Šentjur do O ŠENTJURSKE > knSS 1994 352(497.4 Šentjur) S EN TJ Sen tj i 63230 0093029,15 COBISS o I gg. finittUna. filačaMti fini firitl Šmlfiun cena-: toosr? M i nilim6|afeimg«gaf i; .kamen 'si.iCTrri'RiiiiKb ■ IZ VSEBINE občinska skupščina se je razšla zaradi Šentjurskih novic - po referendumskem debaklu - z razstave obrti in podjetništva - minister Gaber in Herman Rigelnik sta položila temeljni kamen za novo šolo - kdo zavira denacionalizacijo? - kaj bo s kabelsko televizijo? - nezadovoljni izgnanci - šport, križanka, šentjurske anekdote ŠeKCJurskt NOVICE POSLOVNA STRAN | ■H -—1—— * "K E A" TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN BISTRO KUKOVIČIČ DARKO - BOŠTJAN Lokarje - Šentjur tel.: 063/741-916 fax: 063/741-916 Ceiyene stranke seznanjamo z ugodno ceno naslednjih artiklov: Sladkor 1/1 92 sit Prill detergent 169 sit Olje ZVEZDA 164 sit Vino ROSE 139 sit Pralni prašek 3kg 299 sit Mehčalec 4/1 - uvoz 299 sit Toaletni papir 10/1 (Paloma) ■, 59 ^ Pokrovi za vlaganje 36/1 295 sit LIND prašek 3kg 449 sit Margarina 500g 9990 sij FAKS prašek 449 sit Bučno olje 11 420 sit Cene veljajo do razprodaje zalogi Poleg ugodnih cen vseh artiklov vam nudimo: - pestro izbiro krmil - dnevno sveže meso, delikateso, sadje in zelenjavo - tehnične artikle V bistroju ali v senci poletnega vrta se lahko tudi okrepčate! Delovni čas: 7-19 sobota: 7 -13 nedelja: 8 -10.30 ZAHVALJUJEMO SE CENJENIM STRANICAM ZA ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO V PRIHODNJEI Splošno • ■ MIIOIIIV Cementnmarstvov emo Šentjur i zraven \ I tovarne I iy EMO Šentjur^ Ulil Alojz 63230 Šentjur tel./fax: 063 741-253 doma: 063 741-976 mobitel: 0609 612-692 - betonska opeka 40x30x20 - betonska opeka 40x25x20 - betonska opeka 40x20x20 - betonska opeka za silose in hlevske jame premera od 3,5 do 7m 52x20x20 - betonski robniki: vrtni 100x25x5 cestni 100x30x10 - betonski mejniki 45x10x10 - betonski podstavki za klopi (2 kom) 2.000,00 SIT - betonske mreže 600x210 4.345,00 SIT/kom - mivka iz uvoza 400,00 SIT/vrečo - apno Kresnice 475.00 SIT/vrečo - cement Trbovlje 530,00 SIT/vrečo nad 5 ton dostava cementa zastonj! - MODUL (Ormož) 41,80 SIT/kom nad 1000 komadov dostava zastonj! V zgonj navedene cene je vračunan prometni davek. 62,60 SIT/kom 57.10 SIT/kom 52,70 SIT/kom 62,60 SIT/kom 330.00 SIT/kom 440.00 SIT/kom 220.00 SIT/kom MAGNET d.o.o. Trgovina ŠTORKLJA Leona Dobrotinška 3 Za mamice, ki hočejo za svojega malčka kupiti kvalitetno: - otroški vozički Inglesino - ovtosedež Renolux - stajice, hojce, previjalne mize - ležalni stolčki, gugalnice In druga otroška - posteljnina za zibke in posteljice - kozmetika, dude in stekleničke PRIČAKUJEMO VAS, PREPRIČAJTE SE 0 NAŠI PONUDBI! (59) ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK Dušana Kvedra 6/a, 63230 Šentjur pri Celju, Ul. Tel. :063/741-072, 744-149 Izdelava - predelava zlatega nakita Prodaja ročnih ur ---------------------------=------ Menjava baterij ODSLEJ TUDI V TRŽNICI! zjemno ugodna menjava starega zlata za novi nakit 50% POPUST! Pri nas kupljene izdelke graviramo brezplačno! ODKUP ZLATA PO UGODNIH CENAH! Nos bo sesula Obrtna zbornica? Demokracija dol ali gor, za življenje časopisa je potrebna tudi določena stopnja gospodarskega, kulturnega in političnega razvoja, za kar pa ni prepričan, da jih v Šentjurju imamo, mi je pred letom dni dobrohotno svetoval znanec, ki mu zaupam. Takrat sem optimistično zavrnil njegove dvome. Ne, nismo še v nepremostlijivih težavah, je pa težko. Najprej moram samokritično ugotoviti, da sam z Novicami n*sem zadovoljen: še vedno so preozke, preveč enostmaske in Počasne. Do informacij prihajamo še vedno s težavo, odzivnost je slaba. Kot da v Šentjurju ni mislečih in pismenih ljudi! Imamo pa vse več nasprotnikov, če že ne kar sovražnikov. Od vsega začetka imamo nesporazume z občinsko izvršno oblastjo, ki bi nam pravzaprav po "službeni dolžnosti" morala stati ob strani in biti prvi vir informacij, pa se je užaljeno ogradila za svoje okope in vztraja v svoji ignorantski drži do našega časopisa. Pač ji ni bila všeč lastna podoba v našem ogledalu, pa so ga sklenili razbiti, namesto da bi si na novo Poskušali urediti vsaj svoj make up. Ko smo zapisali nekaj kritičnih stavkov o Tolu, je koj zastalo plačevanje naših računčkov iz te firme. Resevna, ki jo štejemo za prvo šentjursko trgovsko hišo, seje po objavi pisma bralke, ki je izrazila nekaj dvomov v njen lastninski koncept, ročno odpovedala naših ekonomsko propagandnih uslug in oglašuje le še v "tujih" tnedijih. Lotila se nas je Obrtna zbornica: od občinske skupščine °stro zahteva, da spremeni svoj proračunski sklep o finančni pomoči časopisu (gre za 300 000 tolarjev) ter ta denar nameni njim oziroma skladu za pospeševanje drobnega gospodarstva. po njenem mnenju sta časopis in buldožer kategoriji, ki se •nerita z istim vatlom. In tako naprej... Človek dobi občutek, da spotikanju ni konca in kraja ter se, hočeš nočeš, malodušno spomni tistega nasveta izpred enaga leta. F. Kovač Naslednja številka Šentjurskih novic izide v ___sredo, 20, julija 1994 Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Mestni trg 5. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Rado Pal ir. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med Proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Naslov uredništva: Mestni trg 5, Šentjur. Poslovni čas je od 7. do 9. ure, telefon med poslovnim časom 741 286. Izven poslovnega časa pa 741 243. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3-37277 Referendumu ob rob: Ena stara in dve novi...! in tako kot smo se zmenile, najprej denar! čestitamo ob dnevu slovenske državnosti! Uredništvo NAROČILNICA Naročam ŠeHtJunt* NOVICE Priimek in ime (tiskane črke):. Naslov, kraj, ulica, poštna številka: Podpis: ___ II SKUPŠČINSKIH KLOPI ^ NOVICE liv.y " ' __; Skupščina se je razšla zaradi Šentjurskih novic V sredo, 15. junija, je bilo zadnje zasedanje občinske skupščine pred poletnimi počitnicami. Prisotnih je bilo 28 odbornikov, tako da sklepčnost ni bila vprašljiva. Kljub temu pa seje skupščina tudi tokrat razšla pred koncem - tokrat zaradi prepira o Šentjurskih novicah. Zanimive in burne razprave so se pričele že kar na začetku. Odborniki so ugotovili, da za uvajanjem kabelske televizije praktično ne stoji noben občinski organ, in ugotovili, da je za kakršnokoli skupno urejanje te zadeve enostavno prepozno. Predsednik IS je le obljubil, da bodo poskušali vplivati na primernejšo ceno. O podvozu proti Hruševcu, za katerega že vrabci čivkajo, da ga ne bo, je predsednik IS zatrdil, da zaenkrat ni nobenih strokovnih podlag za te dvome. Ob poročilu o rezultatih referenduma v občini so se pokazale diametralno nasprotne ocene tega pomembnega dogodka. Vodilni so večinoma trdili, da so tak rezultat pričakovali in jim je pogodu. Župan in dr. Moser sta celo trdila, da pomenijo veliko priznanje politiki sedanje občinske garniture, drugi pa so nasprotno menili, da pomenijo zaušnico tako državni kot občinski oblasti. Tehtne analize referenduma pa niso napravile niti stranke niti občinska administracija. Gospod Jager iz Ljudske stranke je celo zahteval od poslanca, da da pobudo za spremembo ustavnega koncepta lokalne samouprave in ohranitev sedanjega sistema komunalne ureditve. Odlok o sanaciji črnih gradenj je bil sprejet brez težav in po skrajšanem postopku. IS je predlagal, da se dovoli sanacija vseh prijavljenih črnih gradenj, tudi tistih, ki so nastale "čez noč", sekretarka za urejanje prostora in varstvo okolja pa je sprejemanje odloka pospešila s prikrito grožnjo, da mora biti odlok sprejet do 5. julija in z mnenjem ministrstva, ki je s šentjurskimi sanacijami menda povsem zadovoljno. Za veliko večino odbornikov je bila to zadostna argumentacija za odločitev, nekateri odborniki pa so le izrazili nasprotno mnenje, da tako lahkotno legaliziranje nezakonitih posegov v prostor pomeni bodisi, da občina nima strategije varstva prostora, ali pa so predpisi, ki so te zadeve doslej urejali, nestrokovni in nepotrebna birokratska navlaka. Skupščina je tudi sprejela predlog Zdravstvenega doma in je zmanjšala oceno vrednosti njegovih osnovnih sredstev s 44 na 21 milijonov tolarjev. Do prevrednotenja zdravstvene opreme naj bi bilo prišlo zaradi nenormalno visokih nabavnih cen in napak pri revalorizacijah in denominacijah v preteklosti. Izvršni svet je skupščini predložil poročilo o svojem štiriletnem delu, v katerem je natančno naštel vse dosežke v občini in bil zanj deležen vrste pohval. Da ne bi izgledalo, da je vse našteto lastnoročno napravila peščica občinskih profesionalcev, so nekateri odborniki skušali pristaviti tudi svoj skupščinski lonček, češ da je bila prav skupščina tista, ki je izvršnikom prvazaprav omogočila to delo. Povzetek tega in gospodarskega poročila bomo pripravili prihodnjič. Svoje poročilo je skupščini predložil tudi družbeni pravobranilec, ki pa se skupščine ni udeležil in vsebinske razprave zlasti o aktualnih problemih prilaščanja družbenega premoženja in varstva pravic delavcev ni bilo. Odborniki so brez razprave potrdili predloge komisije za volitve in imenovanja ter določili odbor, ki bo pripravljal občinski praznik, razrešili sekretarja za gospodarstvo in finance g. Zdolška, ki pred koncem mandata odhaja v Alpos, ter imenovali gospo Brigito Jelenc na njegovo funkcijo. Precej ostrih in grdih besed je bilo izrečenih v razpravi o usodi Šentjurskih novic. Obrtna zbornica Šentjur oziroma gospoda Milan Frece in Anton Brglez v njenem imenu sta ostro protestirala, ker je občinska skupščina na aprilski seji ob sprejemanju proračuna dodelila našemu časopisu 300 000 tolarjev letne pomoči, kar pomeni skoraj 10 % naših stroškov. Ob vneti podpori gospodov doktorjev Franca Zabukoška in Ivana Moserja sta od skupščine zahtevala, da svojo odločitev spremeni, napravi rebalans proračuna, odvzame Novicam dodeljeno pomoč ter jo nameni skladu za pospeševanje drobnega gospodarstva. Cela skupina nasprotnikov Šentjurskih novic je svojo zahtevo obrazložila s tem, da so pač Šentjurske novice podjetje kot vsako drugo in ni nobenih razlogov, da bi ga občina podpirala. Če ne morejo poslovati tržno, pač naj propadejo. Pri prerekanju je prišlo do negativnih vrednostnih ocen o zavajanju, nepoštenosti, nenačelnosti itd., pri čemer je prednjačil g. Zabukošek; to je spor pripeljalo do vrelišča. Predsednik IS je poskušal pomiriti razgrete strasti, češ da se ne splača ob tem denarju izgubljati toliko besed in časa, a ni pozabil primakniti tudi svoje ocene, da so odborniki ravnali nenačelno, da so Novice nikakršen časopis, njihov urednik pa moralno vprašljiva osebnost. Kmalu nato je nekaterim odbornikom le prekipelo: vstali so ter zapustili sejo. Neurje s točo Nad Kranjčami, Vrbnim, Jakobom in hrušovcem se je 27. maja popldne razbesnela narava, zasipala te kraje z drobno, toda obilno točo, ki je skoraj v trenutku uničila dolgotrajen trud tamkajšnjih prebivalcev. Škodo si je ogledala posebna komisija, ki je ugotovila, da so najbolj prizadeti koruzni posevki, saj jih bo marsikje potrebno podorati in znova zasejati. Občutno so poškodaovani tudi vinogradi, njivski posevki ter travniki. Škoda še ni ocenjena, na občini pa obljubljajo, da bodo oškodovancem poskušali pomagati z odpisom davščin. Botričnica: asfaltiranje po šentjursko Šentjurska NOVICE AKTUALNA TEMA ■ EE - . : , Po referendumskem polomu Nobenega dvoma ni, da sta naši državna in občinska oblast dobili strahovito zaušnico. Zaman se vlada in stranke na državni in občinskih ravneh skušajo otresti vročega kostanja spodletele reforme lokalne samouprave: njihov je in $lej ko prej ga bodo morali na svojih dlaneh ohladiti in pojesti. V razvitejši demokraciji bi že letele glave oziroma položaji, pri nas pa očitno zaradi poloma nikogar ne boli glava. Dogaja se celo nasprotno: slovenska postkomunistična vrhuška si odkrito mane roke, saj je sedanja komunalno - državna ureditev, čeprav očitno relikt preživele preteklosti, Povsem v skladu z njenimi strankarsko Političnimi hotenji. Res je, da je bil projekt lokalne samouprave eden izmed načinov našega približevanja evropskemu pojmovanju demokracije, ki izvira še iz časov Demosovega pojmovanja ustave, kar za ta hip prevladujoče stranke v slovenskem Prostoru seveda ni bil noben razlog, da bi ga podprle. Ker je bil projekt resnično idejno revolucionaren, hkrati pa prepuščen samemu sebi, je bilo skorajda nujno, da je propadel. Že od vsega začetka oblasti niso storile ničesar, da bi v predreferendumskih časih razjasnile bistvene konceptualne dileme novega sistema, npr. razmejitve med državo in lokalno skupnostjo oziroma novo občino. Najpogostejši odgovori pristojnih, Praviloma potem, ko so poslušalce že dodobra obdelali s svojimi pomisleki o smiselnosti nove ureditve, so bili, da naj ljudje sami odločijo. Ljudje pa so bili zbegani in je jasno, da so si novo občino še vedno predstavljali kot miniaturo sedanje inštitucije, kjer se pobirajo davki, izdajajo razne izkaznice in potrdila, se kopičijo neprijazni in nekoristni birokrati, ki kot pijavke sesajo njihove Plače. Že doslej jih je bilo preveč, odslej Pa naj bi bilo še slabše! Sama beseda samouprava, ki je bila v preteklosti neštetokrat zlorabljena, jim je prej ježila lase na glavi, kot pa pomenila neposredno urejanje medčloveških odnosov v kraju, kjer živijo. Da bo nova občina dejansko le samostojnejša krajevna skupnost in da se z novim sistemom država resda centralizira, preskočijo pa se enako centralizmu in birokratizaciji nagnjene komune, niso znali ali so namerno pozabili povedati. Zavrnitev projekta lokalne samouprave je bila bolj posledica političnih manipulacij kot zavestna odločitev dobro informiranih državljanov. Odločitve v naših občinskih referendumskih območjih se v ničemer ne razlikujejo od tistih na državni ravni. Morda so še najbolj presenetljivi rezultati iz šentjurskega referendumskega območja, kjer je od 6985 volilnih upravičencev glasovalo vsega le 2793 občanov, kar predstavlja le 40 - odstotno in hkrati tudi najnižjo volilno udeležbo v regiji. Od tega jih je bilo za svojo občino le 48,7 %. Kaj so mislili tisti, ki na referendum niso prišli ali so glasovali proti svoji šentjurski občini, se seveda niti približno ne da uganiti. Da si želijo svoje zadeve urejati v prvi najbližji občini, to pa je občina Dobje, je kaj malo verjetno. Edina logična razlaga je, da imajo tako šentjurske kot državne politike "poln kufer" in so enostavno proti vsemu, kar jim ta oblast ponudi. Na Ponikvi so po pričakovanjih zavrnili referendumski predlog. Udeležba je bila 58,3 odstotna, od 1692 volilnih upravičencev jih je proti občini Ponikva glasovalo 73,6 %, kar predstavlja enega najvišjih zavrnitvenih rezultatov v regiji in državi. Zanimivo je, da je najvišji zavmitveni rezultat bil dosežen prav v samem središču KS na Ponikvi, kjer je proti svoji občini glasovalo preko 80 % volilcev. Ali pomeni ta presežnik poklon šentjurski občinski administraciji ali pa Na volišču v centru Šentjurja ni bilo gneče dokazuje vplivnost vodstva ponkoške KS, ki se za samostojno občino ni ogrelo, in pomankanje samozavesti, se bo še gotovo pokazalo. V Dramljah je od 1281 občanov prišlo na volišča 773 in se lahko pohvalijo z 60 -odstotno udeležbo. Za drameljsko občino jih je glasovalo 46,4 odstotka, kar pomeni, da ostanejo v šentjurski občini. Po domala soglasnem sklepu zbora krajanov in po prizadevanjih vodstva KS, da bi se postavili na svoje noge, je njihova odločitev malo presenečenje, ki daje vodstvu KS precej misliti. Na Planini je šlo po sreči! Kljub določenim znakom nezaupanja sedanjemu vodstvu KS so jim občani sledili in se odločili za samostojnost. Pravijo, da seje zdaj pokazalo, daje bila Planina doslej res razvojno zapostavljena, nekateri pa tudi namigujejo, daje pozitiven izid posledica bojazni pred odločnimi sosedi iz Dobja. Proti planiški občini so se odločili le na volišču na Praprotnem. Kot zanimivost navajamo, daje na tem volišču leta 1990 komajda prišla skozi tudi slovenska samostojnost. Od skupno 1246 volilcev jih je glasovalo 783, 61,8 % od teh jih je bilo za samostojnost. V KS Planina so bili tudi eni izmed redkih v občini, v kolilkor sploh niso bili edini, ki so pred referendumom nekaj storili za informiranje svojih občanov. Volilna udeležba v Dobju je bila najboljša (glasovalo je 68,4 % volilnih upravičencev), kar sicer v regijskem ali državnem merilu ni nobena "špica", toda 74,3 % volilcev seje opredililo za lastno občino, kar za malo in neizrazito krajevno skupnost, kot je Dobje, mnogo pomeni. Vzdušje na referendumu je bilo pravšnje in med prvimi je bil na volišču tudi 90 -letni Anton Polutnik, ki je leta 1954 kot tajnik tedanje občine zadnji zaklenil za seboj občinska vrata. Z izidom glasovanja je bil nadvse zadovoljen. Slivniški "avtonomaši" so doživeli pravi polom. Z ozirom na odločna zavračanja KS Loka in Prevorje je bil negativni izid glasovanja sicer pričakovan, najvišji zavmitveni izid v državi pa je dosežek, ki bo šel v kronike. Kaže, da so stiske kozjanskega človeka le tolikšne, da se jih sam ne upa lotiti. Udeležba je bila še kar zadovoljiva (59,7%), kar 79 % volilcev pa je zavrnilo misel na lastno občino. V Loki je bilo proti 85% volilvev, na Prevorju pa celo 92%. Zanimiveje, da so Šentjurska AKTUALNA TEMA NOVICE svojo občino gladko zavrnili tudi vaščani nesojenega središča nove občine: v Gorici je bilo proti občini 70% glasovalcev. Kaže, da bodo Slivničani še dolgo časa med naj zvestejšimi "podaniki" šentjurske občine. Kako ocenjujejo referendumska dogajanja šentjurski politiki? Jurij Malovrh, predsednik občinske skupščine in krščanskodemokratski poslanec: Z mojega stališča in s stališča občine pomenijo referendumski izidi uspeh, saj SKD je sicer bila za male občine, sam osebno pa sem bolj simpatiziral z večjimi enotami. V občini nismo šli v nobeno propagando, niti za niti proti, odločitev smo prepustili ljudem. Ocenjujem, da se ustavni koncept lokalne samouprave kljub temu ne bo bistveno spremenil, občinama Dobju in Planini pa napovedujem dokaj uspešno delovanje. Mag. Andreja Stopar, sekretarka ZLSD: ■ H izražajo veliko podporo sedanji občini in občinskim oblastem. Rezultati me niti najmanj niso presenetili. Moja stranka Referendum je bil vsebinsko slabo pripravljen in ljudje niso imeli dovolj informacij, zlasti finančnih, da bi se lahko ogreli za drobljenje občine. Očitneje, da je šentjurska občina bila dovolj obvladljiva in občani niso čutili potrebe po drugačni organiziranosti. V Združeni listi se nismo opredelili niti za niti proti občinam, tudi nismo šli v predreferendumsko propagando, odločno pa nasprotujemo ponavljanju referendumov in posiljevanju občanov. Izraženo voljo ljudi je potrebno upoštevati! Ing. Simon Zdolšek, predsednik SKD: Pristop k referendumu ni bil pravi. Občinski odbor SKD ni imel izdelanega stališča in smo sledili volji naših krajevnim odborom, ki pa je bila od odbora do odbora drugačna. Sami rezultati referenduma me sploh niso presenetili. Za naprej bo potrebno jasno ločiti državne pristojnosti, postaviti kocept financiranja ter omogočiti vsem, da se v skladu z ustavnimi normami organizirajo po svoji volji. F. Kovač Odslej tudi zasebni zdravniki S podpisom pogodb z zavodom za zdravstveno zavarovanje se končuje tudi v Šentjurju obdobje monopolnega zdravstvenega varstva: od prvega julija dalje bodo v zdravstvenem domu v Šentjurju ordinirali štirje zasebni zdravniki ter pet zobozdravnikov. V najem so dobili svoje dosedanje ordinacijske prostore, odkupili so vso opremo, sklenili pogodbe o sodelovanju z javno zdravstveno službo ter vzeli svojo usodo v lastne roke. V zdravstvenem domu menda vre kot v čebeljem panju. Zdravstveni delavci so se že razdelili na javne in zasebne ter pričeli kupčkati s svojimi interesi. Eni in drugi imajo seveda polna usta skrbi za svoje bolnike, če pa bodo slednji pri vsej zadevi resnično kaj pridobili, se bo kmalu pokazalo. Ker je tekmovalnost od nekdaj vedno pozitivno vplivala na napredek, lahko pričakujemo, da bo s seboj prineslo kaj dobrega tudi vrvenje med zdravstvenimi delavci. Kako bo pravzaprav funkcioniralo zasebno zdravstvo? Zasebni zdravniki zagotavljajo, da za bolnike vsaj finančnih sprememb ne bo. Vsi, ki smo zdravstveno zavarovani, bomo svoje pravice lahko uveljavljali pri njih enako kot doslej, oni pa bodo plačilo za svoje delo dobili pri zavarovalnici, Njihove morebitne nadstandardne storitve bo potrebno doplačati. Tu gre za posebne zdravstvene preglede, posvete, dogovorjene obiske na domu itd. Ker bo njihov dohodek odvisen od števila pacientov, lahko pričakujemo, da se bo slej ko prej lov za zdravnikom spremenil v lov za bolnikom. Če bo vse skupaj steklo podobno, kot je poznano v svetu, bo gotovo tudi v zdravstvo vdrlo malo več komercializacije, ki pa bo prinesla s seboj večjo zavzetost in strokovnost zdravnikov ter seveda tudi drugačen odnos do bolnikov. Plin Občinski sekretar za finance in gospodarstvo g. Zdolšek nam je povedal, da plinifikacija sicer zamuja, še vedno pa so terminski načrti takšni, da bo do pričetka kurilne sezone vse nared. Po Šentjurju že hodijo zastopniki koncesionarja ter sklepajo pogodbe. Trenutno je odziv dokaj ugoden, saj seje za plin doslej odločilo okog 60% obiskanih gospodinjstev. Glede cene g. Zdolšek meni, da je res višja kot npr. v Konjicah ali Vitanju, toda šentjurski projekt so večkrat preverili in je po njegovem mnenju tarifa dokaj realna. Kakšne so prednosti plina? Kot gorivo naj bi bil plin ekološko sprejemlijvejši od kurilnega olja, plačuje se vedno za nazaj, po porabi, v svetu pa je ponavadi tudi 15 do 20 odstotkov cenejši. ŠMARJE PRI JELŠAM Ml* Šentjursk* NOVICE IZ GOSPODARSTVA Kako smo gospodarili Po informaciji SDK so za gospodarstvo celjske regije v letu 1993 značilni: drastično povečevanje števila brezposelnih, zmanjševanje ekonomske moči ter rast zasebnega podjetništva. Cdotni obseg industrijske proizvodnje je bil za 1,6% manjši kot leta 1992 ( Slovenija 2,8%), izvoz pa je padel za 4%. S povečanjem izvoza se lahko pohvalita le šentjurska in šmarska občina, ki pa sta izvozna pritlikavca (šentjurski izvoz je le 6% re8'jskega). Uvoz ni bil pokrit z izvozom le v celjski (indeks 96) in šentjurski (indeks 85) občini. Celoletna rast cen na drobno je bila 22,9 - odstotna, v primerjavi z let°m 1992 pa so bile drobnoprodajne cene leta 1993 višje za 32,3 %. Naložbena aktivnost je imela spet negativni predznak: obseg investicijske porabe je bil v letu 1993 realno najnižji v zadnjih *2 letih. Za investicije se ni porabilo niti toliko, kolikor je obračunanih sredstev za amortizacijo, kar pomeni, daje resno ogrožena enostavna reprodukcija. Se največji porast investicij je zabeležen v šentjurski občini (indeks 255), kjer pa so investirali še vedno le borih 2,5 % od regijskega obsega. Število delovnih mest se je zmanjšalo za 11,1% (Slovenija 4,8%). Lani je bilo prijavljenih 13 829 brezposelnih (Šentjur 1358), relativna brezposelnost je naj večja v Šentjurju in znaša 2l,l%(regija 16,1%, Slovenija 15,4%). V letu 1993 je bilo v regiji registriranih 1825 zasebnih podjetij (83,5 % vseh poslujočih), ki so ustavila slabo petino prihodka ( 18,2 %), 18,0 % bruto dobička, 39,3% akumulacije in 4,8% izgub celotnega gospodarstva. Zaposlenost pri zasebnikih seje povečala za 41 %, kar pa še vedno pomeni le šestino vseh izgubljenih delovnih mest v družbenem gospodarstvu. Šentjursko gospodarstvo je ustvarilo 6,7% regijskega prihodka. Ekonomičnost poslovanja je bila v vseh občinah negativna -izgube so presegle dobiček. V Šentjurju smo na 100 enot odhodka ustvarili 98,4 enote prihodka; slabši so bili še v Šmarju z 92,3 enotami. Povprečna čista plača v regijskem gospodarstvu je znašala 40 526 tolarjev ( 7,2% nižja od slovenskega povprečja), v Šentjurju pa le 34 470 tolarjev. Plače so v primerjavi z letom 1992 porasle z indeksom 156, v Šentjurju 148, kar pomeni, da se zaostajanje še povečuje. Izgube so v lanskem letu znesle 9 933 134 tisoč tolarjev in so 3,6 krat večje od akumulacije. Vsak tretji delavec je delal v izgubarskem podjetju. Delež šentjurske občine v izgubah je 4,9 - odstoten. F.K. 0 delu IS se je zvedelo Šentjurski izvršni svet kljub zakonom in odločitvi skupščine, kije Šentjurskim novicam dala zeleno luč, dosledno še naprej ostaja skrit pred javnostjo. Tu in tam pa vendarle pricurljajo na dan kake novičke o njegovih odločitvah. Kaže, da se gospodje iz zgornjega občinskega nadstropja počasi poslavljajo, saJ jih je vse manj, njihove pisarne v zgornjem občinskem nadstropju pa so vse pogosteje prazne. Zemeljski plazovi so po lanskih obilnih jesenskih Padavinah povzročili za okrog 180 milijonov škode. Za njihovo sanacijo je občina dobila 28 milijonov, ki J'h je občinska vlada prednostno namenila za plazove Pri Bombaču in Mančku iz KS Planina. V KS Dobje bodo sanirali plazove v Repušu in pri Jazbecu, KS Loka bo dobila denar za plazove v Žamerku in v Hrastju, omenjeni so še plazovi v Šibeniku, Bovšah, Dolgi gori, na Straži na gori, pri Urlebu na Slivnici ter na Ulici I. celjske čete v Šentjurju. Občinska vlada je dala soglasje za 32 odstotno Podražitev vode ter 37 - odstotno podražitev kanalščine. Podražili so tudi odvoz smeti, saj bodo občani morali k ceni primakniti po 3 tolarje od kvadratnega stanovanjskega prostora. Denar naj bi bil namenjen za sanacijo odlagališča smeti na Teharju. Težave imajo tudi z javno tehtnico, za katero ne morejo najti primernega najemnika. Posojila za malo gospodarstvo Šentjurski Sklad za razvoj malega gospodarstva je razpisal natečaj za dodelitev posojil. Na razpolago imajo 50 milijonov tolarjev, ki jih namenjajo samostojnim obrtnikom, malim podjetjem(do 20 zaposlenih) ter začetnikom, ki bodo pričeli poslovati v roku 6 mesecev po prejemu posojila. Investicija mora biti na območju občine Šentjur. Začetnikom so namenili 20 % razpoložljivih sredstev. Posojila se bodo dodeljevala za nakup, graditev ali adaptacijo poslovnih prostorov, nakup opreme, zemljišča v obrtni coni ter ekološko sanacijo obstoječe proizvodnje. Prednost bodo imeli inovativni programi, programi, ki ustvarjajo nova delovna mesta, proizvodna dejavnost, turizem, deficitarne ter ekološko naravnane dejavnosti. Najvišji znesek posojila bo 30% od predračunske vrednosti in ne bo večji od 30 000 DEM. Za podeljena posojila se bodo ob valutni klavzuli(DEM) zaračunavale 10 - odstotne obresti ter 1 - odstotni stroški odobritve posojila. Najdaljša odplačilna doba je 4 leta, po potrebi je možno pridobiti pravico do enoletnega moratorija. Anuitete so mesečne, prav tako se mesečno obračunavajo tudi obresti za čas moratorija. Rok za oddajo prošenj je do 15. julija na naslov Sklad za razvoj malega gospodarstva občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur. Celotno besedilo razpisa je bilo objavljeno v Novem tedniku, vse potrebne informacije pa lahko dobite na Skladu pri gospe Brigiti Jelenc, na šentjurskem Zavodu za zaposlovanje in na Obrtni zbornici. Šentjurska IZ GOSPODARSTVA | NOVICE Z II. razstave obrti in podjetništva Obrtna zbornica Šentjurje počastitev 15. obletnice svojega delovanja obeležila z več prireditvami. Osrednji dogodek slavja je bila gotovo 4 dni trajajoča razstava šentjurske obrti in podjetništva v tržnici. Kaže, da so organizatorji bili razočarani, kajti na razstavo so kljub temu, da je bila za razstavljalce brezplačna, uspeli pripeljati le vsakega desetega svojega člana. Slaba udeležba je gotovo posledica tega, kot je rekel g. Vovk s Ponikve, da imamo v občini pravih proizvodnih obrtnikov in podjetnikov sila malo. Vsi bi radi bili "prekupčevalci", avtoprevozniki in mehanizirani gradbeniki, pravih obrtnikov oziroma ustvarjalcev, ki imajo res kaj pokazati pa je še vedno malo. Nekako v skladu s to ugotovitvijo je tudi neuspeh kulinarične razstave, na kateri je od preko 40 gostincev sodelovala le peščica tistih, ki menijo, da je gostinstvo nekaj več kot šilček ali kavica ob šanku. Organizatorji verjetno tudi z obiskom ne morejo biti zadovoljni, saj je kar vrsta dobro zamišljenih potez zaradi maloštevilnega občinstva izgubila na svoji teži. Obrtniki so bili z obiskom še najbolj zadovoljni v ponedeljek, ko so si rastavo ogledali šentjurski šolarji in menda tudi minister Gaber ter predsednik državnega zbora Herman Rigelnik. Na otvoritvi je bil slavnostni govornik predsednik pokrovitelja, t.j. šentjurskega izvršnega sveta, šentjurski šolarji so poskušali pod vodstvom gospe Podgajski zabavati prisotne, a je ozvočenje spet odpovedalo, predstavnik republiške obrtne zbornice g. Krambeger pa je za govornico povedal kar nekaj krepkih na račun države. Ta naj bi obrtnikom jemala več kot ji pripada in s svojo nestrokovnostjo obrti prej škodi kot koristi. Po njegovem mnenju so obrtniki vse, kar so dosegli, dosegli s svojo trdnostjo in enotnostjo. Zakon o agenciji za plačilni promet, predlog pokojninskega zakona, pravilnik o vodenju poslovnih knjig, nezaščiteni mali delodajalci, davčna politika, nikakršna izterjava obveznosti in slab sistem pospeševanja so očitne slabosti, ki gredo izključno na račun države. Franc Gajšek iz Šentjurja: Z ozirom na pogoje v Šentjurju je razstava izjemno lepa in uspešna. Je pa očitno, da tiste prave obrti, rokodelstva, v Šentjurju ni dosti. Prevladujejo prevozniki in trgovci, ni pa krojačev, čevljarjev in podobnih. Občudujem tisti koleselj, zapravljivček, ki ga je naredil Lesjak iz Slivnice. Izstopa zaradi svojega občutka za ljudsko izročilo. Sama razstavljena tehnika ni nekaj posebnega. Razstava pomeni uspeh Obrtne zbornice, čeprav le - ta, po mojem mnenju, še vedno ni naš pravi zastopnik. Je še vedno preveč le zbiratelj raznih podatkov in še nima tiste prave strokovne strukture ter hotenja, ki bi nam bila v resnejšo podporo tako pri urejanju naših notranjih zadev kot pri konfrontaciji z državo. Edvin Tovornik, predsednik obrtne zbornice: Osnovni namen razstave je predstavitev naše zbornice ob njeni 15 - letnici in ta predstravitev je popolnoma uspela. Imeli smo sicer veliko smolo z vremenom, a sem vseeno zadovoljen. Razstavljalcev je res le okrog 50, toda tu so skoraj vsi t.i. proizvodni obrtniki, kar štejem za poseben uspeh. O stroških zaenkrat ne bi govoril. Računam, da bodo naši sponzorji, omenil bi jih le nekaj: Sklad za vzajemno pomoč obrtnikov, obe banki, Triglav, Jurmes, Alpos, držali besede in bo nekako že šlo. Poleg razstave smo imeli še vrsto drugih promocijskih aktivnosti, srečali smo se z gosti iz vse Slovenije , upokojenimi kolegi, posebno veseli smo bili sodelovanja in obiska z vseh šentjurskih šol itd. Opozorili smo na svoje težave, se morda med seboj tudi malo bolj povezali, kar je po mojem mnenju izredno pomembno. Ta družba se sicer deklarira kot obrtništvu prijazna, v resnici pa nam dela vse preveč težav. Sam zase lahko celo rečem, da me je komunistični sistem manj oviral kot me ta sedanji. Kdaj bo naslednja razstava obrti? To je pa zapisano v zvezdah! Mandat se mi počasi izteka, ne vem. Karel Ceraj s Stopč: Menda sem res eden izmed najstarejših obrtnikov. Preko 80 ji že imam in 65 let vihtim svoje kovaško kladivo. Zadnje čase seveda vse manj, tudi zato, ker tega dela ni več. Razstava je super in veseli me, da imamo v Šentjurju tak čudovit prostor. Čestitam mladim kolegom za njihove stvaritve. Pavle Kukovič, član IO Zbornice: Malo sem razočaran zaradi slabe udeležbe obrtnikov na razstavi. Vanjo smo vložili ogromno truda in denarja, kar okrog dva milijona tolarjev nas bo stala. Republiška Obrtna zbornica nam je Šentjurska NOVICE IZ VSEH VETROV l T pomagala bolj simbolično kot zares. Nič še tudi ne vemo, koliko nam bo primaknil izvršni svet. V vsakem primeru pa so take manifestativne prireditve Potrebne, čeprav tokrat še verjetno ne bomo sklenili večjih poslov. Če bi ocenjeval razstavljeno, bi moral pritrditi tistim, ki pravijo, da bo Številne prevoznike, trgovce m gostince moralo slej ko prej nadomestiti proizvodno Podjetništvo. Pohvalil bi Osetov in Petkov rastavni Paviljon. F. K. Kako je s kabelsko televizijo? Te dni nas obiskujejo predstavniki kar dveh firm in nam ponujajo v podpis svoje pogodbe. Slovenski plinovodi so nam za 1000 DEM pripravljeni pripeljati do hiše plin, firma Ves electronic pa za četrtino večjo vsoto priključek za kabelsko televizijsko anteno. Ker se nam je cena priključka na kabelsko anteno zdela nesramno visoka, smo povprašali na občini in na KS, kako je pravzaprav s to zadevo. "Mi nimamo nič s tem. Mi smo dali le soglasje, da se kabli položijo hkrati s plinifikacijo, cena, strokovnost dela in druge zadeve pa niso naša skrb. O teh zadevah se morajo sporazumeti naročnik sami z investitorjem", so nam skoraj dobesedno enako odgovorili oboji. Težko ocenimo ali je cena primerna, ker iz pogodbe ni mogoče razbrati, kaj vse nam investitor nudi, prav gotovo pa je zneskovno izjemno visoka, plačilni pogoji pa razmeroma neugodni. Investicija naj bi bila končana do konca naslednjega leta, do takrat pa naj bi bilo že zaključeno tudi pogodbeno obročno odplačevanje priključkov, kar pomeni, da kupujemo več ali manj mačka v Žaklju. Tudi ponujena cena mesečnega vzdrževanja je npr. kar trikrat višja od cene, ki jo imajo v Velenju. Eno z drugim, kar dovolj razlogov je, da se resno zamislimo tako nad organizacijo izvajanja naših skupnih javnih zadev kot nad smotrnostjo pristopa k temu projektu. Vabilo na Kalobje (povzeto po Jurjevem listu šentjurskih osnovnošolcev) Moj domači kraj Kalobje je ena mnogih še neodkritih , toda zelo lepih izletniških točk. Zato vse, ki ste vajeni nedeljskih izletov, pa vam je zmanjkalo idej, vabim na Kalobje. Približno 15 kilometrov dolga cesta vas bo iz Šentjurja popeljala na vrh. Na pot se lahko odpravite tudi peš. Po bližnjicah, pešpoteh, ob poljih in travnikih vam bo vzelo le uro časa. na vrhu si boste v neokrnjeni naravi poiskali miren kotiček in se odpočili. Kdorkoli bi vam razkazoval Kalobje, bi gotovo pričel s cerkvijo. Njen nastanek je povezan z mnogimi legendami. Ena pravi, da je nek grajski gospod po celodnevnem neuspešnem lovu od besa in togote ustrelil v Jezusa na križu, ki je stal na mestu današnje cerkve. Še tisti hip seje prikazal vrag in ga pričel mučiti, metati v zrak, hoditi po njem in ga teptati. Tedaj seje mož spomnil Marije; obljubil ji je kapelo, in hudobec je pri priči izginil. Grajski gospod je obljubo tudi držal. Druga legenda pa trdi, da je nekoč bilo Kalobje brez vode in so ljudje hodili ure daleč ponjo. Videč njihovo stisko, je Marija stopila na zemljo in iz njenih stopinj je pritekla voda. V zahvalo soji ljudje postavili cerkev. Še danes naj bi bile za oltarjem vidne njene stopinje. Anton Martin Slomšek v svojih spisih trdi, da sta nekoč bili na Kalobju dve cerkvi. Prva naj bi bila posvečena Mariji, druga pa sveti Marjeti. Ko je leta 1765 postalo Kalobje župnija, so vaščani dobili novega dušnega pastirja Mihaela Zagajška. Taje našel obe cerkvi v zelo slabem stanju. Cerkev sv. Marjete so podrli in glavni oltar prenesli v Marijino cerkev, kjer še danes služi kot stranski oltar, prvi stranski oltar, posvečen sv. Mihaelu, pa so prestavili v kapelo, ki je v bližini cerkve. Duhovnik Zagajšek je bil tudi mizar, rezbar in celo umetnik v svoji obrti. Še danes so v cerkvi nekateri predmeti njegove izdelave. Naredil je lepo vložno omaro in vanjo izrezljal mesto Gradec. Zapustil nam je tudi zelo dragoceno literarno dediščino. Najbolj znan je Kalobški rokopis. Gre za 300 let staro obsežno rokopisno knjigo z verskimi pesmimi, molitvami in kratkim katekizmom. Napisal je tudi nemško -slovenski slovar, ki pa zaradi podobnega Vodnikovega dela kmalu za njim, potem ni bil natisnjen. Ko je župnik Zagajšek resno zbolel, ga je obiskal znani zdravnik in skladatelj dr. Ipavec, on pa gaje povabil na svoj pogreb. In res so 9. maja leta 1827 oseminsedemdeset let starega duhovnika kalobški zvonovi pospremili na zadnjo pot. Kalobje je znano tudi po številnih znamenjih, kapelah in križih. Postavili so jih navadno na mesta, kjer se je kaj slabega zgodilo. Na kmetiji mojega deda stoji kapela, v kateri je Marija, pod njo pa se zvija kača. Na tem mestu je nekoč hlapca pičil modras. Tudi kuga našim krajem ni prizanašala, zato kužna znamenja tu niso redkost. Moj stari ata Anton Mlakar so radi pripovedovali zgodbo, ki potrjuje, da je Marija še vedno z nami. Nekoč je neki moški padel v reko in se začel utapljati. Klical je Marijo na pomoč in v zadnjem hipu, ko je mislil, da je že po njem, zagledal vejo in seje oprijel. Rekel je :"Zdaj sem pa rešen", ob tem je čisto iz navade preklel Marijo. Tisti hip je veja počila in razpenjeni valovi so moža potegnili vase. To zgodbo so povedali vsakomur, ki so ga slišali preklinjati. Če jih je kdaj pograbila jeza, so raje uporabili izraz "gruška zelena!" Naj večji romarski shod na Kalobju je v nedeljo po velikem šmarnu. Tej nedelji pravijo preprosto kalobška nedelja. Na ta dan je moral vsaj eden iz vsake hiše na romarsko pot na Kalobje. Zbrali so se vsi okoliški duhovniki in imeli vsak svojo mašo. Za ta praznik so bili značilni zapravljivčki, pušenšanki in berači, ki so stali ob vsaki strani cerkvenih vrat in prosili "vbogajme," kar pomeni v božjem imenu. Zahvaljevali pa so se z "boglonaj". Ljudje so v zahvalo dobili božji Ion ali blagoslov. Pa smo prišli na konec. Prepričana sem, da boste odnesli veliko lepih vtisov. Da pa bodo še lepši, se lahko ustavite v gostišču Erjavec na križišču pred stoletno lipo. če pa se spustite še nekoliko niže v vas Trno, vas bodo pri Teržanovih z veseljem sprejeli z vso gostoljubnostjo. Postregli vam bodo z domačo salamo in najboljšim koruznim kruhom na svetu iz peči moje mame. Saša Teržan Šentjurske POSLOVNA STRAN NOVICE .1 ■—„ „ nu I CL ALrU3 dj I Valentina Orožna 4,63230 Šentjur ■ RECEPCIJA Telefax: 063/743-619 Commerce Telefon: 063/743-905 Telefon: 063/743-705 / restavraciji našega hotela Vam nudimo bogato izbiro edi po naročilu, toplih matic in kosil. Pozorne može 10 sebe j opozarjamo na nedeljska družinska kosila, s katerimi lahko sVoje boljše polovice odrešite kuhanja ob koncu tedna. yosebno skrbno Vas postrežemo tudi ob dogovorjenih losloVnih srečanjih, na porokah in drugih slavjih. Iz takšnih srečanj je potrebno narediti DOGODEK in V hotelu to počnemo že 15 let. / toplih poletnih dneh in Večerih Vas Vabimo na nenoVtjeni Vrt, kjer lahko, med ostalim, poskusite kakšno izmed sladko hladnih zadovoljstev iz našega sladolednega butika. OBIŠČITE MAS -POSTAJAMO VSE BOLJŠI! - „ Komerički Nada UL Dušana Kvedra 6a 63230 Šentjur tel.: 063/741-264 moč Pestra izbira domače in tuje kozmetike! i ytA ČISTILNICA. PRALNICA IN ^ ČMCK0SEK PRIHRANITE ČAS IN DENAR/ Cesta Kozjanskega odreda 4, 63230 Šentjur, tel.: (063) 741 836 TRGOVINA ZAMBI Ljubljanska 1, Šentjur J - Tel. 063/743-472 'A Vam nudi po ugodnih cenah: ^ - ženske obleke od 5.060,00 SIT dalje - ženske maje poletne dolge od 1.265,00 SIT dalje - ženske srajčne bluze od 2.659,00 SIT dalje - moške srajce viskoza od 1.360,00 SIT dalje - otroški kompleti (kratke hlače, kratki rokavi) od 850,00 SIT dalje - T-shirt od 280,00 SIT dalje - natikači 550,00 SIT - espadrile 257,40 SIT - ženska obutev 2.343,00 SIT - otroška, ženska, moška konfekcija in igrače POSEBNA PONUDBA ZA SOLO - paketi z zvezki Masch - šolski nahrbtniki Beverlv, Jokes - nalivniki Walker, Reynolds, Schneider - peresnice ter vse, kar potrebuje sodobni šolar liummSiSSi na tri čeke! tSmm popusti 5%! VESELIMO SE VAŠEGA O SISKA. ___HVALA ZA ZAUPANJE! Torej v trgovini Zambi nasproti Alposa dobite po najugodnejših cenah vso otroško, žensko in moško konfekcijo za poletje. RIBIŠTVO, TURIZEM, GOSTINSTVO TRATNA - SLIVNIŠKO JEZERO 63263 GORICA PRI SLIVNICI Tel./fax: 063/745-102 SLIVNIŠKO JEZERO VRBI te želite po utrudljivem Vskadanu preživeti prijeten dan ati urico V tišini narave, poskusiti ribiško srečo, se rekreirati in pridobiti noVib moči, potem obiščite Slivniško jezero in Ribiški dom Tratna. VABIMO MA "GUZAJEVO VESELJAČENJE" V SOBOTO, 25. JUNIJA, OD 10. URE DOPOLDNE DO POZNE NOČI! RTG Tratna Šentjurske NOVICE AKTUALNO ~- Šola v Krašovcu - minister Gaber vzidal temeljni kamen Ponedeljek, 13. junija leta 1994, naj bi bil za Šentjur zgodovinski dan. Tega deževnega popoldneva se je na gradbišču v Hrušovcu zbralo preko 100 najuglednejših šentjurskih občanov, ki so z velikim upanjem spremljali prosvetnega ministra Gabra pri vzidavanju temeljnega kamna nove osnovne šole. Kot je poudaril prvi slavnostni govornik župan Malovrh, letos poteka 225 let osnovnega šolstva v Šentjurju, že več kot tričetr stoletja pa je minilo, odkar je bila zgrajena zadnja šola, zato je bil že res skrajni čas, da se tudi šentjurskemu mlademu rodu zagotovijo primerni šolski prostori, kot jih imajo drugi otroci v občini. V sedanji šoli imajo preko 40 oddelkov, več kot 1000 učencev, dvoizmenski pouk ter splošno gnečo. Nova šola v Hrušovcu bo s skupno preko 4000 kvdratnimi metri površin dajala streho 18 odelkom, 540 učencem, vrtcu, ter 8oo kvdratnih metrov veliki telovdnici ali celo majši športni dvorani - slednji menda enkrat v bolj rožnati prihodnjosti. Stala nas bo okrog 350 milijonov tolarjev, polovico bo dala država, občina pa je zaenkrat prispevala zemljišča in komunalno ureditev. Minister Gaber, ki je vešče zabetoniral spominsko listino v temeljni kamen, je povedal, da današnja slovesnost odločno zanika trditve , da ta oblastna garnitura nima razvojne vizije. Izrazil je tudi prepričanje, da bodo morda prav iz te šole zrasla nova slavna imena Šentjurja. Na govorniški kamion se je po negotovi alpoški lestvi z galantno pomočjo g. Salobirja iz Dobja povzpel tudi predsednik državnega zbora g. Rigelnik ter zatrdil, da ima državni zbor razumevanje za probleme razvoja in mladine, saj bo v prihodnjih 6 letih dodatno zagotovil 27 milijard tolarjev za šolstvo. Priložnostni kulturni program, ki so ga lepo in občuteno izvedli osnovnošolci, pa je izzvenel otožno - kot da ne verjamejo, da bo šola, katere postavitev temeljnega kamna slavijo, kdajkoli gotova. Gotova pa naj bi bila v jeseni leta 1995, če je visokim gostom in Občinarjem kaj verjeti! Takoj po končani slavnosti seje nebo spet zaprlo, ulil seje dež, številni gostje so odbrzeli v hotel Alpos ter tam nadaljevali utrjevanje temeljnega kamna nove šentjurske šole. Jože Artnak: Na prihodnjih občinskih volitvah bomo zmagali! V ponedeljek, 13. junija, dve uri po postavitvi temeljnega kamna šole v Hruševcu, je bil v Alposu združitveni zbor šentjurskih liberalnih demokratov, socialistov, demokratov in sivih panterjev. Zbora se je udeležil tudi prosvetni minister in član sveta LDS Slavko Gaber. Zbor, ki gaje vodila gospa Bračunova, je potekal izredno mimo in gladko. Kaže, da so prav vse programske in kadrovske zagate rešili že zdavnaj pred zborom in so na zboru le formalno potrdili predhodne dogovore. Prav vse predložene dokumente so sprejeli soglasno, celo brez kakršnegakoli ugovora ali pomisleka. Enako 100 odstotno so izpadle tudi volitve novega vodstva, kar je za ta čas politične razbrzdanosti pravo čudo, če že ne kaj še bolj nenavadnega. Na zaprti listi sije LDS pridržala predsedniško mesto, ki je pripadlo Jožetu Artnaku, predsednika demokratov in socialistov gospoda Bezenšek in Ludvik Mastnak sta postala podpredsednika, sivi panterji pa so dobili mesto v izvršnem odboru. Od razpravljalcev velja omeniti Jožeta Artnaka, ki je opozoril, da še vedno nista realizirani dve bistveni zahtevi iz t. i. Šentjurske deklaracije iz leta 1989, to sta enakomeren razvoj vse občine in demokratizacija odločanja v občini. Ostro je komentiral tudi referendumske izide rekoč, da pomenijo odločen poraz nesposobne politike in zmago stroke ter hkrati tudi dokončen konec nesposobnih občinskih oblasti. Tudi tako odločne formulacije niso spodbudile nobenih razprav. Predloženi program, čeprav so ga prisotni hvalili, da je jedrnat in konkreten, je vendarle ostal na ravni leporečja ter ponuja tako kapitalistični liberalizem kot skrb za okolje, socialo, regionalne ceste, telefonijo ter celo olimpijski bazen. Minister Gaber je zborovalce pohvalil, da so se združevanja lotili res tako, kot se spodobi in se držijo dogovorov. Všeč mu je, da se v liberalni demokraciji umirjeno združujejo, med tem ko druge tarejo razdružitvene težave. Sicer se pa stranka uspešno dokazuje s svojimi uspehi in se morebitnih državnih volitev ne boji. Glede problemov s prevorsko šolo, ki jih je načela gospa Frece, pa je povedal, da se glede prioritete odločajo na občini in upa, da bodo sodelovali na pravkar razpisanem natečaju za izravnalna sredstva ter pričeli reševati ta pereči problem. Nabor šentjurskih fantov V začetku junija je bil v občini Šentjur nabor, na katerega je prišlo 157 fantov, rojenih leta 1976. Nabor, ki se je začel s svečanostjo v skupščinski dvorani, je potekal v prijateljskem vzdušju, za kar gre zahvala strokovnosti naborne komisije. Pri vojaški razporeditvi je komisija upoštevala izobrazbo, strokovnost, zdravje ter tudi želje nabornikov. Čeprav vsem željam ni bilo mogoče ustreči, so naborniki z odločitvami komisije le soglašali. Komisija je ocenila, da je zdravstveno stanje tega letnika zadovoljivo in ne odstopa od povprečja prejšnjih let. Dva nabornika sta se opredelila za civilno služenje vojaškega roka. E. C. Šentjurske NOVICE AKTUALNO Kdo zavira denacionalizacijo ? Že pred meseci je občinska skupščina sprejela sklep, da se v skupščini pripravi celovita razprava o tem problemu, ker pa te ni in ni, je SLS pripravila okroglo mizo. Na razgovor, ki je bil v torek, 7. junija so povabili župana bistriške občine g. Pučnika, tajnika SLS g. Feltrina, pravnico gospo Rebernakovo ter predstavnike Kmetijske šole in domače občine. Gostje iz Bistrice so povedali, da so doslej izdali okrog 500 odločb za vrnitev podržavljenega premoženja, od tega jih je okrog 450 že pravnomočnih, kar je res precej več kot v šentjurski občini, kjer so od 108 zahtevkov uspeli rešiti le 29 primerov. V obeh občinah ugotavljajo, da nimajo problemov pri vračanju gozdov, v Bistrici tudi z vračanjem zemljišč ne, povsod pa je precej težav pri vračanju poslovnih objektov in stavb. V Šentjurju je največ težav prav z zemljišči, kajti vsa so v lasti Meje oziroma bivšega Kombinata, ta pa se vračanju z vsemi sredstvi brani. Ima veščo pravno službo, ki se pritoži na vsako "krivo nagnjeno travo", kot je nekdo rekel, pritožbeni inštanci v Ljubljani pa se nikamor ne mudi. Menda čaka na odločbe vrhovnega sodišča ali pa na spremembo zakona. Predsednik združenja razlaščencev g. Smola je bil še najbolj konkreten in je povedal, da tudi v občini ni prave politične volje za realizacijo te denacionalizacijske zakonodaje. Občina svojih pravnikov nima, zunanji sodelavci jim zaradi raznih pritiskov bežijo, komisije se sestajajo preporedko, sploh pa se menda nihče ne ukvarja izključno s to zapleteno problematiko. Šentjurski župan Malovrh je sicer zagotavljal, da se denacinalizacijski postopki v Šentjurju namerno ne zavlačujejo, kar pa ni izzvenelo preveč prepričljivo, saj so ostali opozarjali, da se je npr. šentjurski izvršni svet v dosedanjih sporih z zadrugo in Kmetijsko šolo domala odkrito postavil na stran DKP Meje, ki pa se izvajanju zakona najodločneje upira. V celoti je razprava pokazala, da projekt denacinalizacije, kije bil uzakonjen v času Demosove vladavine ob očitnem bojkotu tedanje opozicije, t. j. sedanje vladne koalicije, sedanji oblasti ni pogodu in dejansko postopke zavlačuje na vseh ravneh. Poslanec SKD g. Malovrh je tudi povedal, daje razmerje moči v parlamentu tako, da bi zakon o denacionalizaciji bil že spremenjen, če teh postopkov ne bi v skladu s koalicijsko pogodbo zavirala SKD. Gospod Pučnik je opozoril, da imajo res občine oziroma izvršni sveti pri vsej zadevi zelo pomembno vlogo, da pa je zagotovo največ kriva vlada, ki zakona ne uresničuje korektno. Precej besed je bilo izrečenih na račun zavlačevanja vračanja šolskega posestva. Čeprav je kmetijska šola zemljiškoknjižni lastnik, si že 9 let zaman prizadeva, da bi ga dobila v upravljanje. Tudi v tem primeru naj bi bil krivec DKP Meja. Gospod Pučnik je povedal, da so podoben primer v Mariboru že zdavnaj rešili. Gospa Cmokova je odločno zavrnila govorice, ki se širijo z občine, da šola sploh resno ne računa na posestvo. Ob koncu razgovora so si udeleženci dali duška ter povedali nekaj krepkih na račun naše demokracije, ki v dveh letih ne more vrniti tistega, kar je prejšnji režim ukradel v enem dnevu. Izgnanci so zborovali Hotel Alpos ima novo vodstvo Zadnjo nedeljo v maju se je v hotelu Alpos zbralo preko 60 izgnancev, internirancev in ukradenih otrok na ustanovnem zboru šentjurskega društva izgnancev. Pripravil gaje iniciativni odbor pod predsedstvom g. Ivana Oseta. Ustanovni zbor je potekal v duhu nezadovoljstva. Nekdanji izgnanci, žrtve vojne so očitali oblasti, da se obnaša ignorantsko in zganja cinizem na njihov račun, saj jim ne priznava takorekoč ničesar. Naj večjo prizadetost so izražali predstavniki ukradenih otrok, ki jim je celo še Zveza borcev obrnila hrbet. Na zboru so sprejeli zahteve Društva izgnancev Slovenije in sicer zahtevajo povrnitev valorizirane popisane medvojne škode, določeno denarno odškodnino za čas pregnanstva, dodatek k pokojnini, popolno zdravstveno varstvo ter pokojninsko priznanje izgubljenih let. Precej pikrih besedje bilo slišati na račun naših poslancev v državnem zboru, ki izgnance očitno poznajo le v predvolilnem času, nič kaj boljši pa niso tudi na občini, saj svoje neudeležbe na tem zboru še opravičili niso. Od vseh povabljenih gostov je na zbor prišel le g. Marinček iz Celja, kar je izgnancem bil le še dodaten dokaz, da so odrinjeni na rob družbe in je njihova čvrsta organiziranost potrebna. V boju za svoje pravice se ne nameravajo vezati na nobeno stranko. Po formalni ustanovitvi Krajevnega odbora društva izgnacev Slovenije in izvolitvi vodstva so imeli III. srečanje izgnacev iz občine Šentjur. Prvo tovrstno srečanje je bilo leta 1946 v Zgornjem trgu. Takrat je bila to množična in praznična manifestacija, tokrat pa so izgnanci le skromno ob kosilu obudili svoje žalostne spomine in se kmalu razšli. Dolgoletna voditeljica šentjurskega Motela gospa Marjana Novakova je odšla med zasebnike in tako so vajeti prešle v roke diplomiranega ekonomista Erika Safrana iz Celja. Zanimalo nas je, kaj prinaša g. Safran v hotel Alpos. "Prezgodaj je še, da bi na široko razkladal o svoji viziji, kajti preden bi kaj obljubil, bi želel, da imam v rokah tudi realna zagotovila za njihovo uresničenje. Zaenkrat lahko povem, da bomo v kratkem prenovili vrt, postavili na tepihe nove mizne garniture, pričeli s sladolednim bifejem, morda pa bomo postavili tudi kompleten zunanji šank. Moja želja je, da bi bil naš vrt v poletnih mesecih prijetno družabno zbirališče Šentjurčanov. Seveda bomo še naprej kuhali malice, v kratkem pa bomo tudi pričeli z akcijo ponudbe nedeljskih kosil. Kaže, da so poslovni rezultati hotela ohrabrujoči, res pa je, da večjim investicijam sami nismo kos." Z VSEH VETROV Šentjurske NOVICE Kaj bo z mostom v Vrbnem Ravno pred enim mesecem se je zrušil pod težo traktorja in zgrmel v Voglajno. Gospod Pirjevec in njegov traktor sta k sreči ostala cela, mostu pa ni več. Od takrat so se ob podrtiji že sešli župan, predsednik IS, predstavniki Vodne skupnosti, KS Šentjur in zainteresiranih občanov ter se sporazumeli, da bi ga bilo dobro zgraditi na novo. Le pravega financerja še menda niso našli. Kot nam je povedal Hinko Novak, so Podplašekov most že pred v°jno zgradili Novakovi. Med vojno je bil porušen,leta 1946 Pa so napravili novega. Leta 1970je bil most zadnjič obnovljen. Pokojni g. Knez s Kombinata je odkazal nekaj dreves; na njihovi žagi so jih sežagali in skupno s sosedi pod vodstvom tesarja Klanjška iz Šibenika postorili, kar je bilo treba. Potem so prišli novi gospodarji - Vodna skupnost, občina in KS, ki si s starajočim mostom niso preveč belili las. Že od leta 1990 so jih pismeno opozarajali, da so nosilni piloti dotrajali. Skupno z g. Gabrščkom sta pred tremi leti zbrala že polovico potrebnih sredstev za temeljito rekonstrukcijo, ker pa pristojni niso bili Pripravljeni primakniti svoje druge polovice, je vse skupaj zamrlo. 14 dni pred nesrečo so na mostu o njegovi usodi razpravljali gospa in gospodje z občine z županom Malovrhom na čelu; mimogrerde so ugotovili, da most vendarle še ni tako na koncu, če zdrži njih, ter odšli. Kmalu nato se je most zrušil. Vrbno in Kranjče sta ločena, ljudje pa se razburjajo, ker so se jim pretrgale poti. Sosedje so že razmišljali, da bi most razmeroma poceni obnovili z železnimi nosilnimi konstrukcijami iz štorske železarne, ker pa so načrti pristojnih z občine in Nivoja drugačni, govori se tudi o nekašni zasilni vzporednici z glavno cesto, so to misel opustili. In zdaj čakajo na ukrepanje pristojnih. Gospod Novak meni, da mostu kaže bolj slabo in sam ne verjame, da bo v doglednem času obnovljen. Predsednik izvršnega sveta je potreboval 14 dni, da je za nesrečo z mostom zvedel iz časopisov, zato je vprašanje, koliko časa bo potrebno šele za organizirano akcijo. Morda bi veljalo namesto o mostu celo razmišljati le o brvi, ki bi pač prej odpravila tegobe prizadetih krajanov ob Voglajni. Iz poročila Knjižnice V lanskem letu je bilo v knjžnici 18 412 izposojevalcev ter 1181 gostov na raznih drugih prireditvah. Izposojenih je bilo 32 369 leposlovnih knjg, 9860 neleposlovnih, 465 serijskih publikacij ter 795 izvodov neknjižnega gradiva. Aktivnih članov knjžnice, takih ki so bili vsaj enkrat v knjžnici, je 2345, vseh vpisanih pa 4300. Temeljna zaloga knjižnega gradiva je znašala 32 877 izvodov knjig. Na novo je bilo kupljeno 1783 knjig in so stale 2,6 milijona tolarjev. 1 946 000 tolarjev je prispevala država, 630 000 tolarjev pa občina. V opremo so vložili dodaten milijon tolarjev državnega denarja, nekaj pa so k temu Primaknili še šentjurski zasebniki. Ves denar, ki so ga pridobili od članarine in zamudnine, so porabili za materialne stroške, delo na terenu in za vzdrževanje stavbe. Skupni prihodki knjižnice so znašali 11 296 000 tolarjev, od tega je bilo za plače štirih redno zaposlenih porabljeno 4 277 000 tolarjev. V lanskem letu je knjižnica pripravila 12 raznih prireditev: razstav, predstavitev, razgovorov. Knjžnica je imela zunanja isposojevališča v Dolgi gori, Ponikvi, Kalobju, Planini v Gorici ter vTolu. Dve veselici - ena žalost V soboto, 11. junija, naj bi se v Šentjurju veseljačilo do onemoglosti! Pa se ni, tudi zaradi nekoliko skisanega vremena ne! Obrtniki so organizirali rajanje pred džamijo, toda ob poldevetih zvečer je Klinčev ansambel sicer veselo igral, toda na plesišču seje mučil en sam par, okrog 20 ali 30 obiskovalcev pa se je še poslanjalo ob šankih. Od preko 400 šentjurskih obrtnikov bi tiste, ki so vzeli svojo veselico zares, lahko prešteli na prste ene roke, navadnim občanom pa, kot kaže, obrtniške "fešte" tudi niso preveč pri srcu. Tudi gasilska noč na Selah se je nekoliko sfižila. O mraku seje okrog gasilskega doma v Selah smukalo gotovo preko sto gasilcev iz vse občine, med njimi je bilo tudi nekaj navadnih zemljanov v civilu, srečolov je bil v polnem jeku, veselo so za marke muzicirali Gašperji ali Junge Oberkreiner, kot so korajžno napisali na svoj avtomobil, plesalo se pa ni kaj prida. Ugibali smo, daje morda Šentjurčane motilo prav njihovo "svetovljansko" ime, na kar bi končno tudi lahko sklepali, ker so dve uri kasneje bile mize na Selah še vedno precej prazne, med tem ko se je pred tržnico le zbralo kakih 200 do 300 veseljakov in je tu dogajanje že postalo podobno veselici. Očitno je, da bi obrtniki in gasilci skupaj lahko imeli kar solidno veselico, tako ločeni pa so verjetno oboji napravili zgubo.___________________ na Ljubljanski 10 (med tržnico in "LIPO") Tel./fax: 063/741-514 MORSKE RIBE (sveže in zmrznjene), ŠKOLJKE, RAKI, LIGNJE, SLADKOVODNE RIBE (žive postrvi iz bazena), RIBJE KONZERVE, PRILOGE IN ZAČIMBE, BREZALKOHOLNE PIJAČE, VRHUNSKA BUTELJČNA VINA (da ribe še tretjič plavajo), VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠIH SLADOLEDOV. JEJTE Z DR A V O ! JEJTE DO -B RO ! JEJTE D O B RO TE IZ R IB A RN TC E "ORADA" ! NOVO V ŠENTJURJU -gvsAT&ine/t ty&rp/t Šentjurske NOVICE Z VSEH VETROV "Turistični" večer na Ponikvi Pod pokroviteljstvom kmetije odprtih vrat Fatur in v organizaciji Turističnega društva Ponikva je bila v torek, 7. junija, v kulturni dvorani na Ponikvi predstavitev prvega dela projekta o možnostih razvoja podeželja, ki ga v okviru javnih del financirata izvršni svet (morda tudi občina?) in celjska enota Zavoda za zaposlovanje. Okrog 40 občank in občanov s Ponikve in njene okolice je prisluhnilo šestčlanski ekipi, ki je pod vodstvom mag. Mešlove iz podjetja Novna iz Črne na Koroškem dva in pol meseca zbirala podatke o možnih potencialih razvoja kmetijstva in turizma na območju Ponikve in Slivniškega jezera. Svoja dognanja so predstavili tudi že na izvršnem svetu in ta je menda bil z njimi zelo zadovoljen. Simona, Barbara in Damjana, ki so na projektu največ delale, sicer smodnika niso odkrile, so pa potrdile, da ima Ponikva zadostne naravne in kulturne potenciale ter dovolj motiviranih ljudi, da bi si lahko privoščila razvoj turizma ter z njim povezane kmetijske dejavnosti. So pa odkrile vrsto zaviralnih momentov, kijih bo treba premagati, če bodo hoteli preseči sedanji "avtobusni turizem", ko predvsem romarji, ki prihajajo na Slomškovo domačijo in v ponkoško cerkev, skorajda ne izstopijo iz avtobusov. Na Ponikvi so menda doma individualizem, zaprtost vase, nezaupanje do KS in do upravnih organov, zlasti pa še pomanjkanje informacij in kmetijskega znanja. Posledica tega je razmeroma slaba organiziranost ter posamična drobna ponudba (dve kmetiji odprtih vrat ter štiri gostilne), ki po trdnem prepričanju mag. Mešlove nima v sodobnem zahtevnem turističnem gospodarstvu prav nobenih možnosti. S projektom bodo nadaljevali ter poskušali koordinirati in vzpodbuditi razvoj turistične ponudbe v smeri romarskega, lovskega in šolskega turizma(izleti). Svojo turistično ponudbo naj bi Ponikva nudila kot celota. Razmišljali so tudi o skupnih promocijskih prireditvah ter o skupnem reklamnem nastopu. Precej si obetajo od organiziranega usposabljanja za domačo predelavo kmetijskih pridelkov. Želijo organizirati oskrbo domačih gostišč s svojimi izdelki ter tudi širšo prodajo svojih specialitet. Kar precej lepih in spodbudnih misli je bilo slišati in čeprav so bili prisotni v večjem delu tisti, ki v turizmu vidijo svoje mesto, ni manjkalo pomislekov, da bodo Ponkolani težko zmogli preseči svoj individualizem in nastopiti kot kolektivni turistični ponudnik. V Slivni« so delavni Kot nam je povedal tajnik g. Škoberne, so letošnja dela v KS Slivnica v polnem teku. Doslej so že asfaltirali štiri cestne odseke. Za 900 m dolgi odcep Zapuže -Njivce so porabili okrog 4 milijone tolarjev, od tega so občani prispevali 1,5 milijona. Cesta na Tratno je asfaltirana do Cmoka v dolžini 750 m in je stala 3,5 milijona tolarjev. Odcep do Ribiškega doma je še makadamski. Asfaltiranje Šotne je stalo nekaj manj kot 1 milijon SIT, cesta v Voglajni pa je bila malo držja. Uredili so tudi že avtobusno izogibališče v Čretu ter pričeli z gramoziranjem svojih 40 km krajevnih cest, z dvema milijonoma proračunskih sredstev pa so uspeli preplastiti cesto od kurje farme do križišča v Vezovju. Tudi dela na vodovodu Tratna, za katera je proračun zagotovil 2 milijona tolarjev, prav toliko pa tudi KS, so v zaključni fazi. Izvajalca Gradis in šentjurski JKP sta že priključila 30 novih uporabnikov tega vodovoda. Skupno so iz sredstev KS doslej porabili preko 5 milijonov, preostanek pa so prispevali občani in občina. Te dni so se lotili tudi lepšanja svojih krajev. V okvirih občinskega programa javnih del so dobili tri delavce, ki so že pričeli s sanacijo divjih odlagališč, čiščenjem javnih površin, okolice jezera, pokopališča, urejanja bankin in drugih malenkosti, ki bodo Slivnici dala dopadljivejšo podobo. Preko poletja jih čaka še urejanje cest na Petelinjek in Javorje, nakar g. Škoberne pričakuje, da bodo svoje uspehe zapili na občinskem praznovanju na Slivniškem jezeru. Obnova župnijske cerkve v Dobju Dobjani so stopili skupaj ter se pod vodstvom g. župnika Milana Zdolška lotili obnove farne cerkve v Dobju. V celoti so obnovili ostrešje in kritino. Odločili so se za izvirni Skrilj, ki je sicer pracej dražji, je pa zato trajnejši in se lepo vklaplja v okolje. Zdaj potekajo dela pri obnovi fasade. Pri delu v veliki meri sodelujejo domačini, ki zbirajo tudi potreben denar. Brez prispevkov krajanov, ki so šli po svetu, pa bi bili investiciji težko kos.Pohvalo zaslužijo tudi gospe Zdolškove iz Šentjurja, ki pridno ■ll __........ gospodinjijo delavcem. Tako se počasi lepša videz kraja. Tega kazijo le še občinska učiteljska stanovanja in stara šola, ki že več desetletij niso videle pleskarja. Upajmo, da se jim bo v novi občini bolje godilo. L.F. Spominska razstava Darinka Plevnika Knjižnica Šentjur je priredila spominsko razstavo slikarskih del in monotipij žal že pokojnega rojaka, slikarja Darinka Plevnika. Kot likovni pedagog je D. Plevnik poučeval na gimnaziji na Ravnah na Koroškem ter žel med tamkajšnjimi mladimi likovniki lepe uspehe. Samostojno in skupinsko je razstavljal v mnogih slovenskih mestih ter tudi na Češkem. Mnoge kulturne ustanove na Koroškem krasijo njegove stvaritve. Ko je bil že blizu vrhunca svoje umetniške ustvarjalnosti, je prezgodnja smrt prekinila njegovo delo. S spominsko razstavo, katere se je udležilo mnogo prijateljev lepe umetnosti, seje Šentjur oddolžil spominu na svojega rojaka. Ernest Rečnik Šentjurska NOVICE Z VSEH VETROV ■ ■1 ■hhH • •• Skupščina RK V torek, 7. junija, je bila letna skupščina območne organizacije rdečega križa Šentjur, ki seje je poleg 29 delegatov krajevnih organizacij RK iz vse občine udeležilo nekaj predstavnikov z regijske in državne organizacije. Iz poročila, ki gaje podal sekretar Slavko Slejko, je razvidno, da RK predstavlja močno organizacijo. V občini je v devetih krajevnih 0rganizacijah včlanjeno okrog 2500 članov. G. Slejko ugotavlja, da ekonomska in duhovna kriza v naši družbi znova usmerjata ljudi k Rdečemu križu, ki je v teh razmerah dobro odigral svojo vlogo. V lanskem letu je od RK prejelo pomoč 650 občanov; razdelili so 349 prehrambenih paketov, 12400 kg moke in 2000 paketov z oblačili (vsega skupaj je bilo za 20 tovornjakov). Družine, ki imajo begunce iz Bosne (teh je v Šentjurju Še vedno 20), so prejele 275 000 denarne Pomoči. Največ pomoči je šlo na Kalobje. V treh krvodajalskih akcijah je darovalo kri 484 občanov, kar sicer Predstavlja porast, še vedno pa je premalo za samooskrbo s krvjo in pod republiškim povprečjem. Optimalnemu številu krvodjalcev, to Pa je 5 % prebivalstva, se še nismo približali. RK dela na tem tudi z organizacijo srečanj, izletov in drugačno popularizacijo te nenadomestljive humane dejavnosti. Na skupščini so potrdili staro vodstvo ter najbolj prizadevnim aktivistom podelili priznanja Območnega odbora RK. Priznanja so dobili Fanika Drame iz Loke, Silvo Levec in Mojca Narat s Planine, Olga Zabukošek s Ponikve, Justina Romih z Dobja in Vera Kokošar iz Slivnice. Slavko Slejko, sekretar območnega RK Prometna vzgoja zmanšuje število nesreč Na šentjurski šoli se zelo zavzeto ukvarjajo s prometno vzgojo. Ker se večje število učencev vozi v šolo s kolesi, imajo kolesarski krožek, ki ga že 13 let zelo uspešno vodi učiteljica Nika Mihevc. Tudi po njeni zaslugi je bilo v zadnjih nekaj letih razmeroma malo prometnih nesreč, pri katerih so bili prizadeti šolarji, pa še te so previloma povzročali nedisciplinirani vozniki s prehitro vožnjo in neupoštevanjem prometnih predpisov. S tečaji kolesarjenja pričnejo v 3. razredih s teorijo in teoretičnimi izpiti, vodi jih učiteljica Darinka Vesenjak. V 4. razredih nadaljujejo s tečaji in s praktično vožnjo ter opravljajo izpite iz praktične vožnje. Pri izpitih sodeluje tudi policijska postaja. Praktični del tečajev izvajata učiteljici Hermina Šeško in Nika Mihevc. Da so tečajniki v prometu bolj opazni, so opremljeni z živorumenimi haljami s črko L na hrbtu ter modrimi plastičnimi čeladami, ki jim jih je dal Svet za prometno vzgojo in preventivo pri So Šentjur. Svet tudi sicer aktivno sodeluje in pomaga pri organizaciji tečajev. Takšen pouk se odvija na vseh šolah v občini in so vanj letos vključeni vsi učenci četrtih razredov. Mentorji prometne vzgoje so povezani v svoj aktiv. Ernest Rečnik m, TRGOVINA r STORITVE / d.o.o. Ljubljanska 26,63230 Šentjur pri Celju Tel ./fax:063/743-151,741 -151 Nudi montažo toplotnih (olje, plin), vodovodnih in inštalaterskih napeljav. Brezplačni nasveti z neobveznimi predračunu Trgovske storitve: - električni vodnik PP/R 3x1,5 39,90 - električni grelci 5/4" 1500W 1.292,00 - termostat za grelec 1.199,00 - obtočne črpalke 1" 6.453,00 - radiatorji KORADO 600/1000 12.272,40 - radiatorski ventili od 453,60 - radiatorski zaključek od 414,00 - enocevni ventili Od 1.386,00 - termohidrometer 1.399,00 - objemni termostati 1.562,00 - sobni termostati 1.580,00 - stabilizatorji vodovodnega pritiska od 2.906.00 - kroglični ventili 1/2" 376,00 - plinske peči AURA 20 110.000,00 - plinski gorilec GAS-0 69.800,00 - oljni gorilec FBR-GR-0 53.899,00 - bojlerji, elektr. 801 14.347,00 - bojler 101 8.804,00 - fluo svetilke 2.161,00 - razdelilne el. omarice od 1.228,00 - cisterne za olje in plin Prometni davek 10-20% je vključen v cene. Za montirani material se plača le 3% p.d. Prodaja tudi na tri brezobrestno obroke • ieke ter na bančne kredite za ias od 8 mesetev doJndiJetM Šentjurska ŠENT/URČANI PO SVETU NOVICE •• • Prvo srečanje z Nepalom Zaradi pečata na duši, ki nam ga je zaznamoval Varanasi, pričakujemo sprostitev v Nepalu, majhni državici z najvišjimi gorami na svetu. Tik nad zasneženimi vrhovi mejnih gora priletimo v katmandujsko dolino, ki je kot jezerce sredi visokih gora in od koder vodijo poti na zahod proti Anapurni, na vzhod proti Everestu in na jug proti pragozdovom. Pričakovali smo hladnejše temperature, zato smo bolj toplo napravljeni izstopili na katmandujskem letališču, kjer pa nas je presenetilo prijetno toplo vreme - 22 stopinj - za razliko od indijskih 33 stopinj. Po dobrodošlici nepalskega vodiča nas je kombi z velikim napisom naše agencije pripeljal pred hotel Šerpa, kjer nas je pozdravil v narodna oblačila napravljen vratar in predstavnik hotela, ki je ravno takrat sprejemal faks za našega alpinista Toneta Škarjo, kateremu smo seveda takoj napisale pozdravno pisemce in ugotavljale, da Slovenca srečaš povsod v svetu. Katmandu je skoraj tako velik kot Ljubljana, presenetila nas je urejenost mesta, čistoča, ni čutiti gneče, ljudje so bolje oblečeni, ne orosijo, videti ie veliko Živa boginja KUMARI dobrih avtomobilov, lepih trgovin. S turizmom so uspeli, imajo mnogo višji standard kot Indijci, čeprav praktično nimajo nobene industrije. Pridelujejo Panorama Katmanduja s Himalajo v ozadju juto, riž na terasastih poljih, imajo veliko govedi, iz pragozdov in džungle na jugu £a izvažajo mnogo dragocenega lesa. Zenske po hribovskih vaseh napletejo, seveda ročno, toliko puloverjev, da jih najdemo na vseh celinah. Nepal je hindujska kraljevina, ki ji vlada kralj Birendra, njegovi trije otroci študirajo na katmandujskih fakultetah. Ogledali smo si del njihove palače ( prej so nas temeljito pretipali in nam odvzeli vso prtljago razen fotoaparata ), kjer so razstavljena dragocena darila državnikov, občudovali čudovito sprejemno dvorano, zlati prestol, pohištvo iz brušenega stekla ... Katmandu je mesto stoterih templjev, hinduističnih in budističnih. Najbolj pa nas je presenetila vest, da v sklopu Višnujevega in Šivinega templja v posebni palači prebiva živa boginja Kumari. Zdajšnja je stara štiri leta in pol in bo ostala boginja do svoje prve menstruacije, nato pa bodo med najpogumnejšimi triletnimi deklicami izbrali novo živo Kumari. S svojo družino živi v palači, ki je ne sme zapustiti, razen enkrat letno, ko jo vozijo po ulicah Katmanduja, lahko pa jo obiskujejo domačini, ji nosijo darove, tujcem pa se občasno prikaže ob oknu. Vodič nam ni mogel obljubiti, dajo bomo lahko videli, zato smo polni pričakovanja zrli v to okno in poslušali različne glasove. Medtem nam je pripovedoval, daje živa boginja včasih trmasta, sicer pa vedno svečano napravljena, namazana kot odrasla, nikoli ne joka, ne hodi v šolo, saj kot boginja mora vse znati (učijo jo le starši). Po prvi menstruaciji pa se njena vloga boginje prekine, postane ex boginja Kumari, ki pa nima nobene perspektive več, saj se nihče ne upa poročiti z njo, ker verjamejo, da bi nieni otroci pomrli že ob Kraljeva palača z veliko, cvetočo božično zvezdo rojstvu. Tako ji ostane osamljeno življenje in državna renta do smrti. In naenkrat se prikaže na oknu, vsa v rdečem, lepa, pokima levo in desno - jaz pa razmišljam o njej, leta kasneje... Draga Kovač Škoberne (se nadaljuje) ŠaHtJunk* NOVICE POSLOVNA STRAN i Zgodba, več kot stoletje dolga Gospod Anton je imel kočijo, Tovariš Tone, mlajši, je bil varčevalec, Gospod Toni, najmlajši, je prodoren majhno tovarno in precej zemlje. Ana pa njegova žena. Verjela sta v zmago kot ded in preračunljiv kot oče. Zaupal je Celjski mestni hranilnici, in majhne skrivnosti na računu LB - Verjame le močni bančni hiši. Splošne banke Celje. In tradiciji. Spreminjali so se sistemi, imena in vrednote. Geni so ostali isti. banka celje ŠaHtJursk* NOVICE ZGODOVINSKE OSEBNOSTI II Razbojnik Guzaj Vest se je hitro razširila in ni bilo človeka, ki ne bi obtoževal nerazumnega zločina in objokoval usode uboge vdove in sedmih sirot. Oblast je razpisala 150 goldinarjev na Guzajevo glavo, a ni pomagalo. Guzaj je varno skrit v Drobnetovi gostilni še naprej razpredal svoje tatinske mreže. Vedno bolj je širil območje svojega delovanja. Podal seje celo na hrvaško stran... Guzaj je okoli sebe zbral že kar veliko tovarišijo somišljenikov. Izdelali so si celo znamenja, po katerih so se razpoznavali med seboj. Ropi in tatvine so se vrstili in v veliki večini so jih pripisali kar Guzaju in njegovim pomočnikom, ne glede na to, ali so imeli oni kaj pri tem ali ne. Organizacija je bila vse večja in prav tako tudi potreba po denarju. Ljudje so bili napadeni kar sredi belega dne ali pa je bilo ponoči vlomljeno v hiše. Včasih so prišli po nakradeno blago kar z vozom. Najslabše se je godilo ljudem na sejmih, pa naj so prodajali ali kupovali: niti blago niti denar nista bila vama pred tatinskimi prsti. A sreča je opoteča in tudi Guzaju ni bila vselej naklonjena. V Desinidu so imeli veliki živinski sejem. Guzaj seje odločil, da bo Hrvate počastil s svojo prisotnostjo na tem sejmu in jih olajšal za čimvečjo vsoto denarja. Sejemskega vrveža ga ni bilo strah in je bil nemalo presenečen, ko je sredi trga zagledal tri svoje tovariše. Privezani so bili vsak na svoj kol, in kdor je imel čas, je udrihal po njih, jih pljuval in psoval. Hitro seje znašel in zbral ostalo tovarišijo. Guzajci so se začeli prerivati med seboj in kmalu so sprožili vsesplošni pretep. Vsa pozornost seje obrnila stran od onih treh, kar je spretno izrabil Guzaj in jih rešil neljubih vezi. Kolikor hitro so mogli, so odnesli pete stran od pobesnele množice. Kasneje so se v gostilni trije Hrvatje na vsa usta hvalili, kako da so pomagali ujeti "preklete tatinske Krajnce" in udrihali po njih. Prijazen gospod jim je vneto pritrjeval in jih celo pogostil z jedačo in pijačo. Radi so mu ustregli in do podrobnosti opisovali javno kaznovanje in seveda svojo vlogo pri vsej stvari, ki po njihovih besedah ni bila majhna. Ponudil jim je vožnjo do doma na svojem vozu in radi so šli z njim, saj bi se tako izognili neprijetni hoji skozi gozd. Presenečenje ni bilo majhno, ko so jih znenada napadli neznani možje in pretepli skoraj do smrti. A to je bil milejši del kazni, saj jih je po stari roparski navadi čakalo še podkovanje z žeblji. Seveda Guzaj Hrvatom ni ostal dolžan. Še isto noč je bil napaden gradič Miljana. Oskrbnik jim je pod pretnjo revolverja izročil 5000 goldinarjev gotovine, par najboljših konj in gosposki voz. Tolovaji so se napili najboljšega grajskega vina in se vriskajoč odpeljali preko Sotle v Imeno in od tamkaj proti Podčetrtku. Za vsak slučaj se je Guzaj od tedaj izogibal Hrvaške. Vročekrvnost tamkajšnjega ljudstva in način kaznovanja mu nista bila prav nič všeč. A če ste mislili, da so bili samo Hrvati v tistem času hitre roke, če je šlo za čast in pravico, ste se zmotili. Tudi ženske na tej strani Sotle niso bile od muh... Ena izmed bolj znanih tarč Guzajevih pohodov je bil sejem v Sv.gorah nad Šempetrom, ki je bil vsako leto 7. semptembra. Guzaj seje na poti tja ustavil v gostilni pri Bošteletu v Podsredi. Podsredčanke in Podsredčani so bili nadvse ponosni na pranger, ki je stal na sredini trga v Podsredi. Bil je znak nekdanje sodne pravice. Kazen na prangerju je veljala za zelo sramotno. Čeprav že sto let ni bilo javnega kaznovanja na njem, liPlillllli Igralci v Šentjurju uprizorjene igre o Guzaju je bil pranger čast in ponos Podsrede. In ravno ta pranger si je ogledoval Guzaj. Posmehnil se je staremu, razpokanemu kamenju, a besede še niso dobro zapustile njegovih ust, že je priletelo po njem. Užaljene Podsredčanke so se prikazale kdo ve od kod in Guzaj je žalostno končal v prahu starega trga, ves popljuvan in pretepen. Komaj je ušel v gostilno in se besno otepal prahu. Možje razdraženih ženic so se nasmihali v brk ob pogledu na žalostno pojavo tujega gozdarja. To je bilo preveč za užaljenega tolovaja. Potihem je sam pri sebi prisegel maščevanje Podsredčanom in seveda Podsredčankam. Barbara Gazvoda (nadaljevanje prihodnjič) "Guzajevo veseljačenje" na Slivniškem jezeru Šentjurska projektna skupina za razvoj podeželja organizira v soboto, 25. junija, celodnevne prireditve pri Ribiškem domu na Slivniškem jezeru pod skupnim imenom "Guzajevo veseljačenje". Skupna točka vsega dogajanja je ljudsko izročilo o slavnem razbojniku Guzaju. Prireditve se bodo pričele ob lO.uri dopoldne z rastavo šolskih del na teme Guzajevih zgodb, dramskim nastopom na to temo in iskanjem Guzaja. Ob 12,30. uri bo Start teka ob jezeru, pol ure kasneje pa se bodo na krožno vožnjo ob jezeru podali še kolesarji. Ekipe Ponikve in Slivnice se bodo vmes pomerile v moči in spretnosti, svoje veščine pa bodo pokazalli tudi lokostrelci, kanuisti ter jadralni padalci. Ob 15. uri pričakujejo nastop mažuretk, modno revijo ter še nekatera druga dogajanja pod nazivom "Korajža velja". Vse do 18. ure bo igral ansambel Spekter Sound iz Šentjurja, po 18. uri pa se bo pričela resna veselica s Šaleškim odmevom. Ves dan se boste lahko mastili z domačo hrano! §eKtJursk0 IZ ZGODOVINE NAŠIH KRA/EV NOVICE ■ Iz Planinske kronike Po izračunih Franca Karola Moscona je imel grad za časa Marije Terezije letno 1575 goldinarjev dohodka in kar 2387 goldinarjev stroškov. Zlasti sirotišnica v Laškem je bila za Planino veliko breme in Je zato grad lezel v vse večje dolgove. Po savti F.K. Moscona je bil grad leta 1769 na dražbi prodan. Kupil ga je dotedanji najemnik Franc Anton Protasi za 78 000 goldinarjev. Protasi je za razliko od drugih lastnikov planiškega gradu živel na Planini. Bil je Velik lovec - še danes je v Bohorju znan Protasijev štant"- in ljubitelj slavčkov: te Je gojil okoli gradu. Bil je tudi Povzdignjen v plemiški stan in se je od leta 1770 ponašal z naslovom državnega viteza. Leta 1769 se je na Planini kuhal kmečki uPor, ki so ga vodili Jakob Špan, Filip Bobek, Andrej Vovk, brata Rauter, Jurij lazbinšek in Adam Vrtačnik. Uporniki so se sestajali kar precej odkrito, saj so se jih grajski očitno bali, do odkritega spopada Pa tokrat ni prišlo. Do pravega upora je Prišlo leta 1790. Upor so zanetili kmetje v Loki pri Zidanem mostu. Najprej so Prislili barona Apfalterja, da se je javno odpovedal desetini in tlaki, nato seje enko zgodilo še graščaku v Sevnici, kjer se je zbralo že okrog 3000 upornikov. Med njimi so bili tudi skoraj vsi planinski Podložniki. Naslednje jutro so bili uporniki že pod Planinskim gradom. Protasi, kije za upor zvedel že prej, je imel v gradu najeto četo 15 vojakov, kar je bilo dovolj, daje kmete razgnal. Pod gradom je obležalo 10 težko ranjenih upornikov. To je bilo zadnje obleganje v zgodovini Planinskega gradu. Leta 1787 je bil narejen t. i. Jožefov kataster, ki je Planino razdelil na gorice Dobje, Artiče in Spodnji trg. V trguje bilo takrat 37 hiš in 145 prebivalcev. Imeli so tudi svojo kaplanijo, pod katero so spadale še vasi Blatni vrh, Podpeč, Mrzlo Polje, Marijina vas, Praprotno, Visoče, Brdo in Golobinjek. Kaplanija je štela 1046 duš. Prvi kaplan Tomaževič je kmalu prišel v spor s Protasijem, menda je bil ptičji lovec in je graščaku polovil mnogo njegovih ljubljenih slavčkov ter je zato moral s Planine. Iz tega časa je ohranjenih mnogo ženitnih in drugih pogodb, iz katerih se bi verjetno dal razbrati rodovnik prenekaterega Planinčana. Iz ohranjenih dokumentov pa tudi izhaja, da so planinski tržani imeli precej problemov tudi sami s seboj. Zlasti težaven je menda bil Franc Bohinc, gostilničar in pek. Iz leta 1796 je ohranjena listina, s katero župan Sluga in planinski tržani dokazujejo," da Franc Bohinc, tržanov sin na Planini, od svoje mladosti ni storil nič dobrega, temveč je prepirljiv in vedno hujska sosede in jih obrekuje itd." Ta isti Franc Bohinc je bil obsojen na tri mesece zapora in na 34 goldinarjev sodnih stroškov zaradi obrekovanja trškega odbornika Goriška, ki naj bi se bil nespodobno obnašal z Ano Senicatovo iz Marofa pri Jurkloštru. Leta 1805 je bil spet obsojen od planinske sodnije zaradi spora s svojo materjo. Bil je 24 ur zaprt, nato pa je moral svojo mater v prisotnosti treh tržanov prositi Dr. Jožef Vončina - prvi planinski zdravnik odpuščanja. Mater je sodnija opozorila, "da sina ni treba dražiti in da naj ravna z njim po materinsko". Leta 1811 seje spet znašel pred sodniki, ker je grozil grajskemu uradniku. Obsojen je bil na 15 udarcev s palico ter en mesec zapora v železju. V Zagorju so gospodje Klinc, Sam in Protasi imeli "slavno rudokopno kompanijo". V Koprivniku je bila rudarska hiša z orodjem za 6 rudarjev, v Spomladanskem grabnu in pri sv. Rupertu pa kovačnici z orodjem za 13 rudarjev. Fužina seje leta 1812 cenila na 412 804 goldinarjev. 4. novembra leta 1817 se je v poslopju planinskega rotovža pričel pouk v novoustanovljeni ljudski šoli. Prvi učitelj je bil Jožef Kovač. V šoli je bilo 60 učencev, učiteljeva plača pa je znašala 60 mernikov pšenice in 66 mernikov ajde. Leta 1823 je Jožef Kazimir Protasi zabredel tako globoko v dolgove, da je moral grad prodati. Ker pa se zanj kupca ni našlo, je grad šel na veliko zemljiško loterijo. Za 10 goldinarjev vredno srečko ga je dobil Emanuel Maček z Ogrskega. Ze leta 1830 pa je grad spet menjal lastnika: kupil gaje dr. Jožef Gorišek, sin župana Mihaela in zdravnik na Dunaju. Tako je postal sin planiškega tržana graščak v svojem rojstnem kraju. Dr. Gorišek je bil dober gospodar in pod njegovim vodstvom je grad napredoval. Na Marofu je zgradil dva velika ovčja hleva, v katerih je imel 2000 španskih ovac, v Bohorju je dal posaditi smereke iz ovoženega semena, napravil je nekaj sadovnjakov, plemensko živino je pripeljal iz Švice, na Marofu pa je imel celo nekakšno farmo fazanov. Mnogo pozornosti je posvečal tudi šoli. Vsak konec šolskega leta je bil slovesen, vsi učenci so bili obdarovani, dvajset najboljših pa je bilo povabljenih v grad na kosilo, kjer sta jim stregla sama gospod in gospa Gorišek. Za zdravje sta skrbela okrajni zdravnik Jožef Vončina in babica Marija Gračnar, ki sta menda zdravila tudi živino. Lekarne ni bilo, vse bolezni so se zdravile z domačimi zdravili, še največ z vinom. V Fužini so leta 1840 napravili tudi tovarno za sladkor, ki pa je žal kmalu propadla. Leta 1843 je bil opravljen splošen popis. Iz poročila grajskega uradnika Križana je razvidno, da je bilo v planinskem okraju 2680 davkoplačevalcev, od tega 2673 kmetov, 33 obrtnikov, 5 uradnikov, 5 duhovnikov in en trgovec. Imeli so 2 mizarja, enega klobučarja, 6 čevljarjev, 2 mesarja, 2 mesarja za malo živino, 15 mlinarjev, dva usnjarja ter po enega žebljarja,lončarja in žagarja. Vseh prebivalcev je bilo 4754. Grad je imel še opekamo v Podlogu, sirarno v Bobovcu, 8 parov volov, 8 konjev, 3 bike, 31 krav, 50 glav mlade živine, 64 svinj ter 800 španskih ovac. (se nadaljuje) DOBRO /E VEDETf NOVICE l | | | | 1 E Osnovne informacije ob začetku zasebne zdravniške prakse v Šentjurju Kot marsikje po Sloveniji bodo tudi v Šentjurju s 1. julijem pričele delati štiri privatne zdravniške ordinacije v osnovni zdravstveni dejavnosti, od tega ena iz dejavnosti splošne medicine in zdravstvenega varstva žena( dr. Hilda Prebil), ena s področja splošne medicine in medicine dela (dr. Dragiša Čolovid), ena iz zdravstvenega varstva šolarjev in splošne medicine( dr. Draga Kovač) in ena iz otroškega in družinskega zdravstvenega varstva (dr. Terezija Prebil). Ti zdravniki, ki so se sedaj odločili za zasebno zdravniško dejavnost, bodo svoje sedanje delo v isti razsežnosti, v istih prostorih in z istim kadrom kot prej opravljali tudi poslej v zasebni praksi. Glede plačil in doplačil za opravljanje zdravstvenih storitev za zavarovance ne bo nič drugače kot do sedaj oziroma kot v ambulantah javnega zavoda zdravstvenega doma. Za ene in za druge veljajo enake pravice iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, za katerega združujejo določena sredstva. Zdravnik zasebnik bo težil za tem, da bo svoje delo opravljal čim kvalitetneje in se bo zanj opredeljenemu zavarovancu čimbolj približal v smislu spremljanja njegove bolezni. Skrbel bo tudi za kvalitetno in enakovredno nadomeščanje izven svojega rednega delovnega časa. Težnja njegovih pacientov naj bi bila, da po svojih najboljših možnostih iščejo usluge pri njem in le v primeru nujne in neodložljive zdravniške pomoči obiščejo zdravnika namestnika ali v skrajnem primeru dežurnega zdravnika. V dežurni službi sodelujejo zdravniki zasebniki z onimi iz javnega zavoda za vso populacijo zavarovancev enakovredno. Potrebno pa je vedeti, daje dežurna služba namenjena le za nujne -neodložljive primere, vse ostalo pa spada v domeno izbranega zdravnika, kar je jasno v prid pacienta samega. Torej z velikim zaupanjem v dobro zdravstveno varstvo k svojim izbranim zdravnikom zasebnikom od 1. julija dalje! zaZZ- T.P. S policijske postaje V drugi polovici maja ter v juniju so policisti obravnavali 41 kaznivih dejanj, 14 kršitev javnega reda in miru, 5 drugih prekrškov in 44 prometnih nezgod. Odvzeli so 24 vozniških in 20 prometnih dovoljenj. Opravili so tudi 6 poostrenih nadzorov oziroma akcij. 18. maja so vzeli pod drobnogled traktoriste in njihove stroje. Ustavili so 11 traktoristov. Dva voznika sta dobila vizitko sodnika za prekrške, eden plačilni nalog, šesterica pa jo je odnesla z opozorilom. 21. maja med 22. in 5. uro so na območju cele občine preiskušali abstinenčne lastnosti voznikov. Ustavili so 62 avtomobilov, prijavili 13 prekrškov ter z alkotestom preiskusili 13 voznikov. Dva nista pristala na preiskus, štirje so napihali toliko, da so bili takoj ob vozniška dovoljenja, sedmerica pa ni uspela doseči magičnih 0,5 promila. 31. maja med 5. in 9.uro so policisti "kasirali" na križišču v Šentjurju. Ustavili so 55 voznikov, ki so si privoščili 38 prekrškov. 3. junija so skupaj z inšpektorji obiskali 7 gostinskih lokalov. Trem birtom so napovedali randi s sodnikom za prekrške. Zgodilo se je: Prvega junija so policisti pred Petrolovo črpalko v Šentjurju ustavili E.K. iz Šmarja. Za pasom mu je tičala nabita pištola, za katero pa si je napisal pooblastilo kar sam. Pred sodnike bo prišel brez orožja. 13. junija se je pri Goležu v Trnovcu hrustil s plinsko pištolo Z.B. iz Brezja ob Slomu. Odslej bo lahko treniral le rokoborske veščine. Malenkost preplaha je povzročila ročna bomba M 57 neznanega lastnika, ki seje 1. junija valjala ob avtocesti v Cerovcu. Slavko F. je 6. junija ob 22 uri stopil v gostilno Rataj v Šentjurju na požirek ter pustil pred vhodom odklenjen avtomobil. Ko sc je vrnil do svojega jeklenega konjička, je bil ta že brez radioaparata. Policisti so napravili bliskovito akcijo ter našli radio pod sedežem V. in K. iz Hrastnika, ki sta mirno pila v lokalu ter seveda nista imela pojma, kako je radio prišel v njun avtomobil. Odpeljali so ju na policijsko postajo, kjer se jima je proti jutru spomin le vrnil. Zakonca P. S. in P. F. iz Krivice sta se sporekla ob kosilnici. P. F. je svoji boljši polovici z masivno zračno črpalko vcepljal mehanične zakonitosti stroja ter jo mimogrede težje poškodoval. 14. junija v večernih urah sta Andrej V. in njegova sopotnica ob Slivniškem jezeru preiskušala tehnične zmogljivosti 450 kubičnega Suzukija. On je bil seveda brez vozniškega izpita. Preiskus se je končal v celjski bolnišnici. OPOZORILO! Policisti sporočajo, da bodo v poletnih mesecih posvetili več pozornosti voznikom mopedov in motornih koles, saj so ti prepogosti povzročitelji prometnih nesreč. V skladu z zakonom bodo večkratnim kršilcem kolesa tudi odvzeli. OBVESTILO Od 15. junija do 15. septembra bo na Ulici Dušana Kvedra občasna popolna ali delna zapora prometa. Obvoz bo čez Tphnrip nli prpltn Šlpntvidn in Prtnibup N§WUCVONU CesmKozianskcflood,dal3, 63230SO",", V. '.V.•.*.•.-.v. v.v. -.V.•.*.*. V.'.V.'. V.‘.V.’. V.V. V.'.v-/. Trgovina z belo tehniko, akustiko, Pralni stroj, štedilnik ali več,! aparat vam v naši trgovini ne bomo le prodali, ampak vam ga na vašo željo serviserji tudi strokovno montimjo kt preizkus^^sev^a b,ezP.aeno,De,ovn,čas,= oba.do,8;| Plačilo na več čekov, kartico Activa ali ™ "m brezplačna! • .. ■ SERVIS Zupanc B. Franci Pa vam v najkrajšem možnem času po ugodni ceni In z garancijo za kvaliteto popravi pralni stroj, štedilnik, hladilnik in zmrzovalnik. Usluge lahko poravnate tudi na 3 čeke. Naročila NON STOP na telefon: 741-704 ali mobitel: 0609-619-126 Šeftfjurck* NOVICE OBVESTILA ■ ■ . . • -V. ' : : , Obvestila matiine službe Poročili so se: Damjan Rabuza iz Kostrivnice in Sonja Završek iz Dobja Pri Lesičnem, Janko Vodeb iz Vodne in Danica Kantužar iz Paridola, Jože Mastnak iz Šentjurja in Marija Vnučec iz Boletine, Srečko Pungaršek s Turnega in Olga Jazbec s Jratne, Slavko Ratajc z Grobelc in Ivanka Gračnar iz Šentjurja, Franc Arzenšek in Marinka Drač s Kalobja, Marko Štancer iz Šentjurja in Majda Štarkel iz Šentjanža, Jože Penič iz Razborja in Milena Žnider iz Frankolovega Umrli so: Prane Levstik (44) iz Podloga, Martin Tomplak (42)iz Bukovja, Janez Lipovšek (59) iz Dobrine Knjižnica Šentjur vabi Otvoritev razstave del otroške likovne delavnice Mihele Jezernik, bo v ponedeljek 27. junija. Razstava bo odprta do konca poletja. Knjižni kviz - družinsko branje je še vedno v teku. Čakajo vas premetanke, rebusi, vprašanja itd. ter možnost sodelovanja v kvizu na državni ravni. VABILO Slovenska ljudska stranka, pododbor Dramlje, vabi na nogometni turnir ekip šentjurskih političnih strank, ki bo v počastitev praznika slovenske državnosti v soboto, 25. junija v Dramljah. Pričetek turnirja bo ob 13,30 uri, ob 20. uri pa bo podelitev pokala Drameljskih goric ter družabni večer. Igral bo ansambl Vinka Cverleta, gost večera bo MARJAN PODOBNIK! Kmetijski nasveti Strniščni dosevki Setev strniščnih dosevkov v naših krajih nima tradicije, bodo pa vse bolj potrebni glede na majhne njivske površine in vse Pogostejše suše. Kmetijska svetovalna služba je napravila poskus s krmnimi dosevki na kmetiji Vengust v Vodružu. 8. julija 1993 smo posejali sudansko travo, sudansko travo in Jaro grašico, oves in krmni grah, proso in jaro grašico in mnogocvetno ljulko. Sudanska trava je vzniknila skoraj v 100 %, j ara grašica v 60%, krmni grah, proso in oves v 70%, mnogocvetna ljulka pa le v 20%. Najbolje je rasla sudanska trava in je v čistem posevku zrasla v 6 tednih do 80 cm višine. Košnjo smo opravili 1. septembra in poslai vzorce v analizo. Rezultati analize: Vrsta posevka ZM SS t/ha Sb kg/ha ŠE sud. trava 40 7,1 1140 4060 sud.trava, 21 3,5 777 2121 j ara grašica oves, krmni grah 15 2,3 420 1522 proso, jara gr. 12 2,7 372 / ljulka 0 0 / / Sudanska trava je primerna za zeleno krmo, pašo, pa tudi za siliranje in sušenje. Kosimo jo pri višini 60 do 100 cm. Če je v času setve vsaj malo padavin, sudanska trava dobro vzklije in se ukorenini. V našem mikro poskusu je dala izjemno dober pridelek. Mija Roženičnik, dipl. ing. kmet. Krompirjeva plesen Krompir je strnil vrste in prehaja v cvetenje. Ker je vreme v zadnjih dneh zelo vlažno, so se ustvarili idealni pogoji za razvoj krompirjeve plesni - fitoftore. Bolezen prepoznamo po rumeno - rjavih pegah na zgornji strani listov, na spodnji strani pa je vidna bela plesniva prevleka. Preventivno škropimo z Antracolom, 2 - 3 kg/ha, ali z Dithanom M 45, 1,5 do 3 kg/ha. Škropljenje ponovimo po 7 do 10 dneh z istimi pripravki, tretje in četrto škropljenje pa opravimo z Ridomilom M2 2,5 do 3,5 kg/ha ali s Cuprablauom Z 3 do 4 kg/ha. Vzporedno lahko zatiramo tudi koloradskega hrošča /Fastac, Decis, Ekalux), vendar le, če je na grmu že 10 ali več izleglih rdečih ličink. _________________________ Tatiana Tisel. inči, aar. Čisti posevek sudanske trave je dal po 56 dneh rasti naj večji pridelek zelene mase (40 t), suhe snovi (7,1 t), surovih beljakovin (1140 kg) in škrobnih enot ( 4060). Drugi dosevki so dali manjše pridelke, ljulka pa zaradi suše sploh ni zrasla. Obisk folklorne skupine iz Essna Po krajšem premoru bo kulturno življenje na Ponikvi spet zaživelo. Obudili ga bodo zdomci iz Essna, ki bodo dokazali, da niso pozabili Slovenije in svoje narodne kulture. Ob tej priliki se bodo tudi pobratili s folkloristi iz Dolge gore. Prireditev bo v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa in v počastitev dneva državosti 26. junija ob 11. uri na prostem, v primeru slabega vremena pa v kulturnem domu na Ponikvi. Vse sedanje in bivše folkloriste s Ponikve in Šentjurja vabimo na sprejem gostov, ki bo ob 9. uri v Kulturnem domu. Za TOD: Kaja Šeictjurek* ŠPORT -| NOVICE | Velik uspeh šentjurske ženske košarke - druge v Sloveniji V nedeljo, 5. junija, je košarka v Šentjurju doživela velik dan. OŠ Šentjur je bila prireditelj finalnega turnirja državnega prvenstva v košarki za mlajše deklice. Nastopile so ekipe štirih osnovnih šol: OŠ Danile Kumar iz Ljubljane, OŠ Srečko Kosovel iz Sežane, OŠ Cvetko Golar iz Škofje Loke in OŠ Franja Malgaja iz Šentjurja. Naše košarkarice so zasedle odlično drugo mesto in tako postale viceprvakinje Slovenije, kar je naj večji uspeh šentjurske košarke. Dosežek je res vrhunski še posebej zato, ker so bila naša dekleta povprečno mlajša od nasprotnic. Ta uspeh je vsem dal novih moči in volje, tako da bo mlada ekipa že čez nekaj dni odpotovala na tabor košarke v Savudrijo. Pohvaliti velja tudi organizatorje, ki so turnir izpeljali povsem brezhibno. Rezultati: polfinale: OŠ Šentjur - OŠ Škofja Loka 27 : 16 OŠ Lj - OŠ Sežana 24 : 25 finale: OŠ Šentjur - OŠ Sežana 25 : 40 Nada Adžič Z leve proti desni čepijo: Katja Božič, Petra Šafran, Maja Križmančič, Janja Polenšek, Petra Adžid Klečijo: Martina Strniša, Lea Komerički, Maša Kladnik, Snežana Čovič, Petra Kasenburger Stojijo: Petra Galič, Polona Šumej in trener Nada Adžič Nogometaši v tretji ligi Šentjurskemu nogometu je uspel velik met. Članom seje v pičlih dveh letih uspelo uvrstiti v višji rang tekmovanja, odlično pa so nastopale tudi mlajše ekipe. Kadeti so osvojili tretje mesto, starejši dečki so bili prvi, mlajši dečki pa so bili šesti. Vse selekcije so nastopale v MNZ Celje. Članska selekcija je po zaključenem rednem delu prvenstva, ko je prepričljivo osvojila prvo mesto, odigrala še dve kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v tretjo ligo z ekipo iz Bakovcev. Na prvi tekmi so Šentjurčani v gosteh z zadetkoma Bevca in Vaudija zmagali 2:0. Na povratni tekmi, kije bila 15.6. v Šentjurju, pa je bilo 2:2. Domači so ob polčasu vodili že 2:0. V polno sta zadela Marinček (32. min) in Valek (45. min). Proti koncu tekme pa so naši popustili in v pričakovanju slavja prejeli dva zadetka. Strelca za goste sta bila Vickovič (88. min) in Zadravec (89. min). S skupnim rezultatom 4:2 so se Šentjurčani uvrstili v 3.SNL - vzhod. Kljub uspehu pa vodstvo kluba ne počiva. V ponedeljek so si na skupnem sestanku že zadali cilje za novo sezono. Glavna cilja sta uvrstitev v 2. SNL in pomladitev ekipe. Ambicije se zdijo dokaj realne, saj bodo, kot pravijo v klubu, najbrž vsi igralci podaljšali pogodbe. To velja tudi za izposojene igralce Publikuma (Valek, Fideršek, S.Blatnik). Poleg tega se bodo skušali okrepiti tudi z nekaj mladimi, že uveljavljenimi igralci. V moštvu si želijo D.Romiha, Pirca (Publikum), Kačičnika (Papimičar), Horvata (Steklar). Vse morebitne spremembe v igralskem kadru bodo znane čez dober teden dni, ko se bo končal prestopni rok. Q. Kovač Uspehi na državnem prvenstvu v atletiki V minulem mesecu sta bili dve državni prvenstvi Slovenije - atletski pokal. Najprej je bilo v soboto, 4. junija, v Novem mestu finale najboljših dvanajsteric v državi za člane in članice. V teku na 3000 m je nastopila tudi Eva Kovač, ki je z osebnim rekordom osvojila bronasto medaljo. V sredo, 8. junija, pa je bilo v Postojni finale najboljših atletov učencev osnovnih Šol. Iz Šentjurja se je na tekmovanje uvrstilo 8 učencev. Osvojili so dve zlati medalji: Monika Brglez v teku na 300metrov ter Mojca Stropnik v teku na 1000 metrov. Vlado Artnak Ponikva in šport Tudi Ponkovljani se udejstvujejo v športnem življenju. Resneje se ukvarjajo s tenisom, košarko in nogometom. O ambicijah sem povprašala nekaj mladih športnikov. Gorazd Rataic in Robert Špur -MALI NOGOMET Kdaj ste ustanovili vaš klub? Naš klub smo ustanovili lani septembra. Pri tem nam je pomagala trgovina Ali, ki je vseskozi naš sponzor. Koliko vas je v klubu in kje igrate? V klubu nas je 10, starost pa se giblje od 17 do 25 let. Sicer pa smo letos igrali v 3.ligi, kjer smo zasedli 4. mesto in se tako uvrstili v 2. ligo. Kaj pa trener? Do sedaj trenerja še nismo imeli, letos pa nas bo prričel trenirati g-Bevc in rezultati bodo gotovo kmalu vidni. In kakšni so načrti za prihodnost? Načrtujemo uvrstitev v 1. ligo.(smeh) Miha Kundih - KOŠARKA V kateri ligi igra naš domač košarkaški klub? Košarkaši smo v 3. ligi. Ker pa smo dosegli 3. mesto, bomo v prihodnji sezonitekmovali že v 2. ligi. Kdo vas trenira? Zaenkrat nas vodi g. Kundih, želeli pa bi si profesionalega trenerja, ki bi nas naučil novih veščin igranja, pa tudi discipline v igri. In kje vse igrate? Tekmujemo z ekipami iz celjske regije. Ali se pojavljajo kakšne težave? Težave seveda so, najhujše je dejstvo, da nimamo nikogar, ki bi nas bil pripravljen finančo podpreti, kljub temu, da so naši rezultati dokaj dobri. Grega Zabukovšek - TENIS Kako dolgo klub že obstaja? Ustanovljen je bil leta 1989, torej obstaja že 5 let. Koliko je vseh ljubiteljev tenisa na Ponikvi? V naš klub je včlanjeno 32 ljudi, v ligi, kjer nastopamo pa igra 8 Kaja Dosedla članov. Šentjurrk* NOVICE RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 1 5 | ŽVEPLO SLIKAR DA VINCI IGRALNA KARTA 20. ČRKA SL. ABECEDE OKUSEN DODATEK K JEDI DRŽAVA V AZIJI MIK 100 m’ POLMER SLOV. ETNOLOG VINKO PREDUJEM. ARA ji ZA POLTON 1 ZNIŽANI ■E' DRŽAVNA BLAGAJNA GORSKI PTIČ AMERIŠKO •VSE V REDU* | KISIK SRČENAR DRŽAVA V AZIJI VILI OCVIRK PRVI MOŠKI POJAV NA VODI I DIKTAT PESNIK MINATTI KLIČNO ZRNO I MESTO V 1 JEMENU KRILO V POSLOPJU STROČNICA I ZORANA 1 ZEMLJA SVETA RELIKVIJA BABILONSKI BOG AVSTRIJA MOŠTVO DECIMETER V LOJZE ADAMIČ MOJZESOV BRAT VRELA VODA ERIKA CENTRIH NAKAZA POKRAJINA MAJDA SMUČARSKI _JZR«_ M. IME POMEMBNO ŽIVILO MAMILO KRANJ EVA LONGVKA DODATEK K JEDEM r DEL DIRKE 1.ČRKA ABECEDE BELGUA SESTAVIL: JOŽE MASTNAK- MARJAN Tri nagrade podeljuje sponzor iz križanke! Prejeli smo 46 pravilnih rešitev nagradne križanke št. 14. Žreb je tri nagrade, kijih prejmete pri g. Štravsu v pisarni RTG Tratna namenil: Sabini Žavski iz Javorja, Dragu Rautarju s Planine ter Marjanu Siter iz Pristave pri Vojniku. Šestindvajset razlogov, za 1. Piva ti ni treba peljati na večerjo in pijačo. 2. Pivo te bo vedno potrpežljivo čakalo, dokler boš pohajal naokoli. 3. Ko je steklenica piva prazna, oddidejo vse skrbi. 4. Pivo ni nikoli pozno. 5. Pivo ne postane ljubosumno, če pograbiš drugo pivo. 6. Pivo nima glavobolov. 7. Pivo ne bo imelo nič proti, če prideš domov z drugim pivom. 8. Če piješ pivo na pravilen način, boš imel vedno bistro glavo. 9. V eni noči imaš lahko več kot eno pivo ne da bi se pri tem Počutil krivega. 10. Pivo lahko deliš s prijatelji. 11. Vedno si lahko prepričan, da si prvi, ki odpira steklenico I piva. |_12. Pivo ne zahteva enakopravnosti. kaj je pivo boljše od žensk 13. Pivo lahko piješ v javnosti. 14. Pivu je vseeno, kdaj prideš domov. 15. Pivo si lahko privošči vsakdo. 16. Hladno pivo je dobro pivo. 17. Intelektualne vrednote piva so nepomembne. 18. Pivo nima rojstnega dneva in Dneva Piva. 19. Pivo nima tašče. 20. Pivu je vseeno, če si neumen in grd. 21. Pivo nima nič proti, če si pijanec. 22. Pivo ne vztraja pri položaju, v katerem ga moraš spiti. 23. Pred pivom ni potrebno tuširanje. 24. Pivo ne zna kuhati in te zato ne sili jesti tisto, kar je samo skuhalo. 25. Pivo je vedno tiho! 26. Od piva še nihče ni dobil AIDS-a. Odslej Šentjur pri Dobju! Šentjurčani so se na referendumu presenetljivo modro izrekli proti svoji občini, kar pomeni, da se ne čutijo primerne za organizacijo svoje občinske skupnosti. Če bo Rigelnik dosleden, nas bo državni zbor moral priključiti prvi sosedni "državotvorni" občini - to pa je Dobje. Takrat se bo zgodilo, da bo Grdina poklical v Dobje: "Poslušajte, gospod Leskošek, nujno bi se rad z vami pogovoril". "Drugi teden, Vlado, nimam časa, spravljam krmo". Vojna? Zgodilo se bo, da bomo brez elektrike, vodovodne pipe bodo suhe, ceste razkopane, prehodne le za pešce, avtomobili zaklenjeni v garažah, proti Selam prometa ne bo, ali pa bo tekel po posebnem režimu - skratka, kaže, da gre zares. Kar brez preplaha! Ne gre za izredno vojno stanje, temveč za povzetek vljudnega opravičila vodstva KS Šentjurčanom za tegobe, ki jih lahko pričakujejo v poletnih mesecih. Lobiranje po šentjursko V času, ko je izigravanje delovne zakonodaje ter izmikanje na področju plačevanja zavarovalnih prispevkov, zlasti pri zasebnikih, postalo že slovenski nacionalni šport, si je šentjurska občina privoščila dvoletno porodniško odsotnost pristojne inšpektorice. Ni nam uspelo izvedeti, ali je omenjeni porodniški dopust rezultat božje volje ali organizirane akcije podjetniškega lobija oziroma šentjurske Obrtne zbornice. V španoviji še pes trkne Tako so si verjetno dejali v šentjurski Ljudski stranki ter ročno odklonili pomoč socialdemokratov pri organiziranju veselice v čast Dneva državnosti. Napovedana koalicija se je tako zamajala že ob prvi skupni akciji. Če so socialdemokrati pravi Šentjurčani, bodo svojo veselico v čast istega praznika organizirali na isti dan in ob isti uri v čisto drugem koncu občine. Še najverjetneje pa je, da veselice ne bo niti tu niti tam! Beg možganov V zadnjem času je prišlo v Šentjur kar nekaj visokokvalificiranih Celjanov: agronom - direktor DKP Meja, ekonomist - direktor Hotela Alpos, elektroinženir - delovni inšpektor, pravnik - sodnik za prekrške OKO KAMERE Bučo: popestritev šentjurske kulturne dediščine in morda še kdo. Zaskrbljeni sociologi se zaman z vsemi močmi trudijo, da bi razvozlali to v svetu povsem nepoznano smer bega možganov od razvitih k nerazvitim. Morda so prezrli učinke vakuuma? Alpos - politiina tovarna? Pod alpoško streho so se skupaj znašli trije predsedniki šentjurskih strank, ki imajo tudi sicer na državnem nivoju najboljše koalicijske odnose: Združene liste, Liberalcev in Krščanskih. Ugibamo, ali to pomeni, da se občinska oblast seli v proizvodnjo, ali pa pragmatični menedžment išče ustrezno znamko betona za utrjevanje tovarniških temeljev. Vsi na liniji! Na ustanovnem zboru šentjurske liberalne demokracije je med LDS, demokrati, socialisti ter sivimi panterji vladala taka sloga, kakršne si tudi v najboljših komunističnih časih niso mogli privoščiti niti v Albaniji. Vse odločitve, vključno s tajnimi volitvami, so bile sprejete 100 odstotno soglasno. Dileme ni! G. Zabukošek in njegova dva somišljenika, ki so pred tremi meseci uspešno ustanovili tričlansko krilo "krščanskih" narodnih demokratov ter z nezakonitim vdorom v žiro račun bivših "poganskih" strankarskih kolegov resnično uspešno posegli v boj za strankino dediščino, so pred novo dilemo: ali spet slediti svojemu republiškemu vodstvu in se odpovedati svojim načelom ali se odreči boju za dediščino. Poznavalci pravijo, da dileme sploh ni. Črnograditeljska Zgodilo seje v času prijavljanja črnih gradenj. V petek ob 13. uri teče Tone na občino v Šentjur. "Kam divjaš", ga pobara sosed. "Črno gradnjo grem prijavit!". "Pa ti je vendar nimaš", se začudi sosed. "Zdaj še ne, v ponedeljak pa jo bom imel!" ŠVAGULA d.o.o. LOVSKI DOM ŠENTJUR Gostinske usluge, jedila po naročilu, slovesni pogrinjki, toVske specialitete, Vsak dan domači kruh, potica in slovenske narodne jedi! Program za junij: - nedeljski glasbeni popoldnevi na terasi - stalna razstava grafik J. Žlausa - glasbena kolonija - srečanja z znanimi umetniki Tel.: 741-185, Mobitel: 0609 618-438