in liberalci 6 sedežev^ ZAGONETNA SMRT BOLGARSKEGA POSLANIKA — Sofija, 7. marca. (Izv.) Vladln poslanec V. Oeorgij ev je na zelo miste-rijozen način umrl. Pred nekaj dnevi je bil imenovan za bolgarskega poslanika v BukareSti. Ker so se pojavili simptomi težke želodčne bolezni, je konzultiral zdravnika, ki mu Je predpisal zdravila, Pö dvelf urah je nato umrL Volitve v obrtno sodišče. Gremi) trgovcev v Ljubljani privoročj kot kandidate za nadomestne volitve v obrtno sodišče iz lil. skupine (trgovnki obrati delodajalci) sledeče trgovce: kot Sfiri prisednike obrtnega sodišča: Pavel F jo lani, trgovec, Stritarjeva ulh ca St. 5; Andrej Šarabon, vetetrgovec, Zvlclluc Anton Revhekar, trgovec, Pred Škofijo St. 20. Ivan Samec, trgovec, Mestni tr*. kot namestnike obrtnega sodiščs: Karel Planinšek, trgovec. Dunajske c. Josip Snoj, trgovec, Prešernova UÜC&. Kot prisednika prizivnega sodišča; Ivan Kostevc, trgovec, Sv. Petra cesLi Fran Zebal, veletrgo\*ec, Dunujiks cesta št. 7. Pozivamo vse gg. trgovce. Kateri imuji pravico voliti, da volijo po svojih glasov; nicah omenjene kandidate in da se volit'ev osebno udeleže. Borzna poročna. Ljubljanska borza danes ni poslovala, zagrebška borza danes nI poslovala. V prostem prometu so notirall: Curih 11.975. Pariz 322—325, Praga 184.73. Newyrok 62.-Milan 253—253.50, Dunaj 0.08775. — Car;;-, 7. marca. Današnja borza. Beograd SA0, Pariz 26.90, London. 24.77, Neu,-york 519.70, Milan 21.17, Praga 15.47 Dunaj 0.007335. — Trst, 7. marca. Današnja borza: Beoerad 39.40—39.50, Pariz 126.75—127.25, Newyork 24.45—24.50, Curih 470-^171.50. Dunaj 0.03425—0.03475, Praga 72.75—73.25. — Dunaj, 6. marca. Devize: Beograd 11.34—11.38, London 33.86—33.96, Milan 28.79—28.91. Newyork 709.36—711.35, Pariz 36.32—36AS. Praea 21.8—21.16, CurH: 136.60—137.10. Valute: dolar 704.60—70S.6O. dinar 28.75—2S.95. dinar ll.29u-ll.35- če-ika k/ona r < Stran 2. »SLOVENSKI N A R OD« dne5. marca" 1325. Stev. 53. (K njegovi Bratski češkoslovaški narod slavi danes 75.-letnico rojstva moža, ki je združil v sebi filozofa, politika, državnika in zasebnika z vsemi vrlinami in ne-venljivimi zaslugami. Če ima kak narod poosebljeni simbol svojih idealov m stremljenj, Če je kje na svetu intelektualno in nravstveno silna osebnost, ki kaže milijonom pot navzgor k mo-raini in materijami izpolnitvi, jo moramo iskati baš med brati Cehoslovaki, ki jim je usoda poslala v najtežjem tre-notku življenja Masaryka Zaman bi iskali v sedanjih težkih časih gospodar-*ke in politične zmede državnika, Čigar spretna roka zna tako varno voditi državno krmilo, kakor Masarykova. Tudi Češkoslovaška, ta zdrava in solidna državna tvorba, nastala na razvalinah stare in trhle avstro-ogrske monarhije, največ po zaslugi sivolasega slavljenca, po->na notranje politične spore, pozna socialne boje, stanovske in strankarske razprtije, tudi med našimi severnimi jrati ni vse tako, kakor si žele ideali« sti, ali nekaj je, kar jih loči od drugih evropskih narodov, t. j. njihov prvi previden t, ki je pri vseh enako priljubljen, vsem enako mi! in drag. Ni v Češkoslovaški stranke ali noedinca, ki bi ne znal -eniti Masarykovih zaslug za osvobojene češkoslovaškega naroda, za ustanovitev in svetlo bodočnost svobodne države, ni v češkoslovaškem javnem ali zasebnem življenju nikogar, ki bi iz vse-tra srca ne spoštoval, ljubil in cenil sivolasega prezidenta. Ali Masaryk ovo ime je seglo tudi aaleč v inozemstvo, kjer je našlo isto čloboko spoštovanje in priznanje, kakor na domačih tleh. Ce preštejemo dolgo vrsto odličnih političnih osebnosti, ki so eadnjih 30 let odločevale o mednarodni politiki, moramo uvrstiti med nje tudi Masaryka. Vrsta imen, kakor so Orlan-Jo, Pašič, Sonnino, Lloyd George in Wilson bi ne bila popolna, če bi ne bilo med njimi Masarykovega imena. Prvi prezident češkoslovaške republike spada nedvomno med največje in najr&tl-nejše grobaier velike ječe narodov. Avstro - Ogrske, ki jo je Masaryk Že od mladih nog sovražil tako, kakor zna sovražiti srmo iskreno slovansko srce tvoje tlačitelje. Ko so položili mali narodi, zlasti avstrijski Slovani, med svetovno vojno svojo usodo na tehtnico, ko Prezident Masaryk. 75-letnlcL) se je bil odločilni boj med nasilnim, reakcionarnim in osvojevdnim panger-manizmom z ene ter principi demokracije in gospodarsko - politične svobode zatiranih narodov z druge strani, je bil Masaryk med prvimi, ki Je položil vse svoje bogate umstvene sposobnosti, ves trud in vso ljubezen do nesrečnih avstrijskih Slovanov na nasprotno stran tehtnice. Žrtvoval se je za pravično in vzvišeno stvar, prenašal je radevolje vse muke političnega preganstva, ker je dobro vedel, da je zmaga na strani njegovih idej. In ko so se slednjič uresničile njegove sanje, ko je zasijalo nad njegovo ožjo domovino in nad poteptano slovansko zemljo solnce svobode, se je vsa zmagoslavna evropska javnost poklonila Masaryku kot heroju, ki je tako spretno vodil čolniČ avstrijskih Slovanov sploh, zlasti pa svojih rojakov v varno pristanišče. In danes se mu je zopet poklonil ne le češkoslovaški narod kot svojemu ge-nijalnemu, plemenitemu in ljubečemu voditelju, nego tudi ostrila evropska javnost kot državniku, čigar delo je obrodilo posebno za sred. Evropo tr«*;o bogate sadove. Razpoklonila se mu je javnost ob 751etnici rojstva kot človeku, ki nima na svojem zasebnem življenju niti najmanjega madeža. Kot politiku in državniku, ki je zgradil in vodi eno najso-lidnejših držav, kot znanstveniku, čigar filozofijska in pedagoška dela odmevajo globoko v srcih naše mladine. Srečna država, ki ima takega spretnega voditelja, srečen narod, iz katerega je izšel tako blagorodn! In kremeniti značaj in srečno pokolenje, ki se bo učilo pri Masaryku, kako je treba ljubiti svojo zemljo in svoj rod. Danes, ko slavimo nfegovo 75tetnico, ko se skunno z brati cehoslovaki spominjamo velikega Masarykovega dela za osvcbojenie slovanskih narodov, ko Čutimo globoko v srcih dolžnost, da se tema zaslužnemu možu primerno odolži-mo in zahvalimo za vse, kar je SiorB za Juoslovene, kličemo z brati Cehoslovaki sivolasemu prezidenta: Se na mnoga leta! Naj ga usoda še dolgo ohrani nam in njim, saj ga potrebujemo vsi kot simbol pravičnosti, demokracije, mira, napredka, medsebojne ljubezni in slovanske vzajemnosti. Porotna zasedanja. Ljubljanska porota. Včerajšnja porotna razprava proti trža-Scemu lesnemu mešetarju Iv. Klunu (sleparija s ponarejenim čekom in tatinski vlom v Kajfeževi gostilni) je bila po 6. url zvečer preložena na nedoločen čas, da se povabijo štiri priče iz Italije, na katere se obtoženec sklicuje, češ, da bodo potrdile da je bil on nsodno nedeljo, ko se je Izvršil vlom pri Kaifcžu, Se v Prestranku. Obenem se bo dognalo pri bankah, kateri obeh čekov glasovi, nakar je bil Žibert obsojen na 1% meseev teüke ieče. Obenem ae je izrekla dopustno, da se po prestani kazni stavi pod policij !:i nadzor. Državni pravdnik je pri« javil vzklic radi prenizke kzni. Tatvine Dri Urbancu v Ljubljani. (Senatu predseduje aod. svetnik Ska* berne. državni pravdnik dr. Ogoreutz, za» govornik dr. Malnerič.) 30!etni trgovski pomočnik Martin Pe* Tek iz Sodincev je obtočen, da je lani od spomladi do zime ookradt:! svojemu službo* daialcu Feliksu Urbancu v Ljubljani razne* ga' manufa'cturneta biada čez nekaj dn! je bilo se slabše. Ni minil dan. da ne bi morala bežati pred nasilnim možem. Ljudje pripovedujejo, da je večkrat tožila, da jo hoče mož umoriti. Vedno hujše je postal mož z ženo. Koncem septembra je žena pob.^sml-i k s/oie-mu bratu v BreŽnico. Zopet ;«c prišel mož k njej ter jo prosil odpuščanja. Končen oktobra se je cela rodbina preselila v BreŽnico. Mlakarjevi so sedaj stanovali pri bratu žene. Mlakar pa je od dne do dne bolj propadal in se pogrezal v blato. Demon-al-kohol ga je imel v popolni oblasti In končno se je dogodilo, da je mož umoril svojo ženo, mater desetih otrok. Strahovita tragedija se je odigrala tako-le: Dne 22. novembra je Mlakar odpravil iz hiše vse otroke, z ženo pa sta ostala doma. Kaj se je odigralo med obema ni znano. Ženo so našli opoldne obešeno na vrvi v čumnati, mož pa je izginil. Umora je bil takoj osumljen Mlakar in orožniki so ga kmalu izsledil!. Pri prvem zaslišanju je Mlakar hladnokrvno priznal, da je ženi v kuhinji položil vrv okrog vratu ter jo taf\ dolgo davil, da je bila mrtva. Nato jo je zavlekel v čum-nato In jo tam obesil. Pri razpravi je mori'ec sicer dejanje priznal, zatrjeval pa je, da ni Imel namena žene umoriti. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede krivde umora, na kar je bil Mlakar obsojen na smrt na vešalih. Sklonjene glave je odšel iz dvorane, ki tako je deset otrok zgubilo mater in očeta. • • * Istega dne le sedel na obtožni klopi 24-letni Alojzij Topolnik, obtožen hudodelstva uboja. Topolnik sc je dne 25. januarja v Brezju pri Sv. Jurju ob Ščavnici spri s posestnikovim sinom Mihaelom Spindler-jem. Prepir je nastal radi bučnih semen, na katera se je Topolnik vsedel, Spindler pa ga Je odrinil. Med prepirom le Topolnik, ki je bil nekoliko vinjen, potegnil nož in ga zasadil Spindlerju* v desno koleno. Ta je izkrvavel. Porotniki so potrdili vprašanje glede krivde uboja in je bil Topolnik obsojen na dve in pol leta ječe. — V tajni razpravi se je zagovarjal 10-letnI Alojzij Kramberger. ki Je 23. decembra posilil 14-letno Pavlo P. iz Parti-nja. Obtoženec se ie zagovarjal s pijanostjo. Porotniki so potrdili vprašanje glede krivde, vendar s pristavkom, da je dejanje zagrešil v pijanosti. Kramberger je bil obsojen na 8 tednov ječe. Stanovanjska anketa ljubljanskih trgovcev. V dvorani ljubljanskih gremijev je bil snoči ob 17.30 sestanek trgovcev, da je razpravljal o sedaj objavljenem osnutku novega stanovanjskega zakona, ki ga je izdelala posebna komisija ministrstva za socijalno politiko. Predsednik ljubljansk. gremija g. Fran S t u p i c a le sklical ta sestanek z ozi-rom na koletlvno noto nekaterih trgovcev-najemnlkov. Sestanek je bil prav dobro obiskan. Razvila se Je stvarna razprava o vseh prepornih točkah stanovanjskega zakona, ki zadenejo interese trgovstva. Predsednik gremija Fran S t u p i c a je otvoril anketo. Clan načelstva Josip Kavčič ie podal zelo pregledno poročilo o vprašnnilh, ki st* nanašajo na najemnine trgovskih lokalov. Po osnutku 2akona so lokali dani hišnim posestnikom na svobodno razpolaganje. Neka ere korporaciie« tako gremija v Mariboru in v OB t2-. BLEUE OB "° O.B ROKC MESTNI TAG 9 ERNAT9VIC Čerjo in osobito zveza trgovcev v Zagrebu so se Izrekli načeloma še za nadaljno zaščito trgovcev - najemnikov In za najemnino v zlati pariteti. Dolžnost gremija )e ščititi svoje člane, ker je gremij stanovska organizacija. Tri četrtine gremijalnlh članov trgovcev - najemnikov Je zaprosilo za zaSčito In gremijeva dolžnost Je, da se zavzame za svoje člane. Med drugim le omenjal tudi stališče načelnika Zveze gremija Ivana Jc-lačina, ki se je izrekel za svobodno razpola* ganje lokalov. Razvila se je kratka stvarna debata. Gospod Ivan Jelačin Je priznal, da Je pri gremij u, pri Zvezi gremijev in v Trgovski obrtni zbornici bil za svobodo lokalov in proti zaščiti trgovcev - najemnikov, stoječ na stališču trgovskega principa ponudbe In povpraševanja. Tudi sedaj je za svobodo lokalov. Predlaga pa poseben odbor za poravnavo sporov med hišnimi posestniki in trgovci. G. Ž e 1 e z n i k je predlagal, da se gremij zavzame za podaljšanje odpovedne dobe. V tem oziru je ga. G e rš a k o v a predlagala sprejem češkoslovaškega zakona, ki določa 31etno odpoved. Po daljših posvetovanjih so bili sprejeti soglasno predlogi poročevalca g .Ivana Kavčiča: 1.) Načelna zaščita trgovcev • najemnikov glede lokalov, 2.) Najemnina naj se določi v zlati pariteti. Kot najvišja dopustna mera za najemnino naj bo višina najemnine v zlatu plačana leta 1914. Uvede naj se praksa mirnega časa. 3.) Trgovski gremij se pooblašča, da stopi v stiki z zastopniki hišnih posestnkov ter se ž njimi sporazume za akcio, da se zakonu pristavi tudi odstavek glede ustanovitve paritetič-no zastopanega odbora, ki naj bi reševal nastale spore med trgovci ln hišnimi posestniki Soglasno je bila nato sprejeta ta-Ie RESOLUCIJA: Greml trgovcev v Ljubljani Je sklical dne 6. marca 1925 sestanek svojih članov, da zavzame sta'isce napram osnutku novega stanovanjskega zakona. Gremij trgovcev v Ljubljani je na tem sestanku, ki se ga je udeležilo veliko število zainteresiranih članov, ugotovil, da je več ko tri četrtine njegovih članov trgovcev-najemnikov in smatra potrebno v zaščito teh svojih članov izjaviti: Upoštevajoč interese hišnih posestnikov In trgovcev-najemnikov In osobito upoštevajoč interese Javnega značaja, ugotavlja, da je treba zaščititi srednjega in malega trgovca ln obrtnika z novim stanovanjskim zakonom. Treba Je poiskat! srednjo pot med ostro se križajočimi interesi. 1. ) Popolna prostost pri oddaji obratnih lokalov bi oškodovala 80% pridobitni-kov in bi imela občutne pos'edice tudi za konzumente. Vsestranski razlogi govore za to, da ostanejo potrebne omejitve v veljavi vsaj še toliko časa, kot novi zakon. Cas za popolno likvidacijo po vojni nastalih razmer Še ni prišel ter je treba to likvidacijo provesti stopnjema, da ne povzroči prevelikih gospodarskih potresljajev. 2. ) Gospodarstvo je temeH napredka vsakega naroda in je od njega odvisno blagostanje velikega naroda. Pogibeljni zastoj v ekonomskem življenju se pri nas še vedno poosrruje. Trgovina, obrt in industriji* hirajo v brezposelnosti radi pomanjkanja denarja, visokih carin in drugih dajatev. Trgovci in obrtniki so radi teh gospodarskih prilik že prezadolženi. Mnogi so že kljub dosedanji zaščiti poslovnih lokalov prisiljeni odpuščati delovne sile In ustavljati obrate. Velik! del obrtnikov opušča poklic, ker ne morejo zmagovati dalatev, ki se jim nalagajo. V današnjih težkih In resnih časih, ko se bori trgovina in obrt za obstanek, ko mučijo poštene in solidne pri-dobitnike noč in dan skrbi, kako bodo prestali to ekonomsko krizo, v teh resnih ln težkih časih bi napravilo dovoljeno svobodno razpolaganje s poslovnimi lokali pravo anarhijo S tem bi bilo uničenih neštevil-no e^s'strnc in pridobitniki, ki so desetletja vlagali ves svoj trud v podjetja in se trudili zanje, bi bili izrečeni prostemu brezmejnemu Izkoriščanju, ki bi se začelo z dražbo posam.nih poslovnih prostorov. V narodno -gospodarskem oziru bi bilo svobodno razpolaganje s poslovnimi prostori zelo škodljivo, ker se je potem bati velike invazije Inozemskih trgovcev, ki s^ močni na kapitalu in katerim bodo s sklenjenimi trgovinskimi pogodbami že itak na stežaj odprta vrata v našo državo. Ni v državnem interesu, da pomaga tulcu k nam na škodo domačega ekonomskega življa. 3. ) Glede najemnine se strinjamo z zakonskim osnutkom, k! prlncipijelno določa, da naj Jo uredita lastnik In najemnik sporazumno. Potrebno bodo v to svrho razsodišča za primere, da se ne bi dnsegel sporazum gladko. Priznavamo hišnim lastnikom pravico, da dobivajo za investirani kapital polno odgovarjajoče dohodke. Zato stojimo na stališču, da se določi, kot najvišja dopustna mera za odmero najemnine zlata pariteta napram letu 1914. Smo proti vsakemu nadaljnemu povišanju nad to svo-to, ker je neupravičeno in nikakor ne moremo dovoliti, da bi mi trgovci in obrtniki plačevali hišnim posestnikom oni primanjkljaj, ki ga radi zakonske zaščite ne smejo pobirat! od stanovanjskih najemnikov. Zato ne dovolimo, da bi hišni pcsestnlki ta primanjkljaj prevalili na najemnike lokalov. Zahtevamo, da se našo malo trgovino in obrt zaščiti v Isti meri kot javne in zasebne nameščence na podlagi predpisane dohodnine. • Zato pozivamo kraljevo vlado: 1. ) da zavaruje v novem zakonu neod-povedljlvost vseh poslovnih lokalov, dokler se ne urede v državi socljalne ln gospodarske razmere; 2. ) da se najemenlna za poslovne prostore določa na bazi predvojna stanarina od 1. julija 1914. toda brez vsakih doklad I Aoloaiia mUM Včeraj se je pridi užila Mariji Mi>r« nikovl zopet ena izmed njenih najvrlej-ših gardlstk: umrla je gospa Antonija G o s o 1 o v a, sestra nepozabnega književnega mecena Antona Kneza in predsednika Trgovske in Obrtne zbornice Ivana Kneza. Kakor toliko drugih, je tudi Antonijo pridobila Marija Murniko-va, ko je pred 40 leti začela organizirati slovensko ženstvo in z njim vplivati odločno in uspešno na slovenska družbo ljubljansko v nacijonalnem fn kulturno-dobrodelnem smislu. Takrat je Murnikova s slovenskimi pogumno na* rodnimi dekleti in ženami preokrenila naše družabno in društveno življenje v smer, ki je prevedla končno do ujedi-njenja Slovencev s Srbi in Hrvati. Enn najbolj delavnih in vedno ponosno na-rodnozavednih deklet je bila v četi Marije Murnikove včeraj umrla Antonija Knezova. Ko se Je omožila 2 notarjem Iv. Gogolo, nepozabnim delavnim nacionalistom v občinskem svetu, v odbora Narod, doma, d*u£be sv. C. in M itd., mu je stala žena Antonija kot neumorna čebelica vstrajno ob strani: zbirala je za mestno bedno deco, za občinske reveže, za razna društva, se udeleževala vseh narodnih akcij z vnemo m požrtvovalnostjo . . . vse po navodilih agüno inicijatlvne Murnikove fn kasneje pod vodstvom Franje Tavčarjeve. Zadnjo dobo je bila dolga leta nad vse marljiva in vestna blagajničarka in knjižničarka Splošnega ženskega društva. Izhajajoča iz ugledne trgovske hiše, je bila pokojnica trezna in preudarna gospodarka našega najodličnej-šega ženskega društva. V svoji samo-požrtvovalnosti je šla celo tako daleč. da se je naučila knjigoveštva in je sama s hčerko gdč. Anico prevezovala it! popravljala knjige iz društvene knjižnice. Kot praktična gospodinja se je zanimala za poselsko vprašanje. Šele ko je pod zavratno boleznijo opešala, ie koncem leta 1923 žalostna odložila svoje društvene funkcije. V priznanj? njenih zaslug jo je občni zbor Splošnega ženskega društva dne 27. Januana 1924 izvolil za častno članico. Bila je tiha, blaga, energična slovenska žena, ki nI marala parad in je uživala le v resnem delu za splošnost. Zato ji ostane nepozaben spomin med nami! Naj počiva v miru- M. O Politične vesti. = Zagrebški komunisti so priprav* Hali revolucijo? Po poročilih iz Zagreba je včeraj policija aretirala dva komunistična delavca, ki sta razširjala rdeče letake, pozivajoče delavstvo na revolucijonarno borbo proti jugosloven-ski buržuaziji. Ti letaki so bili tudi zjutraj nalepljeni na vogalih hiš in po ulicah razmetani. Komunisti so v teh letakih pozivali delavstvo, da prične z velikimi demonstracijami danes v soboto in jutri v nedeljo 8. t. m. Te demonstracije so priredili komunisti ob obletnici justifikacije Aliagiča. atentatorja na bivšega notranjega ministra Draškovi-fca. Na pokopališču namerjajo komunisti prirediti Aliagiču posebno manifestacijo. Zagrebška policija je ukreuiU vse varnostne odredbe, da prepreči manifestacijo. =3 Tuj državljan — Radfčcv posla* nec. Po poročilu iz Beograda sta radikalna poslanca dr. Jelavič in Perovic državnemu odboru predložila pritožbo proti izvolitvi Nike Preka, poslanca Hrvatske seljačke stranke. V pritožb? navajata dokaze, da je Niko Preka a?* navt, torej tuj državljan, ki nima pasivne volilne pravice. Pritožba bo predložena verifikacijskemu odboru v rešitev. Niko Preka je kandidiral v Bosrtt in Hercegovini. = Dr, Niko Zupanlč pri tnlnlstr skem predsedniku. Iz Beograda narr» poročajo, da je včeraj sprejel ministrski predsednik Nikola Pašič predsednika oblastne organizacije narodnoradi. kalne stranke g. dr. Nika Zupaniča i?. Ljubljane, ki je poročal o rezultatih skupščinskih volitev in o političnih prilikah v Sloveniji. Razgovor je trajal nad eno uro. as Solunska svobodna zona. P& obširnejših poročilih iz Soluna je 5. t. m. grški generalni guverner Kavados izročil v prisotnosti naše delegacije pod vodstvom sekcijskega načelnika Boži« ča in našega solunskega generalnega konzula Gerasimoviča m grškega delegata Dimitrija jugoslovenski upravi svobodno pristaniško cono v upravo. Sestavljen je bil o tem poseben zapisnik. =i Najstarejši poslanec narodu skupščine. Po dosedanjih statistični! podatkih je v narodni skupščini najstarejši narodni poslanec ministrski pred. sednik Nikola Pašič. Po skupščinskerc poslovniku bi moral on ob otvoritv4 skupščine prevzeti funkcije starostne ga predsednika. Nikola Pašič kot mini strski predsednik ne otvori skupščina marveč njegov name/»pik Uuba J o v* O0V& 31 Ob 50letnici akademskega društva »Triglava" Se živeči ustanovitelj »Triglava«: gosp. Josip Kovač, vpokojeni višji sodni svetnik v No* vem mestu. Misel, da se osnuje Akademično društvo »Triglav« se je rodila 31. okto* bra 1875. v kavarni »Ob botaničnem vrtu« v Gradcu. Sprožili so jo takratni akademiki Juvanec, Kovač, Ljutman, Novak, Omahen, Rutar, Sket in Sinko: vič. Ze takrat so se zjedinili, da naj nosi društvo ime »Triglav«. Izvolili so odbor treh, ki so ga tvorili akademiki Omahen, Kovač in Novak in ti naj skličejo zbor vseh slovenskih dijakov, na katerem se naj končno sklepa o usta« novitvi društva. Dne 6. novembra 1875. je bil sklican ta občni zbor, katerega se je udelžil tudi vseučiliški profesor dr. Gregor Krek. Na tem zboru je bilo soglasno sklenjeno, naj se čim najpre« je osnuje to društvo. Ustaiovni občni zbor je bil 75. de* cembra 1875. Prvi društveni predsednik je bil Vatroslav Klemenčič, kasneje vseučili* ški profesor v Innsbrucku. Društveni ustanovniki so bili pravnik Ivan 3uva* nec, pravnik Josip Kovač, bogoslovec Božidar Ljutman, pravnik Bogoslav Novak, tehnik Fran Omahen, filozof Simon Rutar, Davorin Sinkovič in Bo* goščav Sket. Izmed ustanoviteljev" živi* ta še samo dva, in sicer Josip Kovač, vpokjeni sodni svetnik v Novem me* stu in Davorin Sinkovič, vpokojeni pro* fesor v Zagrebu. Takoj prvo leto je pristopilo k društvu 51 akademikov. Izmed teh jih živi še deset, in sicer: Kazimir Bratkovič, notar v Ptuju, Tos maž Einspieler. vpokojeni višji sodni svetnik v LjubTjani, Fran Jeraj, vpoko* jeni profesor v Ljubljani, dr. Fran Jur; teta odvetnik v Ptuju, Josip Kovač, vpokojeni sodni svetnik v Novem me* stu, A-fons Pavlin, vpokojeni profesor v Ljubljani, Davorin Sinkovič, v-noko* jeni profesor v Zagrebu, dr. Edvard Šavnik, zdravnik v Kranju, dr. Matija Šmirmaut, zdravnik v Rajhenburöu in Fran Vederniak. vpokojeni dvorni svetnik v Ljubljani. Doslej je imelo društvo v celem de* set častnih članov. Bili so to: 1. Gre* gor Krek. vseučiliški profesor v Grad* cu. 2. dr. Fran Miklošič, vseučiliški profesor na Dunaju, 3. Simon frrepnrs čič, 4. Josin Stritar, 5. Andrej Einspie* ter, 6. vladika Josip Jurnj Strossmnyer, 7. Josip Oorup vitez Slavinski. 8. dr. Beniamin Tpavic, 9. Anton Aškerc in 10. Ivan Hribar. Tzmed ča?tnm članov torei živi še edini Ivan Hribar, bivši ljubljanski župan in pokrajinski na* mestnik. schwer*; L 1SS1/82 Ignacij Peharti in Ivan Dečko; 1. 1882/83 Ivan Dečko in Fran Šuta; 1. 1883/84. v zimskem tečaju Janko Bezjak in Fran Božič, v letnem pa Fran Suta in Ivan Fon; L 1884/85. Fran šuta in Anton Rogina; L 1885/86 Jakob Toplak in Anton Rogina; 1. 1886,87 zimskem tečaju Anton Rogina, v letnem tečaju Fran Podgoršek in Fran Gestrin; i. 1887/88. v obeh tečajih Ivan Glaser; l. 1888/89. v obeh tečajih Josip Kota nik; 1. 1889/90 Josip Fon in Josip Kotnik; 1. 1890/91. Hugon Kertin in Ivan Jenko; 1. 1891/92. v obeh tečajih Ivan Jenko; leta 1892/93. Demeter Bleiweis Trsteniški in Anton Schwab, v letnem tečaju Anton Perne; L 1893/94. Tran Krušič in Vinko Strgsr; 1. 1894/95. Anton Kunst in Karel Vrstovšek; 1. 1895/96 v zimskem tečaju Jo* sip Tekavčič in Rudolf Weihet, v letnem te* čaju Jože Goričar; 1. 1896/97 Matej Senčar in v letnem tečaju Karel Vrstovšek in Ja* kob Frlan; 1. 1897/98 Anton Mule j in Jernej Piki; 1. 1898 99. v obeh tečajih Rasto Pusto* ] slemšek; 1. 1899/1900 v zims::em tečaju Ra* ! sto Pustoslemšek in Fran Ziher, letnem te* čaja Ernest Dereani; I. 1900/01 v zimskem j tečaju Ivan Fermevc in Branko Žižek, v let* j nem tečaju Ivan Kolmr in Fran Vidovič, | l. 1901/02. v zmskem tečaju Bogomil Senc* \ kovic, v letnem tečaju Janko Polec in Ste* j fan Sagadin; 1. 1902/03 Janko Masten in j Ferdo Lašič; 1. 1903,u!. Ivan Jane in Janko Masten; 1. 1904/05 Ivan Steblovnik in Ivan | Jane; h 1905/06. v obeh tečajih Viktor Ples han. Te podatke smo posneli iz Spomenice, ki jo je »Triglav« izdal I. 1906. povodom svoje 30letnice. N; 'iljnih podatkov od leta 1906. do danes nismo mogli dohiti. Pripo* ■ minjamo, da je delovanje »Triglava«, kakor pri vseh slovenskih narodnnih društvih, med vojno počivalo. j Akademsko društvo »Triglav« je j edino izmed dijaških društev, k se ie rešilo iz viharjev vojne in prevrata in obstoja še sedaj. Ob prevratu se je »Triglav« preselit iz Gradca v Zagreb, ker je bil Zagreb najbližje jugosToven* sko vseuTII^ko mesto in ker takrat vseučilišče LjuVjani še ni bilo usta* novljeno. Prepeljali so v Zagreb dra£o* ceno knjižnico, arhiv in zastavo. Čim je bila ustanovljena univerza v Liub* Ijani, se je osnovala tudi v LjubMani j pr * -užnica -Triglava«. Takisto je dru* j štvo osnovalo svojo podružnico tudi na Dunaju, kjer je v prvih letih no pre* vratu študiralo naiveč slovenskih in sploh jugoslovenskih akademikov. j Skoraj pet*desetletij je bil »Trig'av« središče narodnega dedovanja v vrst?h slovenskih, a tudi srbskih in hrvatskih dijakov v Gradcu. Vso to doTy-i-sebi; mnego jih pa imamo, ki bi se kaj takega do sodnega dne ne naučil!. Izza č-sa Borštnikovega pojav'janjn nismo več d -bili slično močnega domačega talenta na naš oder. Da bi le nadalje držal, kar tako zgodpj obeta. Je pa Cesar rudi na vnanje tako žaro* kmetski lep In krepak Janez, da bi se ? njim pač obrr.Üe vse Micke, če b! jo mahal od desete m2?e pod lipo, kjer fantje stoje-Vse se ie na tem Igralcu srečno zjedi-.ilo za to vlogo. Cesar se je bodi za vlog* romarja B^-lantača. Verjamem, da bi tudi v tef vlori ustvaril izreden in docela pristen, velcko-mičen tip, da Di se občinstvo smeha kar valjalo. A kdo naj nam potem igra Jaaeru, ki je važnejši in neprimerno težji? Komično Igrati figuro, katero je že pisatelj namočil v komiko, je precej lažje in seveda Jako hvaležno. Da pa se je inteligentnemu Kralj u ta Raiantač absolutno ponesrečil, je res obžalovati. Pričakoval ga nisem drugega, ker nima tista prlmoričina prav ničesar, kar bi bilo le količkaj vporabno »a gorenjsko komično figuro. To Je nekaj tako tujega, suhega. Morda bi bil Kralj Izvrsten v kakem furlanskem kmetskern tipu: za Gorenjca ga je izločiti. Trudi se na vse kriplje, v nu-ski, v nekem nasilja, k! ga dela svojemu glasu in sploh se mu vidi, da tip čisto dobro pojmuje. A manjka mu zanj vseh sredstev. Že tisti ostri In skozi noa govorjeni primorski *o«, ki s« ga menda noben Primorec živ dan ne odvadi, je tuj, neslovenski, čeprav so Primorci izmed najboljše slovanska krvi. Ostali moški so vsi skupaj tričetrtlnsto, polovični ali celo Se nižjega odstotka kmetski ljudje. Neki Rus mi je rekel: »To Je Čudno; naši igralci študirajo naše kmete in jih znajo Igrati; prav vsak ruski igralec zna ruskaga kmeta docela portretirati. A vaäl? Ne znajo igrati lastnega ljudstva, ne sarrf-ma jih slovenski kmet, IgraSo, ga kakor igrajo nä naših kmet-kih odrih mehčane. Nie bolje, s Vsaj Levarja naj b? bih" vzeli vmes. za starejšega svata. On bi bil dal igri drugo pristno gorenjsko figuro. Igrajo pač vsi prav vestno. Le tega Jim ni verjet?, da so kmetje. Komedija ima zato tako mec-n u«pch na odru, ker je glavna naloga peležena v osebi Rcšlinke in Janeza. In ta dva sta oba aa svojem mestu. Tudi naslovna vloga namreč Je debiht v .Juvanovi najboljšo zastopnico, kar |ih je bilo na Izbiro. S Cesarjem si igrata vzajemno roko v roko ln zagotavljata igri s tem njen uspeh. Sploh so Žtnske dosti bolj pristne r;^o moški. Izimši seveda Cesarja. Vera in M i-ra Danilovi sta bili kot kmetski dekle-i dokaj boljši, nego sem smel pričakovati. V trojici z Janezom sta se prav dobro razigrali o tonih kmctskodekllške koketnosti ir nagajivosti. Na koncu igre sw stvar malo mečii^ i . postane za par stopenj manj učinkovite. P* ne bo Golarjeva krivda. Režiser Lipah bi bil moral ta konec posebej študirati. Tu si more režiser zaslužiti ostroge, tukaj pokazati, v koliko In kako zna dirigirati živahen ansambelski prizor, da ostane pri vsem tempu prozoren in se lesketa v vsakem svojein vršičku, kakor orkesterska skladba pod pravim dirigentom. Seveda mora vsporeduo z reži erjevo inteligenco hodili inteligenc * igralcev. Moški koncema tudi preveč kriče. Sal kmetje, če so veseli in pijejo, res prav pošteno kriče in po mizi bijejo. Za oder je -p:t tudi kričanje treba predelati, da je sicer pristno, a obenem vendar umetnostno. Tu gre za *Stanislavskega«, t. j. za ono, kar znajo Mudožestveniki:« Popolna prisotnost in vendar tudi popoina umetnost. Ne vem, če je 5e kdo opazil tudi tole: Vsi t! moški, ki so ob koncu na odru, kriče v enako vteoketn glasu; kakor bi se bili zmenili. Da bi bil vmes vsaj Levarjev bariton. Od tesa enoličnega »vi-vl-vi-visrs me še posneic n5e-sa bolela. Za igro so, vendar enkrat, napravili prav lično gorenjsko izbo. Papirnati sveti Duh se pri vsakem odpiranju duri spusti na nitki izpod lesenega stropa, a se zopet dvigne, Čim se vrata zapro. Igra je v celoti vestno pripravljena i;* jo Igrajo z vnemo. Njena moč se kaže v tem. da Je zmagovita na celi črti, dasi smo v zadregi z igralstvom, ki bi se znalo spe-cijaliziratl na kmetsko. Kakšen bi bil učinek šele, če bi dobei režiser zbral kup inteligentnih, pravih gorenjskih kmetov in bi jih v strumnem delu naučil te komedije, kakor jc bavarski izbor-ni režiser in igralec kmetskih tipov Neu-bert izučil znane SchKerseerje, prave bavarske kmete, za kmetske Igre. Pa kako su igrali! In kakšne komike so imeli! In sevedf* izltlmčof y narcejy ^ ' ^ sttatr 4 rTA R OTT« dno s marca Stev. 5b Če bf imeli ml tak' ansambl In bi Igral v enotnem gorenjskem jeziku I Pa nimamo «Jti iger za to; ena je zpremalo. Želim pa, da bi se vsaj naši hrvatski In srbski rojaki kmalu seznanili z Golarjevo igro v dobrem prevodu in dobri gorenjski opremi. Mislim, da bi morala prodreti In bi nas zbližala, ker bi pokazala Slovence od ljubeznive, dovtlpne strani. — Opera »Boheme«. Vita gala e terribl- le!--kakor pravi Murger v predgovoru k svojemu romanu »Vie de Boheme«. Veselo, razposajeno življenje in strašno. Rudolt, veliki poet, Schaunard, veliki glasbenik, Marcel, veliki slikar, in Collin, veliki filozof, kakor se sami Imenujejo, štirje nerazdruž-Ijivi mušketirji, ki žive sedaj z betom, sedaj s pesom, v dežju in prahu sedaj, v mrazu In solncu sedaj. Mirni, majhna, delikatna, vsled svoje mlade, vroče krvi na videz zdrava, a vendar zapisana zgodnji smrti, Mussetta, mlada, koketna, kapriclozna, ljubeča vse, a edino resnično Marcela, ljubeča pa tudi razkošje, ker je to pogoj njenega življenja, ki pa ga Marcel ne more dati — glavne figure razposajenega in strašnega življenja. Mur-ser, a še bolj Puccini sta to pariško bohemo, te originalne tipe zavidanja vrednega literarnega In umetniškega sveta Babilona ob SenI ovekovečila. Snov, ki Jo Je komponiral Puccini, zahteva silno ostre karakterizacije junakov v njihovi sreči In nesreči, v vročekrvni razposajenosti, v najglobokejši bedi. Lirika, groteska, humor. Pa tudi težko Je vse to pogoditi pevcem. Današnja Boheme, — videli smo že dobre in slabe — morda še ne prav eksaktno pripravljena, še nekoliko tipajoča, zlasti v tempih, morda Je premalo gorka, temperamentna. Je bila vendarle visoko dostojna. Čimbolj proti koncu, tembolj se je razgrela, tembolj razigrala. V splošnem Strltofa te vrste ogenj morda ne gori tako, kot bi si ta ali oni želel, toda po prvi predstavi pride gotovo druga, ki bo zadovoljila večino. Orkester glasno kriči po izpopolnitvL V svo-tem podajanju pa je bil točen, izdelan po večini- do malenkosti, toplota ln globok izraz pa pride. Izmed šestih glavnih vlog sta bili obe ženski, Mirni in Musetta, lepo zasedeni, zlasti Mirni (Rozumova) le tako iskrena, da si ni treba želeti boljše. Musetta (Thalerje-va) pa je za svojo vlogo igralski kakor nalašč. Brez dvoma je Musetta v preizkušenih rokah. Zelo mi je ugajal Rudolf (Banovec). Njegov glas je mehak, božajoč in v arijoznih, seni: m en talnih, liričnih linijah sladak in mo-priknpljiv. Za parlandna mesta pa mu manjka še lahkote izraza. Betetto je odličen Collin in je skeptičnega filozofa igralski in pev-slsj sijajno pogodu, Cvejlčev Marcel je bil 'Jasii igralski (najbolj v 3. sliki) resničen, pevski pa ni preveč silil v ospredje, Subelj je šibak »četudi v splošnem ni neprijetno pa* «**Tr uničen! '»renn s** j-.' /a nas včeraj isvzel in upimio. da da bo vlada upoštevala naše potrebe, ker tudi hišnim posestnikom n6C aro škodovati. Da se pa g. JelaČii ml. postavlja proti nam, ne morem; odobravati. Že lansko leto smo čitali v »Trgovskem hstu«, kako je ta gospod odklanjaj LasC'to lokalov in se zavzemal za prostost. Njemu je lahko kar laki iz-javlja'i in nas nič vprašati. Ampak to se ne sme. Če je on zastopnik trgovine, ni zato tu, da iznaša svoje privatno mnenje, on mota zastopati naše koristi, ne pa tako nepremišljeno proti -iam nastopati. N;egov nastop nam je mnor-jo škodo vu! h* or. je trdil svojo dalje in spravil zop°t na škodo nas vseh takrat svoje stališče skozi, čeprav so drugi gtormi Iz Maribora in Celja In obrtniki ugovana'L Včeraj je zopet na našem sestanku gcvoril proti nam ln se potegoval za prostost lokalov. Kaj .»ribaja na tnkt sestanke, če misli proti nam delati in zagovarjati hišne posestnike. Ali on zanje govori ,ali bi moral za nas. Včeraj je lahko videl, da naj ne bc v bodoče več tako lahkomišljen in svojeglav, ker smo bili vsi proti njegovemu predlogu in se čudimo, da tL gospod tako nastopa proti nam, namesto da bi se za nas zavzemal. To, kar dela on z nami, presega že vse meje. Ali misli g. JclaČin ml., da bo r^šil vprašanje s svo;'im govoričenjem. Če se resno nc zarima za stvar in ne src našega poloW*. kaj hodi po nepotrebnem govorit in zmešnjavo delat? MI se prav If.po zahvaljujemo za takega zastopnika r.ns'h interesov, kot je on. Kar naj 5e enkrat prelere, kako nam je že lansko s svojimi govori škodoval, In naj potem, če ne misli zastopati naših rorl-sti, kar doma ostane. Škodljivcev v naših vrstah ne rabimo. Nam se gre za naš obstoj, on pa s frazami vprašanje rešuje. Trgovci-najemniki si bomo ta njecov M&top le dobra gapommli. Mi 7. marca I92s, se trudimo v naših lokalih že po dvajset let, sedaj pa ta gospod pomaga, da bi se nas ven vrglo ali pa nas tako obremenilo, da bi ne mogli več v svojih lokalih ostati, tudi če bi hoteli. Gospod Jelačin bi bolje storil, če bi več mislil in manj govoril, tako pa se vedno nerodno zaletava. — Madžarska propaganda v Prek-murju in Meči muri it. Madžarske oblasti neprestano pošiljajo našim oblastim razne razpise in odredbe, kar delajo očividno z izrazitim namenom. Razen tega napravljajo madžarske oblasti na omenjenih pošiljkah naslove v madžarskem jeziku, in sicer ime naslovnika in Ime naslovnega kraja. Tudi ne frankira-jo teh pošiljk, kakor bi ne bilo državne meje. Ker se s tem vsekako vrši madžarska propaganda, so dobile vse naše pošte v Prekniürju uradno naročilo, da vse pošiljke, bodisi iz inozemstva ali tuzemstva, na katerih ni označen naslovni kraj v našem službenem jeziku, to je v slovenščini ali srbohrvaščini, vračajo sprejemnim poštam. — Predsednik Udruženja rez. oficirjev pri kralju. Včeraj je kralj sprejel v avdijenci predsednika Udruženia rezervnih oficirjev in vojnikov M Dj. Radosavljeviča. Ta je kralju predložil načrt zakona o priznanju zaslug vojnikov. Načrt se je bil že predložil prejšnji skupščini. Sedanja vlada misli načrt predložiti novi skupščini skupno z invalidnim zakonom. Kralj je pokazal osebno zanimanje za vojnike in za njihove zahteve v predloženem mu načrtu. — Skupščina rezervnih oficirjev in vojnikov. 14. in 15. t. m. se vrši v Beogradu skupščina delegatov Udruženj rezervnih oficirjev in vojnikov iz cele države. Na skupščini bodo razpravljali o nujnosti zakona za priznanje vojnih zaslug. — Za organizacijo okrožne bolnišnice v Prlzrenu je ministrstvo narodnega zdravja odobrilo kredit 603.000 dinarjev. — No smešimo se pred inozemei. Slovenijo preplavlja cel trop agentov avstrijskih tvrdk, ki pridno barantajo s pisarniškimi potrebščinami po najrrzlienejsih uradih in pisarnah. Zlasti zadovoljen s svojim uspehom v Ljubljani Je zastopnik dunajske tvrdke K W., ki se javno baha naokoli, češ, da trgovcev sploh ne bo posečal, ker mu pri podjetjih in uradih, zlasti denarnih, nasedajo taki kalini* kakor jih ni videl še nikjer. Razumjivo. Trgovec pozna predvsem kakovost blaga, drugič pa ve dobro, da mora k ceni kalkuliratl tudi »trogke Špediterja, železniškega prevoza in carino, ki niso majhni. Teh stroškov odjemalci, ki naročnje blago direktno pri agentu, običajno ie vpošte-vajo in tako se je že opetovano zgodilo, ds so bili kruto razočarani. Prvič so dobili blago najslabše kvalitete — trgovcu se dobavitelj ne drzne pos-iati takega — drugič pa jim je prišlo blago s stroški za prevoz in s carino vred znatno dražje, nego Če bi jo kupili pri domačem trgovcu. Tujci se pač upravičeno lahko roga jo nezavednosti in tudi nerazsodnosti naših ljudi. Domačin se trudi, plačuje visoke davke, lahek zaslužek brez bremen pa ^n:e Nemec Trgovec najema kredite na visoke obresti, nekateri denarni zavodi pa krijejo evoje potrebščine v tujini. Kje naj črpa torej trgovec veselje do dela? — Skrb davčnih uradov bodi, da nelojalno trgovino z vso eneržijo zatro, carinarnice naj skrbe, da potniki ne bodo pri-važali blaga za prodajo seboj, na8i uradi in zavodi pa naj so končno oprimejo gesla; svoji k svojim! — Iz sodne službe. Pravosodno ministrstvo je imenovalo za pravne praktikan-te dr. Ervina Mejaka, Alojzija C a m p o in Teodorja S b r i z a j a. — Iz poštne službe. Upravnik prometa pri poštni hranilnici v Beogradu Franjo Čop je preveden v 1. skupino 2. kategorije; premeščen je od pošte Krško v Ljubljano uradnik Janko K o c m u r. — Prepovedano Je uvažati In širiti v Jugoslaviji avstrijsk list »Illustriertes Wiener Extrablatt«, ker piše proti interesom naše države. — V naše državljanstvo to spreleti: Ilija I v a n o v I 5, Timofej Dahnenko, Anton D j o r d j e v i č, Fritz Herbert m riinko D e m a z i. — Iz našega državljanstva so Izstopili: Ana M. GurduIIČeva, Stefan N i k o I i C dr. Adolf K a d iu n i k in Jožef Sečnik. Elektrotehničkt inženerskl Izpit je položil na brski tehniki, SrečkoS a j o v i c, sin viš. nadzornika Sajovica. — Šolstvo. »Slovenec* neprestano kriči In prinaša razne laži: Spitalič pri Motni-ku sploh ne spada v ljubljansko oblast. Za špltallč Je bil v decembru Imenovan Lo-parnlk s Polzele. — Herbst Je agilen delavec, toda kakšen? Pravijo, da njegovo razmerje k protldržavnim elementom v Šiški nI v soglasju s poklicom ljudskega učitelja v tem kraju. — Za srednješolskega poročevalca v ministrstvo prosvete je imenovan prof. L a p a j n e, dosedaj na realki v Ljubljani. — IT. književna tombola Juioslovenske Matice. Do 1. tm. so bile Izžrebane sle leče številke: 45, 90, 4, 63. 66, 9, 88, 65, 48. 25, 38, 74, 42, 57, 62. 27. 54, 75, in 33. S temi številkami so bili zadeti vsi dobitki za ambe teme In kvaterne ter deloma tudi za čink-vme. Vendar pa ie niso Izčn an! vsi dobitki za činkvine in zato jo oile danes za Iste Izžrebane še bledeče številke: 77, (se-deminsedemdeset) 46 (Stirkiesetšest) 49 (štl-risetdevet), 36, (tridesetšest) in 79, (sedem-deMtdcveü. j&dac ia sedaj sada) cmkvia (pet Številk v eni vrsti), naj pošlje svojo tablico pokrajinskemu odbora Jugosloven-ske Matice v Ljubljani, in sice: najkasneje do 14. tm. V slučaju, da bo zadetih več Čmkvinov, kakor pa je še preostanek dobitkov, se bo vršilo podrobno žrebanje. — Prispevki za Jugoslovensko Matico. Na pustni zabavi na Dobrni je vesela družba zbrala za Jugoslov. Matico Din 145. V Radovici pri Metliki se je priredila Igrai katere čisti dobiček Din 50 se je poslal Jugoslov. Matici. Iskrena hvala! — Udruženie jugoslovensklh nacionalnih Železničarjev odsek mojstrov progovne službe ima svoj letni občni zbor v nedeljo dne 15. marca ob 14. popoldne v salonu restavracije Mikllč. Vsi tovariši so vabljeni, da se občnega zbora zaneslj'vo udeleže. — Odbor. 513—n — Marljonetno gledališče Ceškoslov. Obce v Narodnem domu v Lhib'jani Igra v nedeljo dne 8. tm. »Gašperček zmagovalec«. Začetek ob 17. — Vstopnina prostovoljna. 512—n — Natečaf! SIöv. plan. društvo podružnica v Mariboru razpisuje za osnutek reklamnega plakata za Pohorje-Maribor-Ce-Ije s karakterističnimi, a reklamnimi motivi iz teh treh krajev. Prva nagrada znaša Dii 1000, drusa Din 500. Vse pravice glede obeh nagrajenih osnutkov preidejo z nagraditvijo na SPD Maribor. Reflektanti naj zahtevajo natačnejše pogoje od SPD podružnice Maribor, na podlagi katerih se šele lahko tekme udeleže. Rok za vložitev osnutkov le 15. april 1925. Izbero osnutkov m nasrado izreče poseben jurv. — Odbor. 511—n — Zj» društvo slepih je daroval g. Jos. sporn, trgovec na Jezici Din 100 mesto cvetja na krsto ge. Katinke Dolničar. — Gradbeni od*efi Sokola Moste naznanja bratskim društvom v okolici, da priredi dne 1. junija 1925, v slučaju slabega vremena eno nedeljo pozneje, Javno tombolo. 482-n — Društvo zobotehnlkov za Slovenijo nazninja vsem članom, da se vrši redni občni zbor društva 8. marca ob 2. popoldne v Prešernovi sobi pri Novem svetu. Udeležba za vsakega člana obvezna. 494-n — Sokolskl gledališki oder na Viču vprizori v nede'jo 8. marca ob pol 8. zvečer burko »Maks v škripcih«. 504 — Prollcče na našem Jadrana. Ffo'el »Miramzre«, Crikvenica. Tople i hI r dne morske kupke. Soba sa čelom oskrbom od Din 90—. 319-n — Proti odebelelostl deluje s kolosal-ntm uspehom samo »VILFANOV CA J«. Dobiva se v vseh lekarnah In drogerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. VUfan, Zagreb, Prilaz 71. — Pri želodčnih težavah, napenjanju, gorečlcl. pomanlkan?« slast! vam 1—2 kozarca grenčlce »Franc Josel* temeljito očistita prebavni kanal. Izvidi bolnic izpričujejo, da izborno vodo »Franc-Josef« radi uživajo in jim posebno prija. Dobi se po lekarnah in drogerijah. Novosti za spomlad! Og*e*te si zalogo m an ura k L blaga pri tvrdki JOS. SNOJ v LJubljani in prepričani boriete o Iz^anreinih cenah ln kakovosti. ess Iz Liubljane. — V PROSLAVO JUBILEJ4 PRF.Zh DENTA DR. MASARYKA se vr?/ danes v soboto ob 20. v veliki dvorani »Kazine« slavnostna akademija pod proteK'.oratom velikega župana tjubljanske oblasti £ dr ja Vilka B a 111 č a in generalnega konzula če* škoslovaške republike g. dr. Oiokaria B e» ne l a. Opozarjamo na to proslavo naše na-rodno občinstvo s pozivom, naj sc je v čim največjem itevilu udeleži. — Prjdsi-n je dolžnost naših nerodnih ln kulturnih d?us štev, da prisostvujejo 11 manifestaciji brat' tke vzajemnosti in počeščenja velikega sit na bratskega češkoslovalkega narodat — OBRTNIKI POZOR t V torek dne 10. t. m. se vrše nadomestne volitve pri* sednikov ln namestnikov obrtnega sodišča, in sicer v posvetovalnici mestnega magis sfrata od 8. do 13. ura. —- Napredno obrt* niško društvo objavlja naslednjo kandidat* no listot katero naj volijo vsi napredni obrtniki, kt so dobili f mestnega magistra* ta glasovnico. — Prtsednikl: Karel Vidmar, psk; Stefan Spclelič, slikar; Rudolf Gcjcr, ključavničar; Ivan Rozman, čevljar, vsi v Lj-^ljani; Ive t Oolar, mizar, Pod gora. Št. Vid nad Ljubtjano. — Namestniki: Hugon Hlbšer, fotograf; Ivan Breskver. ktjucax'nl* Čar. Ivan Gjud. brt\>ec, vsi v Ljubljani. — Prisednik prlztvnega sodišča: Fran Škafar, mizar, Ljubljana. — Dolžnost vsakega na* prednega obrtnika je, da volt to listo ter da se volitev zanesljivo udeleži. — Pota v Tivolskih gozdih so ponekod nujno potrebna poravila Mostiči čez jarke so trhli, ograje raztrgane. Na dveh mostičih nad hotelom Tivoli pa sploh manjka po eno bruno v sredin' ter je vsled tega neva-nost. da si kdo nogo zlomi. Posebno je nevarno za otročiče, ki se brezskrbno podijo po stezah. Tudi bo treba nekatera pota posuti s peskom. — Več obzrnostl do spomladanske flore! Pišejo nam: Komaj so se v Tivolskih gozdih pojavile prve spomladanske cvetke, (podlcsek, zvončki In pasji zob), že so vsa pota ž njimi potrošena. Odrasli spremljevalci otrok naj bi nedolžno mladež navajali, naj ne pustoši flore na ta način. Ako se cvetke že trgajo, naj se neso domov in postavijo v vaze. Tudi nedeljskim izletnikom bi bilo priporočati več obzirnosti do flore. Za spomin zadostuje šopek cvetja, a nekateri privlečejo z izletov toliko cvetja in zelenja, da bi lahko živini nastiljali. — Kadar vas v grlu žge, ozlr. peče, pijte Radensko vodo! 87—o — Pogreb se. Katinke Delničarjeve. Včeraj ob 16. se je vršil z glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu pogreb umrle ge Katinke Dolničar, soproge restav-raterja na Južnem Kolodvoru. Pogreba se je udeležilo mnogoštevilno občinstvo, med drugim smo c*oa**»* ^ vau I ka Baltlča, železniškega direktorja dr. Borka, zastopnike železniške direkcije in kolodvorskih uradov, predstavnike raznih oblasti, korporacij in društev, tako C. M. družbe. Zveze gostilničarjev itd. Na kolodvoru je pevsko društvo »Slavec« zapelo žalostin-ko, nakar ss .:e žalni sprevod pomikal tu« pokopališče. — V društvu »Soča« v LlubUanl predava danes v sobto dne 7. tm. pri Leva g-dr. Matija Ambrožlč, šef zavoda za socljal-no- higljensko zaščito dece v Ljubljani fti sicer o temi: »Zdravniški stan In r.acljona-llzem« Začetek ob pol 21. zvečer. Vstop prost. Po predavanju prosta zabava pri kateri svlrajo primoiski mandolinsti. — Prejemnikom naših koledarjev. \Y oni, kt ste prejeli naše koledarje za leto 1924. In 1926. In jih še do danes niste plačali navzlic opetovanemu opominu tn večkratni pošiljatvl naših položnic se tem potom slednjič naprošate, da brez odloga blagohotno plačate Vaš dolg, da ne prisi.tte k javnim, Imenskim opominom. V nad!, da o-poštevate naše bedno stanje ln se nemudoma odzovete temu opominu se beležimo odbor Podpornega društva slepih v Ljubljani. — Slorensko tnarijonetne gtedatigeV »Atenac ▼ Mladiki. V nedeljo dne 7. L m igra slovensko marijonente plcdalise* Pot cijevo pravljično igro v Slirih dejanjih ^Obuti maček*, pred to pa dr. Lahovo burko-enodejanko >Ga5perček na kavi«. Občinstvo se opozarja na to, da se na sploino željo prične prva predstava ob pol 3. uri popoldne, druga pa ob pol 6. uri zvečer. — Vrstni red prihodnjih porotnih razprav v Ljnbl.'anL Prihodnji ponedeljek 9. tnt. bo tajna razprava proti Jos. Cvirna 1. dr. po § 127. V torek dne 10. pridejo na vrsto nepoštene manipulacije v ljubljanski bolnic? (Bukovfč fn Kramar). S tem slučajem bo spomladansko porotno zasedanje aaJcljt« Čeno, ako med tem :ie dozori kak nov slučaj. PERI S »SAMOBEUNV" AVTOMATOM! — Občni zbor ženske sekcUe Mestne Orlnne Ljubljana se bo vršil v nedeljo, dne 15. marca ti ob 15. url v prostorih restavracije »Zvezda* Z ozirom na važnost dnevnega reda, prosi podpisani vse svoje fi!ani-ce, da se občnega zbora gotovo in točno udeleže. — Zdravo! 509—n — Mesto cveL'a na krsto blagopok. Antonije Gogola so darovali za Dcčji Doni kraljice Marije: rodbina dr. Kersnikov.. Din 500, rodbina LeskovIc-Meden Din 300 In Splošno žensko društvo v Ljubljani Din 300. — Splošno ionsko društvo vab! svoje Članice ln narodno ženstvo sploh, da se v čim največjem ŠUvilu udeJci pogreba gospe Antonije Gogole, ki se vrši v nedeljo 8. tm ob 16. popoldne. — Darila. Uprava našega usta Je prejela: Din 100 za Sentpetersko žensko podružnica I C. M. ki jih je darovala g. Helena Bav-dekova mesto venca na krsto star! hISni prijateljici ge. Mariji DebelakovL — Srčna hvala! — Mesto cvetja na krsto blage ge. Ka.-tlrke Dolničarjeve, marMive odbornice št peterske ženske podružnice družbe sv. C. in M. je izročila ženska St. peterska podružnica družb: sv. C. M. Darovali so po: 500 Din, Franjo Medic-Zank! po 300 rodbina BačiS po 250 g. Viljem Bizjak po 200 rodbina Ing. Sega, po 100 gg. Ana Podkrajšek Ana Luckman, Antonija Mally, Viktor Rohr-rr.an, Avgust Tosti. A. Volk. Mirko Urba* Leopold Zupančič, Stcie in Pielick, rodbine Ludvik, Potočnik, Pibernik, Fr. Zaje, centralni nading. Arko. po 5*0 Din V. Ustar, Miro Domlcelj. Košsriin::. Josip Türk, Franc Mikllč, Helena Bavdek, Rajko Türk, Anton Mencinger, rodbine: Šulgaj, Ing. Schneller. Sajovic, Frole in Neimenovane odbornice. XINO I O E A L soboto, ntde:j8, ponetftljtk — lepa moderna diu*abna dram« Iz viš Ih krogov IZGUBLJENA HČI z Gloria Swanmon m Iz Celja. —C Mestno gledališče. Jutri v nede! ob 16. ljudska predstava »Veronika Dcsen!-ška«. — Za prihodnje dni se pripravlja Golar je v a komedija »Vdova Rošlinka =- —c Nočno lekarniško službo oprav!::* ta teden lekarna »Pri Orlu* na Glavnem trgu. Iz Maribora. —m Smrtna kosa. Včeraj zjutraj [n - mlnui znani mariborski trgovec m blagajniK požarne brarrrbe g. Rupert Jeglit&ch. N. v m. p! —m Preprečen požar. V četrtek zvečer med 9. In 10. uro so pasantje na Aleksandrovi cesti opazili, da se Iz trgovine z avto-moblli Stolnschegg rn PeÜkan vali gost dim Policija je takoj obvestila požarno brambo, obenem pa so stražniki vdrli v trgovino :n požar pogasili Še predno so prispeli gasilci. Ogenj je nastal zato, ker so se na peči sušila drva, ki so se vnela. Ker je bilo t rgo-vlnl tudi nekaj bencina In d>ng1h gorljivih snovi, bi Imel lahko požar katastrofalne posledice. —m Ljudska »nlverza. V ponedeljek nadaljuje svoje predavanje o moderni slov. liriki prof. Glaser. Gdč. Severjeva in gg. škerl In Pfrnat, vsi člani narodnega gledališča pa bodo recitirali pesmi Zupančiča. Cankarja, Ketteja, Golarja Itd. —m Šahovski klub v Mariboru. Na zadnji seji mariborskega šahovskega kluba je bil za predsednika izvoljen g. Emil Krame;, za namestnika dr. Kovačec, dosedanji U!u-bovi predsednik g. Ludvik Raisner pa zo častnega člana. Oaruimo za sokolski Tabor! Gospodarstvo. Valutni pregled. !*rejšnjl teden se je približalo več važnih mednarodnih problemov, ki zelo vplivajo na politične In gospodarske razmere, končni rešitvi. Na prvem mestu stoji vprašanje splošne razorožitve in načina, kako preprečiti bodoče vojne V tem oziru je zete važno stališče zedinjenih držav, izraženo v zadnjem govoru prezidenta Coolidga na kongresu ameriškega ženstva. Zanimivo je, da navzlic nepomirljivemu stališču Francije in Anglije napram Nemčiji glede razorožitve trgovinska pogajanja med Francijo in Nemčijo uspešno napredujejo in da Je opažat! tudi gospodarsko zbllžanje ^ed Nemčijo m Anglijo. Za normalizacijo evropskih razmer in nemško-angleških od-nošajev je važno tudi dejstvo, da je bila te dni sklenjena pogodba med lastništvom »Timesa« In organi Stinnesovega koncer-na v tem smislu, da bodo dobivali Stin« oesovi listi odslej politične in gospodarske Informacije neposredno od Timesa«. Angleški funt je nekoliko padel napram dolarju, kar je v zvezi s splošnim porastom dolarja napram vsem evropskim valntam. Zato je pa ostal tečaj dolarja napram holandskemu goldinarju in švicarskemu franku malone neizpremenjen. 27. feb. Je notiral funt v Londonu 4.745 ameriških aH 4.7487 kanadskih dolarjev, 11.872 ho-famdskih goldinarjev ali 24.762 švicarskih frankov, proti 4.7556, 4.76. 24.792 — 20. feb. to 4.7787 ameriških, 4.7806 kanadskih dolarjev, 11.873 hol, gold. In 24.797 švicarskih ürankov 13. feb. Francoski frank je znatno padel napram angleškemu funtu in dolarju. 27. feb. je notlral angleški funt v Parizu 92 53 frankov, dolar pa 19.49 proti 91.20 In 19.30 frankov 20. ieb. m 89.96 oz. 18.83 frankov 13. feb. Ta padec francoske valute je v tesrrl zvezi z Izvozom v Zedlnjene države, dalje s problemom francosko-ameriških vojnih dolgov In s sklepom ameriških finančnikov, da ne dajejo francoskim denarnim zavodom nlkakega kredita, dokler ne bo rešeno vprašanje dolgov. Franc ">ska vlada napenja vse sile, da prepreč'" nadaljuje padanje franka. V ta namen je ustanovila vrhovni kontrolni svet za vsa bančna podjetja v državi ter izdala nov zakon o bankah. Belgijski frank je nekoliko poskočil napram francoskemu. 27. feb. je no-tfra'o 100 belgijskih frankov v Parizu 97.625 francoskih, proti 96.110 20. feb. in q5.375 — 13 feb. Švicarski frank je padel napram dolarju od 15.1887 švlc. frankov za 1 dolar 13. feb. na 5.20 — 20. feb. in 5.2093 — 27. feb, • Italijanska lira je nekoliko po-SKočrla napram francoskemu in padli napram švicarskemu franku, in sicer je no-tiralo 100 lir 27. feb. 78.40 francoskih in 21.037 švicarskih frankov, proti 77.80 francoskih in 21.462 švicarskih frankov 13. feb. Nemška marka je pos*rčila napram angleškemu funtu 20.21 mark za funt 29. Jan.. 19.99 — 19. feb. Avstrijska krona je malo poskočila napram švicarskemu franku. 13. feb. je no tiralo 1 milijon aK v Ženevi 73 frankov, 27. feb. pa 73.25. Ta porast avstrijske valute je v zvezi s stabilizacijo proračuna zveznih železnic in z znižanjem obroka njvčanic od 73G8 milijard 13. feb. ■a 213 milijard koncem februarja. Češkoslovaška krona je poskočila napram švicarskemu franku In drugim valutam. 13. feb.. je notiralo 100 Kč v Ženevi 15.35 Švic. fr-, 27. feb. pa 15.412. Turška lira je nekolipo padla napram dolarju In drugim valutam. Romunski lej je padel napram vsem valutam. 13. ieb. je notiralo 100 lejev v Parizu 9.60 frankov, 27. feb. pa 9.35. V Bukarešti je notiral dolar 13. feb. 195.50 lejev, 27. ieb. pa 205.75. Z vladnim dekretom z d-ne 23. feb. so bile zaprte vse romunske borze z valutami in devizami. Vlada je storila ta korak iz bojazni pred špekulacijami z romunsko valuto v ivezi s konfliktom z Nemčijo. Naš dinar je prejšnji teden nekoliko padel napram vsem čvrstim valutam. V Ženevi je notiralo 100 Din 27. feb. 8 3125, 13. ieb. pa 8,4875. Zdaj se drči na S.35— 8.40. Bolgarski lev je slednjič v Ženevi nekoliko porastel, 27. feb. ie notiralo 100 levov 3.7876 švlc. fr., 13. feb. pa 3.7625. Tudi v Carigradu lev raste. Tržno poročilo. K o I o n i ] a 1 n o blago. Promet je bil zadnje dni slab. Sladkor je radi Špekulacije zadnji teden poskočil v cenah na vseh mednarodnih tržiščih. Kava se je pa pocenila za 0.50 Din. Riž in mast sta ostala v cenah neizpremenjena. Pri nas notirajo cene franko kolodvor Zagreb embalaža ocarinjeno blaso v dinarjih: sladkor v kockah 15 60, male glave 15.30, kristal nerafiniran 12.75, kristal rafiniran 14. kandis v zabojih po 25 kg 22 Din. kava: Rio navadna 43, Rio dobra 44, prima 45, eks*ra 46.50, zapadno-indijska navadna 44, ls*a dobra 45, finejŠa 46.50, ekstra 47, ala Portoriko nnvadna 44, dobra 45, finejša 4ft, Maragyop 55—58, ista srednje - ameriška 59, Salvador lave »B* 60, Salvador lave debela 65, Mrki v ovojih po 25 kg 66. Portoriko 67. Riž Burma glase 7, Aracan II. 7 50, Sp'endor 8.75, olje, prima namizno 170 kg. ä 23, prima v l^s^nlh sodčkih po 100 kg 2325, prima v sodčkih po P* kg 23.50, prima namizno olie v zabojih. 2 kanglji po 25 k* 23. Ameriška mast v sodčkih po 50 kg 27.75. Dišave: klinčki 68. zmleti cimet 33, vani'ija 1800, holnndsk! klmel 28. klnoapurskl poper 27.50, paprika primi ostra 35, paprika II. 22. paprika 1a sladka madžarska 58, T-a sladka španska 40. Tekstilno blago. Promet je precej živahen, zlast! z Bačko In Brnatom, ki kupuje večinoma pomladansko blago za dame in gospode. Cene so v glavnem neiznremo-njene. — Steklo in porcelan. Cene so neizpremenlene In notirajo v Zrgrebu na debelo: steklo vploščah po kakovost od l — 1.5 mm pri mpnt*!h nnroc'lih 3^—42 m% pri vag^nskth naročilih 14 KČ franko naša meja. Čaše 2—2.5 Din, steklenice navadn* Ilter-ske 5—7 Din; porcelan: skodeMce za belo kavo 8—12, krožniki 9—10, barvani 90—12, Sloveniji pa 2.25 Din franko postaja nakladanja. Na Dunaju In v Gradcu notlra Her mleka 3600—3700 Ka fco Dunaj aH Gradec. Od mlečnih izdelkov notlra čajno maslo 60, domači ementalski sir 36—40, švicarski ementalski 70 Din. Na Dunaju notira čajno maslo I. 67.000 Ka, H. 5S.000 in III. 41.000 Ka, švicarski ementalski sir 63.000 In domaČi 49.003 Ka. V MIlanu notira čajno maslo 17, italijanski domači ementalski sir 8.50, gor-sklede velike 45, lončki a 5 Din. Vse čeSke tovarne so znižale cene steklu za 2 KČf do-čim je kartet tvornlc zvišal cene steklenih izdelkov za 35—30%. Porcelanasti Izdelki so poskočili v cenah za 10—15%. Meso, mast In mlečni izdelku Izvoz masti in Izdelkov Iz suhega mesa Je zadnje čase v stagnaciji, kar zelo neugodno vpliva na to industrijo, ki se Je začela po prevratu pri nas zelo lepo razvijati. Cene notirajo v Zagrebu: mast v sodih na debelo 200 kg Din 27, na drobno 28 kg: slanina debela prekajena 32, hamburška 33, papriclra-na namizna 32. Ameriška mast, ki se Je zadnjih 14 dni podražila za 2 dolarja, notlra v Zagrebu v sodčkih po 50 kg 27.75 Din franko kolodvor Zagreb ocarinjena, dočim notira naša domača mast 27 Din. Zato Je nerazumljivo, da kupujejo naši trgovci še vedno dražjo in slabšo ameriško mast. V Beogradu notira mast 25—25, slanina sveža 23—21, prekajena 25, suho meso 35—36, šunka prekajena 40—45, kuhana 50 55, salama domača 85, milanska 70 Din za kg na debelo. Na tržišču mleka le opaža:! pomanjkanje b!aga. kar Je pač sezonski pojav. To je zlasti v Sloveniji, ki izvaža v Avstrijo dnevno nad 16 tisoč litrov mleka, kar pomeni, da Je naš izvoz mleka v primeri z novembrom lanskega leta nazadoval za 14.000 li'rov dnevno. Vzrok nazadovanja je porast dinarja, ker so cene mleka padle za okroglo 20%. V Zagrebu se piačuje mleko še vedno 3—3.50, v Sloveniji pa 225 Din franko postaja nakladanja. Na Dunaju in v Gradcu motira liter mleka 3600—3700 Ka fco Dunaj aH Gradec. Od mlečnih izdelkov notira čajno maslo 60, domači ementalski sir 36—40. švicarski emen-talskl 70 Din. Na Dunaju notira Čajno maslo I. 67.000 Ka, II. 58.000 in III. 41.000 Ka, švicarski ementalski sir 63 000 in domači 49.000 Ka. V Milanu notlra čajno maslo 17, l ali jonski domači ementalski sir 8.50 lire. gonzola 9 lir. Novi avstrijski tarifi onemogo- čajo zadnje čase izvoz naših mlečnih' Izdelkov, ker so tarifi zaščitno carinskega značaja in se naš izvoz ne rentira. • • * —g iL Kožui sejem v LJubljani se je vrš:l Jr.e 4. marca v velesejmskih prostorih. Po svojem obsegu je bi! manjši kot prvi dne 19. Januarja. Namen te prireditve je bil, vnovčiti še preostale kože divjačine, ki se je postreliia v zadnjih dveh mesečni. Cene so sc gibale v približno Istem okvirju, kot zadnjič, opazil se je padec kun m dvig zajcev. Nudilo se je za približno 400.000 Din blaga, tendenca je bila dobra, koričen potek zadovoljiv. —S Pooblastilo za trgovino z devizami In valutami je dal generalni inšpektorat fl-r.ačnega ministrstva naslednjim bankam: Jadransko-podonavski banki v Beogradu In njenim podružnicam v Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Dubrovniku, Kotoru, Kranju. Met-koviču, Celju, šibeniku in Korčuli; Hipote-tekarni banki in Jugoslovanskim hranilnicam v Ljubljani ter Trgovski banki na Ceti-nju. —K Olajšave prf blagovnem prometu na progi Sušak, Karlovac, BnbnjarcI, Slovenca in nazaj. Prometno ministrstvo je dovolilo z odlokom z dne 23. febr. št. 3478 — 30% popust za vse vrste voznega blaga in sicer Iz tarifnih razredov I, II. A. B. C. specljal-nega tarifa I. in izjemnih taritov III a, III. b IV. a IV. b In IV. c pod pogojem, da gre blago preko postaje Karlovac in Bubnjarci na postajo v področju direkcije državnih železnic v Ljubljani ali nazaj In da pošiljatelj zabeleži to pot v tovornem listu. Ta olajšava velja od 1. marca do 30. junija 19C3. —g Trgovska, Industrijska bi kmetijska razstava na Reki. Koncem avgusta se bo vršila mesvda na Reki razstava In sicer trgovska, Industrijska in kmetijska. Kakšna razstava bo to, ko se vendar tako pogo-stoma naglasa, da je Reka pri kraju, da umira in da ni r.i-kake nade na boljše čase?! Razstavijo se na Reki lahko samo tuji izdelki In povabijo se inozemci, dai si pridejo Reko oglcilat in ji pomagan k novemu življenju! Po svoji poziciji je Reka navezana v glavnem na Jugoslavijo! Italija ji ne bo pomagala in drugo inozemstvo tudi ne. —g Italijanske državne finance. Obračun državnega zaklada koncem 1924 izkazuje, da se je javni dolg tekom prvih sedmih mesecev znJežal za 1.397 milijard, to je od 93.163 na 91.7770 milijard. Obtok nov-čanic je padel od 23.511 milijard na 2J.051 milijard. Deficit se je mižal od 6104 milijonov na 5078. mil —g Češkoslovaški Izvoz v Rusijo preko Poljske je v zadnjem času zelo živahen. Na poljskih železnicah so dan na dan večji transporti blaga iz češkoslovaške v Ru- sijo: tako le okoli 250 vagonov dnevno. Izvaža se v glavnem sladkor, potem pa razno stekleno in drugo blago, zlasti gospodarski stroji. Mnogo ::aročajo cc^itu-slovu^ki kolonisti v Rusijt. —a* Plemenski bik za 26.0DS frankov. Sirr.entu.iski plemenski bik »Lord* v kraja Zweisimmc:: v Švici, je bil prodan neki nemški gospodarski zvezi za 26.000 frankov. —g Petrolejska produkcija v Zjedlnje-nih državah. Lani je bik> petroiejske produkcije v Zjedinjenih državah 715 milijonov bare lov, predlanskim 735. Dobavna zmoinos: pezrolejskih rafinerij se ceni dnevno na 2.8 mil. barelov. število rafinerij se je od leta 1914. dalje potrojilo. —g Angleška državna razstava v Wem-bleyu se otvori letos začetkom maja. Po baš objavljenem uradnem obračunu je bilo izdatkov* 3 900.000 funtov, prijemkov pa 3,100.000. Torej deficita 1.8 milijona. —g O ruskem Izvozu in uvozu meseca januarja poročalo uradno: Izvozilo se Je blaga v vrednosti 40,930.000 rubljev, uvozilo pa za 31,894.000 rubijev. Na prvem mestu v izvozu so produkti nafte, v uvozu pa izd-j'k: kovinske industrije. —g Našem čebelarjem v vednost, češkoslovaški poljedeljski mtnster je prepovedal vsakršni uvoz čebel (matic, rojev, panjev, medu. Čebelne^a voska, satovja rabljenih pa njev in drugega čebelarskega orodja). Prepoved je stopila v veljavo 27. m. m. ter ostane v eljavl do preklica, ker se je pojavila po nekaterih deželah srednja Evrope močno razširjena čebelna bolezen. —g Dobave Direkcija državnih železnic v LJubljani sprejema do 14. marca t. 1. ponudbe glede dobave 600 zavornjakov. — Vrši-e se bodo naslednje ofertalne Hci'acije: Dne 21. marca t. L pri direkciji državnih železnic v Subotici glede oddaje vodopo-stajne zgradbe v VrŠcu. — Dne 25. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave jekla, glede dobave barv, glede dobave grafitnega materljala, gleds dobave stekla ter glede dobave variva (Sclilaglot). — Dne 27. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave volnenih mazalic, glede dobave zakovic, glede dobave bombaževine za čiščenje lokomotiv ter slede dobave mazalic — Dne 31. .marca t. 1. pri Intendantur! dravske divizljske oblasti v LJubljani glede dobave 290.003 kg ovsa; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave razne pločevine in svinca, glede dobave desk itd. ter glede dobave zakovic — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. V5AKA GOSPODINJA 31 OSKODOVArtA.KATER A SV03EGA PERILA NE PERE »ZLATOROG AllOrV. Sport. Jack Dempsey. Kdo je najpriljubljenejši športnik sveta? To vprašanje je stavil neki chicaški list svojim čltateljem. Na ta razpis, nek*, vrste plebiscit, so sledili v ogromni meri odgovori. V redakciji lista ao jih kupičKi kar na kupe. Zmagovalec iz tega glasovanja je izšel Jack Dempsey, največji In nai-silnejši bokser sveta. Prejel ie 1,179.475 glasov, Nurmi, čigar slava Je razširjena po vsem svetu, spada po nmenju Amerlkan-cev Šele na 5. mesto. Zadnjic smo podal' življenjepis Nurmija, ki ga hočemo še nadaljevati, danes podamo sliko o karijer* Jack Dempsey a. ljubljenca in ponosa Amerike. V Oaklandu, Kalifornija, rušijo seda* staro poslopja, ki je nekoč uživalo dobe; sloves. To je prejšnja kavarna »Eaglc«. kjer se je Jack Dempsey prvič vspel *a lettvo, ki ga naj bi vodila do svetovne slave in bogastva. V mali sobitl kavarne ic imel svojo pisarno znani bokserski podjetnik Tommy Simpson in Je tam sprejemal borilce, aranžiral borbe itd. Pred rekak 8. leti, tako pripoveduje Simpson, so mu pripeljali dolgega, slokega in zaprašenegu mladeniča, ki se je »črno« pripeljal v Oak~ land. Bil je sestradan in zmučen do smrti. Fant se te v Utahu in Nevadi udeleževal bokserskih matehov, toda sreča mu ti bil« mila. 2e je hotel opustiti boks ter oditi v rudnik. V Oaklandu je zadnjikrat poskušal svojo srečo. Simpson je baš rabil namestnika za nekega »težkegac, ki bi tmel nastopiti proti A! Nortonu in je angažiral Dempseya. Jack je dobil nekaj denarja, ječi in prenočišče ter je pridno treniral e« svoj nastop. Dolga perioda lakote pa k izpodkopala njegove moči In ko je nastopil v krogu, je imel hudo mrzlico. Simpsomi se je fant smilil in svetoval mu je. da opusti nastop, češ da njega a tem ne bo oškodoval. Dempcey pa je hotel držati bsaedü in daslravno nI bil znan, Norton na nasprotno priljubljen, je boksal nspešno dr konca ter dosegel neodločen Izid. 21ato fc prejel 75 dolarjev napgrade, obenem pa je pridobil v Simpsonu dobrega prijatelji:, ki ga je še nadalje vzgajal ter mu redno preskrbel nasprotnike. Polagoma se je o Dempseyu razširil glas dobrega povrečne-ga bokserja. Od tam, od male kavarn*? -Eegle« je Dempsey nastopil svoj zroapco-aosni pohod. — S K. Pri morje. Orad lanski fcagr^b : Primorje. Danes v nedeljo nastopi, kakor smo Javili v prejšnjih številkah, bivši prvak Jugoslavije, zagrebški Gradjanskl proti ljubljanskemu Primorju. Tako se bo zopet po daljšem presledku nudila prilika naši športni publiki, da si ogleda zagrebške *pm> garje«, ki uživajo ne samo doma, temveč tudi v tujini velik renome. Pri Gradjanskem nastopi sedem Intemacljonalcev (reprez. igralcev Jugoslavije), nadalje vratar Ml-helčIČ, bivši član ljubljanskega Hermesa. — Moštvi nastopita v sledeči postavi: Gradi an-sld : Mihelčlč - Vrbančlč, Dasovlč - Hitrec, T?upec, Götz - Babic, Vragovič, Potočki, Mantler, Pavlekovlč. — Primorje: Erman J.-STamlč, Birsa - JančigaJ, VindiŠ - ŽargoL Rrman A., čatnernik, Jurkas, Rozman. — Tekma se vrš! na Igrišču, Dunajska cesta, tu sicer o vsakem vremnu ter prične ob 13w Gostje prispejo v LJubljano z nedeljskim br-zim vlakom ob 10.40, kjer Jih bodo pričakovali ljubljanski športniki. Cenjeno občinstva se naproša, da ne bo navala pri dnevni blagajni, da si nabavi vstopnice v predprodaii do nede'Je do 12. ure v trafiki Sever, Selen-burgova ulica (s popustom). 510-n — Jadran : Hermes. Prvenstvena tekma prvorazrednih moštev se vrši v nedeljo 8. marca 1925. ob 3. popoldne na igrKčo Ilirije. Ob pol 2. predtekma rezervnih moštev. Prvotno določena predtekma IllrUa : LASK je bila v zadnjem trenotku odpovedana. 508—n — Hajduk priredi turnejo na Malto. Splitski Hajduk je dobil vabilo na Malto. Kakšni klubi so tam, nI znano, verjetno pa je, da bo Hajduk nastopil proti angleškim vojaSklm In mornariškim moStvom, ker je. na Malti največja angleška pomorska po-staja v Sredozemskem morje Kakao Van Kasf er! Ed. Rice Burroughs: 86 „ Qarzanov sin Tarzan iz rodu opic Je poiskal obleko, katero Je odložil, predno se je odpravil na pot za Korakom. Oblekel se je zopet v obleko civiliziranega Europejca. Korak se je sramoval, da bi se svoji drajji materi pokazal v obleki divjakov v džungli, zato se je obotavljal nadaljevati pot. Meriema pa &a tudi ni hotela zapustiti iz strahu, da pobegne nazaj v džunglo in da bi ga nikdar več ne videla. J^ogovorjeno je bilo, da Veliki Bwana odide naprej in da prinese obleko in pripelje konje, na katerih bi prijaliali v farmo, kakor se spodobi. »Moja draga,c je hitela Bwani nasproti. Obraz t je bi! žalosten in iz njenih oči je žarel strah in bojazen, ker v družbi Bwane ni videla Merieme. »Kje je Meriema?« je vprašala s tresočim glasom. »MuvirI mi je pripovedoval, da je utekla nazaj v džunglo in da ni poslušala tvojih zapovedi. Oh, John, njene izgube bi ne mogla pretrpeti. Žalost mi trga srce!« In Iadiy Greystok Je zapiakala in skrila svojo glavo v Široka prsa svojega moža, na katerih je v vseh težkih dneh življenja našla že toliko tolažbe in miru. Lord Greystok je dvignil njeno glavo, ji pogledal v oči in se tiho smehljal. »Kaj se je zgodilo?« je v strahu zaklicala. Ali prinašaš vesela poročila? Ne pusti me v nego-tovosl'Jc »Bojim se. da Ti bi škodovalo tudi najvese-lejše poročilo, ki se tiče naju obeh,« je mirno odgovarjal. »Veselje ne more nikdar škodovati!« Je tiho odgovorila. »Ali si jo našel, povej?« Gospa Greystok ni mogla niti malo slutiti, da je tudi njen sin še pri življenju. Po oni strašni tragediji v Londonu, ko je njen sin izginil brez sledu v družbi Ajaksa, je živela v zavesti, da ga je ona strašna opica zadušila in njegovo mrtvo truplo odnesla v neznane kraje. »Da, Jane!« je rekel Tarzan iz rodu opic. Njegov glas se je tresel. »Našel sem njo in — njega. Oba sta živa!« »Kdo?« je gospa začudeno vprašala. »Jacka, najinega sina!« »Jacka?« Kje je? Kje so?« je strastno in nemirno spraševala. »Na robu džungle Čakata na me. Jack se Tebi ni hotel prikazati v divjaški obleki džungle, v koži leoparda. Prišel sem, da mu prinesem pošteno obleko civiliziranega European Lady Greystock je v veselju razpela roke in hitela proti domačiji: »Počakajta tu,« je klicala. »Prinesem njegovo obleko. Imam jo Še vedno shranjeno. Takoj se vrnem!« Tarzan se je nasmehnil in ji klical, naj počaka. »Edina obleka, katero bi morda mogel še nositi ,je moja, morda mu bo nekoliko pretesna in prekratka. Tvoj sin, ljuba moja, se je nekoliko potegnil. Ti ne veš9 Čez dobro uro je Korak, strah In junak džungle, korakal proti svojemu domu, k materi, k oni ljubljeni materi, katere obraz je vedno nosil v srcu in radi katere je tolikokrat občutil grenka očitanja vesti. V njenem naročju je zopet našel mir in ljubezen in odpuščanje, po katerem je tako iskreno hrepenel. Ko so se prvi valovi srečnega svidenja polegli, se je Iadiy z izrazom žalosti in pomilovanja obrnila k Meriemi in ji govorila: »Moje ljubo dete! Mi smo srečni. Toda Tebe čaka neizmerna žalost. Gospod Morison Baynes je včeraj zvečer podlegel svojim ranam. Izraz sočutja se je zasvetil v o-^eh Merieme. Toda to sočutje ni bila bolest dekleta, kateri bi smrt ugrabila ono, kar je bilo njenemu srcu najdražje. »Njega ml je žal,« je mirno odgovorila. »Bil je hraber in požrtvovalen mladenič, ki je storjene krivice popolnoma popravil. Nekoč sem si domišljala, da ga ljubim. Prvotno se mi je pojavljal kot tip Človeka, kakoršnega Še nisem poznala in me je očaral. Pozneje pa se je vse to spremenilo v golo občudovanje njegove neustra-šenosti in odločnosti, njegovih telesnih in duševnih sil, s katerimi je z žilavo vztrajnostjo popravljal nad mano storjene krivice. Ljubezen pa • to ni bila. Nisem vedela, kaj je ljubezen, dokler nisem dobila poročila, da Korak še živi.« In z nasmehom se je obrnila proti Koraku.1 Mady Greystock je hitro pogledala svojemu sinu v oči. Njen sin ima nekoč postati lord Greystock. Niso Je motile misli na družabne razjike, ki so obstojale med njenim sinom in Meriemo. Lady Greystock je bila Američanka z zdravimi demokratičnimi nazori, po katerih bi Meriema labk-bila tudi kraljeva žena. Hotela je samo vedeti, ako njen sin to malo, nežno in prikupljivo arabsko siroto tudi ljubi. Izraz v njenih očeh je v trenotku razpršil te njene skrbi. Oba je objela istočasno ni jih pritisnila na svoja prsa in svoje materinsko srce. Poljubljala ju je s pravim plamenom strasti. »Sedaj,« je klicala« »sem dobila tudi hčer.« Na farmi Velikega Bwane, Tarzana iz rod* opic, lorda Greystock a so ostali še nekaj dni, da se odpočijejo od težkih naporov zadnjih dni. Nato pa so odšli k prvi Staniči angleške oblasti. In ko je bil sklenjen zakon in sta Jack in Meriema postala mož in žena, so se odpravili proti obrežju, od koder bi odšli v Anglijo. Za Meriemo so bili to najkrasnejši in najsrečnejši dnevi. Nikdar prej« si ni niti v sanjah upala misliti, da Je življenje v civiliziranem svetu tako lepo in polno krasot, ka-koršne je videla na tem potovanju. Široko morje in razkošno opremljeni parnlk je v njeni duli vzbudilo globoko spoštovanje in ljubezen do narave \n do čudotvornega dela človeških rok. življenje na londonskem kolodvoru pa jo* je naravnost omam« ljalo. Videla je krasne palače, gledališča, obiskovala razkošne plese in koncerte, zahajala je ir najboljše družbe, o katerih ji je nekdaj pripovedoval Morison Baynes. Vse to je sedaj uživala samo ob strani ljubljenega moža in v varstvo njegovih dobrih roditeljev. Njena sreča je bila popolna, Toda dobra usoda je orinaiaj* ** Čičerin o zunanji politiki sovjetske Rusije. Razmerje r.uc.je do evropskih velesil, Japonske, Kitajske in Amerike. — Čičerin o protibcljševiškem bloku na Balkanu. —■ Rusija in Češkoslovaška. — Moskva. 5. marca (IzvJ Ruska brzojavna agentura objavlja vsebino ekspo-zeja zunanjega komisarja Cičerina o smernicah zunanje politike sovjetske Rusije. Poročilo se v glavnih točkah glasi: Danes na tretji seji osrednjega Izvršilnega odbora Sovjetske unije v Tlfllsu je podal zunanji komisar Čičerin tri ure trajajoče poročilo o zunanji politiki. Zunanji komisar je osobito omenjal pomembni konflikt med Sovjetsko ur.ijo in Veliko Britanijo. Pristavil je, da ravno spori X Anglijo zahtevajo globok sporazum med obema državama. Do tega kmalu pride. Sovjetska Rusija še enkrat ponovi svojo pripravljenost za obnovitev pogajanj z Veliko Britanijo. Interesi angleške industrije v Rusiji napreduje j >. Ta pojav ni samo v zvezi z odstopom amerikanskega državnega tajnika Hughesa, nego tudi z novim preo-kretom v amcrlkanski politiki napram Kitajski. Pokazala se Je za Ameriške države potreba, da se aktivno udejstvujejo v svetovni politiki, osobfto v azijski poIltikL Čičerin _ie nato kongres opozoril na časopisna poročila, k! so omenjala sestavo posebne amerikanske komisije z nalogo, da izdela načrt pogojev za priznanje sovjetske Kosijo od strani Amerike. Francija je v svolem podrejenem položaju kot finančna velesfla napram Angliji zelo ovirana v tem, da razvija prijateljske odnošaje do Rusije. Turčije In Orljenta. Iz tega se da tudi pojasniti cik-cak politika Tranclje. Z ozlrom na oboroževanje Fran-clje so v bodočnosti mogoča presenečenja. Sedanji naši odnošaji napram Franciji se nahajajo v stadiju sondiranja in pripravljanja. Naši odnošau do Italije so prijateljski. Italija, ki se čuti kot članica antante užaljena, stremi v Sredozemskem morju po na-cüonalni ekspanzlvnosti. tu pa prihaja v konflikt s starima imperljalistoma, s Francijo m Anglijo. Ratifikacija besarabijskega protokola po Italiji je bila za njo velika pre-iskušnja. To je bilo važno za nadaljnl razvoj naših ednošajev. Italijanska vlada oil-cljefno ne priznava aneksljo Besarablle po Romunski. Sovjetska unija skuša s Poljsko doseči prijateljski sporaznm. V tem oziru ima sedaj besedo poljska vlada sama. Ugotoviti je treba, da so na Poljskem še vdno subjektivni elementi na površju. Objektivni ele- menti so za to, da se odstranijo vse načelne diference med obema sosedoma In da se doseže gospodarsko zbližan je obeh držav. Balkanske države, ki so zelo razburkane po nacljonalnlh In seljašklh pokretih, so poskušale ustanoviti antlboljševtškl balkanski blok. TI poskusi so se izjalovili radi Interesnih diferenc V vseh državah OrUen*a vlada veliko prijateljstvo do sovjetske Unije, osobrto na Turškem in v Afganistanu. Kitajska vedno bolj In bolj spoznava, da H je sovjetska Rusija edini pravi in odkriti prijatelj. Japonska si prizadeva radi svoje mednarodne in azijatske politike pridobiti zaledje, bi mu bilo prijateljsko. Pogodba z Japonsko tvori podlago za iskreno zbližanje med obema državama. Odnošaji napram Nemčiji s*> neizpre-menjeno prijateljski. To je nedavno tudi potrdil novoimenovani državni kancelar dr. Luther. Na gospodarskem polju pa smo morali premagati mnoge spore In nespora-zumljenja. Pri tem je Čičerin s posebnim povdarkom naglašal načelo sovjetske Rusije, da vstraja neomajno pri sistemu mono-polizirane zunanje trgovine, ka»- mora (udi Nemčija upoštevati in morajo nemški trgovci jemati obzir. Z Madžarsko sklenjena pogodba se je morala za štiri mesece do aprila ti. odgo-dlti. Sovjetska unija vpošteva prav resno notranje razmere Madžarske. , Čičerin je dalje kratko omenjal razmerje Avstrije ter naglašal gospodarsko tesno zvezo vseh nasledstvenlh držav In obenem zagovarjal idejo donavske federacije. Sovjetska Rusija načelno ne nasorMnie taki federaciji, obenem pa se ne vmešava v notranje zadeve vseh pri te~ 7 rr'tev prihajajočih držav. Res je, sov>*«^t Rusija koJI do Avstrije Izredno pr1Ja*v*v tvrdki Drago Schv b, f/ubljana. 24 l Starec zaklal svojo ljujico. Dne 3. t. m. se je pričela pred roro-to v Turinu v Italiji zanimiva razprava. Osemdesetletn! Michele Bian:wi iz Castelline pri Pisi, bivajoč že dolgj časa v Turinu, je obtožen, da je z nožem zaklal svojo 271etno ljubico, Angelo Maren-go. Zgodilo se je to lani meseca junija. Starec je ime! v svoji hiši sina in Angelo Martngo. Med obema je vladalo ljuba vno razmerje. Slednjič sta se spria m se nista več sprijaznila. To priliko je porabil stari Biancani Hi se začel bližati Angeli. Preskrbel jI je neko trgovino in gledal, da vstreže vsaki njeni že!ji. Dekle se nI branil*; starčeve skrbi za njo. Ker trgovina ni uspevala, Ü je poskrbel dobro službo in lepo Angelo pogostoma obiskoval. Angela je rada sprejemala darove, ali srca za starca seveda nI imela. Starec pa je bil vedno bolj zaljubljen, nestrpen in ljubosumen. Dne 29 junija je Biancani svojo Angelo zaman Iskal. Sel jo je iskat drugi dan, pa je tudi ni našel. Pozneje šslc ;o ,1 dobil. Rekla je, da naj jo počaka, kar Im» še neko nujno opravilo. Starec ie "akil in delal naklepe. Prišla je in se naJesala lepega sprejema, ali prišlo je vse druiače. Napadel jo je z dolgim nožem, nena^aino mol je imel v rokah, zbadal je z rožem. d skfe je padla na tla nezavestna. Prenesli so je v bolnico, kjer je kmalu na to umrla. Starega Biancanlja so orl'ell orožniki in p:o odvedli v zapor 3otc:n, ko so ga l'oma! rešili iz rok razjarjene množice, ki sc je zbrala, ko je izvedela za zločin in hotela starca raztrgati. Pred sodiščem .e starec cd-rova r j d počasi, ker je precej gluh. Psihiatrično iz-vestje pravi, da mu je u n povsem ^slabel. V preiskavi je izjavil Biancmi. da je šel z nožem iskat Angelo, pred sodiščem pa je trdil, da je Imel nož čisto s!jča;no v žepu. Verjetno je pač le prvo. Kaj je Imel z ljubico in ka??o :» občeval ž njo, je pripovedoval pri zaprtih durih. Obsodbo sporočimo. Coiombo OYL0NTEA Crammes Nt. I' ■ ^1 m ■mii VuViiiiitittiiaiiii n ii nSi rthiVi Predsodki v meteorologiji. Ni kmalu vede, ki bi imela med ljudstvom tako malo kredita, kakor meteorologija. Težko pa najdete znanstveno polje, razen medicine, kjer bi se bilo nabralo to-Hco predsodkov, kakor v meteorologiji. Knjiga nemškega meteorologa A. Schmaus-sa »Problem vremenskih napovedi« je v tem oziru zelo zanimiva. Življenje samo sili človeka, da se zanima za vreme ki niegove spremembe. Od pamtrveka je iskal človek rešitve problema o vremenu in ker n! imel na razpolago strogo znanstvene teorije, si je pomagal z neznanim nadnaravnimi silami, z božanstvi ali pa z lastno izkušnjo, ki jo je dobi! tekem dolgih stoletij. Sporedno z razvojem človeka se je razvijala tudi meteorologija, vendar pa rezultati te vede niso mogli zadovoljiti človeške radovednosti. Med ljudstvom so se širile najrazličnejše apokrifne govorice ki tradicije; to je postalo sčasoma zakon, in ljudje so začeli malone oboževati one, ki so znali napovedovati vreme. Vse prizadevanje meteorologov, da re-šejo ta problem, je ostalo po mnenju mas brezuspešno, kjer ljudstvo še vedno nima pravega zaupanja do naučne meteorologije. To je značilna poteza v psihologij! nekulturnih narodov (če vzamemo za merilo kul-turnosti število med narodom razširjenih predsodkov m zdravega smisla). Takemu babjevernemu ljudstva lahko 99krat pravilno nueveste vrtač, p* osUoe neverno. Ja če se enkrat zmotite, začne takoj zabavljati, češ vi, meteorologi, samo tratite čas in zapravljate državni denar. Živel je nekoč ... in začno se neskončne storije o nekem pastirju, starcu aH puščavnlku, ki je vedno uganil, kakšno bo vreme. Ali pa vam začno citirati pravila, ki so jih podedovali od pradedov. »Ce je vreme v petek lepo, bo v nedeljo sigurno grdo (v Nemčiji je nasprotno — kakršno je vreme v petek, tako bo tudi v nedeljo), ali pa »kakršno je vreme 12 dni po novem letu, tako bo 12 mesecev v letuc. Kakor da bi bile pertur-baclje v atmosferi v kakršnikoli zvezi z našimi slučajno določenimi nedeljami m petki ali pa z razdelitvijo leta na 12 mesecev. Seveda ne moremo trditi, da v ljudski meteorologiji nI zdravega smisla In da nI treba vpoštevati bogatih izkušenj, ki jih ima recimo kmet ali pastir. Ali te Izkušnje se Cesto tako zlorabljajo in napačno razlagajo, da bi bilo treba njihove temelje pošteno revidirati. Važno vlogo igrajo pri ljudskih vremenskih prerokih tudi verski motivi. Preprosto ljudstvo si pomaga pri vremenskih napovedih z najrazličnejšimi tradicijami, ki so večinoma posledica ljudske lahkovernosti. Splošno velja načelo, da vremena nihče ne more zanesljivo napovedati, ker se moramo celo v meteorologiji, ki operira z naučnimi argumenti, vprašati, kakšno vreme pričakujemo, ne pa kakšno bo vreme jutri. AvtomUi*en aparat za pranje perila, j Zastopstvo t A. Gundrum, Cesta na Gorenjsko železnico SO, Ljubljana. Bogastvo Zedinjenih držav. L. 1912 Je znašalo bogastvo Zedinjenih držav 200.000,000.000 dolarjev. Zdaj je pa narastlo na 300.000,000.000. V 12 letih s je torej povečalo za 50%. Po bogastvu je Amerika prva drŽava na svetu. Angleška, ki tudi velja za zelo bogato državo, ima 120.000,000.000 dolarjev premoženja. Francija, nekdanji bankir sveta, 83.000,000.000, Nemčija 92 500,000.000, Italija 35.500.000.00o, Belgija 12.000,000.000 dolarjev itd. Kako je naraščalo bogastvo Zedinjenih držav, je razvidno Iz naslednje tabele: I. 1923 6.500.000.000 dolarjev • 1915 9.000.000.000 » » 1916 14.600.000.000 » > 1917 18.000.000.000 » » 1918 22.000.000.000 » » 1919 15.000,000.000 » » 1920 8.000,000.000 » Največ je torej zaslužila Amerika med vojno, kar Je tudi razumljivo, saj so ji evropske države kar na debelo polnile njene blagajne z zlatom za orožje in vojni materija!. Bogastvo Amerike bi bilo pa še večje, če bi narod toliko ne zapravljal. Tako trosijo Amerikanci letno za šport 5n druzo zabavo 50,000.000, za kosmetiko 753 000.000, za novoletna darila 100.000.000 dolarjev, za misijonarje v inozemstvu 38,000.000, za potovanje po inozemstvu 500,000.000 itd. Zadnja tri leta je izdala Amerika v dobrodelne namene samo v Mali Aziji 60,000.000 dolarjev. Po oficljelnih podatkih zapravijo Amerikanci vsako leto za loksus 22.700.009.000 dolarjev, kar pomeni tretjino celokupnih letnih dohodkov. Zakaj je ta država tako bogata? Zato, ker je v Ameriki strogo zajamčena osebna svoboda in nedotakljivost privatne lastnine. To je za vsakega Amerikanca najsvetejši princip. Davki so v Ameriki razmeroma nizki. Glavna prednost Amerike pred drugimi državami je pa njeno široko polje za privatno tnicijativo in marljivost. stavbenik v svoji misli. Delovodja potem le kamenja, malte, opeke in drugega ma- . terijala okoli te misli. Ml vsi smo stavbeniki. Karkoli ožlvotvarjamo, se je najpreje odigralo v naših mislih. Zato pa se mora najpreje tu okoren i-niti misel blagostanja In bogastva, da se potem sorazmerno lahko zgradi krog nje stavba resničnega bogastva. Ni treba, da bi bil mož, ki hoče kakšne idejo uresničiti, prav tako nadarjen kakor tisti, ki idejo ustvarja. Take ideje, take ml-sH niso odveč ta niso prazne sanje, marveč se skriva za njimi resnično duševno grajenje. Kdor si živo z vso svojo dušo predstavlja svoje sanje, ta je tudi mož, ki je v stanu jih uresničiti. Postaviti si moremo nov ideal obilice ter spoznati, d* je v Bogu veliki vir vsega dobrega ln vseh dobrin, s katerim moramo ostati vedno v zaupnem razmerju, v resnični skupnosti, da bo prihajala obilica tudi k nam 'n da ne bomo imeli nikoli več ničesar opraviti s pomanjkanjem. V resnici siromašen človek ni tisti, ki nima premoženja, marveč tisti, čigar dn-ševnost navdaja uboštvo, tako da veruje, da mu je uscieno siromaštvo In da ne bo nikoli ničes**'- boljšega dosegel. Tak človek izvršuje sam nad seboj zločin pod« c e n i e v a n j a. Morgan aH Rockefeiler n. pr. s! najprej v duhu predstavlja vse pogoje, iz katerih narašča bogastvo. Tak človek del* bolj z duhom, kakor z rokami, je sanjač prakse, njegov duh se potaplja v oceanske globine energije in uresničuje, kar si je njegova domišljija zasanjala. Naš napredek je usmirjen k točki, na katero smo os-edotočili vso svojo duševno silo. Ako je ta točka siromaštvo, ako napolnjujejo In ovladajo naš duh samo predstave siromaštva, potem resničnost gotovo ne more prinesti ničesar drugega kakor zopet le siromaštvo. Pred vsem moramo siromaštvo prema« gati v svoji notranjosti, šele potem bomo v stanu, da ga premagamo tudi v zunanjem svetu. Pred obilico ln bogastvom razumem na vseh treh straneh vedno lastnost vsega tega, kar je za nas dobro, krasno, vzvišena odlično. Obilica je zame to, kar obog.it ije našo osebnost, naše žvljenje, naše Izkušnje. Pravo blagostanje Je v tem. ako se zavedamo svojega notranjega bo^r.^va. svoje notranje harmonije ter skupnost! z resničnim virom vse obilice, z tfešk ličnostjo, ter ako se '/aveiamo bogastva osebnosti in značaja, ki ga ne more BuSSfcfl nobena nesreča. O. S. Marden. Oljni h rob sta ti za tek Prevedel dr. F. S. Mnogi ljudje padajo v siromaštvo le zato, ker se ne morejo znebiti strahu pred siromaštvom tn ker tako vedno nosijo v svojih mislih misel o siromaštvu. Tako se dogaja, da postane v mnogih rodbinah i miselnost dece naravnost pre-nasičena s predstavami siromaštva. Govori se jim o siromaštvu od jutra do večera ter se jih vedno nanj opozarja od najzgodnejše mladosti. Kaj čuda potem, da otroci, ki so vzrastli v taki atmosferi, v dospeli starosti ponavljajo siromaštvo svojih roditeljev in svoje okolice. AH si že premišljeval kedaj o tem, da je tvoja stalna bojazen, da bi mogel kedaj postati ubog, jemlje ne samo srečo, marveč tudi moč, da bi si jo pridobil? Tako si Še bolj otežuieš svoje stališče, ki je itak že težko. Naj bo tvoja bodočnost še tako negotova, naj bodo tvoje razmere kakorkoli tesnobne, odločno se brani videti vse, kar je neprijetno in neugodno, kar te hoče uničiti. Kako bi mogel pričakovati, da ti misel na siromaštvo ustvari bogastvo? Tvoje razmere vedno odgovarjajo tvojim mi-slim. Predstavljaj d mladega Človeka, ki hoče postati n. pr. državni pravdnik, pa je pri tem prepričan, da se mu nikoli ne posreči, da bi bil sploh kedaj pripuščen k sodni službi ali da bi sploh kedaj postal dober pravnik. Kaj ga čaka drugega kakor neuspeh? Kar pričakujmo, to pride in ako ničesar ne pričakujemo, ne pride nič. Reka ne more v svojem toku nikjer doseči višje točke, kakor je ona, ker se nahaja njen vir. Nikomur se ne more dobro goditi, kdor pričakuje ali ob enem pričakuje, da se mu bo slabo godilo. Vsakdo mora nosit glavo po konci ter obračati svoj pogled naravnost k somcu upa In sreče. Uspeh in sreča sta neoj^oreč-ni pravici vsakega človeku. Vsak uspeh ima svoj vzrok v mislili, \ vsaka stavba je najpreje postavljena v mi- j atih, tlUo postavi naiprefc ^yaejnl detajUJ I asrice. Cič z vrečo na ramah vpraša dru^c . ki ga je srečal: »Prijatelj, kaj nosim tu?* Ce uganeš, kaj imam v vreči. In koliko sirov, pa ü jih dasm vseh sedem.« Drugi se brž odreže: »Sedem!« Prvi pa se začudi: »Ki ti je vraga to povedalj?!« Tolminca, ki je prišel s sejma Iz Idrije, vpraša sosed: »A je bilo kaj d.ist! ljudi na sejmu?« Oni odgovori: »E, ljudi nI bilo dosti« samo nekaj Kraševcev je bilo.« Onegavi Tinče se je silno začudil, ko Je zvedel pri vojakih, ko je ncsil cesarsko suknjo, da se pravi »bročzakori za svoj obstoj sam brez vsakega semish za njegovo bodožnost s strani Rima. Pred kratkim je nosi. Suvich javno pvvci\\ tudi to, da mu je rekel neki pomorsk: strokovnjak, da ni kmalu videl tako zanemarjene za pristanišča kakor je tržaško. Zato pa dtnijo na naslov Rima Iz Trsta nove prošn;e, da naj se vpošteva »aneksija evropsKega pristanišča, ki se Imenuje Trst«. — Trupla političnih preganjancer s strani Avstrije, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih, pripeljejo Italijani domov. Osnoval se je v to svrho poseben odbor v Trstu. Trupel je 37 in ležijo po pokopališčih okoli Oberhollabruna, Dunaja, Gradca, Olomuca in Arada. — Muze: v Poreču. Zgodovinsko dvorano Istrskegi deželnega zbora pretvorijo v muzej, da se bodo tako Italijani mogli spominjati boja za italljanstvo v Istri, ki se je bil v oni dvorani, to ;c italljanstvo, katero je avstrijska vlada tako krepi«3 podpirala, da je imela peščica Istrskih Italijanov napram ogromni jugoslovanski več: nI prevlado in vso moč v deželnem zboru. »Sala del Nessuno« so nekoč s ponosom naziv iJ ono dvorano. »Nessuno* Izgovarjajo fstrani sedaj včasih s trpkim čustvom, ker je tako v deželi, kakor da bi bila to »Provincia del Nessano«. — italijanska šola v Sv. Ivana pri Ru-IL Prosili so domačini za otvoritev hrvat-sek šole, toda šolska oblast j«m jc ©tvorila italijansko in poslala k njim italijansko učiteljico. Starši so ogorčeni in otroci nočejo hoditi v šolo. Ko ie neki oče vendar le hotel svojega otroka spraviti v Solo, se je otrok jokal in prosil očeta, naj ga rajsc uči doma ... Otrok je imei prav, ker sc v italijanski Šoli otroci tako ne uee drage tu kot igrati in peti italijanske pesmi. Umetne razglednice po znižani ceni (100 kosov od dinarje/ 30"— naprej) nudi llarodrta kugama o UnfeI*anL 15522 25 L LOKOMOBILI WoSi'-Lanr do 600 H1 no'nisfco novi ali gen- ralno popravi ienl s tvornlSklm jamstvom tudi na obroke motorii na sesani plin Diesetevi motorii brez kompresorja motorii na sirovo ol]e Generalno zastopstvo MotorenJabrlk, Darmstadt Mlinski stroii T r a n smisiie Pog'eite naše skladišče I — Plačilne olajša* e — Komp etna montaža BRUCA F SCHER D. D. ZAGREB, Pantovčak lb EBBE ! Najnovejša iznajdba! Brer. kvarenja blaga kemično snaxen je in vsakovrstno bor-vanje oblek. ANTON BOG 86 L Ljubljana, Selenbnrgova ulica 6 I. nadstr. Gllnce-Vič 46 podgane ta poljske mISI Cm stefcJentce Oin tT- OdlO RatOl Zagreb • Wanoa n Obnovite naročnino azširiajta ,S!ov. Narod I Najstarejša slovenske) pleskarska »erster, stud. Dva pomočnika se sprejmeta za izdelo* vanje velikih in 2 za iz* delovanje velikih kosov; dalo na dom. Samo fino delo. — Ljubljana, Ale* ksandrova cesta 9 (Stevo Gomboc). 695 Boljša deklica ki bi zraven starejše go* spe znala voditi majhno gospodinjstvo, ki zna ku* hati in drugs domača de« la v redu oskrbovati, jc poštena in solidna — se išče k majhni rodbini z dobro prehrano in do« brim ravnanjem. — Po« nudbe s skromnimi za* htevami ter dobrimi spri* čevali na vdovo Ireno Bali. Karlovtc. 6S9 G. Flux, posredovalnica boljših služb. Ljubljana, Gospo* ska ulica 4}l — išče nuj* no mnogo kuharic vsake vrste, tudi k dvema ose* bama poleg hišne in po* strežnice za tu in izven. Dve plačilni natakarici za Ljubljano in Gorenjsko. Plačilnega natakarja za sezijo, donašalca is pr» vovrstno kavarno, hišno k enemu otroku itd. Do* bra plača. — Priporoča zanesljivega kočijaža z letnimi izpričevali in slu* go za vsako delo s tri* letnim izpričevalom, več gospodinj in inteligentno osebje prve vrste. — Pri* ložite znamke za odgo* veri 687 \ Informacije za vrkcavanje P° morju v razne službe na parni« kih in za izselitve v dru* ge države, kakor n. pr. v Ameriko itd. — se dobe natančno, proti plačilu dveh dolarjev pri posre* dovalnici: Ivan Stenovic. Trst, Corso Vittorio Emanuele U, III. 684 Sokolsko društvo v Škof* ji Loki razpisuje mesto hišnika« Prosto stanovanje, kur* java in razsvetljava. — Prednost imajo oženjeni le s prvovrstnimi refe* rencami — Ponudbe in P°goje je nasloviti di* rektno na upravni odbor Sok. društva ▼ S-kofii Loki. 679 Korespondent (srbohrvatski. slovenski, nemški) s prakso, zrno* žen knjigovodstva, z dvo» razredno trgovsko šolo, izučen manufaV turist in konfekcist — išče mesta. — Ponudbe pod »Srbo* hrvatski '665« na upravo »Slov. Naroda«. Strašen zločin je izvrši! nekdo, kjer je umor 1 na stotine živih bitij. Zasledovalo se ga je dolgo časa. Sedaj se je pa posrrčilo ea naj'i in sicer na Poljanski cestt 13 v Ljubljani pod naslovom .KONCES1JON1RANI ZAVOD ZA UNIČEVANJE ŠČU ;t je 1925 — >*c dob« -*amo pri tvrdki — Anton Kri* sper, Ljubljena, Stritar* jeva ulica 3. 588 Društvom in zasebnikom prevaj.-i in prepisuje spi-.e sfOSREDOVALEČ . Ljubljano Sv. Petra oc-sta 23L 16 I* Zlatkal Počakaj ne jutri ob desetih dopoldno v.-j. dolö» čenem kram. — Tvoj Tepe. 697 Modeli 7a izdelovanje cemcntnili cevi, moderni stislialm stroj za izdelovanje ce* mentnega tlake, cenjeni* ne harve — takoj naprrj* daj. — Vpraša se: F. To^ msn. Ljubi jami, Rcs!?c\ i ce^ta 30. -14! Gospodična (mlada), trgovka in rxx jsciita, želi znanja z boljšim gospodom v svr? ho že nit ve. — Ponudbe pod »Sreca/699« na upr** vo *Slov. Naroda«. 8 Razno 1 Ažurira in plesira se. — Resljeva cesta 12, L nadstr., desno. 569 »Gon«« nov preizkusen in edino siguren lek proti kapa» vici (trlper) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri» perju ter vnetiu mehur* ja. Za popolno ozdravj Ijenje treba šest lonekov Vsak lonček s navodi'om stane 45 Dn — Proizva* ja in po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred* p is lekarna Penič, Zapre* preSič, Hrvatska. 99/T Salame kg Sunkaricc po 4! Diu. kg brunsviikc po 16 Diu — razpošiljam od 3 kg naprej po povzetju. y.< dooro blatjo in točno postrežbo sc jamči. — Für. Golob, mesar in prekajc-valec, Suka ^Ljubliana VIL tx^; J. Stiepuiin sisaK SfisvMia »oi;»o tatu-buhe«, «tx; IM, pUtitCTC m ostal« po-u^bMias Fakture inkasira, opomine izvršuje in terjatve vnovčuje s cedira njem — Gospodarska pisarna, družba z o. *. v Ljubljani, Wolfova ulic« St 1. II. nadstr. 37/L Zahvala. 701 smrtjo Ob težki IzguM, M nas je »dein Tiflse ijjbijene soproge, gospe Ivane Vodnik nam je doSto od bl:zu in daleč toliko Iskrenega sočutja, da se nam ni mogoče vsem In vsakemu posebej zphvaiti. Blagovolilo naj vsi, ki so darovali prekrasne, vence in cvetje, io tako v častnem in ob'lncm Številu spremili na njeni zadnii poti, sprejeti tem potom našo najprtsrčnei>o zahvalo. Posebna zahvala bodi fzretrna s-avnemu pevskemu dmstvu .Ljubljana" *a prekrasno, sret: pre-trejujoee peHe. L|fsbljondv dne S. marca 4925. . Globoko ia1u!*tl ostal!* Trrnulna Mnrnriai V trgovskem in obrtnem središču \roj-llttUliilü HOy!UliQ]. vodlne, na na^živahnejšem krnju me.:^ ležeča, po vsej oko'fd znana, d >bro idoča trgovina Aleksandra Fischer ja se zaradi smrti lastnika takoj proda« — Več v modni, ealanTpriiski ter trgovini z Igračami Aleksander Fischer, Novi Sad, Kralja Petra ulica 3. sarj Zahvala. Presrčno se zahvatjujemo vsem, ki so nam ob tako rani smrti ljubljene«;«! sins, brsta, svaka in strica Viktoria Gillich izkazali tvoje solalje. _- Posebno hvalo smo dolžni čč. duliovsciiii. pevskemu driištvu Krakovo-Trnovo za genliive žalostinke in vsem, ki so d agega pokojnika spremili na njegovi zaenji poti k večnemu počitku. Ljubljana, dne 7. marca 1925. eo» Salajsjctt estell. Stran S. ►SLOVENSKI NARP De dne 8. marca »9^5 stev. 55 w Zaga na oovržlni 3 zeraCje se pro ti a ali vsa sku- paj »S! jiosnmn; *i«Si n. pis kotel, etraejslnlce ter krožna žaga po nfiskl osni. Adam S©v*S?c, Dolnji Miholjac 6S2 SPOMLADANSKE OBLEKE iz prvovrstnega In najboljšega angleškega blaga izdeluje po meri in po namove čem kroju ŠTEVO G O NI S O C modni salon za gospodo L|ubi*3T£as ASeksandpowa cesta 9/11. Oglejte si bogato Izbiro S Zahtevajte proračun I Dajem twdl na obroke I Točna izvršitev! rm Nizke cene! y____.___—-—X Ivan iax in sin. Gosposvetfka cesta št 2. Najb Ijži bivalni stroji in pleti'n» stroj. izbornn konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu lütsaotfjena 1367. Ustanovljena 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in 5:val. strojev. 10« letna garancija. Pisalne stroje ADLER in UR ANI JA. Kolesa iz prvimi tovarn .Dürkopp*, .Stvra-, .Waffenrad1' ,.K*tsca I II 28 l. JJrača Holländer (Subotica) preporučuju bogato skladiSte perja za foreane i jas-tuke od najjeftinije do najfini e vrste. Najbolje poznata eksport lirma, potpunu garanciji: pruža. — B.za i tačna poslu ga. 64 L /Z speci'alnl prsim* ti brez konkurenco 43 Lt blago za gospode In dame, zajamčeno fz tVaie rolns čvrste kval tete In na'moder nejšib vzorcev razpošilja po tako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot stioto solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukna SIEGEL - IMHOF, BRNO, Palackcho tfida 12. ▼zorel gratis In franko. Isto tndl privatno 19 let priznane „Larucln" pi'ule nai-slgurneje ozdravijo kapavio (Tripper). — Dobiva se po vseh lekar nah po 20 D?n Skatlja. Po pošti raznošl ta lekarna B I a m, Subotica. 115 L Prvovrstni CrSpe de Chine 49 L in Crčpe Georgette v vseh barvah za p es->e obleke po Skrajno znižanih ce ah pri JOS. PODKRAJŠEK Liubljana, Jurčičev trg Surova svila v vseh barvah OO cm Široka meter ä Din 120. Robert SmieloGiskl arbltokt 47 In mostni stavbenik Rimska cesta 2 i izvršuje načrte fn proračune, pre-I vznna stavbna dela vseh vrst j kakor tudi preso evanja in cenitve I vsakovrstnih poseste-v pod solid-' nimi in na'ugodnejšimi pogoji. Zidna opeka od lasne opekarne na Viču, pri-. znani kot natnoljša kakovost in od skladišča. Opekarska cesta 18, ro nainiJti dnevni ren'. Na;cenejse in največ e sk»ad ;lče dvokolet, irotnrev, o-ttoSk h voz čkov, šivalnjh strojev, rarnovrstnih nndo-mestnh delov, nne* mitike. Posebni oddelek 7a popolno Dopravo, cmaiiran e in pon klanje dvo olt-s, otroS*