Ljubljana, sobota 6. februarja 1932 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana Knafljeva ultca 5 — Telefon ŠL 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek.: Ljubljana, Selen-burgova ui 3 — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celie: Kocenova ulica št 2. - Telefon št 190 Ra'un.i ori pošt ček zavodih: Ljubljana št 11-842 Praha čislo .'Si Wien št 105 241 N aročmna znaša m 'aniSču je vsidranih še več transportni japonskih ladij, iz katerih bodo najbrž danes izkrcali čete. Položaj v dolini ceja je zelo kritičen ter se poostruje ;c do ure. Požari, U| j nastali pri včerajšnjih bojih v kitajskem nicstu cape ju, se vedno bolj širijo ln imajo v lahko zgrajenih kitajskih hišah dobro hrano, požari se približujejo že tujim Koncesijam, kjer pripravljajo vse potrebno, da prej rečijo l.j hovo razširjenje. U'jub hudemu obstreljevanju iz topov in letal Japoncem doslej š« ni uspelo, da bi -t polastili severnega kolodvora, za katerega sc vršijo boji že 8 dni. Ponoči je bilo ustavljeno obstreljevanje iz topov vojnih ladij, ogenj iz strojnih pušk pa ze tra-ja.l vso noč. Po japonskih vesteh so Kitajci pri ple-nitvah v kitajskem delu Harbina umorili 200 kitajskih civilnih oseb. Pri bojih za Harbin je padlo 42 Japoncev. Po drugih vesteh so Japonci brez boja vkorakali v mesto. šanghaj, 5. februarja s. Semkaj je prispela iz Manille ameriška transportna ladja »Chaumont«, ki ima na krovu 1.200 vojakov. Tokio, 5. februarja č. Japonski ministrski svet je imel včeraj popoldne sejo, na kateri sta ministra za mornarico in vojsko predlagala, naj se izmenjajo japonske čete v šanghaju z novo japonsko divizijo. Kitajska sprejema predloge velesil London, 5. februarja, d. V svojem odgovoru na angleško in ameriško noto sprejema kitajska vlada brez pridržka vseh pet zahtev, kj se tičejo ustavitve sovražnosti in likvidacije kitajsko-japonSKe-ga spora na Daljnem vzhodu. Nadaljevanje pogajanj z Japonsko Washington, 5. februarja, č. Kasno snoči so poslaniki pomorskih velesil prejeli vest. da so Japonci umaknili svoje čete iz okolice mednarodnih koncesij v Šunghaju, zaradi česar se je po njihovem mnenju položaj izboljšal. V političnih krogih mislijo, da bosta Anglija in Amerika v torek ponovno intervenirali v Tokiju. Včeraj je imel državni tajnik za zunanje zadeve Stimson daljši govor e šefom generalnega štaba Mac Arthurjem io poveljnikom oceanckega brodovja Prattom o vojnem položaju v Šanghaju. V državnem departementu proučujejo japonski odgovor in so mnenja, da bo mogoče nadaljevati pogajanja. StimSon je stopil v stike z zastopniki vlad. bi so prizadete v Šanghaju, da se z njimi sporazume o nadaljnjih pogajanjih z Japonsko. Ruske priprave London, 5. februarja, s. U Tokia jav Ijajo, da so Rusi v Vladivostoku in okolici koncentrirali 70,000 mož. V Vladivostoku so oblasti proglasile vojno stanje. Glede na napredujoči pohod Japoncev v Mandžuriji se je ocividnio na rufcki strani zopet pojavila bojazen, da bodo Japonci poskušali v primernem trenutku polastiti ee mesta. Kakor znano, so Japcmci 1. 1919 zasedli velik del Sibirije ter so se šele na protest velesil umaknili iz \ ki divoetoka. Posest tega pristanišča bi bila za Japonce neprecenljive vrednosti, ker leži Vladivo-stdk kot izvozna luka za Mandžurijo mnogo ugodneje kot južno-mandžairska pristanišča. Pot preko Vladivostoku je za 900 km krajša nego pot preko pristanišča Dajrena. Priprave za razorožitveno debato v ženevi V konferenčnem uradu je zastopanih 14 držav — Francoski predlogi Nemški razorožitveni načrti ženeva, 3. febr. s. Mednarodna razorožit vena konferenca, je imela danes kratko se-;o, da izvolijo 14 podpredsednikov. Volitev je bila tajna ter -je glasovalo 54 držav; sedem srednjeameriških držav in drsava Liberija so se vzdržali glasovanja. Od oddanih glasov je bilo veljavnih vseh 54 n je absolutna veina znašala 28. Izvoljenih je naslednjih 14 držav: Francija s 54, Datlja 54, V a Lik a Britanija s 53, Zedinjene •:ržave z [>-, Nemčija s 50, švedska z 48, Japonska s 47, Španija s 43, Argeoitinija s ■ ■'», Belgiča s 36, Sovjetska Rusija s 36. i' eškoslovašlca s 3-5, Poljaka s 33 in Avstrija s 32. glasovi. S tem je sestavljen urad konference, ki sa je tako sestal k svodi prvj seji. ženeva, 5. fftbr. s. Posebni ooročervalec , A sence J Iavas* javlja, da jev francoska iida izročila na današnji plenarni seji več predlogov ter zahtevala, da se izročijo *Vlošoii komisiji, ki je sestavljena iz voditeljev delegacij. Pred sejo je francoski vojni mmister Tardieu obvestil o teh predlogih zastopnike Velitke Britanije, Poljske. Uimunijjo, Češkoslovaške in Jugoslavije. Pri sesv.avijanju tej -predlogov sta sodelovala tudi generala Peta.in in Weygand. Tičejo se znižanja francoskega oboroževanja pod pogojem, da se izvedejo efektivni ukre pi, ki bodo jamčili za mednarodno varnost. ■Francoski memorandum od 15. julija 1931. dobiva s tem konkretno obliko. Memorandum b i na koncu plenarne seoe izročen predsedniku. Hen-dersonu. Ženeva, 5. februarja, d. Splošna debata na razorožitveni konferenci se bo pričela v ponedeljek z govorom angleškega zuna_ njega ministra Simona. Kot drugi govornik bo morda nastopil dr. Briining ki bo jutri odpotoval iz Berlina v Ženevo, ali pa morda Tardieu. Za sedaj prevladuje na konferenci vpliv Ta-rdieuja, ld je pri-t ognil nase z veliko vnemo ostale delegacije. da jih zainteresira za francoske ver-ncebne načrte. »Journal des Natio-ns« trdi, da bo Tardieu v svojem govoru prihodnji ponedeljek razvil tri teze: 1. Razorožitev je predvsem političen in ne ni;"en pro-blem. 2. Podlaga razorožitve mora biti vairnost. 3. Francoska politika se bo še nadalje razvijala v okviru Drušitva narodov. Tehnično organizacijo konference vodijo za sedaj predvsem francoski delegati. 1 Ienderson. ki je precci bolehen. bržkone ne bo mogel predsedovati konferenci ves čas in bo baje v kratkem odstopil. Zato se je omenjal tudi na francoski e tirani kot kandidat za poslevodečega predsednika Titulesicu, pa tudi švicarski predsednik Mntta. Berlim. 5. februarja. AA. Verjetno je. da bo Briining v torek zjutrai govoril v imenu Nemčije na 6eji razorožitvene kon- ference. Kancelar bo odpotoval iz' Berlina v soboto zvečer v druržbi g. Biilowa. V nedeljo popoldne se bo sestal s Hendcsr-sonom in Motio, nato pa bo sprejel zastopnike nemških listov. V ponedeljek bo kancelar imel privatne konference s šefi glavnih delegacij, zlasti s Tandieujeon, Simonom, Giibsonom in Grandijem. London, 5. februarja, č. Zunanji minister Simon in leta teki miLni«ter London Derv sta danes popoldne odpotovala v Ženevo, kamor prideta v soboto. Minist rr Simon bo v ponedeljek govoril na plenarni seji konference in obrazložil stališče britanske vlade tudi o zadevi reparacij-ekega vprašan*ia. Berlin, 5. februarja. AA. Tu sodi'jo, da bo nemišika delegacija v Ženevi predložila lasten načrt o razorožitvi, po katerem na i bi konferenca določala gotovo normalno stopinjo oboroževanja, a na državah bi balo, da se tej stopnji progresivno približajo. Ta stopri/ia naj bi slonela na načelu enakopravnosti in naj bi se ravnala po določbah, ki velijajo za države, razoro;«-ne z mirovnimi pogodbami. Španski parlament in jezuiti Madrid, 5. febr. d. Včeraj je prišlo v parlamentu v razpravi o interpelaciji zaradi razpusta jezuitskega reda do burnih prizorov. Ko je pravosodni minister očital jezuitskemu redu in spioh klerikalcem, da izrabljajo vero predvsem za politične in celo za poslovne namene, so katoliški poslanci ogorčeno protestirali in bi skoro oarkrat prišlo do pretepa. Končno je bil sprejet z 139 glasovi proti 45 predlog, ki pravi, da odgovarja odredba o razpustu jezuitskega reda predpisom ustave in mnenju parlamenta. Proti temu predlogu "=0 glasovali Baski, Navarci, agrarci. konservativci in nekaj neodvisnih. Milijonska škoda na Kubi Havana, 5. febr. AA. V Santiagu na Kubi trajajo potresni sunki še dalje. Število ranjencev znaša več sto. Ljudje so zbežali pod milo nebo. Santiago de Cuba, 5. febr. č. Po najnovejših podatkih o učinkih poslednjega potresa znaša število človeških žrtev '80 do 100. nad 100 ljudi pa je bilo ranjenih. Ma-terijalno škodo cenijo na okrog 20 milijonov dolarjev. Prebivalstvo v paničnem strahu zapušča mesto, ulice so docela opustošene, trgovine razen živežnih zaprte. 150 javnih zgradb, med njimi tudi kaznilnica. ie docela porušenih Prebivalstvo je v velikem številu prodalo svoje imetje in se izselilo. VAŽNE DOLOČBE V NAČRTU NOVEGA FINANČNEGA ZAKONA šolnina za srednje In visoke šole — Redukcija srednjih šol in ma-ksimiranje števila učencev - Prejemki zaposlenih upokojencev ~ Razna pooblastila ministrom Beograd, 5. februarja, p. Od finančnega ministra Narodni skupščini predloženi načrt finančnega zakona vsebuje poleg državnega proračuna tudi celo vrsto drugih važnih določb, ki so v posredni ali neposredni zvezi s proračunom. Glavne določbe so: Vlada je poooblaščena, da z virmani krije razlike v prejemkih državnih nameščencev pri napredovanjih v času od 1. junija 1931 do uveljavljcnia novega proračuna in pri periodičnih poviških. 01. 10 določa, da Poštni hranilnici ni treba plačevati obresti za vplačila, ki jih prejema v svojem čekovnem prometu. Minister za finance se pooblašča, da sme izdati državne bone do iznosa največ 500 milijonov dinarjev z obrestovan.iem, ki ne sme biti večje od 7 odstotkov. V tej vsoti so vračunjeni tudi boni, ki se idajo Narodni banki. Mmister iinanc in za večje objekte ministrski svet se pooblaščata, da smeta javno prodati državne nepremičnine, ki ne prinašajo dohodkov. Uvedba šolnine ČL 18. uvaja plačevanje Šolnine za vse šole razen osnovnih šol, vojnih akademij, strokovnih kmetijskih šol in rudarskih šol ter obrtnih In trgovskih nadaljevalnih šol. Šolnina se deli v tri kategorije in se plačuje po skupni vsot! neposrednega državnega davka, ki ga plačujeta roditelja skupno ali se plačuje od imetja učenca, ako nima več roditeljev. Ako je davčni zavezanec oproščen davka, se postopa po določbah člena 3. zakona o neposrednih davkih. Šolnine so oproščeni: 1. Učenci, ki so državni gojenci. 2. Učenci, katerih roditelji imajo več kakor enega otroka v šolah, kjer je treba plačati šolnino; v takih primerih se plača za najstarejšega otroka cela šolnina, za mlajše pa polovična. Šolnino plačujejo: 1. Slušatelji univerz, ekonomsko-komerci-jalne visoe šole, višje pedagoške šole in slušatelji po rangu sličnah zavodov po L kategoriji za vsak semester. 2. Učenci srednjih šol letno v enem ali dveh obrokih, in sicer učenci nižjih razredov gimnazije po III. kategoriji, učenci 5. in 6. razreda po Ii kategoriji, učenci 7. in 8. razreda po I. kategoriji. 3. Učenci učiteljišč, srednjih tehničnih šol, višjih ženskih obrtnih šol, trgovskih akademij, pomorskih akademij bogoslovij, železniških prometnih ter babiških šol, in sicer: v prvem in drugem letu po II. kategoriji; v nadaljnjih letih pa po I. kategoriji. Ce traja šola samo dve leti, plačujejo v prvem letu po II. kategoriji, v drugem letu po I. kategoriji. Učenci trgovskih šol plačujejo po II. kategoriji, učenke babiških šol pa po III. kategoriji. 4. učenci meščanskih šol plačujejo šolnino polovico II. kategorije, prav tako učenci strokovnih obrtnih šol, ženskih strokovnih in ženskih nižjih ter nadaljevalnih šol, učenci srednjiih in nižjih poljedelskih ter šumarskih šol. Privatni učenci morajo plačati pred polaganjem izpita trikratno šolnino za razred in kategorijo, za katerega polagajo izpit. Poleg te šolnine se ne smejo uvajati nobene samoupravne šolnine. (Višja šolnina je razvidna iz tabele, ki jo objavljamo). Druge šolske pristojbine Pri vpisu v šolo plačajo učenci naslednje takse: 1. Pri vpisu na univerze in visoke šole 100 Din za semester. 2. Pri vpisu v srednje in srednje stro-ovne šole, vojne akademije, železniško prometno šolo itd 50 Din. 3. Pri vpisu v meščanske, strokovne in obrtne šole, srednjo in nižjo poljedelsko in šumarsko šolo ter slične zavode 5 Din. Za spričevala se plača: 1. Za univerzitetno diplomo, diplomo visoke komercijalne šole, višje pedagoške šole 600 Din, za doktorsko diplomo 1000 Din. 2. Za višji tečajni izpit v gimnazijah in ostalih srednjih šolah, diplomski izpit v strokovnih šolah, vojnih akademijah itd. 300 dinarjev. 3. Za nižji tečajni izpit in spričevalo o končani trgovski šoM 100 Din. 4. Za spričevalo o dovršeni meščanski, strokovni obrtni šoli, srednji in nižji poljedelski šoli, šumaTski šoli itd. 50 Din. 5. Za spričevalo o izvršeni specialni poljedelski, rudarski, splošno obrtni in trgovski šoli 25 Din. Te takse ne plačajo oni učenci, ki so oproščeni šolnine. Minister za prosveto je pooblaščen, da v sporazumu s finančnim ministrom izda pravilnik o načinu plačevanja šolnine in o izvršitvi ostalih odredb tega zakona. Prosvetni minister se pooblašča, da lahko uvede za obisk muzejev posebno vstopnino. Pooblastilo za redukcijo srednjih šol Ministrski svet se pooblašča, da na predlog prosvetnega ministra s 1. julijem tekočega leta ukine izvestno število gimnazij in realnih gimnazij, učiteljišč in šeri-atskih srednjih šol ter da nekatere popolne srednje šole reducira na nepopolne, upoštevajoč pri tem proračunske možnosti. Ravnatelji popolnih srednjih šol, ki bodo reducirane na nepopolne, ostanejo na svojem položaju, dokler ne bodo premeščeni na drugo mesto ali pa upokojeni Državna poslopja in vsa oprema ukinjenih srednjih šol se stavijo na razpolago prosvetnemu ministrstvu. Prosvetni minister se nadalje pooblašča, da ukine dvoje državnih pravoslavnih bogoslovij in dve šeriatski šoli. Učitelji osnovnih, meščanskih in srednjih šol se ne morejo zaposliti izven šole, razen ako se de>dele banski upravi, ministrstvu za prosveto ali ministrstvu za fizično vzgojo ljudstva. Stalni sreski šolski nadzorniki in vršilci dolžnosti sreskih šolskih nadzornikov, v olikor bodo postavljeni iz vrst učnih moči meščanskih ali osnovnih šol, sprejemajo svoje prejemke iz rednega proračuna. Druge določbe za srednje šole V členu 26. je določena sprememba v zakonu o srednjih šolah, po kateri se bodo šole razdelile v popolne ln nepopolne gimnazije. V srednjih in srednjih strokovnih šolah se bo po določbah prosvetnega ministra število učencev po posameznih razredih maksimiralo in minimiralo ter po možnosti diferenciralo po spolu. Ravnatelji in nameščenci samoupravnih in priznanih privatnih in verskih srednjih šol morajo imeti isto kvalifikacijo kakor ravnatelji in nameščenci državnih srednjih šol. Samoupravne šole morejo biti popolne ali nepopolne, popolne z osmimi razredi, ne-popoldne pa s Štirimi razredi višjega ali nižjega oddelka. Samoupravne, privatne in verske šole morajo biti v pogledu nameščencev docela ločene od državnih Sol r istem mestu. Učenci 5., 6. in 7. razreda gimnazije morejo polagati popravljalni izpit le iz enega predmeta v določenem času. šolsko leto se pričenja 5. septembra z vpisom učencev in se zaključi 4. septembra naslednjega leta. Od 24. avgusta do 4. septembra morajo biti zaključeni vsi izpiti. Predavanja na teh šolah se morajo pričeti takoj po vpisu ali najkasneje do 10. septembra. Za učence 5. razreda učiteljišča veljajo iste določbe kakor za učence 8. razreda gimnazije, število učencev in učenk v prvem razredu gimnazije določi prosvetni minister. Minister more dovoliti sprejem v 2., 3., 4. ali 5. razred srednjih šol in vpis v prvi razred učiteljišč s primernimi prijavami za sprejem in predhodnim sprejemnim izpitom. Državna gledališča Čfien 27. določa tri državna osrednja gledališča, in sicer: v Beogradu, Zagrebn »n Ljubljani. Z državno subvencijo se pri teh gledaPščih krijejo osebni izdatki in zavarovalnine zgradb in inventarja. Vsi ostali izdatki, zlasti tudi honorarji in režijski stroški, se krijejo iz dohodkov teh gledališč. Niihove proračune odobrava prosvetni minister v soglasju s finančnim ministrom. Pooblastila vojnemu in finančnemu ministru Člen 34. določa, da sme minister za vojsko in mornarico prepust ti finančnemu ministru dve vojaški zgradbi, zemljišča in vojaški materijal, ki ga ne potrebuje. Za dr2. zgradbe in zemljišča po zakonu o častnikih, podčastnikih, vojaških uradnikih in nameščencih v mornarici, se do'oči poseben fond pri ministrstvu za vojsko. Finančni minister da vojnemu ministru za vojsko in mornarico na razpolago kapital v znesku 10 miliionov Din za nabavo kompletnih konjeniških oprav za rezervne oficirje in obvezance konjeniških edinic. Določbe za državne nameščence in upokojence Po členu 41. sme finančni min.ister odo briti ministru za šume in rude iz svojih sredstev 160 milijonov Din kot obratni kapital za vsa državna rudarska in gozdna industrijska podjetja, ki pa jih mora minister za gozdove in rudnike vrniti do konca proračunskega leta. čl. 44. določa kredite za upokojene uradniške in ostale nameščence civilnega reda. Ta člen določa tudi razmerja v pokojninah in invalidskih podporah v letnem proračunu, kaior ga odobri finančni minister. Vsak minister more imenovati ali preme ščati nameščence svoje stroke v mejah določenega števila in kreditov in v skladiu z izdatki, določenimi v proračunu. S členom 46. čim stopi v veljavo, se država oprošča obveznosti socialnega zavarovanja za vse one, ki so v državni službi in so bili zaščiteni z zakonom o zavarovanju dolavoev. Za osebne in družinske podpore tem osebam se ustanavlja poseben fond za državne uslužbence. Mesečni prispevki v ta fond znašajo 5 odst. mesečnih prejemkov posameznega uslužbenca. Prosvetni minister bo s posebno uredbo določil sestavo .in upravo tega fonda ter pogoje za pridobitev ali izgubo pravic do podpore lz tega fonda Po členu 47. se državnim upokojencem, ki prejemajo osebno ali družinsko pokoj- nino po določilih zakonov po 1. juEhi 1923. in so zaposleni v državni, banovin-ski ali občinski službi, znižajo pokojninski dohodki in družinske draginjske do-klade: a) za eno četrtino onim, katerih mesečni službeni dohodki znašajo do 1499 Din; b) za eno tretjino onim, katerih službeni mesečni bruto-dohodki znašajo od 1500 do 2499 Din; c) za eno polovico onim, katerih mesečni službeni bruto-dohodki znašajo od 2500 do 3500 Din; d) za celotni znesek onim, katerih mesečni službeni dohodki presegajo 5000 Din. Cl. 50.: Ministrski svet bo na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o višini draginjskih doklad in pogojih, po i katerimi se je dosegla in se izgubi pravica do pokojnine za one upokojence poštne službe v Sloveniji in Dalmaciji, na Krku in v Kastvu ter njihove vdove in sirote, ki dobivajo pokojnino iz državnih sredstev po čl. 255. fin. zak. iz leta 1928-29. Cl. 54.: Za nadurno delo, v kolikor so izkaže za potrebno pri izvrševanju službe, se ne bo izplačevala nobena nagrada. To pa ne velja za one primere, kjer ie ta pravica regulirana s posebnimi zakoni. Zaključne določbe Cl. 56.: Dohodki v gotovini na račun '•enaracij Nemčije, do katerih ima naša država pravico po haaškem sporazumu, se bodo uporabili za olajšanje budžeta državnih izdatkov. Čl. 59. dovoljuje razlastitev zasebu« lastnine na nepremičninah za postavitev električnih vodov na korist d risa ve. oblasti. občin in drugih javnih koristi. Čl 62. Vse odredbe dosedanjih finančnih zakonov, zakonov o butižetskih dv-j-najstinah, s katerimi so bili posamesMji rakoni izoremenjeni, dopolnjeni aH razveljavljeni, kakor tudi vse volitve, pravilniki in drugi odloki in rešitve, ki so bili sprejeti po pooblastitvi teh zakonov ostanejo še naprej v veljavi. Cl. 63. Ta zakon dobi obvezno moč. ko ga podpiše kralj, in bo objavljen v »Službenih Novinah« razen, če bi bilo za posamezno določilo kaj drugega navedeno. Krediti, odobreni s tem zakonom- velia;.o cd 1. aprila 1932 do 1. aprila 1933. Pregled šolnine Letni davek roditeljev ŠOLNINA kategorija ni. II. dinarjev T. od 300 do 500 100 125 150 500 „ 750 125 150 200 750 - 1.000 150 200 250 v« 1.000 „ 1.500 200 250 300 1.500 „ 2.500 250 300 350 2.500 „ 4.000 300 350 40O 4.000 „ 6.000 350 400 6X00 „ 9.000 400 453 500 9.000 „ 12.000 450 500 = 50 12.000 „ 15.000 500 550 fcv, preko 15.000 za vsakih 1000 Din 20 30 50 Iz državne službe Beograd, 5. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je premeščen k rudarskemu glavarstvu v Zagreb za vršilca dolžnosti rudarskega svetnika v 4. skupini 2. stopnje Josip Močnik, rudarski svetnik v Ljubljani. Beograd, 5. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za veterinarskega delegata pri kr. poslaništvu na Dunaju v 4. skupini 4. stopnje Nikola Ricofi, poljedelski inšpektor kr. banske uprave savske banovine. Beograd, 5. februarja p. Za načelnika oddelka za industrijo in obrt v ministrstvu za trgovino in industrijo je postavljen dr. Milan Lazarevič, dosedaj svetnik tega ministrstva. Iz postne službe Beograd, 4. febr. p. »Službene Novine« objavljajo odlok ministra za promet, s katerim so premeščeni v dravski direkciji pošte in telegrafa: na pošto v Konjice gdč. Avrelija Šafarič, dosedaj v Ormožu; v Laško Lavra Bras, dosedaj v Ljubljani I, v Ljubljano I. Bernardina Urbančič dosedaj na Vrhniki, Avguština Juh, dosedaj v Murski Soboti, Mačedonka Delhni-rovič, dosedaj v Beogradu, Ana Gomil-šček dosedaj v Ljubljani IV. V Ljubljano IV Vida Kuščar iz Ljubljane VI. ▼ Maribor I, Pavla Kurelič iz Laškega in r Ormož Franja Vingele iz Konjic. Izvoz lesa v Francijo Beograd, 5. febr. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je obvestil pred dnevi zainteresirane izvoznike, da je na osnovi sklepa francoskega kmetijskega ministrstva naš kontingent za izvoz navadnega lesa v Francijo izčrpan. Vendar je zdaj francosko kmetijsko ministrstvo sklenilo, da jugoslovenski izvozniki od 5. februarja dalje lahko zopet pošiljajo blago v Francijo, dokler kontingent ne bo izčrpan, kajti prejšnii sklep ie bil sprejet na osnovi napačnih statističnih podatkov francoskih carinarnic. Razorožltvena konferenca Svet je postal nezaupen in vedno bolj se maje vera v solidarnost človeštva. Zato je sveto-vna javnost spremljala tudi oriprave za razorožitveno konferenco z veliko skepso; od vseh strani so se .oglašali glasovi, da je ravno sedanji čas splošnega kaosa najmanj ugoden za koristno obravnavo tako kočljivega raz-orožitvenega problema. Kljub pesimizmu pa vendar ni mogel nihče pričakovati. da se bo svetovna razorožitvena konferenca sestala- v tako tragičnih okoliščinah in da bodo v njeno slavnostno uverturo doneli topovi, ki ubijajo ljudi in rušijo njihove domove. A . vendar se je zgodilo, da padajo pogajanja o razorožitvi baš v obdobje, ko divja na Daljnem vzhodu odkrita, dasi nenapovedana vojna, ki jo je izzvala Japonska, ena izmed velesil, od Katere je v veliki meri odvisen uspeh še tako skromnega razoroženja. Vrhu tega je Japonska s svojimi vojaškimi operacijami ustvarila položaj, ki lahko sproži velikanski • oboroženi spopad, kakršnega še ni videl svet. Kaj naj Japonska, ki je v sredi zasedanja ene kitajske pokrajine za drugo in ki mora oborožena do zob varovati svoj plen, doprinese k splošnemu raz-oroževanju. Na drugi struni pa sta zopet Amerika in Anglija v neprijetnem položaju, da v ustvarjenih prilikah niti misliti ne moreta na kako razorožitev, dokler je Japonska na svojem zmagovitem pohodu. K temu prištejmo še druge momente, polne eksplozivne nevarnosti. Na večne revolucije v Srednji in Južni Ameriki, na napeti položaj v Indiji se nam ni treba niti ozirati, dovolj nam je. ako se ozremo po Evropi. Hitler in vsa njegova, na žalost tako ogromna družba v Nemčiji, revanžisti na Madžarskem in v Bolgariji, do zob oboroženi fašizem — vse to prinaša v mednarodno življenje vedno novih vznem;r-.ienj. mu priliva vedno novega nezaupanja. Res. težko si je misliti bolj n eno voljno ozračie za svetovno razorožitveno konferenco. Saj postaja misel razorožitve prava gorostasnost. ko vidimo, da sp lotevajo velesile tega važnega problema s komai prikrito ne ie voljo in z vsemi mogočimi rezervami, po^ebm oa §f*. ko vidimo, da sedi med zar.oonik' ve- lesil »v Ženevi in govori o ra^onžitvi tudi predstavnik Japonske, čim se K -tajci umaknejo iz ozemlja, ki je s cer kitajsko, ki pa ga hočejo Japonci nasesti. Kljub vsemu temu se je sestal v Ženevi svetovni parlament, največji, kar jih pozna zgodovina. Sestal se je in bo vsaj par mesecev ostal zbran. Da ;e nalete' na težkoče že takoj v začetku, na nikogar presenetilo, kajti jasno ie. da bodo težkoče še vse drugačne, vse večje. Naloga razorožitvene konference pa je tudi tako ogromna, da ni imela enake še nobena mednarodnih konferenc. Saj gre za omejitev v panogi, ki jo vse države proglašajo za svojo najvažnejšo nalogo, za omejitev sredstev za narodno obrambo. Brez dvoma je prva življenjska naloga vsake države ta, da nudi svojim državljanom varnost doma in na zunaj. V tej sveti pravici je tudi etična upravičenost narodove obrožene sile. v njej so utemeljene instinktivne tople simpatije, ki jih čutijo narodne mase do svoje vojske. In vse države utemeljujejo žnjo vzdrževanje svojih vojnih sil. Toda tragika je v tem. da vojska ni vedno in povsod le inštrument obrambe, temveč da le prečesto postane sredstvo imperializma in ogražanja tujih življenjskih interesov. Ako tega ne bi bilo. bi se tudi problem razorožitve rešil sam po sebi in bi bila nepotrebna vsaka raz-orožitvena konferenca. Kakšen je namen te ali one oborožene sile, ne zavisi od njene moči in ne od njene tehnične dovršenosti. Mero-dajen za to je duh. ki preveva narode in njihove voditelje. Zato tudi vprašanje razorožitve ni toliko tehničen problem. kakor problem mišljenja in morale narodov. Prav zato pa je tudi tako kočljiv in tako obunno težaven, zato^so tako slabi izgledi ženevske razorožitvene konference. Tudi največji optimist ne upa več. da bi prinesla definitivno rešitev. Vsi bomo zadovoljni, ako bo oomenjala vsai Drvi. Čeprav neznaten korak proti velikemu cilju. To bo dosegla predvsem, ako se ii oosreči pri-soevati vsai malo k duhovni razorožitvi. ki fe poeoi za varnost narodov in s tem za njihovo materijelno razorožitev. Organizacija in delokrog gospodarskega sveta Podrobnosti iz, zakonskega _ razpravlja skupi načrta, o katerem sedaj činski odbor Beograd, 5. februarja, r. Kakor smo že poročali, je minister za trgovino in industrijo včeraj predložil Narodni skupščini načrt zakona o gospodarskem svetu. O zakonu ie pričel danes razpravljati poseben skupščinski odbor. Ker je bila predlogu priznana nujnost, bo odbor dokončal svojo razpravo v nekaj dneh, tako, da bo prišel zakon v rapravo v Nar. skupščini že začetkom prihodnjega tedna. Po predloženem zakonskem načrtu je gospodarski svet samostojen posvetovalni organ s sedežem v Beogradu. Na poziv vlade mora dati gospodarski svet svoje mnenje o zakonskih predlogih, s katerimi se urejajo gospodarski in socialni odnošaji in o zakonskih predlogih, ki obsegajo vprašanja prometa, javnih financ, davkov, trošarine, carine in slično. Na predlog pristojnega ministra lahko ministrski svet sklene, da predloži v proučevanje gospodarskemu, svetu tudi načrte uredb in pravilnikov, ki se nanašajo na uveliavljenje in izvajanje zakonov, o katerih daje gospodarski svet svoje mnenje. Prav tako lahko ministrski svet odstopi gospodarskemu svetu v proučevanje konkretna vprašanja splošne gospodarske m socialne politiko Narodna skupščina in senat lahko dostavita gospodarskemu svetu tudi vse zakonske predloge. ki izvirajo iz njihove iniciative, in to šfc pred razoravo v Narodni skupščini aii senatu. Gospodarski svet ima tudi pravico iniciativnosti v gospodarskih in socialnih vprašanjih, ki se nanašajo lahko tudi na vprašanja prometa, javnih financ, davkov, trošarine, carine in slično. S pristankom vlade lahko gospodarski svet stavi na dnevni red in predloži . ladi primerne ukrepe iz vseh navedenih področij. Gospodarski svet daje svoje strokovno mnenje v roku mesec dni. Vlada odnosno Narodna skupščina ali senat lahko ta rok podaljšajo, lahko pa tudi zahtevajo, da poda gospodarski svet svoje mnenje v skrajšanem roku, ki pa ne more biti krajši kakor 14 dni. Gospodarski svet sestavljajo predstavniki gospodarskih krogov ter strokovnjaki v gospodarskih in socialnih vprašanjih. Za člane gospodarskega sveta se lahko postavljajo osebe, ki so državljani kraljevine Jugoslavije in so s svojim dosedanjim delom dokazali, da so poučeni o gospodarskih in socialnih vprašanih. Stari morajo biti najmanj 35 let ter morajo uživati vse častne državljanske pravice. Vsak član ima svojega namestnika. Mandat članov gospodarskega sveta traja tri leta in preneha s smrtjo, z izgubo državljanstva, z izgubo častnih državljanskih pravic, z ostavko ali z razrešenjem zaradi nezmožnosti za izvrševanje dolžnosti čl3na gospodarskega sveta. Na izpraznjeno mesto pride namestnik. Ce pa se izprazni tudi mesto namestnika, se imenuje nov član. Članstvo v gospodarskem svetu ie častna dolžnost. Člani, ki sta-nuieio izven Beograda, imajo pravico do brezplačne vožnje na državnih železnicah in parnikih ter dobivajo za dobo potovanja in za dobo trajanja sej posebno dnevnico, katere višino bo določil ministrski svet. Člani gospodarskega sveta se zaradi da-iania svojega mnenja ne morejo pozivati na odgovornost niti sodnim, niti disciplinskim potom. Dolžni so čuvati uradno tajnost glede vseh dejstev in informacij zaupnega značaja, za katere izvejo pri izvrševanju svojih dožnosti. člane gospodarskega sveta pojtavlja predsednik ministrskega sveta po predhodnem zaslišanju ministrskega sveta. Gospodarski svet šteje članov in ravno toliko namestnikov, in sicer: 24 zastopnikov kmetijstva in gozdarstva, 16 zastopnikov trgovine in industrije, obrti, pomorstva, bankarstva in rudarstva, 5 zastopnikov delavcev in zasebnih nameščencev in 15 zastopnikov javnih gospodarskih delavcev in strokovnjakov (pravnikov, inženjerjev, zdravnikov, novinarjev) Zastopniki kmetijstva, gozdarstva, trgovine, industrije. obrti, pomorstva, bankarstva, rudarstva, delavstva in nameščencev se postavljajo iz vrst njihovih strokovnih in stanovskih organizacij. Organi gospodarskega sveta so: 1. ple-num, 2. predsedstvo, 3. izvršilni odbor in 4. strokovni odbor. Predsedništvo tvorijo predsednik, dva podpredsednika in dva tajnika. Izvršni odbor tvori predsedništvo in sedem članov ki jih izvoli plenum. Razen posvetovalnega dela je gospodarski svet pristojen za izvolitev predsedništva, članov izvršnega odbora in ostalih odborov ter za določitev poslovnega reda. Gospodarski svet se bo sestajal k rednemu zasedanju vsako leto 1. oktobra. Izredne seje se lahko skličejo na zahtevo vlade ali izvršnega odbora. Plenarne šefe lahko polnoveljavno sklepajo, če je navzoča najmanj ena tretjina članov. Sklepi se sprejemajo z absolutno večino navzočih članov. Oddvojena mišljenja so zabeležijo v zapisniku in poročilu ter se skupno s sklepom večine dostavijo resornemu ministru odnosno Narodnemu predstavništvu. V nadaljnjih členih predvideva zakonski načrt organizacijo dela v gospodarskem svetu. Kadar preneha redno zasedanje, pride vsa pravica plenuma gospodarskega sveta na izvršni odbor. Izvršni odbor sklicuje predsednik gospodarskega sveta po potrebi. Za ra^ ave o nosameznih vpraša njih more gospodarski svet izvoliti tudi posebne strokovne odbore, ki pripravijo referate in gradivo za plenarne seje. Admi-nistrati.ne posle vrši predsedništvo. ki nastavi za te posle posebno uradništvo. Prvo sejo gospodarskega sveta mora sklicati ministrski predsednik najkasneje v roku treh mesecev po uveljavlienju tega zakona. Gospodarski svet ima pravico preko pristojnega ministrstva zahtevati od državnih, banovinskih in samoupravnih oblasti, kakor tudi od javnih ustanov vsa potrebna pojasnila. Proračun zagrebške občine Beograd, 5. februarja A A.. V finančnem ministrstvu je končan in odobren proračun občine mesta Zagreba za leto 1932. Izdatki znašajo 130,876.277 Din, dohodki pa so predvideni na 113.523.939 Din. Primanjkljaj v proračunu se bo pokril s 30-odstotno doklado na neposredne davke v višini 57,841.125 Din kar da 17.352.337.50 Din. Prav tako je odobren tudi proračun dohodkov in izdatkov gospodarskih podjetij občine mesta Zagreba, ki znaša 86 milijonov 382 994 Din in proračun zaklada v višini 4,026.086 Din. Alarm z Daljnega vzhoda Dokler se ie japoasko-kitajski konflikt gibal samo okrog Mandžurije in so samo tam krvaveli ljudje, se Evropa ni posebno razburjala, celo Amerika ne mnogo bolj. Toda odkar so se Japonci vrgli nad Kitajce v Šanghaju in posegajo celo v Nankmg po nekih vesteh tudi v Kanton, se je razburjenje stopnjevalo bolj kakor do sedaj in govori v Zenevj ter v Londonu so dobili končno vendarle bolj energičen ton. Toda — to je dosedaj precej vse in še vedno zelo skromno. Razplet kitajsko-japonske afere nudi najlepšo priliko onim ki se hočejo razmahniti v ironični kritiki nad sodobnimi mednarodnimi institucijami kakor je Društvo narodov. Kot nalašč je prilika za to, da se z ironi-zujočim nasmehom kaže na brezuspešnost vseh mirovnih poskusov, ki so doslej v tej zadevi izšli iz Ženeve in se končno zasmehuje ta institucija, sama. Tak posel je tudi najlažji, ali. če je najpravilnejši, je vendarle vprašanje. Gotovi krogi naglašajo. da sedanja težava v poglavitni meri izvira od tod. ker Kitajska vendar le ni popolnoma normalen član Društva narodov, to se pravi, da se ne more šteti tako kot ena od drugih držav. V ozadju vseh diskusij okrog kitajsko-japonske afere je ves čas strašil ta moment, to je naziranje, da je nastop Kitajske v mednarodnopravnih relacijah nekaj izrednega. Najlepše se da ta trditev raztolmačiti na primerih. Ni še dolgo, kar ie hotela Kitajska na mandžurski železnici kratkomalo zmanjšati pravice sovjetske Rusije, ne da bi se o njih, odnosno o svojem načrtu najprej dogovorila s sovjeti. Tudi Rusiji ni kazalo drugače kakor da je poslala naiprepriče-valnejši argument za svoje pravo, da je kratkomalo z orožjem posegla v zadevo in bombardirala ter vojaško zasedla nekatere kraje ob že'ezniškem pasu. No, in Kitajci so se dali takoj- prepričati. Se malo prej so se Kitajci z vsem ognjem vrgli na protiangleško propagando: na veliko se je pričel bojkot angleških proizvodov, zoper Angleže se je organizirala vehe-mentna akcija, v besedah in dejanju in končno tudi Veliki Britaniji ni kazalo drugega kakor da je v Šanghaju izkrcala svojo vojsko. Sedaj imamo sličen konflikt med I^itajsko in Japonsko, samo da s to važno razliko, da so Japonci mnogo nehvaležnejši nasprotnik. Japonci se ne dajo samo radi izzivati, marveč izzivanje sami sprožijo, ker ga na vso moč želijo in se jim z njim nudi težko pričakovana prilika, da postavijo svojo oboroženo silo na pozorišče. Ne moremo točno presoditi, v koliko so najnovejša poročila s kitajskih bojišč točna, vendar toliko, se zdi, jim moramo mirno zaupati, da nastopajo Japonci zares z nenavadno brutalnostjo. Ker se vrh tega ti brutalni čini vršijo v neposrednem sosedstvu evropskih interesov in se ti dobesedno že ogrožajo, ie razburjenje končno doseglo ono stopnjo, da so odločujoče vlade velesil sklenile nastopiti energično. , Imeli bomo še priliko spoznati te energične nastope. Razlikovati moramo namreč pri tem dvojno. Prvič ie gotovo, da je sedanja afera na Daljnem vzhodu prav vsem velesilam neprijetnain da jo želijo imeti čim prej likvidirano. Drugič pa je prav tako gotove, da je malo razpoloženja angažirati se močneje, ako bi Japonska tudi zanapre.i ne hotela odjenjati. Franciji že sedai očitajo, da na tihem simpatizira z Japonsko in so morali v Parizu očitke prav uradno de-mantirati. Anglija je star zaveznik Japonske in prav gotovo ne bo stremela za tem, da pride znjo v konflikt. Edina možnost za tako preorijentacijo bi se ponujala, ako bi se z ameriško Unijo pri tej aferi razmerje tako preuredilo, da bi se moglo računati s trajnim zavezništvom. Toda Unija sama se ne kaže posebno energično ter se kljub vsem notam drži dejansko precej rezervirano prav gotovo pa boli, kakor bi od nje pričakovali. Japonska se zaveda, kakšna ie situacija, zato žene zadevo na ostrino in hoče spraviti Kitajsko popolnoma na kolena. Kitajska sama pa nudi prav nerazveselji-vo sliko. V centrali vlada kaos, vlada se vrsti za vlado, pa vsaka slabša od prejšnie. Odkar so po odstopu Čangkajšeka prišli :z Kantona vodje kuomintanga, je teorija stopila namesto prakse, besede na mesto dejanj. Koumitang govori imenitne politične govore, sklepa vojno napoved zoper Japonce ter proklamira boj do zadnjega moža — ali to je hkrati vse. Odkar je odstopil Čang-kajšek, ni več vojske, ni več poveljstva in kdor pričakuje od kitajske vojske količkaj nomembe vrednih vojaških akcii. se bo temeljito zmotil. Kitajska je brez moči, pa tudi brez glave. Na to stran imajo Japonci silno lahko delo. Zato je sedai odločitev izven Kitajske, kar se tiče aktivnih vlog. Tu pa morajo prihodnji dnevi pokazati pravo sliko, pravo situacijo Drugi dan v Lake Placidu Novi uspehi Američanov Lake Placid, 5. februarja g. Danes, drugi dan olimpijskih zimskih iger. so se dopoldne vršili predteki v hitrostnem drsanju na 1500 m. V I. predteko je zmagal Američan Taylor v 2:49 3 pred Stackaom (Kanada). dočim je Evenson ostai .neplasiran. V II. predteku je zmagal Američan Shea v 2:58 pred Loganom (Kanada). BalJan-grud se ni mogel plasirati. Ul. predtek je prinesel zmago Murrayu pred Hurdom, Popoldne se je vršii odločilni tek pri katerem je zmaga! Američan Shea v 2:57.5 pred Hurdom, Loganom in Stackaom- Popoldne se je vršila tudi tekma v ho-ckeju na ledu med Zedlnjenhnl državami in Poljsko. Zedinjene države so z lahkoto zmagale s 4:1 (1:0, 2:0, 1:1). (Glej tudi športno rubriko.) Izorememba v madžarski vladi Budimpešta. 5 februarja AA. Poljedelski minister Ivady je podal ostavko Ža njegovega naslednika je bil imenovan član senata Emil Purgly. Razprave v skupščinskih odborih Pospešene razprave o predloženih zakonskih načrtih Beograd, 5. februarja, p Ker so 6eje Narodne skupščine za par dni odgodene, je vse delo osredotočeno v Skupščinskih odborih, ki intenzivno razpravljajo o poeti inih zakon.kih načrtih, kaitere je v zadnjih dneh predložila vlada Narodni skupščini. Verifikacijskj odbor je popoldne nadaljeval razpravo o tolmačenju ol. 12 zakona o poslovnem redu Narodne skupščine in sklenil, da narodni posIan.cn ne morejo biti Slani upravnega ali nadzornega sveta državne tovarne sladkorja m razredne loterije. Sledila je razprava o verifikaciji mandata Giorgja Brank oviča za <*re.z OtoČac po naknadnih volitvah v Ška-reh. Odbor se ni mogel zedmiti za enoten sklep in se bo razprava o tem vprašanju nadaljevala na prihodnji ^cji, ki bo v sredo. Imunitetni odbor je imel danes na dnevnem redu prve zahteve po izročitvi narodnih poslancev sodntšču zaravo o državnem proračunu. Danes ni bilo seje. da bi mku«oščrr:e izvoljoni odbor za razpravo o zakoncem načrt za osnovanje gospodarskega sve'a, se je že snoci konstituiral in izvolil z;t predsednika dr. Veli z ar j a Jankov-ia. Na današnii ser je takoj pričel razprav jati o zakonskem načrtu Uvodoma je podnl minister za trgovino in industrijo g doktor Kramer obširen ekspoze. v katerem je očrt al važnost te ustanov; i 10% carina za tako dolgo, dokler odredbe o teh carinah ne pote>či«o, nakar bo uvedena enaka, carina za vse to blag- >. Vlada upa, da Jx> skk*nila 7, -darskega sodelovanja. Izjavo zakladnega ministra Chamberiaina, da nov.s carine za blago iz kolonije ne bodo uvedene na nasvet posvetovalnega oltoora vsaj ne do julija, ko se sestane imperija),na konferenca v Ottavi, je zborair.i pozdravila z velikim odobravanjem. V debati je s'r Herbert Sarrmol v imen i manjšine v kanKnetu ostro kritiziral nr«v!s«vl,ni>kov notfv za vsaVf»?a kundHata posebej o tem, ali je kandidat napravil učiteljski izpit in * kak^ašm uspehom. Kandidat je fep.it naredil, čs> ie ia vsakega predmeta dobil najmanj eteno »dobrot. Vsak kandidat dobi o izvršeaiem oznitu d -plomo V istem šolskem letu sme kandidat na>j-veo dvakrat delati praktičen izpit. Kandi-, dat, k,i v tietje ne naprava praktičnega ; učiteljskega 5zpita, se odpusti iz službe. Kjer je to mogoče, delajo kandidati praktični učiteljski izpit v moških, kandidatke ; pa v ženskih učiteljiščih. Ta pravila stoni-I jo v ve t Javo. ko jih pod-niše prosvetni minister. obvozno moč pa dobe, ko se razzla-se v Službenih novinab Nemški častni konzul na Sušaku Beograd, 5. februarja AA Nemška vlada je imenovala Josipa Premrovu, trgovca na Sušaku, za svojega častnega vice-konzula na Sušaku s teritorialnim področjem srezov Kasiav, Sušak, Senj, Gospič, Crikvenica, Krk in Rab. Požari in aretacije na Vipavskem Ajdovščina, 5. febr. ž. V Vrhpofjah je nastal te dni v stanovanju rosestnika lo-r-ažiča požar, ki se je razširil na sosedno hišo. v kateri stanuje Pravlujeva družina. Požar je maline uničil obe hiši Tomažiču j" povzročil 25.000 lir škode, Pravluiu ca n a!o manj. Na Rihenbergu jc ogenj unxi! posestnikoma Vidmarju in Zerjalu njuna hleva. Žerial ie utrpel 30.000 lir škode. Vidmar pa 00.000. Aeentje finančne straže so našli pri Sv. Križu v stanovanju Frančiške Voukov« slaro avstrijsko puško. Zarad: te«a so ženo aretirali in jo izročili sodni oblasti. Vremenska na no ved Zagrebška vremenska napoved sa danes: Preroi vedro, visoka oblačnost, spremenljivo, toplo. — Situacija vferajsnjojra dne: Anticiklon prevladuje v zapadnS Svropi tn sega do Balt:ka na eni in do centralne m južne Evrope na drugi strani. Barometr«k i depresija se je umaknila na vzhod in sever. Pritisk je v splošnem nadel za 4.5 do 8.5, naiboli na vzhodu, mani na zanadu. Dnnaiska vrem«»n=k» napoved ra soboto: V '"'osnem, zlasti v južnih Alpah, večinoma jasr.o. kraji in Bjudje Smrt novinarskega staroste Beograd. 5 februarja. Včeraj popoldne je po kratki bolezni ugrabila smrt najstarejšega beograjskega novinarja Stevana čurčiča, ki ie nedavno dopolnil 81 leto. a je bil do zadnjega še izredno svež in veder. Pokoink je ni! po rodu iz Ilačke in je študiral univerzo na Dunaju. Že med študijami se je posvetil novinarstvu ter je izdajal list »Srbadija« najprej na Dunaju, pozneje pa v Beogradu Bil je tudi ustanovitelj listov »Beo-pradski Dnevnik«, »Narodni Dnevnik« in »Beogradske Novine« ter dolga leta urednik lista »Srpske Novine«. Vso svoje sile je posvetil tudi stanovskemu pokretu ter je bil eden od glavnih ustanoviteljev Srbskega novinarskega udru-ženia, kateremu je dolga leta predsedoval. Udejstvoval se je tudi politično, postal je narodni noslanec. nato načelnik v finančnem ministrstvu in upravitelj v oddelku za državne dolgove. To mesto pa je izgubil leta 1895.. ker je javno nastopal proti karlovarskemu dogovoru glede ureditve srbskih državnih dolgov. Vladar Trne gore. knez Nikita. ga jc kot odličnega pravnika povabil, naj sodeluje pri sestavi novega zakonika za Črno goro. Poleg raz-r,di zakonov ie sestavil čurčič tudi ustavo Črne gore (10051 Njegovo življenje je bilo sploh posvečeno intenzivnemu državniškemu delu. Osebno je bil dobrodušen in plemenit 7lasti nasnroti revežem Siromake je podpiral. kolikor mu je bilo mogoče in je dal svoji plemenitosti duška tudi v oporoki, io je prepovedal pogrebne svečanosti, vence in vse drugo, češ. n;ii se v njegov spomin rajši daruje po volji in možnosti kakemu dobrodelnemu društvu. Ne sarno v zgodovini jugoslovenskega novinarstva, temveč tudi v zgodovini našega naroda bo blagemu pokojniku vedno ohranjen časten spomin. Zlata poroka Danes obhajata v Mariboru zlato poroko g. Blaž Fischcr in gospa Jožefa, rojena Kroj sova. Rodila sta se oba leta 1859 v Kamilici pri Mariboru. Nad trideset let sta bivala v Kamilici in si s trdim delom služila vsakdanji kruh. V zakonu se jima je rodiio osem otrok, od katerih so štirje že umrli, ostali pa so vsi j>oročeni v Mariboru. Leta 1915. sta se preselila s svojo družino v Maribor, kjer je mož prevzel službo nočnega čuvaja pri železniški nabavi jalni zadrugi in tu službuje še sedaj kljub svojim tri in sedemdeset m letom. Jubilanta sta še oba čvrsta. Želimo jima šc dolgo vrsto zadovoljnih let! Zbor učiteljskih veteranov Ljubljana, 5. februaria V četrtek je imelo Društvo upokojenega učateljstva pri »Novem svetu« letni občn- zbor. Pravi zbor učiteljskih veteranov. ki so po večini že v visoki starosti, vendar kljub letom in križem še vedno duševno čili. To je pokazal tudi zbor sam, k- je bil prav živahen in poln zanimivih debat. Nič čudnega, saj so to učitelji in učiteljice iz bivše nevesele dobe, možje in žene vsakovrstnih izkušenj in doživetij, prijetnih, a tudi grenkih Na vsakem njihovem zboru se obud' spomin na marsikateri dogodek iz mladih let. Zato se na letnem sestanku zbere vedno prav lepo število starih stanovskih tovarišev. Tudi v četrtek je bilo tako in je vladalo najboljše razpoloženje Občni zbor je vodil predsednik društva, ki obstoji letos ravno 20 let. g. Miha Kosec, sreski nadzornik v p. V pozdravnem govoru se je spominjal v času od 15. oktobra 1930 do 31. decembra 1931 umrlih članov, katerih je bilo 28 Tedaj precejšnje število, če se pomisli, da društvo ne .šteje niti 400 članov. Dve tretjini upokojenega učite!jstvj: sta izven društva, kar je graje vredno, saj ima društvo najboljši namen, da po smrti vsakega člana izplača postavnim dedičem tolikokrat po 5 l>in, kolikor šteje društvo članov Predsednik je podal tudi blagajniško poročilo, ki je prav ugodno, saj razpolaga društvo že s prav lep:m rezervnim zakladom nad 30.000 Din. Tajniško poročilo je podal g. Lovro Per-ko. Najživahnejša debata se je razvila pn obravnavi spremembe društvenih pravil, katerih poročevalec je bil višji šolski nadzornik v p. g. Jožko Novak. Naposled je le prišlo do soglasja in so bila nova pravila soglasno sprejeta Izvoljen je bil na slednji novi odbor: predsednik višji šolski nadzornik v n. Franc Gabršek odborniki Andoljšek Bernard, Juvanec Franc. Perko Lovro. Trost Ivo, VVigele Ferdo in Vita Zupančičeva. Občni zbor je posetil tudi predsednik Društva upokojenih državnih uradnikov g. Makso Lilek. ki je podal nekaj lepih nasvetov za razširjenje društva s privze-mom upokojenega uradnštva v društvo: s tem pristopom se bo društvo le ojačilo, predvsem na posmrtnim. Poleg tega je izčrpno orisa! položaj vsega upokojenega uradništva. katerega gmotni uspeh v veliki meri zavisi od močnih stanovskih organizacij Po triurnem zborovanju je novi predsednik zakljued zborovanje, a večina zborovalcev je ostala še daljši čas v prijetnem prijateljskem razgovoru. Razbojniški strahovi Dolenjske pred sodiščem Velika razprava proti številni zločinski družbi Novo mesto, 5. februarja. V večski razp ravni dvorani novomeške, ga okrožnega sodišča se je davi ob S. pričela ra.zpr.ava proti 12-članski roparsko in požigateki topi, toi je dolgo časa strahova-la vso Dolenjsko. Na zatožnih klopeh sede pod strogim, varstvom orožnikov in paznikov 38-iotni bivši /asesbni uradnik Alojz Sotlar iz Radeč, 29-letni Franc Rozman, delavec v Gabrijelah, doma pa iz Retiia pri Trbovljah, 25Jetind mizar Franc Hočevar iz Čateža, 52-letni Franc Gregorčič, vuigo Miklavžina. posestnik v Okrogu pTi Št. Ru-pertu, 47-leitni Franc Krašovec, kolar iz Guž.ne vasi, 23-letni Ivan Mikec. delavec iz Ravnika, 35-letni zidar Ferd inand Mole iz St. Kupo.rta, 484etni Karol Kovačič, vulgo Arbidnik, posestnik v Škrljevem, 25-letna Marija Jermanova iz Okrog a 38-letma vdova Ana Trtnikova iz Čutžme vasi, 35-letna Angela Gelbfarbova iz ŠkrLjevega in 68-letna poeesfcnrica Neža Gregorčičeva irtr.nn spričevala občin o obtožencih. Po teh spričevalih ni niiti eden deležen kake dobre ocene, ka»iti vse svedoobe soglašajo v tem, da so že v9i davno pred sestankom v fod-nijkii dvorani bili mod Ljudstivam r.a najslabšem glasu. Konec slave jeruzalemskega romarja Franee Kac, ki je »čudežno izpregledal", je star slepar — Zasledujejo ga oblastva po vsej državi Ljubljana, 5. februarja Nedavno smo čitali v »Slovencu« močno ganljivo historijo o jeruzalemskem romarju, leta 1897. rojenem Francetu Kacu. pristojnem v Št. Janž na Dravskem polju. S poročilom je bila objavljena tudi mo-žakarjeva slika, na kateri se drži France Kac ves vdan v svojo usodo, asketsko pobožno. Še ganljivejša pa je njegova zgodba sama. Že v zgodnjih letih je moral s trebuhom za kruhom ter je služil za delavca, dninarja in hlapca. Bil je — vse to je seveda pripovedoval on sam — večkrat bolan. nagajala mu je zlasti škrofuloza. tako da se je dal leta 1926. operirati. Že dan po operaciji pa je opazil, da mu gre čedalje na hujše. Kmalu mu je pričel pešati vid in možak je do večera oslepel. .. Tako ie postal sredi najlepših let slepec, dobil pa je v pomoč mladega fanta, ki ga je vodil po cestah okrog, kjer je nabiral mi-lodare in se tako preživljal. Živel je siromak iz dneva v dan, ko je lanskega leta izvedel, da imajo usmiljeni bratje v Gradcu bolnišnico. Poskusil je priti tja in je res dospel v Gradec, kier se je takrat mud i v bolnišnici jeruzalemski romar frančiškanski pater Benno Russ-Miiller iz Tieschena pri Halbenreinu na Štajerskem. Nu, naključje je naneslo, da sta se sešla in je pater vprašal Kača, zakaj je tako žalosten. France Kac mu je potožil svojo bol, usnrliem pater pa ga je tolažil, kakor je le vedel in znal. »Vse bi storil, kar bi mogel.« je odgovoril slepec, »tudi v Jeruzalem bi šel peš. če bi spet spregledal!« Pater ga je baje poslu- šal in mu dejal, naj le premisli, kaj go-gori. Pa si je France dobro premislil in naslednji dan patru isto zatrdil. Šla sta v cerkev, kjer se je slepec spovedal, nakar ga je pater zaobljubil. Ostal pa je v bolnišnici še par dni, a tretja dan dopoldne ie prihitel k patru in mu zatrdil da spet — vidi... Peš jo ie nato ozdravljeni slenec mahnil proti jugu, svest si zaobljube. Pri Gornii Radgoni je prestopil mejo, nakar je na-dahcval pot proti Jeruzalemu, brez brise za to, da ie treba za vstop v tuie države potnega lista Prešel je preko Slovenije na Hrvatsko, nadaljeval pot do Sremske Mitrovice in prišel celo od Novega Sada v Niš. Tu se je javil, kakor že prej povsod, pri pristojnih oblastvih. Ban morav- Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje -dravni-ške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčiea sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo tako da jo priporočajo tudi pri kilah trebušnih, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogenjah in špecerijskih trgovinah. ske banov;ne ga je opozoril, da z nepopolnimi listinami ne bo mogel nadaljevati poti po tujih državah in mu je celo poklonil 300 Din za povratek v domači kraj. svetujoč mu, naj si pri domačih oblastvih izposiuje vsa potna dovoljenja. Povsod na poti so Franceta Kača, ki je pripovedoval svojo ganljivo zgodbo podpirali m gledali v njem čudežno ozdravljenega romarla. Tu pa je približno konec ganljive zgodbe, ki jo je prinesel ljubljanski list, ki ni pozabil apelirati na usmiljena srca, nai darujejo jeruzalemskemu romarju in mu pošljejo darila na rimsko-katoliški župni urad v Nišu, kamor bo romar pr:šel na svoji poti proti Jeruzalemu. Ali vsaka medalja ima dve plati! Čudovito zgodbo o še bolj čudovito ozdravlie-nem slepcu Francetu Kacu so brali povsod v Sloveniji. Polastili so se je tudi tuji listi. Nu, in čitali so jo tudi v mariborski kaznilnici. »Kaj!« so si dejali. »France Kac, naS France, ki je bil že šestkrat pri nas v gostih in je presedel najrazličnejše kazni od šestih do 14 mesecev in to samo zaradi tatvin in raznih sleparij?« Nič kaj dolgo niso premišljevati, saj so ga imeli naslikanega tudi v listu in so dejali: »/. seveda je to naš Kac!« Navihanega sleparja iščejo sedaj oblastva po vsej državi. Poročilo mariborske kaznilnice pravi namreč še posebej, da France Kac ni bil še nikoli slep. pač pa močno škili. Naročeno je varnostnim obla-stvom. da sleparskega romarja čimprej izsledijo in ga spravijo na varno. Izredno obiskan zbor ljutomerskih vinogradnikov Ljutomer, 5. februarja. Ljutomerska podružnica Vinarskega društva je imela na svečnico redni občni zbor. L>deležba je bila zelo lepa. Nad 100 vinogradnikov se je zbralo v meščanski šoli, kar je znak, da pritiska kriza vse nuje in da vinogradniki spoznavajo velik pomen močne organizacije. Zboru so prisostvovali tudi trije člani viničarske organizacije. Iz poročil firnkcijonarjev je razvidno, da je odbor imel devet sej, sestavil in razposlal na odločilna mesta razne resolucije v prid vinarstva in oskrbel za strokovna predavanja. Blagajniško poročilo je na zadnjem občnem zboru izkazalo primanjkljaj. Letos je drugače: podružnica je dobila podporo banovine, pa tudi razni denarni zavodi so podprli podružnico, tako da je obračun za 1. 1031. aktiven. Podružnica pripravlja za 9. marec vinsko razstavo in sejem. Po dolgotrajni debati je bil izvolien stari odbor: predsednik g. Fric Žemljic, namestnik g. Jakob Rajh, tajnik g. Fistrovič, Samo Se danes ln jutri mogočna epopeja prekrasnega zimskega rajanja v velefilmu • - ; & M ii liu .a*. a:;£-4CLD rAMCK.. B€LA £ blagajnik g. Škof, odborniki: gg. Mursa, Verbančič. Štampar, Pušnik in B-rumen. Pri slučajnostih se je prerešetavalo vi-ničarsko vprašanje, ki ga bo treba na novo u red ti. Poleg vinarske krize obstaja namreč še viničarska. Jedro te krize je v tem, da je malo strokovno vzposobljenih viničarjev, mnogo pa drugih, ki zahtevajo za svoje nestrokovno deio prav tako plačo kakor strokovno izvežbani. Sreski kmetijski referent g. Žnidarič je poročal o raznih akcijah v prid vinogradništva, nakar se je razvila debata o raznih pritožbah, kakor o pobijanju trošarine na vinski mošt pri prevozu iz goric na dom lastnika pred 20. novembrom, o omejevanju vinotočev po določbi, da sme vinogradnik o tvori ti vinotoč le na kraju produkcije in ne bivališča, o točenju samo rodniških vin po gostilnah in o drugem. Na koncu so vinogradniki z zadoščenjem pozdravili prihod kletarskega nadzornika v naše kraje z željo, naj bi za početo delo krepko nadaljeval. Rop na Gradu pred velikim senatom Ostra obsodba zaradi dogodka na Silvestrovo Ljubljana, 5. februarja. Razpravna dvorana št. 79 je bila danes nabito polna poslušalcev. Med njimi so biLi v večjem številu stanovalci Ljubljanskega gradu, Vičani in Rožnodolčani. Zanimali so se za proces proti 3 mladeničem, obtoženim zločina razbojništva, ker so na Silvestrovo okoli 20. napadli med potjo domov na Grad trafikantinjo Franjo Mcr-varjevo in njeno hčerko, trgovsko sotrud-nico, ki je nosila po poledeneli poti aktovko z znamkami in kolki v vrednosti okoli 80;X) Din in ročno torbico s 5500 Din. N č hudega sluteči sta takrat na tretjem ovinku, podaljšku Študentovskc ulice, napadla dva elegantno opravljena mladeniča. Vrgla sta ju v sneg. Manjši jc strgal hčerki aktovko in nato pobegnil. Za njiim je stekel tudi večji, vitek mladenič, ki sta ga pozneje dva civilsta prijela. Tretji mladenič pa je prej zasnoval celotni načrt napada in oba nagovoril, da ga izvršita. Pred veliki senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Anton Mladič, je prvi stopil 221etni Stanko Senger, livarski pomočnik, ki se je takrat nahajal na vojaškem dopustu. Priznal je, da je sodeloval pri napadu. Precej cinično je povedal: »V gostilni Ameriki na Viču smo se sestali. Malo smo piili, kartali in »afne« igrali. Zvečer smo šli jaz, Babnik in Drapek iz gostilne. Tožil sem, da nimam denarja. Drapek je dejal: Fanta! Denarja nimata? Vem. kako ga lahko dobita... Opozoril je na Mervarjevo. ki ima trafiko na Rimski cesti. Šli smo v bližnjo gostilno in od tam gledali, kdaj je zaprla. Sledili smo ji. Drapek je na Gradu dajal znamenja in žvižgal. Med potjo sem se začel kesati. Rekel sem Babniku: »Beživa! Boljše bo za naju!« Nato pa sta obe prišli in vrgla sva ju v sneg. Predsednik: Ali ste ji skušali kaj vzeti? Obtoženec: Nisem hotel. Zasmilila se mi je in sem zbežal. Bil sem nekoliko pijan. Predsednik: O pijanosti niste prav nič povedali ne v preiskavi, ne na policiji. Obtoženec: Tu je glavna razprava in se sedaj pove!... V dveh sekundah je bilo vse fertik! Senger je bil oni, ki sta ga pozneje na begu prijela magistratni uradnik Ahčan in akademik Bogdan Dominko. Drugi obtoženec Vlad-mir Babnik js 221ctni zidarski pomočnik. Napadel jc hčerka Mervarjeve in ji iztrgal aktovko. Pravi, da se je že pred dejanjem začel kesati. Sam sc jc močno prestrašil, ker je napadena začela kiicati na pomoč. Zasmilila se mu je in jo jc hotel prositi odpuščanja. Aktovko pa jc zavrgel, da je lažje bežal. Tretji obtoženec 21 letni ključavničarski pomočnik Vinko Drapek je priznal, da je oba tovariša nagovoril k roparskemu napadu: »En teden prej sem šel za njo in gledal, kje stanuje. Videti jc bila fest ženska.r Zaslišani sta bili nato obe napadenki in. natanko opisali napad. Predsednik je prečkal, kako je bil Senger na Gradu vpričo Mervarjeve konfrontiran. Sodni oficijaT Rudolf Jerše je omenil, da mu je Senger grozil, da bo že ž nji.n obračunal. Senger ogorčeno: »Saj ni res! Lahko reče, da sem Grad podrl!« Predsednik: »Ne potrebujemo tak:h dovtipov, se vam prav nič ne prilegajo:«: In bili so po končanih govorih državnega tožilca dr. Lučovnika in treh bran;-teljcv (ex-offo) obsojeni: Stanko Senger na 2 leti robije in v izgubo častnih držav-lanskih pravic za 3 leta. Vladimir Babnik na poldrugo leto robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti ter Vinko Drapek na 20 mesecev robije. Obsojenci so kazen sprejeli. Okrog Rimskega vrelca V Rimskem vrelcu, na Blaževo 1932 Zadnji dnevi v januarju, začetkom februarja pa Svečnica so privabili k rajsko lepemu Rimskemu vrelcu v Kotliah pri Guštanju izredno veliko, za tekočo sezono naravnost rekordno število neumornih smučarjev in navdušenih planincev, ki so prin teli od vseh strani naše širne domovine. da prosti vsakdanjih skrbi pozabijo na črne nehvaležnosti tega sveta in v znamenju idealnega smučanja in vzvišenega planinstva preživijo nekaj dni v naši alpski, svežega zraka in preljubega zdravja polni zimsk: naravi. Že v soboto zvečer je nastalo v »Rimskem vrelcu« pravcato smučarsko in planinsko vrven ie. Pestra slika vrlih mari-borčanov, vedno veselih Zagrebčanov, živahnih Varaždincev in odličnih gostov iz Celja in Šoštanja med katerimi smo imeli posebno čast opaziti tudi vrlo. po vsej n^ši državi dobro zmno športašico gdčno Mijko Maverjevo Mnogi ugledni sosedje iz bližnjega Guštanja in oddaljenejših Prevalj, ki že danes z gospodarskih vidikov visok cenijo razvoj in napredek tujskega prometa v tej kotlini, pa so oritis-n Ii nadvse prijaznemu obeležju cele večerne zabave na čelo pečat pravega doj mačega praznika. Š m.3čeg3 praznika S paznim očesom motrijo lastnica »Rimskega vrelca«, njene sestre in bratje to živo sliko veselo razpoloženega smučarskega direndaja; kajiti razen dobre postrežbe in prehrane je treba najti za vsakega gosta tudi primeren kotiček za potrebni odpočitek. Toda na mah so vsi prav z vsem preskrbljeni v ob lni meri in sedaj je šele pravi začetek neskaljenega veselja in neprisiljene zabave. Naenkrat je staro in mlado zazibano v novodobni ples. ki pa ne traja prepozno v noč, ker so že prve, zlnte rane ure namenjene smučanju. Ti skromni smučarji in veseli, poskočni planinci, vedno vedrega čela, pa imajo v izvrševanju svojega športa mnogo sreče in uživajo naklonjenost usode v polni tneri. Po sladkem počitku je napočila zadnia januarska nedelja, o kateri nikdo ni sanjal. da bo tako lepa in krsna, kakor smo takih še nrav malo doživeli mi navadni zemljani. čudovito lepe naravne prikazni, zlasti v bližnjem gozdičku, ob vedno živahno žuborečem potočku, divotno pri-rodne slike na mogočni, v vsem zimskem sijaju pred nami stoieči Urški gori. v zla-t-h solnčn.ih žarkih blesteči Urškini sose-dje-orjaki so nas vse brez izjeme naravnost očarali. Gledali smo. občudovali te-poto naše narave in strmeli, a kmalu nismo verjeli lastnim očem. Toplo sonce je razlivalo svoje blagodejne žarke na vso zimsko pokrajino Zvedavo je pokukalo tudi v sobico vsa kega v Rimskem vrelcu utaborjenega smučarja in planinca in kakor b: trend so bili vsi od novega do zadnjega pred hotelom v pripravljenosti. Z drčami oboroženi so v razposajeno vriskajočcm in prepevajočem razpoloženju krenili na obsežno, med Breziami in »Rimskim vrel-ccm« v obl ki četverokota ustvarjeno planjavo, pokrito s 25 cm debelim srenom, na katerem leži najmanje ravno tako debela plast najdrobnejšega pršiča. Kakor z milijoni in milijoni najdragocenejših dijamantov in biserov v najraz-novrstnejših bojah posuta bela preproga leži ta čudovita nlaniava pred nami Na niej pa kar mrgoli naše telesno razkošne, zorol čne mladine, med katero pač najmlajši vzbujajo največjo pozornost Med smučarji so skromni začetniki, a tudi naravnost mojstrsko izvežbani virtuoz.i, ki igraje skačejo in krož:io na levo in desno brez vsake pike. Začetniki delajo seveda pike kar po vrsti. Ako nared š piko s piko, je dobro, gorje pa. če nanese tako, da moraš poljubit? belo snežno odeio. ki je namreč zaradi srena še vedno tako ostra, da vsak snozna te vrste pike na obrazu kot opraskarine. Da bi sc hudomušne smučarke ne posmehovale smučarjem zaradi pik. se je potek smučanja t.i ko končal, da sta snežno odejo poljubila smučarka in smučar in odnesla vidne znake na nežnih obrazih in zaradi te nravc-ne razdelitve pik je bilo polno zadovoljstvo v kraljestvu smučark in smučariev. Pravijo, da v Rimskem vrelcu nikdo ni še krivice trpel, ker tako hočeta njegova večna varuha Aestculap in Hvgiea. Tudi v ponedeliek na Svečnico in na Blaževo. le b'Io vreme dokaj ugodno in so prišli smučarji pOpolnoma na svoj račun. Na Svečnico je bila tekma smučar- skega kluba Guštanj—Rimski vrelec, ki je potekla v polnem redu. Start je bil vrh Urške, cilj pa v Kotljah pri gostilni in trgovini g. Antona Petriča. Proga je tekla pod godcem na Lubenčevo bajto, odtod na Pokrova. Trobeja pod Janetom in na Šrotnekarja v Kotlie (cilj 15 km). Po tekm; je koteliska godba spremljala smučarke, smučar'« in njihove prijatelje v dolgi povorki k »Rimskemu vrelcu«, kjer je bila razdeltiev daril. G. Jelenko Miloš je s primernim nagovorom pozdravil navzoče smučarje in goste in izrazil želio. da naj bi postal »Rimski vrelec« za Ju-goslovene isto, kar je St Moritz za Švicarje. kar je vzela zbrana množica z viharnim pritrjevanjem na znanje. Tako torej vre zimsko življenje v historično znamenitem Rimskem vrelcu. Zgodovina nas namreč uči. da so imeli Rimljani v Kotljah svoj »castellum Ro-iranum« in da ie peljala tn stara rimlian-ska cesta od Celeje po Podjunski dolini v Virunum in Aquileo Da je temu res tako. dokazuje zlasti tudi dejstvo, da so na PrevaMah našli r?ne rimske spomenike. na Brezjah pri »Rimskem vrelcu« pa leta 188? cele zaklad? rimskih novcev Di bo pa mogel »Rimski vrelec« postati res St Moritz za nas Jugoslovane, je nujno notrebno. da ustvarimo č:m!>rete vse nrednogoje. ki so temelina osnova za na-daljni razvoj in učinkovit razmah tujskega prometa v tem uorskem biseru. V prvi vrsti ?e 4!4 km dolga občinska cesta iz trga Guštanja do vznož;a Urške mimo letovišča in zdravilišča »Rimski vrelec«, ki je danes v tako obupnem stanju, da je vožnja z vprežno živino po tej cesti prava muka, vožnja z lahkim vozilom ali avtomobilom pa naravnost opasna za življenje. Kakor sem izvedel iz verodostojnega vira, je krajevni odbor Rdečega križa v Guštanju meseca marca 1930 poslal na sresko načelstvo v Prevaljah primerno utemeljeno vlogo, v kateri je zlasti opozarjal na nevarnost? pri prevažanju bolnikov vsled temeljitega pretresa, ter na to. da v primeru požara v Kotljah gasilci iz sosednih občin ne morejo prispeti z gasilnim orodjem po tej cesti na mesto nesreče. Baš sedaj bo tudi lastnica Rimskega vrelca vložila pri banski upravi v Ljubljani tozadevno enako prošnjo. Kot koroški rojak smatram za svojo dolžnost, da že na tem mestu v interesu uspešnega razvoja tujskega prometa v teh krajih, kakor tudi v gosnodarskem in socijalnem interesu domačega prebivalstva prosim g. bana d«-. Marušiča kot širokogrudnega in uvidevnega moža. da se osebno prepriča o tem. Uverjen sem, da bo tudi on nrišel do edino mogočega pravilnega zaključka, da ie občinska cesta Guštanj-Kotlie-R-mski vrelec res temeljite poprave in preureditve nujno potrebna in da ii more biti tudi v bodoče zasigurano redno vporabno stanje za vsakovrstna vozila Č:m bo ustvarjena ugodna prometna zveza med Guštanjem in Rimskim vrelcem, bodo vsi zvesti sinovi naše prelepe Jugoslavije radostnim in ponosnim srcem vzkliknili: Fons Romanus vi vat, crescat, floreat! Dr. Rudolf Ravnik, Maribor. Domače vesli ♦ Susak v spomin kralju Petru. Na So- §aku se je pričela akcija, da se blagopokod-numu kralju Petru postavi spomenik Ak c. jo "odi krajevni od bor U druženja rezerv nib oficirjev m bojevnikov, ki že zbira prispevke med me6čanstvom. Mestno načel stvo pa je sklenilo, naj se kralju Petru postav* dostojen spomenik s tem. da se na Sufeaku agradl mestna ubožnica, ter Je v to svrho občina votrala znesek 150.000 dinarjev V dobi krize je zbiranje prispev kov znatno zastalo, vendar bo udrnženje nadaljevalo akcijo ter upa, da se bo spomenik lahko postavil in odkril ob deseti«* nicl osvobojenja. oalroma evakuacije Suša ka to je 3 marca 1933 ♦ Natečaj za univerzitetne profesorje. Kektorat univerze v Beogradu Je razpisal natečaj za štiri izredne profesorje. In sicer za stolice soc.ologlje ln statistike, narodne ekonomije, nauka o financah lo civilnega prava z mednarodnim privatnim pravom ♦ Upokojitve v državni službi. Nadzornika finančne kontrole Fran Dobaj v Pod gorici in Ivan Papež v Nišu sta tralno upokojena. ♦ Polovična vožnja za posetnlke mednarodnih amuških tekem 6. In 7. t m. » Kranjski gori velja za vse vlake. Pri odhodu se kupi ",e! vozni listek, ki velja tudi za povratek. To pa samo s potrdilom 8a-veza. ki se bo dobilo v soboto in nedeljo v Kranjski gori. Za Izletniški vlak, ki odpelje v nedeljo zjutraj ob 5.25 iz Ljubljane, potrdila ni treba. Povratek iz Kranjske gore bo ob 18.15 Pri nerednem iztrebljanja telesa vzemite edino neškodljivo naravno sredstvo Neda - sadne kocke Dobijo se v vseh lekarnah in drogerijah. ♦ Praktični učiteljski izpit. Minister prosvete je predpisal p razvila o opravljanjn praktičnega učiteljskega izpita ♦ D-žavnim upokojencem. Društvo državnih upokojencev ta upokojenk v Ljubljani nam je poslalo: Kakor je ze finančna direkcija v Časopisih uradno objavila morajo vsi državni upokojenci predložita pred,pisane nove prijave za prejemanje dravinjskih doklad finančni direkcij.! do t. marca letos Te prijave se dobe pr? podeželskih (glavnih) tobačn.h zalogaji, v Mu bi jami, Mariboru .ta Oeljn pa v trafikah, in sicer: v Ljubljani v Pozačnikovi trafik Dunajska cesta 14; v Mariboru pri g. Pavli Svetkovi. Gosposka ulica, in v Celju pri A-lmi Perovškovl na Kralja Petra cesti. Cena v kritje nabavnih izdatkov 1 Din Ka komad Dokler ne predloži državni upokojene« te prijave, se mu draginjska do-klada ne izplača.. Upokojencem, ki so že v minul, jesena predložili s prejšnjo prijavo dokazi ne listine, teh listin ni treba vnovič predlagati. Brezpogojno pa mora vsak državni ur i ;ojenec s prijavo vred predložiti potrdilo pristojne davčne uprave, da nima premoženja ali dohodkov.! ♦ Šesttedenski kmetijski tečaj na Trati v Poljanski dolini je bil slovesno otvorjesn 3. t. m K otvoritvi se je zforalo nad 300 fantov in mož Vrli župan g. Franc Jetov-ča-n je pozdravil vse prisotne, posebno sreskega načelnika S. dr. Ognna, sreskega kmetiiskesa referenta g. Suštiča, duhov- I Zvočni kino ■ Danes na pustno sc boto. Zabava In smet Izvrstna šaloigra NAPREJ NOGE Ob 4., pol 6., pol 8, in 9. zvečer Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenfjo: 1 Cas opazovanja, 2 stanje barometra. 3 temperatura 4 relativna vtaga v %, 5 smer tn brzina vetra 6 oblačnost t—10 7 vrsta padavin. 8 padavine t mm — Temperatura- prve Številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo temneraturo. 5. februarja LJubljana 7, 765.4, —1.0. 90. NB2. 0, —, —; Maribor 7. 769 8. _1.0. 90. W4. 10, —, — Zagreb 7, 764.9, 4.0. 70, tiho, 2. — Beograd 7, 761.9, 4.0, 80, WNW4. 9, —, — Sarajevo 7 767.2. —4.0, 90. tiho. 10. —, — Skoplje 7, 761.2, 6.0, 70, N10. 8, —, — Knmbor 7, 762.5, 6.0. 70. E2. 0. —, Spi* 7, 763 0. 7 0, 70. NW6. 0, —, — Temperatura: Ljubljana 9.0, —1.4: Ma-Hbor 8.8. —1.2: Zagreb 10.0. 2.0: Beograd 7 0 3 0. Sarajevo 5.0. -4 4: Skonlje 7.0. —2.0: Kumbor _. 5 0: Split 17.0. 5.8 Solnce vzhaja ob 7.16. zahaja ob 17.13. Luna vzhaja ob 7.16, zahaja ob 15.33. Brata Nagli« EKSPORT ČEVLJEV ščino, učiteljetro, zdravnika g. dr. Gregorčiča i šteje sedaš 128 članov in iona svoj dramski in kulturni oddelek ta svoj pevski zbor. Društvo si je stavilo nalogo, da med člani Siri Mejo ju-sosiovenstva ♦ Hrvatski turisti na Kumu. Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu priredi jutri skuoen izlet svojih članov na Kum. Zjutraj se pripeljejo z vlakom do Trbovelj ter *e zvečer vrnejo v Zagreto. ♦ Maškarada »Ob obali Bohinjskega jezera« se bo vršila jutri zvečer v hotelu Sv Janez ob Boh. jezeru. Program je zelo pester: županova stavba, godba ples itd. Za dobro pijačo ta kuhinjo je tudi preskrb ljen<». ♦ Gospodarsko poslopje in hiša žrtev plamenov. Iz Guštaoja nam pijejo: Pred «9 vi je nastal ogenj v Ojstrici na tkanačji nekdanjega posestnika L., fci je sedaj najemnik lastnika posestva gostilničarja C. s K osjega vrha pri Ostrici. Požar je up«-pelil gospodarsko poslopje z vsem aro ljera L« krmo ta hišo z opravo. Rešili so komaj Sivino, škoda se ceni 70 do 80.000 Dta Kako je ogenj nas* u»o »u boto lo 'lOdeljo je postavila ZKD sa spoteo Mbavai film s Patom io Patacbonom v glavn h vlogah Oba priljubljena domika sta dala novo filmu ta te redkokdaj bomr imeli priliko viti<*.i njune filme Kakor nam poročajo filmski producenti. se je odloči; Patachon povrn.ti ae k cirkusn tz katere ga Je zšel. dolg! Pat pa se Je • »vojo rod fttao naselil na krasnem svojem posestvu na Danskem. Oba Junr.ua, ki sta tmela med t Umsko publiko neštevilno navdušenih prijateljev. igrata tedaj danes ta Jutri zadnji krat v Ljubljani ta priporočamo častilcem obeh komikov, da s' vsi ogledalo današnjo matinejo v Matici. Predstavi danes ob 14.30 •n hitri ob 11. dopoldne Cene »o najnteJe' u_ Posebnost letošnje koncertne sezone t>o komorni koncert pihal, k! bo v ponede I5ek 8. L m v veliki dvorani kina Ljub lianskeea dvora Spored večera: Mozartov kvintet za flavto, klarinet, fagot, rog in klav.tr; Ror.chov trio za flavto, ki ar met ia fagot, Rimski-Korsakovega kvintet z« flavto, klarinet, fagot, rog in klavir Spo red bodo izjavah član! opernega orkestra Pr» klavirju bo sodeloval g. Her! Svetel Vstopnina: parter 6, 4 ta 2 Din. balkon 8 ta 6 Din. galerija 2 Dta VELIKI PREDPUSTNI PLES Sokola L na Tabora Pustna sobota 2039 6. februarja 1932 Ako želite, da bo vaše dete močno, morate odpornost svojega organizma povečati s krepko hrano. Ako hočete Jemati Ovomaltine za zajtrk ali za južino, boste lahko sami dojili, in vaše dete se bo razvijalo sdravo in močno. Ovomaltine, zdrava krepilna hrana vsebuje v svojih topljivih zrncih samo najbolj žlahtne hranilne snovi, ki se jih pridobiva z znanstvenim po* stopanjem iz slada, svežega mleka in svežih jajc, katerim je radi boljega okusa pride jan kakao. Na zahtevo pošljemo vzorec zastonj. Ona male škatlice 16.— Dta. Dobiva se povsod. Dr. A. Wander d. d., Zagreb OV091ALTIIE1 krepi materin organizem. u_ Jadranašem. Odbor JNAD «Jadrana> je sklen-H, da razdeli znaten znesek iz rednih dohodkov 12. slovanskega večera med podpore potrebne tovariše. Tozadevne prošnje sprejema tadnik tov. Hrovatin do vštetega ponedeljka 8. t m. v posvetovalnici. _ Kulturno-znanstvena sekcija »Jadrana«. V ponedeljek 8 t. m. ob 20. bo redni članski sestanek s predavanjem g. •nž. Bevca. Snov: Spomenik kralja Petra izraz narodne volje, že sedaj opozarjamo članstvo, naj !ma to predavanje v evidenoi, ker bo imelo redko priliko, da ae seznani % zanimivimi ugotovitvami .ki se baš v nabirata'! akciji za ta spomaaik najjasneje zrcalijo, želimo, da bi poset temeljil na zanimanju članstva ta ne na neka nepradetni dolžnosti Opozarjamo tovariše na simul-tanko, k; jo bo igral tovariš Gaforovšek Ludovik danes ob 14. T »Jadranu«. Na pustni torek 9. februaria t. t v vseh prostorih SOKOLSKEGA DOMA NA »TABORU« PUSTNI KORZO Kino Ljubljanski dvor ieieron 1730 Svetislav Petrovič v prekrasni filmski drami Konigsmark Predstave ob 4., pol. 8. in 9. zvečer. Cene 4 in 6 Din. posiovaj v garderob; za odrom Vsem c. gostom zlasti maskam bo s tem na licu mesta omogočeno slikanje Gg akademik! imajo na prireditev dostop le z aka.fi leg,-timacijo Reklamac.je io rezerviranje balkonskih sedežev danes ves dan v unionsKi dvorani u— Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola Do !a;raj v nedeljo 7 t m v Karodnem lomu ("hod z Bleiweisove ceste) pravljično i2ro v štirih dejanjih vMarbuel« »M i.Kako je Gašperček ukrotil satana^ Vabimo orijatelje lutkovne umetnosti, da ai ogledajo to z?mm.vo ta poučno igro, posebno miaJtaa Začetek točno ob 16 u— Odpravljena baraka. V Zvezd; so te dol podrli barako v kateri le dolga lota orodajala stara žemica A M zelenjavo, sadje, ,n sladkarije Baraka je precej kvarila ves park Take stojnic«, ki jih le • LJu njani še vedno dosti na vseh vogalih, g.^tov ne spadajo v areJišfe m.s.j ;» se j- m&g.strat odločil, da tih on^.vvi v pr -hodnjih mesecih še več. u— Dva poškodovanca. V bolnico so včeraj pripeljali 23 letno ženo posestnika Albino Gorjnpovo iz Bemlce pr! Dolu V četrtek je pokladala živini in hotela premešati klajo z vrelo vodo Pri tem pa Ji 1e spodrsnilo ter jo je vrela voda hudo popa<-rlla po životu. Z Rečice pri Bledu pa so spravil! v bolnico 62 letnega delavca Janeza černeta, ki je padel na pomrzli poti in si zlomil disno nogo. u— Invalida sta pretepla. Na OpeV^r eki cesti tik novega mostu sta netav.Ha zakonca Viljem in Marija P. invalida Franceta Kolarja, ki stanuje kakor onadva v no-vi koloniji ob Cesti dveh cesarjev. Pričela sta ga obkladati 7. vsemi mogočim? pTito-ki Zakonca sta bila močno vinjena in sta Se naposled lotila Invalida tudi dejansko. Na mestu, kjer Je nastal krav«,! in pretep se je zbrala cela množica ljudL k", so zgražali nad postopa/njem nerodneva zakonskega para in Je situacijo rešil Šele prlklican! stražnik, ki Je moža ra ženo odstranil ter ju zapisal. Zagovarjati se bosta morala na prist 'in« m mestu u_ Klub koroških Slovencev v Ljubljani vab! člane koroške Slovence in njihov« prijatelje na koroški družabni večer drevi db 20. v (Korani gostilne »pri Nacetu« n* šmarbtaeki cesti. Pridite, ne bo *-am tel t u_ Okrep&ilnl zajtrk pri »Slonu« <* »godno ih jutranjih urah v nedeljo. u_ TSK Slovan. Dreva ob 20. odborw» seda v lovski sotx! gostilne »Sokole. u— Pevsko društvo »Sava« priredi tri v Sokolski dvorani v štepanji *ami svojo običajno predpuetno veselico % brr&attn: sporedom. Začetek db 17. u— Oa ne pozab i mo na prepustno ha* bavo .pevskega društva »Cankar«, ki bo da ne« v Delavski zbornici. Dobra po»tredR>%. Jod! ta pijača po nadnižji eeoi to nam Je reklama. Igra jazz »Zarja«. Vstorurtea 16 Din. Začetek eto 20. u_ Pustno veselico s pestrim šalj:vnsa programom in plesom priredita v torek 3 L m v hotela »Tivoli« prodi levijo z naslednjim sporedom: pevske tooke trije dek'amacijski nastopi naposled Nušičeva otroška burka »Naša a«. PriČetek prochkcije bo ob 15. — Celjsko učiteljsko društvo bo zhovo-v-. danes doipoldne v mestni narodni šo-pričetikom "ob 9 Polc-a običajnega dnev :a reda bo dvoje predavan',, in sicer Do-•ievo o poiakusnib razredih in Vrečar-o izletu na koiontjailno razstavo v P ____ Jutri vsi v Narodni dom! VELIK PREDPUSTNI PLES Maske dobrodošle! 2241 e— Šport % Celju. Jutri popoldne se bo-srfa vršili v Celju na igrišču pri »Sk<> i kleti« dve prijateljski nogometni tekmi. Natopila bosta SK Olimp iz Gal>erja n celjski Atletiki. Ob pol 14. bo predtekma rezerv obeh klubov, ob 15. pa glavna tekma prvih moštev. e— Celjska podružnica SLD bo imela v nedeljo 14. t. m. ob 16. v hotelu »Hubt-r-tus« letošnji občni zbor z važnim dnevnim redotn. Zbora naj se udeleže tudi izrven-ce^jski lovci. e_ Tudi drugo dr. Kugyjevo predavanje prelsnočnjim se je vršilo v nabito polni dvoran- tuka^šnioara mestnega kina. e— Drevi bo svetosavska zabava s pričetkom točno ob 20.30 v gornjih prostorih Narodnega doma. Zabavo priredi tuka'*-j>,ia srbska pravoslavna cerkvena občima ^ v korst dovršenja cerkve sv Save v Celju. Celjske dr.me se naprošaro da orideio na zabavo po možnosti v kakršnikoli slovanski noši. e— Nesreča pri delu. Med delom je zgrabil stroo 24 letnega delavca Jožeta Bučka bz Loke pri Zidanem mostu in mu zmečkal desni kazalec. Buček se zdravi v celjski bolnic. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. zvočno filmsko opereto »Moja žena — pustolovka«. Iz Kranja r— Pustni ples. Pričetek ob 20. v Narodnem domu. Vhod z leve strani. Z* maske posebna garde-oba. Zbirališče za sprevod mask bo opolnoči v baru. Lvri-jazz in ciganska kapela Bakanva bosta igrala uvodoma kratek koncert. Postrežba bo dob-a. zaiba^a prijetna, domača. Vnaniji gostje imajo najugodnejše zveze. Torej prosimo, da ne pozabite: ob osmih v Narodnem do mu. t— Gledališki oder Narodni dom, Kranj. Jutri popoldne ob 4. repriza: Triie vaški srvetnSki. Iz Litije 8— Na pustno Soboto _ Drevi. drevi, to bo dir! Di-r, dir, dir, dir direndaj; eo zna,ne naše maškaTade ej Litija ima svoje »gade«. Kdor k nam bo prišel na kvartiir, težko, da hotel bo nazaj... 17 rrhovelj t— Občni zbor gasi'skega društva Trbovlje trg. 31. p. m. je imelo gasilsko društvo Trbovlje - trg prav dobro obiskan redni občni zibor. Občni zbor ie vodil ča«t-ni načelnik g župan Vodušcf< ki -e pozdravil gasilce ter pohvalil njih vzorno delo v pomoč bližnjem j pa tudi njih ljubezen do države. Društvo ima svoi odsek pri Sv. Katarini, ki ga je n.° zboru vstopa' učitelj g Jurčec z 9 člani Društvo šteje 1 častnega načelnika 5 častnih, 117 podpornih in 55 rednih članov Imelo je 21 vaj 5 krat ie bilo alarm-rano Dosedanji nPČfilnik g Pum gor car je po 27-letnem dftlu od'ož i funkcijo in ga je zbor izvolil za častnega -veliuv pa g H'astan Slavko Za 25-Ietnico delovan-ia v društvu &r> bili od1;ko'van* •/. diplomami gig Murn Franc in Lisac Ivo Drušrvo bo slavilo letos 4^-letmfio obsio-ja k čemer "skrene čestitamo t- De«etle*n'Va obstoia PokodeIske«?a po^n^^ijog društva Pred dsln/ja v Turčiji Iz Carigrada poročajo, da je Kemal paša čez noč reformira, turško bogoslužje. Potem ko je nedavno izšel koran v turškem prevodu (doslej je bil Turkom dostopen večinoma samo v arabskem originalu), je Kemal odločil, da se sme v cerkvi moliti samo v turškem jeziku. S tem je zadal arabščini hud udarec, ki se da primerjati s svoječasno uvedbo latinice namestu arabske pisave. Radio pravda Nemške radio postaje so zašle v velike težave. Na temelju vladnega odloka ne smejo več predvajati gramofonskih plošč ker so to smatrali založniki za. kraišanie avtorskih pravic Tud ^Linguafon« družba za gramofonski pouk tuiih Vzikov je 'zVoristila priliko in nemfiV Rad'o avezi nrepovedala predvaianie učnih plošč Postaje rablio zda' za iezikovne tetaie knjige iz založbe Berlitza, ki jim ne dela nobenih težav. Gibanje trgovstva In obrtništva Trgovina. Po najnovejSi statistiki Zbornice za TOI v Liubljani 'e bilo v zadnjem četrtletju pre teklesa leta prijavljenih 251 trgovskih in oomožnih obratov, odjavljenih oa ie bPo 211 obratov, tako da '> bilo za 40 prijav več ne eo odjav. Ker na le v preišniih četrtletjih število odjav pre^esralo število priiav, se w vse preteklo leto število odjav n prijav skoro izravna. V zadniih letih so se prijave it. odjave trgovskih obratov gibale takole: priiave odi? ve 1928 1528 1552 — 24 1929 1477 1609 —132 1930 1287 1162 4- 125 1931 1030 1078 4- 12 Kakor je iz zeorni h številk razvidno, število Driiav novih trgovskih obratov vsako leto nazaduje. Nazadujejo pa tudi odiave obratov. V splošnem se število trgovskih obratov bistveno ne pomnožuie več. kakor nrva leta pr> vo;ni. ko je našlo naraščalo. V primeru z 'etom 1928. je danaSnie skup no število tr?ovsk'h obratov na področju Zbornice za TOI v Liubliani še vedno za 19 maniše neso ob koncu leta 19^7 To pa oredvsem zaradi teea. ker s prirastkom zadnjih dveh let 1930 in 1931 še ni nadom..-š^en izpadpk ki smo sa zabeležili v let h 19°8 in 19°9 Ob koncu nret. lpta ie bilo na rvodročiu Zbornice za TOI 12 935 trgovskih ohratov na^nroti maksimalnemu stanju 12.954 ob konen 1. '«27. Obrt. Enak pojav opažamo tudi pri pri javah in odjavah obrtnih obratov, samo s to razliki«, da tu še vedno opažamo naraščanje, čeprav vedno počasne i še. V zadnjem četrtletju preteklega leta smo zabeležiM 491 novih obrtnih obratov. doč;m iih >e odpadlo 383. Prirastek obrtnih obratov znaša za preteklo leto samo 5e 5*1. doc m ie bil vsa prejšnja leta prirastek znatno večii. kakor ie razvidno iz naslednje primerjalne tabele: prifave odjave 1928 2802 1588 + 1314 1929 2778 1705 -i- 1073 19^0 2721 1725 + 926 1931 2276 1775 + 501 V preteklem letu smo torei zabeležili najvišje število odiav. dočim <=o se prijave nasproti zadnjim letom precei skrč le. Skupno število ohrtnib obratov na področju Zbornice ra TOI ie la«' ob konrn lota znašalo nasprot* 32 412. 31.416 30 343 29.129 in 27.C9? v rad n iih šestih letih (1930 do 1925). Od leta 1925. se je Število obrtnih o»*r«tov na področja zbornice povečalo ta 5021. Uvoz čevlfev se je v 2 letih povečal za 54% Najnovejša statistika nase zunanie trgovine za 1. 1931. nam potriuie pritožbe, ki se vedno čuieio iz obrtn'šk i h krosov, da uvoz čevliev navzlic nazaduiočemu konsumu daPe narašča, čeprav nam ni<®0 še na razno-lafo podrobni podatki, vendar nam položaj v dovolini meri poiasninje dP»etvo. da snv> '3ni uvozili v našo državo 2396 stotov cev liev iz usnia. V tej Številki ni upoštevan uvoz čevliev iz platna in drugih tvarin. C° r-rimeriamo lan«ki uvoz čevliev h ;isnja z uvorom v preišniih letih, tedaj dobimo na-slednio slko uvoza' Uvoz v met. Motih vnvni. Din 1928 1"5"i 50.5 1552 45.1 1930 1873 51.8 1931 2396 41.2 Od leta 1929. se je naš ovoz usnjenih čevliev povečal 7« 844 stotov al' za 54 "/•. Ua se ie pri tem vrednost nekoliko zmanjšala, ne spremeni nič na stvar', katti za naš domači tre. ki ie itak vedno šibkeiši. prihaia v pr\i vrsti v ooštev kol čina uvoza. Pri tem r>a ne smemo prezreti, da ipraio v našem uvozu čevliev vedno večio uloeo čevl?i_ iz tkanin s podnlati iz drue^a materiala fusn'a). Ta uvoz v sorni' kol^-ini ni joošte-van in tudi niso še na ra-zr>olaeo statistični nodatk? o tem uvozu v nret letu Toda ze leta 1930 ie bil uvoz takih čevliev iz tkami s podplati iz drugega ma»»"i«la večii nvor usnienih čevliev ZnaSfll ie namreč ">0°0 metrskih stotov ITvoz takib čevliev. k! oribaia v oo^tev v poletni sezoni, ie za našo čevljarsko stroko menda še boli nevaren. kf>kor uvoz čevliev iz usnia Gre tn predvsem za Vihke čevlie. ki '"i* zaradi ni^kr twe car'na ne obremenili ie oreob^dno. Oori navfMleni nodatVi nam ^no ka5eu». da pri torbe naše čevljarske stroke ^ randt narašča'o^esa uvoza niso neupravičene in da ie treba v interesu tf»5ko prizadete čevljarske stroke nait; sredstva za od pomoč. _ Hranilne vloge pri regulati enih hranilnicah. Zveza reeulativnih hranilnic v Slove-niii ie sestavila statistiko o 6taniu hraniln"h vlog ob koncu pret leta. Pri 29 hranilnicah v naši banovini so znašale ob koncu pret leta hran^ne vloee 1205.6 miiiiona Din. Ce upoštevamo še kapitalizirane obresti. lahko računamo s skupno vsoto v višini 1260 miliionov Din. Hranilne vloere pri re-i,» v an'»» mH vla«fat<»lii — ZaHolriiev kmetskeea prebivalstva v dravski hanovini Denarni zavodi v dravski banovini so nedavno oreie'1 od kr banske uprave poriv da nofilieio oodntkp n stan 111 posoiil :n vlog vobčp. in s -^osebnim ozirom na kmeteko prebiva1«tvo Bonski upravi po ti podatki nuino notrebni. da mora ugot-v tfiti zadolžitev kmetskeea nrab'valstva Od zbranega statistTčnesa gradiva bodo note m odvisni ukrooi banfke »mrave in vlade za najučinkovitejšo nomof Ranck« unrava ie V •ini znova po7val.a vse bančip r.avndp brd nilnicp in kr«»ditnp da { »ahtpvanp oodalkp nai1"»ST«p?p in 1? t TI ^ v ipterpsu kmetoVpga nraHJvaMtr«. da dobi b«n«ka nnrava v »Pm no^lAdu t«čn>» nodatVp to n«» dftnarnl ravodi pravočasno sestaviin zahtevane podatke ln jih oo-stavijo banski upravi. = Izplačevanje bnpona T*/» mednarodnega stabilizacijskega posojila Državna hipotekama banka opozarja v beograjskih listin imetnike 7°'c mednarodnega stabilizac jske-ga posojila I 1931 v zlatu, ia je edino ona pooblaščena, da v naši državi vrši sluz-bo za to posojilo za ves čas traianja poso-iila in po poeoi h. ki so bili objavljeni v emisijskem prospektu Državna hipotekar na banka vrši v centrali in v podružmea* izplačevanje kunona od 1 decembra 1931 ki je že zaoadel v plačilo Vsi kupon: se imaic od dneva zapadlosti predlagati za izplačilo edino Državni hipotekami banki in njenim podružnicam v državi. = Dobave Gradbeni oddelek direkcije državnih zelem p v Liub!;ani spreiema do 1. t. m. ponudbe glede dobave črnega f'bra (Posoii so na vpogled ori istem oddelku.1 Direkciia državnega mdnika Senjski Rui nik spreiema do 22 t m. t>onudbe ^lede do bave 5°0 m nlatnenih cevi. gunrievih cevi. 4000 m ieklenih viri in ^00 m železnih vrvi (prometni oglasi 60 na vpogled v Zbornn za TOI.) Borze 5. febrnaria. Na ljubljanski borzi so danes tečaii deviz ostali v glavnem ne«nremenieni. Deviza London se ie za malenkost okreoila, New-vork pa ie nekoliko popuščal. Deviza Trst se je ponovno okrepča, od poče»ka tedna ie dvi; že od 281.59 na 292.30. tako da se je dosedanja dispariteta že rvrecei zmanjšala (zlata pariteta znaša 298K3). Na zagrebškem efektnem tržišču so se tečaji državnih oaoiriev nri višiem stanju, k" je bilo doseženo zadnie dni. več ali mani ustalili Vo'na SVoda se ie danes trgovala za kaso 00 262 in 264. za febmar po 259 V 7n'n Hlairovom po=r>'ilii ie nr'šlo do prometa no SO in 49. v 8Vo Blai^vem n^«oiilu P<» 54 50 in v 7°'o «f»1ifrmarovem posojilu po 50. ZaHmček ie b'"l rabe'eže" =amo še v 6°'o begluškib obveznicah po 43.25. Ofdie Ljubljana. Amsterdam 2263.54 _ 2274.90, Beruin 1330.31—1341.11. Bruselj 783.74 do 7S7 68 Cur'b 109R1S—110165. London 19398 _ 195 58. Newvork kabel 561910 do 5647.36, Newyork ček 5597.10 — 5625.36. Pariz 221 19-222.31. Praga 166.38-167.24 Trst 291 10—293.50 Zagreb. Amsterdam 2263.54 - 2274.90. Bruse'i 783.74 _ 787.68. London 19398 do 19^ '^8 Milan 291 10 - 293.50. Newy0rk kabel 5^10 10 — 5647 36. Newvork ček 5o97.10 do 56"5.^. °ariz 221.19 - 222.31 I^aea 106 3« - 167.24. Curih 1096.15 - HOI.60. Curih. Beograd 9 05. Pariz 20.18. London 17 74. NewV»rk 512.50. Bruselj 71.o0. ¥i1an 2655. MadrM 4.010. Amsterdam 906 525. Beriin 121.575. Stnckholm 99.25, Oslo 96 25. Kobenhavn 97.50. Sofiia 3.J. Praga 15.18. Varšava 57.45. Bukarešta 3.0o. Efekti Zagreb Državne vrednote- Vojna ?ko»la kasa 260 _ 262. za februar 254 — 257, za marc 259 bi.. 4«/. agrarne 28 - f.!0'" J«-vesfciisko ^8.50 - 61. 7»/. Blair 48.75 - SO, 8°/o Blair 54.50 — 55, 7«/o Drz. hipotek, ba^-ka 49 25 — 50. 6°'n begluške 42 — 43. Beograd. Vojna škoda 265. 260. 258, 257, 256 zakli.. 6°/« begluške 44.50, 44 Tendenca nespremenjena Promet: 29 vago nov Rž baška 160 - 165 - (Kes: bašk sremski bannšk- 12.S - 130 Ječmen: bašk n sremski S3'64 kg 192 50 _ 127 »I: ba5k 7« 190 - 200 »8« 122 50 - 127.50 — Otrobi: baški in sremski 85 — 90. banatski SO — 85 + Somborska blagovna borra (5. t. m.) lendenca nespremenjena. Promet: 49 vas-nov. Rž: baška 160 - 105. Oves: baški, sremski. slavonski 125 — 150 Ječmen: baški in sremski. epomladn', 67/68 kg 150 do 160 Koruza: baška 67 — 69 za marc - maj 77 — 79- baška sušena 76 — 78. Moka: baška 5>0s^ in »Oss« 360 - 380: -»21 340 lo 160: »5« 305 - 315. »6* 255 - 265: »7« 190 do 200; »8« 122.50 - 127.50. Fižol: baški (uzančn;l 187 50 - 192 50. 4- Bndimpeštanska term in ska borza (5 t. m.) Tendenca slaba: promet gruden. Pšenica: za marc 12.06 _ 12 07. za maj 12.86 do 12.88; rž. za marc 13.06 - 13.08. za mai 13.65 — 13.68; koruza: za maj 14.30—14.35. Važen posvet naredno-obrambnega odseka SKJ Preteklo nedeljo dopoldne so se zbrali v dvorani mestnega magistrata v Lubljani sckolski pijonirji iz vse dravske banovine, posebno pa od naših obmejnih sokolskih edinic z namenom, da se narodno-obramb-n-mu odseku SKJ začrtajo točne smernice dela in da se prisotni pogovore o tem, kaj je treba ukreniti da bo prizadevanje odseka rodilo uspehe. Predsednik narodno-ebrambnega odseka SKJ dr. Riko Fux je v uvodu navajal, da je odsek mlad in da je njegovo delo razpredeno zaenkrat le v mejah dravske banovine. Po pojasnilu, da v političnih zadevah odsek ne bo sodeloval, je prešel govornik na daljše poročilo o položaju slovanskih narodnih manjšin v raznih državah Evrope. Br. predavatelj se je posebej pečal z razmerami na Koroškem in je naposled podrobno očital manjšinsko vprašanje v naši kraljevini. Njegova izvajanja, podprta s točnimi številkami in imeni, so dovoli jasno razkrila, da smo Jugo-sloveni napram našim nurodn m manjšinam silno širokogrudni. cesto tako zelo, da je lastnemu nacionalnemu življu r škodo. Po tehtno stvarnem in zanimivem govoru br. Fuxa se je razvila živahna debata. Posebno so se oglašali k besedi delegati z naših severnih meja, ki so navajali reci, o katerih si je nelahko misliti, da se v resnici gode. Uveljavimo državni jezik na vsej črti, naše mejne naselbine naj bodo jeklen zid. Vse lavno in zasebno življenje se mora podrediti tej zahtevi, ki je povsem upravičena in razumljiva. Nas človek mora občutiti da živi na svoji lastm zemlji brez spon, ki so ga oklepale cela stoletja. Nov, živ duh ljubezni do Jugoslavije naj zaveje tudi tam. kjer se moraio narodnjaki umikati splošnemu razpoloženju kot drugorazredni element. Dolžnost narodno-obrambnega odseka je. da zanese čut narodne nezavisnosti in državne samostojnosti v sleherno naselje naše zemlje. Sokoiske edinice naj boda zar sca brezkompromisnega jugoslovenstva ki naj s tujo, iz tujine nanešeno navlako pome-tejo do korenin. Tako zelo smo pozabnt na svoj narodni ponos, da se nam na vsak korak vrivajo tuja beseda, film in Knjiga, da ne govorimo posebej o gospodarski škodi, ki tako nastaja. Iz tega neopravičljivega mrtvila naj dvio-ne naso javnost, ki ima še smisl* za na-odne ideale. nar>d-no-obrambni odsek SKJ. S sopomocio ca-sooHa, s nodrobno organizac.no dela. t. železno nepopustljivostjo in doslednostjo se morajo Dokazati usoehi. Sokol nrozi bralko roko vsem in vsakomur za skuo-no de'o v tem velevažnem vprašan 'u. Naloge odseka so hude. toda s oomočio vseh pristojnih č:ni+eliev mora rec usneti. Posvet je zbral ogromno gradiva, ki bo odseku izvrstno služil. Z ugotovitvijo, da so bratje govorniki pravilno doumel- globoke smotre odseka, in z zahvalo delegatom za skoro štiriurno nepretrgano pozornost in sodelovanje je br. Fux tako pomembni orvi posve* narodno-obrambnega odseka SK.T zaključil. A.: »Moja žena je vedno tako ljubezniva z menoj. Zvečer mi dostikrat sezuje celo škornje.« — B.: »Takrat, ko prideš iz kluba?« — A.: »Ne. temveč če hočem tja.« trebanje drž. razr. loterije Pri žrebanju državne razredne loterije 4. februarja so bili izžrebani naslednji dobitki: 80.000 Din srečka: štev. 95.127, 50.000 Din srečka: štev. 94.708, 40000 Din srečka- štev. 45.584, 30 000 Din srečka 10 000 Din srečka 8 000 r»in »rečke 5 nnn srečke 77.59« 2AOO n?« srečke: štev. 5.730, 67.331 67342. štev. 27.142, štev 44 3?8. stev. 16 663 33 757, 42.057, 52.042, štev. 15.884, 16.599, 24.847, 28.326, 12.354, 37.564, 45.370, 57.456, 75.942, 54.024, 67.154, Zadružna hranilnica r.z.zo.z», Ljubljana, Sv. Petra c. 19 r r KULTU RIM I IPR Hlapec Jernej — nemška opera Nekoliko podatkov o libretu Mahov skega Med tem, ko sodobna slovenska kritika še vedno ne mata izreči povsem jasne in odkrite besede o Cankarjevem >H!apcu Jerneju«., roma »Jernej« v številnih prevo dih po vsem svetu Duma se skoraj prepiramo zanj Vsak ga hoče po svoje razlagati. po svoje prikrojiti, samo da bi ostalo nekaj Cankarja tudi za njegovo misije nje. Prt vsem tem pa je še vedno edina :u pravilna oznaka tista, ki jo je v nekaj stavkih u j. Hlapcu Jerneju s pogumno napisal dr. Prijatelj v >Cankarjevem zborniku. na str. 24. Cankarjeva povest je idejna povest v obliki rprilike«. kakor je v sv. pismu govoril Kristus iz Nazareta o prilikah, da tako simbolično upodobi misel, ki jo ;e hotcJ izraziti. Vsakdo, ki se hoče delu približati, se mu mora približati idejno Cankar je obdela.! snov povsem novelistično. in to se je najbolj pokazalo pri uprizoritvi Skrbiu-škove odrske predelave. Prenesti novelo na oder — še ni drama. Ista snov ima v noveli svojo, v drami pa svojo obliko. V drami m mogoče ves večer govoriti na dolgo in široko o eni misli in ponavljati prispodobe kakor v noveli ali povesti. še bolj je to važno za dober operni libreto Mahovsky ni samo prenesel Cankarjevega dialoga v svoj libreto, ampak ga je kombin .ral i,n včasih celo sredi stavka črtal. Na pr. na str.: ->Vor 40 Jah- ren___glaub ich... ja genau vor 40. jah- ret trat ich iiber diese Scwelle. Damals stand hier eine Hutte, armselig, eine Schande tiir Herrn und Knecht! Doch der ' Schvveiss fioss in Stromen und wier bau-ten ein Haus auf, den Fran en z;ir Freude, den Miiniiern zur Elir! . .. und wer hat's gebaut? De audern wurden iniide und starber., ieli allein blieb iibrig, der letzte Gospodar. Auf weite gesegnete Felder biickt unser Haus, wer hat diese Felder urbar gemacht? .. Die andern wurden miide umi starben; ich allein blieb iibrig, der letzte Schnitter. Und jetzt, da die Ar-beit getan. VV.esen und Felder reiche Frucht tragen. kommt ein Menst h daher und sagt: »Nimm dein Biindel auf die al-ten Schultern und seh zum Haus hinaus!« \Vie ist in di-esem Worten Gottes Vernunft und Gerech tiigk e it ? Christilcher war es ge\vesen, nach dem Ge.bet fiir d™ Toten a-or mir aieder zu knien, vor dem letzten Gospodar di-e.ses Hauses... und ich hat.te gesagt, du solist der Herr sein. nimm al les! Der alte miide Gosnodar wird sich die Pfeife anziinden und auf dem Ofen sitzen. So liatt* ich gesprochen und Gott und die Menschon waren zu.frieden gewe-sen«. Ta govor je sestavljen iz Jernejevega premišljevanja na str. 184 (nova Izdaja 11. zvezek C zbr. sp.) in iz govora, ki ga govori Sitarju na str. 189. Toda. tudi samo deloma. V prvem delu je izpustil stavek: > Glejte čudo prečudno: štirideset let je rodila jablan, vrtu čast in gospodarju. Pa pride tujec, pa bo Izkopal jablan ter jo presadil ra kamen!... Glejte, čudo prečudno: štirideset let je robotal, da bi postava dom. s svojim potom je pognojil polje in senožet... Takih mest je veliko. Izpuščanje teksta je bilo nujno za koncentracijo dejanja. Opera ima tri dejanja v sedmih slikah. Prva siika je doma pri Sitarju po pogrebu Sitar odpove Jerneju. Drnsra slika je pred županovo hišo. Sitarjeva žena je pravkar razložila kmetom (zbor), kako oblasten je bil Jernej in kaj je zahteval. Uvoden dialog v to sliko je napisal libretist sam. Pri Cankarju izvedo kmetje za njegovo pravdo od Jerneja samega. Tudi pogovor kmetov s študentom je napisa! libretist. pri Cankarju ga ni. V tej sliki so prizor; s kmeti, s študentom i.n otroci. Prva slika -II. dejanja je na livadi Betajno-ve. V njej nastopata samo Jernej in študent. Naslednja slika je v Ljubljani na sodni ji. Zanimiv je popis scene, kje.r skoraj fotografsko t.oeno označi hodnik ljubljanske sodnije. Pogovor s sodnikom se ne vrši v sobi. ampak na hodniku, v pričo ljudi, ki čakajo na zaslišanje. Ta slika je po mojem mnenju dramsko najboljše sestavljena. Vpliva .povsem realistično in ži- Ivan Cankar med Poljaki V začetku oktobra so se po varšavskih izložbah pojavili prvi izvodi »Novel;; dote-daj Poljakom neznanega pisateja 1. Cankarja. Dolgo je moral čakati Ln si utreti mesto skoro v vsej kulturni Evropi, dokler je končno našel pot tudi med slovanski narod Poljakov. Pojavil pa se je zgolj Ipo prizadevanju naših ljudi: ga. Eva Mo-letova je preskrbela prevod, kateremu je prof. V. Mole dodal literarno-historični uvod, a prof. J. Benešič je oskrbel izdajo. Led je srečno prebit in danes utegneš srečati Cankarja pri marsikaterem ljubitelju knjig. Na podlagi dosedaj izišlih in meni znanih poročil in ocen v časnikih in iz oseb-n'h razgovorov z ljudmi, ki so ^Novele« č tali. morem povedati, da so sNovele« vzbudile veliko in nepričakovano močno zanimanje za Cankarja, za njegovo delo ;in posredno za našo literaturo sploh O Cankarjevem delu so razna mišljenja; vsak ga po svoje sprejema in sodi. a vsem je skupno mnenje, da je — lepo, vredno, da se vsakdo ž njim spozna. Mnenja posamezu'h ocenjevalcev skušam skupno podati v sledečem: Cankar kot umetnik se ponaša z izredno samoniklostjo. Je naravnost brez vplivov Ln popolnoma slovenska individualnost. V tem tiči njegov pomen za slovensko kulturo iu v tem ima Cankar svojo -posebno cono v obči literaturi začetkov 20 stoletja V zapovrst.nih delih moremo opazovati raizvoj njegovih umetniških pojmovanj in metod, kajti redko se dobi pisatelj. ki bi v svojih delih v tako visoki meri dal vse>?a sebe kot vprav Cankar. Zato ga je bolje imenovati subjektlvista in ne naturabsta ali simbolista. Nikjer ni Cankar egoist ali pa odločen in ognjevit borec pa etiko. Ker vedno bojuje za prava zaipostavljenih, zato je umljivo, da ne daje jasnih barv na psieto Novele, njemu priljubljena m mojstrska forma ustvarjanja, so prepotene s pesimizmom. Značilni gibalni motiv njegovih vstvaritev je v raznih varijacijah predstavljajoča se smrt. , | vo. Na koncu Jerneja raii motenja miru in reda aretirajo. Tretja slika je v ječi z vagabundom Jernej spozna, da ui pravice pri sodniji. Odpeljejo ga v rojstno vas. Va-gabuud mu zakriči v slovo: > Udari, apostol, udari! ^ Prva slika lil. dejanja je pred cerkvijo na Betajnovi. Na nebu se zbirajo temni ol>-laki in ko se zastor odpre, se sliši poslednje zvonenje, ki kliče k večernicam. Ob poti pred cerkvijo čepi beračica s slepim otročičkom in obupno kliče za ljudmi, ki izginjajo v cerkev: pojdite in častite Boga, oU navzgor stari Jernej. Beračica se vzpne do njega, viprašajoč: »Povej, mož ali je to pravica?« In mu pokaže sie-pega otroka. >čuj, mož, tudi pri Bogu u pravice, tudi v nebesih je ni. Kaj je storilo moje dete materi božji in svetnikom da aiikoli ne bo videlo ne očeta ne matere Povej, človek, ali je pravica na zemlji in v nebesih?!? Med tem se večer-nice končajo .n Jernej se sreča z župnikom. Tu se povrne libretist spet k Cankarjevemu dialogu. Ko ga župnik zapusti, ostane Jernej sam prod križem, ki stoji ob cerkvi in se obrne k Bogu z besedami, ki jih misli pri Cankarju (str. 250. XVII. poglavje), ko leži v županovem hlevu svoje rojstne vasi Resje. Vendar so njegove misli v libretu postale drama tik pred zaključkom »Zdaj iztegni svojo roko, vsemogočni Bog. pravični sodnik!« Toda Jernej ne dob odgovora. V svetlob: bliska zagleda Sitarjev dom in odločitev pade. Zadnja slika: požar in smrt Jernejeva kakor pri Cankarju. četudi nisem radi pomanjkanja prosto ra podrobno analiziral libreta, je vendar že po navedenem vidno, da ne gre zgolj za odrsko priredbo, a.mnak za dramatizacijo. Libretist je razvlečeno dejanje povesti osredotočil ne samo v prizorišču, temveč tudi v dialogu Z beračico je posvetno in božjo pravico še podčrtal. Prehod iz predzadnje slike v zadnjo je sicer nekoliko nejasen. ker je samo pantomimičen. Spoznanje. da ni pravice ne pri Bogu in ne ipri ljudeh in odločitev, da si jo vza.me sam, bo za gledalca, ki Cankarja ne pozna, mogoče slabo razumljiva. Odvisna je od režije in igralca. Libretist je u.norabljal nemški prevod ge. Jlrku. Jernejeva vloara je komo on i rana za bariton. Po pripisani opombi, ko pravi, da je opera visoka pesem dela, skupnosti zemlje in človeka, sod.i.m, da Cankarja ni prav razumel. Kakor sem že v uvodu povedal, je Cankar napisa.! priliko in zato ne gre doslovno za hlapca Jerneja — temveč za. socijalno brezpravnega človeka sploh. Inscenaeijo zahteva stilizirano, spremembe hitre. Oznaka za inscenacijo požara. ki pravi, da se morajo zanjo uporabiti vsa razpoložljiva tehnična sredstva, in da delo ni >kmečka. ža!o-gra«, da je treba paziti predvsem na notranjo dramatiko, pa spet nasprotuje zgoraj navedeni »visoki pesmi« skupnosti zemlje in človeka«, ker se idejno kr.ije s Cankarjevim revolucionarnim. kancem. O Jerneju pravi nadalje, da je edina naturalistična figura. Vse, kar se godi krog njega, je ^ebensjahrmarkit«, ki se prikazuje tembolj »spačen«. čim bolj se Jerneju godi krivica. Kostumi, četudi stiliizirani. naj s Učijo slovenski kmečki noši. Nap.sati kančno sodbo o Mahovskega j-muzikalnera igroka.zu« bi bilo preuramje-no. Najboljši preiskovalec iin srninik je vedno uprizoritev. Vendar moram reči, da slika, ki se godi na sodniji v Ljubljani, in ki je najbolj liibretistova, priča za n.jo^ov dramatski talent. Pri nresoji se moramo otresti literarnih predsodkov — češ da ni se držal originala in je še sam pripisoval. To je bilo nujno potrebno, če je našel ne samo s svojim libretom, temveč še prav posebno s svojo kompozicijo odrsko pravo obliko za Camkarjevo povest — vse to je treba preizkusiti z uprizoritvijo. B. K. Prevajalka in uredništvo, držeč se kronološke razporeditve, sta hotela v tej za-povrstnosti podčrtati razvoj Cankarjevih pogledov ua svet. Zato bralec znajde v j Novelah« spise od a.ntireligijnega tona pa do taikih, ki so prepojeni z vero v lepše življenje, skratka vse: močni realizem, impres jo, lirizem, idealizem, domotožje :n poleg vsega sinovsko ljubezen do matere, ki odseva skoro iz sleherne vrstice in priča o neizrečno dobrem in občutljivem srcu. To srce je busola Cankarjevega ustvarjanja in ima zanj globljo simpatijo kakor pa boj za pravičnost v življenju. Cankar ume preprosto, s pristnim doživetjem iin z veliko sugestijo risati deli-katne odtenke čuvstev bednega Marka, objokane Mine in ljubeče matere. V teh kratkoročnih obrazih, rlivnih sugestivnih pripovedovanjih je odkrita resnična vsebina ljudskega srca, prepojenega z ogromno tajno ljubezni in smrti, trpečega v nemoči in nesreči, a nemirno hlepečega za pravico in ljubeznijo. Splošno hvalijo skrbno izdelavo prevoda, krasen jezik, iz brušen stil iin smatrajo delo za enega najboljših povojnih poljskih prevodov. Dodam naj, da se v njem zrcali pristni Cankar in da se celo leno te njegovega jezika dajo slutiti v prevodu. O »Novelah« so pisali: Suzana Rabska v Kurjeru varšavskim 10. okt., neki T. M. v Gaze-ti varšavski 17. okt., Pravo Zycia in Kurjer knjigarski v oktobrski številki, Dzien dobry 15. dec. Za Polonio pripravlja oceno znana pisateljica Z. N31kowska, a za Gazeto polsko je obljubil obširno poro čilo J K Randrowski. V varšavskem radiu je igralec Tadeuš Frenkel podal 19. nov. krasen recitat novele Pavliokova krona. Obenem se je izrazila želja, da se kmalu pojavi že skoro na vsp evropske jezike prevedeni Hlapec Jernej končno tudi v poljskem jeziku. S. B. (Krakow). Brezbožno gledališče so ustanovili v Moskvi. Igralo bo same tendc-nčne komade, ki se norčujejo iz verstva. Vstop k igram bo prost. To je menda prvo gledališče te vrste v človeški zgodovini. EC.LIEO Slovenski umetniki in razstava v Los Angeles Obveščam vse slovenske umetnike, dn sem prejel od Mednarodnega udruženja za knjižno opremo in grafiko v Los Angelesu vabilo in prospekt za mednarodno unietnostuu razstavo. Razstavi lahko vsak živeči umetnik svoja dela iz let 1931 _ 1932., a skupno največ 25 del. tako: načrte za platnice, ilustraeile, ekslibnise in slično v različnih graf enih tehnikah: rad:ranke. bakroreze, lesoreze, perorisbe itd. — vse pa v belem in črnem. Na vsakem delu ie treba na zadnji strani označiti umetnikovo ime in naslov, teh uko in datum izvršenega dela. Za najboljša de*a so razpisane naslednje nagrade: I. nagrada 25 dolarjev za radiranko, II. nagrada 25 dolarjev za lesorez. III. naarada 15 dolarjev za perorisbo. IV nagrada 15 dolarjev za načrt platnic spominske knjige za olimpijado. 1'oleg tega se bodo razdelile častne diplome za najboljša dela. a diplomo bo dobil le jk> en uinetn k iz države, ki bo po njem zastopana na tej razstavi. Po zaključku razstave bo dobil vsak udeležnik razstavni ka-talo2 z imeni nagrajencev in razstavijalcev. Za našo državo je izvoljen za častnesia predsednika onte"lenega udruženja gosp. prof. Milenko Gjurič. Kdor izmed tovarišev umetnikov se želi udeležiti te razstave, naj pošlje svoja dela (io l. marca 1932 :ia naslov: Prof. Milenko Gjurič, Maruličev trg 8, Zagreb. E. Justin, slikar - grafik. Nova slovenska socijo*opija. Profesor bogoslovja v Mar boru dr. J. Jcraj, ki je spisal že več knjig in večjih razprav iz filozofije, etike in družboslovja, je pravkar izdal v samozaložbi 1% strani obsegajočo knjigo »Soc:ologija«. Po Kreku in Ušenič-niku je to že tretja socijologija, ki se tesno. naslanja na katoliško svetovnonazorsko podlago. Za razliko od Ušeničnikove je Jerajeva »Sociologija« znatno krajša in zato manj opisna. Piscc se zadovoljuje s tem. da iz dosedanjih, že dokaj obsežnih družboslovnih raziskovanj vzame one izsledke. ki se mu vidijo najprimernejši, a vedno le z vidika katoliškega svetovnega nazora. Tako je Jerajeva »Sociologija« mnogo bolj izraz želje, kakšna naj bi bila družba, kakor pa opis tega, kar sta družba in država dejansko. Med sociiološkimi knjigami, n. pr. Gumplowicza in Jeraia obstoji nolama razdalja. Vzl:c temu je treba priznati, da je pisec v tej neobsežni, zelo zgoščeni knjigi kntično-bistro osvetlil obstoječe družabne sisteme in s tehtnimi dokazi podprl svoj deal korporacijske družbe. »Sociologija« dr. Jeraia ie zaradi pišeeve metode in stališča bolj knjiga o krščanski socijalni etiki kak^r socijologija v znanstvene.m pomenu besede. Zakaj znanosti gre za dejstva, ne pa za želje. Vzlic tej enostranosti pa je treba »Sociologijo« dria Jeraia v suši naše družboslovne književnosti pozdravit-' kot knjigo, ki lahko vzpodbuja k razmišljanju. f—o.) Ivan Cankar v češčini. Glasilo Zveze delavskih telovadnih enot v Češkoslovaški republiki, polmesečnik »T61ocvičny Ruch« (Telovadno gibanje) prinaša v 2. številki XXVI. letnika z dne 20. januarja 1932 črtico Ivana Cankarja »Skodelica kave« iz zbirke »Moje življenje« pod napisom »šš,-leček kavy« v prevodu M. šmitranove. (-n). >život i rad«. Milan L. Rajič izdaja in ureja že več let kulturni m književni mesečnik »Život i rad«, ki izhaja v cirilici in delno v latinici v Beogradu. L:st je dobro urejevan in ž'vahen, čeprav se okrog njega ne zbirajo samii najbolj zna.nl in priznani pisci, »ž.vot i rad« izhaja dvakrat na mesec v dokaij obsežnih zvezkih in stane samo 160 Di.n na leto. Iz dosedaj izišPn treh zvezkov posnemamo naslove samo najvažnejših člankov: Skica Hegolova živeta, fi.iozofije i vrednosti (Dr. Ksenija Atamasijevič), Arhitektura kao socijalni problem (P Triokovič), Engleski roman (A. Braun), polemika o »Salomi« z odgovorom episkopa Ir.ne.ia, članek o pesniku Gumilevu (P. As-kočenski), odlomek iz nedavno nagrajenega romana Miros'ava Goluboviča »Fragmenta tragediae belil«, Jedna istorija evropske književnosti na srp.skom (Sima Pa.ndurovič) itd. Tudi leposlovni prispevki so zanimivi. Pregled v petitu je vodno obsežen in aktualen, tako da lahko -*život i rad« te priporočamo pozornosti slovenskega Izobraženca. (—o). Reymondovi »Kmetje« v hrvaščini. >Ma-tiea Slovenska« in >Matiea Hrvatska« sta nedavmo ob istem času izdali prvi zvezek ene največjih mojstrovin v vseh slovanskih slovstvih. V'adi:slawa St. Revmonda >K metov« Med tem ko je slovenski prevod te kmečke epopeje že več kot leto dni celoten v rokah slovenskega čitatelia. je ■»Matica Hrvatska« še le med letošnjimi knjigami izdala drugi del. >Zimo«. Pota kem bo treba še dveh let. da bo delo kompletno. Za slovanske književne stike ni baš razveseljivo, da je ta reprezentativni poljski roman prišel tako pozno k nam. ko je vendar že dolgo -preveden v jezike za-padnih narodov in je pokojni pisec dobil zanj že Nobelovo nagrado. V hrvaščino prevaja »Kmete«- (>Seljaci«) eden najbolj poklicanih: kulturni ataše juigoslov. poslaništva v Varšavi, prof. Julije Benešič. Prevod je sočen in polnodoneč. Njegova značilnost je. da prevajalec rabi posebna, in krajevna imena v poljski transkripciji, kar pri č'tanju nekoliko moti. Oprema knjige je prav spodobna, kar sploh odlikuje izdania ^Matice Hrvatske«. Marko Ristic. Koje su pobude i kakvi su uspesi škotske fitorofiie. Ideolmg beograjskega surreallzma Marko RIstič v tej knjižici (^Nadrealistička izdan ja«, Beograd 1932«) polemizira s kritikom svoje knjige *Naert za jednu fenomenologi ju ira-cionalnogr iin hkrati razvija svoje nadrealistične ideje. V isti založbi .te izšla drobna pesniška zbirčica Aleksandra Vuča >Hu-mor Zasnalo«. ki jo otvorin na tem mestu že citirana zmesem?: >Oteraj ove buvf bože bnve suve siive hnve .. .< Antun Bonifačic. Pjesme. V Zagrebu je izšla nova, tepo onremliena ppsmiška zbirka drja. Antuma Bonifačiča -vPjesme« Pisec je znan iz rSavremonika« in i i dm gih revij, kjer sodeluje tudi kot esejist in kritik Ljubitelji lirike bodo radi se-gll po tej knjigi, ki odkriva novo pesniško indi-vikhia'nost. Gostovanje Moi t sita v Zagrebu In Beogradu V Zagreb je prispel s svoio igralsko skumno slavni nemški igralec Aleksander Moissi in ie dal dve nredsta vi. Prav tako bo v soboto in nedeljo gostoval v Beogradu. Moissijeva igralska družina daje Koffmannsthalovega »Jeder-manna« in Tolstega »Živega mrtveca«, v katerih igrata glavne vloge Moissi m Ida Stuckering. Ostali člani so iz Remhardto vega berlinskega gledališča in dunaiske ga »Volkstheatra«. Srbski študent v Pagnolcvi najnovejši komediji Avtor tudi pri nas priljublie-ne komedije »Velika abeceda ali gospod Topaz« Marcel Pagnol je spisal nov komad z naslovom »Faeton«. V njem nastopa tudi srbski študent Stepanovič. ki ga v Parizu igra pravi Srb — Mihajlo Kova-čevič. Kovačevič si je v pariškem igralskem svetu ustvaril že lep sloves Posebno hvalijo njegove stvaritve v klasičnih igrah. Kovačevič bo igral vlogo •Stepanov>-ča tudi v filmu. Nove skladbe dria Josipa Mandiča. Naš slovenski rojak, skladatelj dr. Josip Man-dič, ki stalno biva v Pragi, je dovršil orkestralno skladbo »Mala suita« za manjši orkester. Izvajala se bo že februarja v Pragi na koncertu, ki ga bo dirigiral šef »Neues Deutsches Theater« Schdll. Slovanski institut v Pragi pripravlja za bližnje mesece zbornik predavanj o T. G. Masaryku, nadaljnji zvezek zbornika *By-zantinoslavica«, zbornik o sodobni slovanski filozofiji in o sodobnem slovanskem gledališču. Dalje izdejo »Razpravy z dčjin slov. filologie« našega rojaka prof. dr. Murka, Perfeckega »Historia Polonica« in spis Fr. Kovarika »Doživljaji in zgodovina ruskega Čeha za časa carske Rusije.« Knjige »Matice Hrvatske«, ki o njih poročamo v posameznih noticah našega kulturnega pregleda, stanejo (sedem obsežnih, v platno vezanih knjig) s poštnino vred 170 Din. Naročajo se pri ljubljanskem poverjeniku g. Toni Jedrliniču v Ljubljani (Prule, šola). Pred stoletnico Goctheje\%e smrti Najnovejša številka beograjske reviie »Misao« je v glavnem posvečena Goethe ju. Prispevki so iz peresa Bogdana Popo viča, T. Gjukiča, V. Živojinov ča. Fr Dvrlmaverja. A. Pogodina, R. Medenic? in dr. M. Trivunca. Tudi »Srpski književni glasnik« obeta Gocthejevo številko Slovanski institut v Leningradu. Pri leningrajski Akademiji znanosti se je ustanovil Institut za slavistična raziskavanja. Za njegovega vodjo ie bil imenovan prof. Nikolaj Deržavin. Ta razveseljiva novica dokazuje, da je tudi sovjetska vlada naklonjena raziskavanju slovanskih narodov in da so si sovjetsko-ruski slavisti priborili s svojim delom položaj, ki ga morajo upoštevati v današnji Rusiji odločujoči krogi. Prof. Deržavin je objavil v najnovejši »Slavische Rundschau« zajemljiv članek o tem novem ognjišču slovanskih študij. Tu posebno poudarja, da nova ruska slavisti-ka nima nič skupnega z nekdanjim cari-stičnim slavjanofilstvom in ne goji nikakih vseslovanskih tendenc, ki bi slonele na narodnem in rasnem šovinizmu. Leningrajski Slovanski institut se bo bavil tudi z življenjem narodov, ki so v tesnih stikih s Slovani: Grkov, Albancev. Madžarov, Romunov in baltiških narodov. Pred vsem bo proučeval sedanjost Slovanov, zgodovina in jezikoslovje bosta zanj postranskega pomena. Tudi v tem institutu bo odločilen zgodcvinsko-materijalističen svetovni nazor. Iz češke ln slovaške književnosti. V knjižnici priročnikov Slovanskega instituta v Pragi je izšel Lubora Niederleta »Ru-kovčt' slovanski archeologie«, ki podaja zgoščen resume celotnega življenjskega dela tega velikega raziskovalca slovanskih starin. — Josef Hora je uredil cvetober povojnega češkega pesništva, ki ga je Državno založništvo v Pragi izdalo pod naslovom »Mlada češka poesle.« Tako antologijo so Čehi doslej pogrešali in Horovo vestno, uspelo delo je po priznanju kritikov srečno izpolnilo vrzel. — Izmed novih čeških romanov je vzbudil znatno pozornost roman Marije Pujmanove »Pacientka dr. Hegla.« Roman se dogaja v praškem okolju in označuje erotične boje mlajšega češkega pokolenja. — Antologijo mlade češke proze je sestavil pisatelj Josef Knap (stalni sotrudnik »Jutrove« kulturne rubrike). Izšla je z njegovim daljšim uvodom pri Državnem založništvu. Zanimivo antologijo je pripravil P. Eisner. odbral je namreč pesmi in odlomke iz spisov nemških pisateljev, ki se tičejo češkega narodnega življenja ali Prage in kažejo stalno rastočo literarno simbiozo med Čehi in Nemci. Antologija se imenuje: »Nčmci v českych zemich.« — Slovaki so pravkar dobili velik, 738 strani obsegajoči frazeo-loški slovar (Slovensky frazeologicky slov-nik), ki ga je sestavil Peter Tvrdy. Tudi pri njih so pogoste jezikovne polemike in pravopisni spori, prav kakor pri Slovencih. Frazeološki slovar je že zdavnaj potreben tudi Slovencem, toda kaj delajo naši jezikoslovci? Vsak v svojem kotičku re-šeta in brusi, pisatelj in časnikar pa še vedno pogrešata temeljitejših priročnikov, ki jih ima danes že vsaka samostojna književnost. — V založbi L. Mazača v Pragi je izšla nova izdaja monumentalne Zgodovine češkega slovstva (Dčjiny českč hteratury) Jaroslava Vlčka. Novi natisk tega dela smatrajo za književni dogodek (—o). AU ima književnost bodočnost? Nasproti dvomljivcem o bodočnosti književnosti prihaja Anglež Herbert Agar v »Books of the Month« k sklepu, da književnost šele čaka živahen razmah. Pisec išče dokazov za svojo napoved v izpremembah evropskega mišljenja. Pravi, da je človeštvo doslej vedno verovalo v neko obliko absolutnega. Celo v skeptičnem 18. stoletju ni nihče dvomil o sami možnosti takega verovanja, v 19. stoletju se je razvila vprav bujna vera v znanost in tudi literatura je ob nji mnogo pridobila. Po tej veri so prirodne vede edina pot k absolutni resnici. V zadnjih desetih letih je n? stopil v tem mišljenju popoln prevrat. Mnogi vodilni prirodoslovci so proglasili, da prirodne vede ne morejo goditi do absolutnih spoznanj in da pravi kriterij znanstvenega dela ni resnica, marveč dejavnost ali z drugimi besedami: koristnost. Ta teoriia ie zasejala dvome na edinem področju, ki ga je svet še smatral za sigurna tla. In rova dvomljivost je rastla presenetliivo nasrlo: danes nas znanstveniki sami svarijo, da ne iščimo pri njih absolutnih vrednot. Sedaj se odpirajo evropskemu mišljenju tr« pota: ali se vendarle prepriča, da nam znanost lahko daje absolutnost. ali bo oživela stara vera v nadnaravno absolutnost. ali pa si bomo prvič v zgodovini človeštva ustvarjali kulturo na osnovah, ki jih ne drži vera v absolutno. Današnii pisatelji segajo po vseh treh rešitvah in njih vrste se začenialo duhovno ločiti po navedenih treh vidikih Prava bitka med niimi se bo stoprav pričela, in književnost bo postala bolj razgibana kakor smo doslej sploh mogli in smeli upati, (o.) Najbolj razširjena knjiga na svetn je še vedno Sveto pismo. Britska biblijska družba je pravkar izdala statistiko za lansko leto; prodala je vsega skupaj 12 milijonov izvodov. Njeni kolporterji razpečavajo cenene izdaje Svetega pisma daleč po svetu: tja do Tibeta in južnega Maroka. Zaprta jim je pot samo v sovjetsko Rusijo. V Franciji so prodali lani 30.000 izvodov. Otrok in knjiga V svojem življenju sem \ndel že zelo različne ljudi, kako so se srečavali s knjigo. Videl sem učenjake, ki so sivi in bradati sloneli v o vo ji biblioteki pod silnimi, do vrha natrpanimi knjižnimi omarami in so s svojimi starimi, že vsega nagiedanimi, skoraj slepimi očmi iskali v orumenele, napol preperele liste, da bi odkrili še malo spoznan ja, še malo teka, ah pa morda še malo strupa za človeštvo. Videl sem študente, ki jim je po žilah plula skeleča mladost in ki jim je v senceh udar jal glad, pa so v svojih sivih, mrzlih podstrešnih izbah sredi noči zdeli ob knjigah, da bi se iz njih napili učenosti, od katere jim je lahko nazadnje življenje postalo samo še malo težje, kakor jim je bilo že prej. Videl sem pesnike, umetnike in iskalce, ki so ob knjiga', izgubili svoj dušni mir in ga potem tudi niso mogli iskati nik jer drugje kakor v njih. Na kolodvorih sem videl lepo oblečene ljudi, ki so v zadn ji minuti pred odhodom vlaka še tekli v trafiko kupovat napete, ilustrirane razbojniške romane. da bi ob njih malo laže prebili dolgo, enolično vožnjo. Na najpametnejši, najbolj hrupni ulici velikega mesta sem srečal mlade dame, ki so se komaj prebijale skozi drvečo gnečo, pa so spotoma vendarle še utegnile s svinčnikom v roki reševati križaljko v s\'ojem časopisu V nedeljo popoldne sem na vasi videl kmečka dekleta, kako so živino gnale na pašo, s svojim dekliškim listom pod pazho, da bi v kakšni senci iz njega mimogrede prečitele svojn žalostno zaljubljeno storijo. — Brez konca in kraja je pisanih primerov, v katerih se ' človek sreča s knjigo; morda je eden bolj žalosten m bolj vesel od drugega — toda nobene teko lepe podobe človeka s kn jigo si ni mogoče misliti, kakor je lep — otrok} ki se z njo igra. Ali vam je že kdaj prišlo na misel, kakn so si otroci in knjige v neki stvari za čudo podobni med seboj? — Ljudje si zmerom domišljamo, kako jih razumemo citati, v resnici pa nikoli ničesar ne znamo do dna razbrati iz njih, ne iz knjig in ne iz otrok. Odkar stoji svet se nikoli nikomur ni bilo treba tako težko prebijati do soln-ca. kakor so se zmerom morale za svojo veljavo biti vse resnice, kar so jih dognali in v knjige zapisali ljudje, in kakor so se zmerom morale biti za svoio pravico vse mlade generacije, ki so prišle. Otroci in knjige: v obojih jc ohranjena dediščina vsega, kar se je na svetu rodilu od začetka do danes, v obojih so zbrnne kfrce vsega, kar se bo z narodi in z družbo zgodilo d-> k on c* dni: tam na zaprašenih policah, tam po zibelkah in po igriščih brez solnca morajo čakali, da pridejo na dar?, in vse, kar bo, bo prišlo zanje in iz njih. Use brrbe. ki jih bijemo ljudje na zemlji, vse žalosti, ki se pogrezamo vanje, vsi triumfi, ki nas opajajo, vse stvari pod nebom imajo pač en sam smisel in namen: da se bo nik.-tč spet majhno dete po naši podobi rodilo na ta svet, da bo nekoč spet svetla misel zagorela pod solncem in da bo vse spet enkrat dobro in lepo. Mr>rda je prav zavoljo tega nekaj tako čudovitega. slika otroka, ki brklja in brhra iz knjig. Otroci znajo vse drugrče živeti kakor ljudje, ki so jim leta življenja zožila duše in utesnila pogled; zanje je nrecej vse eno, ali poznajo črke in vedo imena stvarem, njiho\'i sveto\n so vse širši od naših tesnih horizontov. Njihove duše znt>'v> slutiti vse. kar se skriva za stvarmi: njihova fantazija zna zidati vse tisfe silne stolpe in mostove, ki jih bo človek nekrč mnrda še v resnici na svetu zgradil. Sihče drug se ne more tako z zadnjo nitko svojega bitja zavedati, da bo nekoč moral preplezati še gore. ki mu zdaj zapira io obzorje, d rt bo nekr>č moral še čez vse neskončne oceane. če bo hotel do svoje zadnje zmage, kakor se vsega tega s s\•<>io zastrto, neizronano dušo zrrveda otrok. 1? otroške duše je doma tisto neznano, božje hrepenenje, ki je od začetka do danes gnalo velike ljudi na ceste, po katerih bo človeštvo r-rišlo do svojega poslednjega kantona: iz otročke duše je doma tisti večni, z ničemer zadovoljni nemir. iz katerega se ie do dm.es rodilo vse, kar dobrega in velikega premore svet. In zatorei knjiga n'kc,mur drugemu ni tako neizpodbitna lastnina, kakor je lastnina otroku. In zatorej s knjigo nihče drug ne zna tako živeti, kakor zna živeti z njo o*rok. Njemu ni treba, da bi dvomil in da bi sc boril za resnico — resnica ie on sam. Dvomi rase jo v njem šele ko ga v šoli in življenju skušajo veliki liudje naučiti resnic. ki Hh sam v svoii dvši nikrli ni mogel izprevideti in doumeti. Nekaj čudnega je, kako imaio majhni šolarčki v svojih čitankah zmerom najra.iši ravno tiste povesti in pesmi, ki iih v šol; nikoli niso jemali in ki jim jih učitelj nikoli ni razlagal. Otroci pač vedo bolj kakor vsak drug. da se mora človek do vsake svoje resnice prebiti čisto sam. Ne vem, kako je z otroci dandanes. Leta svetovne vojne in leta težkega življenja po nji so dala mladim generacijam čisto svojevrstni obraz. Na mladih dušah leži peza. kakršne morda še ni poznala zgodovina, kar je je za nami: vrisk in smeh in vsa tista radost, s katero so nekoč majhni ljudje vstajali iz zibelk in zastopicali svoje prve stopinje v živi i en je — vse. ge tega danes ni več. Toda brezbrižnost in blazen obup — to je duhovna karakteristika naših dni. Toda nihče drug nima toliko prm-ic na svetu, kakor jih ima otrok, nihče drug nima toliko vse*a terjati nazaj, kakor ima terjati otrok Nihče ne ve. kaj nam bodo prinesle pomladi, ki so še pred nami Toda nobenega dvoma ni. da nikomur drugemu ne bo moral razvoj sveta toliko povrnili, kakor bo moral novrnitt otoku: ves smeh in vrisk in vso radost živčen ja, za katero ga je tok časa opoliufnl. Otroku današnjih dni je malo do knjig in do vsega, malo mu je do reči. ki se godiio okrog n jega Toda tako žalostno ne bo moglo ostati do konca, nobena generacija na svetu še ni do konca ostala brez solnca 'n bez rož In generacije, ki bodo še prišle. bodo poltvoma brez dvoma do vrha zgradile tisti babilonski stoln. ki ga naši slavni predniki zavoljo zmesanih jezikov nekoč niso mogli zgraditi do neba L. Mrzel - Frigid. Urejuje dr. MIlan Vidmar Češkoslovaški prvak S. Flohr je zopet postal najzanimivejši med mlado gardo. Stoltzu se ni posrečilo izvojevati prvenstva na Švedskem, Sultan-Khan je celo izgubil naslov britskega prvaka, naš Pire je ; _.polnoma utihnil. Kashdan v Hastingsu ni uspel. Flohr ga je prekosil. Povedal sem že. da ocenjuje dr. Aljehin F: >!ira bolje nego Kashd^na Pravi, da je . loblji. Flohr pozna teorijo aedvomno bolje •• go njegovi mladi tekmeci. Iznajdljiv je elo. V pozicijski igri ie doma. Pregled "ia izboren. Brze partije igra kakor ma->kdo. Na Bledu smo videli, kako je neti raztrgal Aljehina v brzih igrah. Toda Flohr še ni dozorel. Premlad je . Nezanesljiv je. Včasi igra kar slabo. Xajtežjega v šahu — vztrajnosti, vzdržljivosti — še ne obvladuje. To mu bodo šele prinesla leta, izkušnje. Tudi v božičnem angleškem turnirju, v Hastingsu. kjer je dosegel krasen uspeh, je pokazal Flohr slabosti mladosti. Proti Euweju je igral dobro partijo brez vihravosti, z mirno, uglajeno močjo. Dosegel je dobljeno pozicijo. Toda v odločilnem tre-rutk:; je popustil. Na prav za prav neraz-mijiv način. Partija bi se bila igrala kar -ima, da jo je imel v rokah zrel mojster. Zelo zanimivo je opazovati težave na-arjenega mladiča. Partija, ki jo prina-'m, je zelo zgovorna. Zaključila je z re-lijem. Bila pa je polna življenja in boja. ii: S. Flohr črni: dr. Euwe 1. d 2—u4 d7—d5 A c7—c6 Slovanska obramba damskega gambita zelo priljubljena. 3. Sgl—fc Sg8—f6 i. Sbl—c3 e7—e6 Poteza 4. . . d5Xc4 vodi do silnih kom-mcij. V zadnjem času je ^opet izgubila koliko kredita. 5. Lcl—g5 --- '.'•> je seveda podjetnejše od 5. e2—e3. 5 .---— SbS—d7 '.n: se pripravlja na Pillsburyjevo ob- ,-ibo (Cambridge Springs). 6. c4Xd5 " --- 'o je Flohrova posebnost. Tudi v blej-rn turni; ju je Flohr večkrat v damskem n b; tu zgodaj zamenjal kmete v sredini, vi.iez krotka poteza ima precejšnjo moč. 6. — _ — e6Xd5 7 e2—e3 Lf8—e7 ■burvjeva obramba bi seveda sedaj • a več pravega smisla. Lfl—d 3 ~ Šd7—f8 Ddl—c2 Lc8—e6 v je črnemu zamenjava kmetov pri-: agonalo cS—h3, ima vendarle lo-.vj težave. Tu li na e6 ne stoji do- 10. 11. 12 13. Lg5 X e; Se2—14 Sf8—g6 Sf6—g4 .:ui organizirati vojsko. Iz- s> veda lovca na g5. Toda 2roii.ii c2—h7 je hud. Dd8Xe7 Na 6 torej črni lovec ne stoji dobro! 13. — — — Sg6—h 4 črni otepava. 14. Sf3Xh4 De7Xh4 3 5. h 2—h 3 Sg4—f6 36. Sf4Xe6 f7Xe6 črr.i irna sedaj slabega kmeta na e6. •• i silil pa je vendarle nasprotnika, da si - h2—h3 oslabil kraljevo krilo. Napad -7- p;5 obeta sedaj mnogo. Toda beli pri-'•rvi r.a vrsto. 17. Dc2—b3 0—0—0 tvegana, toda logična poteza. Jasno 'i.v bo beli na odprti c-linijj napadal. . pa je tudi, da črni na g8 ne more kralia, če hoče napadati z. g7—g5— Na gS mora stati črna trdnjava, če j beli uspešno lahko napada, je vzrok '.voritvi. Flohr jo je bolje igral. IS Tal—cl ' Sf6—e8 že mora črni pripraviti skakača za ob-• m bo (na c7). 1?. a2—a4 --- nr hoče izsiliti a7 -a6. Poteza je do-, Toda 19. Ld3—a6 je bilo najbrž iz- jge: 19.----b7Xa6; 20. TclX . SeS— c7: 23. Tfl—cl, Td8—d7; 22. a3!! črni nima dobre obrambe. Da-- ogroža točke a6 .n d6. Napad bi bil iri takoj. 19.------Se8—c7 ^0. al—a5 a7—a6 21. Db3—b6 ______ N.Srt belega je preprost. Dama naj gre 'i- a7, trdnjava na b3. Točka b7 je silno s i aha. 21.--------TdS—d6 črni vidi. da bo kmet na b7 padel, pa pripravlja beg kralju. Rešiti se namerava s protinapadom g7 g5—gi. »7—g5 22. Db6—a7 23. Tel—c3 24. Tc3—b3 Izsiljeno. "b7 g5-KcS- S* -d7 To je pozicija, ki jo je črni hotel doseči. Kmeta je izgubil. Drugi na a6 je izgubljen. Spas leži na g-liniji. V protinapadu. Toda ta protinapad je še slaboten. Treba pa je brigati se zaij. Na to je Flohr pozabil. Mladi igralci nočejo verjeti, da imajo tudi kralja. 26. Ld3Xa6? --- Na g4 je bilo treba vzeti in lovcu pripraviti polje fl Skratka malo defenzive bi bil moral Flohr primešati svojemu napadu. Saj je dobil kmeta in drugi mu itak ne uide. Mladost nima potrpljenja. 26 .------g4Xh3 27. g2—g3 Dh4—e4 Zelo neprijetna poteza! 28. f2—f3 --- Drugega beli nima. 28° -______De4Xe3 + 29. Kgl—hI Ds3—d2 Grozi zopet mat. 30. Tfl—gl Dd2—f2 31. Da7—bo —-- Mednarodne Za prvenstvo države danes in Jutri v Kranjski gori V nedeljo zjutraj vozi k tekmam v skokih poseben izletniški vlak za polovično vozno ceno. — Startajo mnogi znani ino-zemci. Prepozno se vrača >-?la dama z zmagovitega pohoda. 31 .______Df2Xf3 + 32. Khl—h2 Df3—f2+ 33. Kh2—hI Df2—f3 + 34. Khl—h2 Df3—f2r 35. Kh2—hI Df2—fo + remis z večnim šahom«. § O k O I li 1 v O Nov mladinski sokolski tisk Poleg Sokolskega Glasnika, Prosvete in Sokola izdaja SK.J tudi za naraščaj Soko-liča, a za deco pa Našo radost, ki sta edina mladinska sok. lista. i-Sokolič« vstopa z letošnjim letom v XIV. leto in prinaša z januarsko številko prav zanimivo čtivo. že naslovna stran, delo slikarja g. R. šubica, in nadalje vsi sestavki so v glavnem posvečeni Vsesokol-skemu zletu in Tvršovem letu. '^ist krase lepe slike, delno fotografije in ilustracije, ki poživljajo vsebino. Omenim naj posebno Poslanico sok. mladini, ki jo je napisal br. E. Gangl ob vstonu v Tyrševo leto. Slede: f Brat dr. Scheiner, br. J. Vani-ček — 70 letnik, Kralj Aleksander v Nik-šiču, Slike iz albanske Golgote, Orodje ja-ča mišice. Kako in koliko moramo delati, Pripravite se na Prago!, Slikanje mozaika. Prav primerni sta tudi rubriki: Naši P es-n i k i in delo našega naraščaja. V »Glasniku: so nekateri ekscekti važnih dogodkov, s katerimi se list zaključi. Urednik je br. Jeras. prof. tel. na Drž. moš. učitelj, v Ljubljani, ki je list že. v 1. 1931 dvignil na prav zadovoljivo višino, kar je tudi z ureditvijo 1. štev. pokazal, da stremi še višje. List velja Din 20 letno in se naroča v Ljubljani, Nar. dom. Starši, vodniki naraščaja, učitelji, profesorji, dijaki, naraščaj, posezite po njem. Tudi Naša radost je z 8 letom dobila popolnoma novo obliko. Vsa njena snov je tako pestra in zanimiva za najmanjše sokolske pripadnike, da jo bodo res z veseljem še in še čitali. Tyrševo leto je zavzelo osnovo, slede sestavki iz zimske telovadbe, o smučanju. Nova je letos rubrika o mladem predmjaku in lutkah — oboje prav dobro zajeto — za maldlno. Z našim kotičkom. polnim veselja in smeha, zaključuje urednik br. I. Lavrenčič, znani sokol, miadinoljub — 1. št. Naše radosti. Tudi njo priporočamo staršem, šolam, voditeljem dece in predjijakom. Stane 10 Diu letno. Naroča se tam, ko Sokolič. Sokoli — naročite oba lista, saj boste naredili z njima svoji deci največje veselje! —ar. moški naraščaj so imeli isto progo, ki je bila dolga okrog 5 km, višinska razlika pa je znašala 500 metrov. Članice so imele lahko, komaj 2 km dolgo progo. Slalom-ska proga je bila zelo težavna, mestoma je znašal njen naklon 65 stopinj in je zahtevala od vseh tekmovalcev dovršeno tehnično znanje. Tu se je izkazal naraščaj, ki je osobito v kombiniranem teku daleč prekosil članstvo. V nedeljo zjutraj je bil zbor vseh tekmovalcev. Impozantna slika, ko je nad 100 Sokolov-smučarjev v stavu »mirno« poslušalo nagovor župnega načelnika br. Mačusa, ki je poudarjal namen in pomen smučarstva za Sokolstvo, pozivajoč jih, naj bodo vedno in povsod dobri, plemeniti in dosledni Sokoli in naj se zavedajo, da so nosilci Tyrševib idej, člani velike sokolske župe. Nato so se vrSila tekmovanja. Prvi so startali člani, njih 38. Rezultati so bili: 1. Fric Franjo, Ruše, 9.09; 2. Rozin Roman, Ruše, 9.47; 3. Dolinfiek Joža, Ruše, 10.025 ; 4. Urban Julij, Maribor-mati-ca 10.15; 5. Rajsp Hinko, Ribnica, 10.25; 6. Krautberger Ivan, Josipdol, 10.33. Na isti progi pa je starta! tudi naraščaj in so se plasirali takole: 1. Kožuh Marjan 9.26, Cicelj Miran 9.42, škofič Peter 9.50, vsi člani Maribora-matice, 4. Ri- javee Adolf, Ruše. 1013, Lešnik Vladimir 10.38. Slalom tekme: 1. Rožič Rudolf. Ruše; Rajšp Hinko. Ribnica; 3. Urbanek Julij, Maribor-matica. Naraščaj: 1. Stucin Dušan, Maribor-matica; 2. Zupan Ernest, Studenci, 3. Lešnik Vladimir, Maribor-matica. Kombinirano tekmovanje, člani: Urbanek Julij, Maribor-matica, 100 točk; 2. Majcen Slavko, Ruše. 99.64 točk; 3. Rajšp Hinko, Ribnica, 92.35. Naraščaj: 1. Kožuh Marjan 100 točk. 2. gkofič Peter 9?.16 in 3. Lešnik Vladimir 92.14. Vsi trije^ Maribor-matica. članice: 1 Zemljič Vida 6.27, 2. Bajako-va Slava 6.52, 3. Kamenšek Erika 7.11 in 4. Lušin Zdenka 9.17. vse Maribor-matica. Popoldne so bili objavljeni rezultati, prvi trije plasirani od vsake skupine so prejeli lične diplome. Po objavi rezultatov je bil razhod. Tekmovanje je poteklo brez najmanjše nezgode in so tekme dosegle svoj namen. Vsem sokolskim smučarjem krepki: Zdravo! Sejo plenuma savezne uprave v Beogradu jc sklical I. podstarešina br. Gangl na 5. in 6. marc v Beograd. UpTava bo pripravila vse potrebno za glavno skupščino saveza začet°k aprila v Beogradu. Sokol Ljubljana - Šiška objavlja naslednji razpored telovadnih ur: moiTci oddelki: mlajša deca ob sredah in sobotah od 18. do 19: starejša deca iste dneve od 19. do 20.; naraščaj ob ponedeljkih in četrtkih od 19. do 20.: člani iste dneve od 20. do 21: renski oddelki: deca ob torkih in petkih od 18. do 19.: naraščaj iste dneve od 19. do 20- in članice iste dneve od 20. do 21. Vabimo tudi vse starejše, do sedaj netelova-deče člane, da se udeleže telovadbe ob sredah in soboitah od 20. do 21. Vpisovanje novega članstva k posameznim oddelkom ee vrši ob telovadnih urah. Sokol Ljubljana - Šiška priredi v srean, 10. t. m. ob pol 8. zvečer v šišenski šoli predavanje s skioptičnimi slikani. Predaval bo br. Puhar. Th8—c8 Smučarsko prvenstvo mariborske sokolske župe Maribor, 1. februarja Mariborska sokolska župa je v drugič priredila tekmovanje za prvenstvo župe v smučanju. Izbrala si je našo najlepšo pohorsko postojanko za svoje oporišče — Ribniško kočo. Tam je idealen teren in najbrž se bodo tudi tam vršile bodoče tekme. Startalo je 76 Sokolov; od tega 39 :z Maribora, torej nad polovico, lz Ribnice jih je bilo 11, Studencev 8, Hoč 7, Ruš 11 in št. Lovrenca 2. Če bi se koroško okrožje, katerega člani so sicer zelo agilni in kjer je smučarstvo silno razvito, zavedalo velikega pomena in bi se prijavili tekmovalci na startu, bi bila štela armada tekmovalcev nad 100 mož. Zakaj tega koroško okrožje ni napravilo, ne vemo. Upamo, ■ da bo prihodnjič v tem pogledu bolje in da se bodo vsa društva udeležila tekmovanja. Vsekakor pa ic razmah smučarstva med Sokolstvom velikanski, saj je samo število tekmovalcev poskočilo od lani za 150 odstotkov. Vodstvo priprav je bilo v rokah br. Ve-nutija, kateremu gre *sa zahvala za brezhibni potek tekmovanja. ter vzornemu župnemu načelniku br. Mačusu, br. dr. Mihaliču in priznanje tudi br. Hočevarju, Apihu, Petrovčiču in prof. Grumatarju. Sanitetno službo je vestno opravljal br. dr. Voušek. V soboto zvečer je bilo žrebanje in objava prog. člani so tekmovali v smuku, slalomu in kombiniranem teku. Proga je bila izpeljano prav ugodno, samo proti Pisniku je bila deloma poledenela in je delala nekaterim precej težav, člani in Zbor tržiske Zadruge čevljarjev Tržič, 5- februarja. Pred kraifcim je imela Zadruga čivljar-skih mojstrov za sodni okraj tržički redni občni zbor v zadružnih prostorih v Zadružnem d emu. Ta važna gospodarska korporaeiija je preteklo leto doživela izreden jubilej, to je 1S0 letnico obstoja. V prebavo tega redkega jubileja si je nabavila zadružni prapor, kakršnega imajo vse stanovske organizacije, na katerega pa je morala tržiška zadruga čakati 180 let. Blagoslovitev prapora se jc izvršila poleti, o čemer je »Jutro« takrat poročalo. Nekaterim članom pa ni bito prav, da si je zadruga nabavila prapor, in zato je nastal v zadrugi spor, ki je ime? za posledico, da jc načelnik g. Poljanec Franc iz Sebenj ki si je stekel za razvoj in gospodanki napredek zadruge in njenih članov prav velike zasluge, odložil svoje mesto. _ Njegovo mesto je zavzel tedanji podniačekiik g. Rozman Franc iz Dupcuj, ki je vodil tudi občni zbor. Zadruga je imela v preteklem lotu majhen primanjkljaj, kn je nastal zaradi tega, ker Slami napram zadrugi niso storili svoje dolžnosti in niso poravnali pravočasno letne članarine v znesku 20 Dm. To je gotov6 tako malenkosten znesek, da ga more tudi v času največje gospodarske krize utrpeti gotovo vsak mojster. Zadruga je v preteklem letu po štovfiu članstva nazadovala, zakaj obrt je odjavilo 23 mojstrov, prijavilo pa le 7, torej znaša padec 16. Proglašenih za pomočnike je bilo po opravljenem izpitu 23 vajemccv, 3 pa so b*M zaradi nezadostne tehnične hi šolske izobrazbe zavrnjeni na leto dni. Zadružno načelstvo je predložilo letni proračun, ki jc lanskemu enak in ki so ga zborovaiei soglasno sprejeli. Obenem so zborovaiei zahtevali, da se zaostala članarina oblastveno izterja. Pri volitvah je bil z vzklikom izvoljen za načelnika dosedanji tajnik g. .Tanko Praprotnik, čevljarski mojster :z Trživa. Izkazalo se je namreč kot silno nepraktično, da je načelstvo zadruge izven Tržiča. Načelnikov namesto f< jc postal g. Martin Slapar, čevljarski mojster iz Tržiča. Ostali člani načelstva in nadzorstva 6o se izvolili iz posameznih krajev okolice, in sicer sorazmerno po številu članstva Vsi pa so morali takoj pri izvolitvi povedati, ali sprftjmesjo izvolitev ali ne ,da bodo na ta način v odboru 6amo delavni člani. Posebna točka dnevnega reda je bilo predavanje tajnika Zbornice za TOI g. dr. Jožeta Pretnarja o novem obrtnem zakonu. G. predavatelj je na poljuden način opisal prednosti novega zalkona napram staremu, opozoril je na različne pomanjkljivosti in pokazal je na delo Zbornice za TOI. ki ga je opravila pri sestava tega zakona. Posebno dolgo se je mudil pri poglavju o zaščiti obrti, kjer je pokazati na premalo zavarovanje pred šušnarstvom. Navedel je nekaj kričečih primerov, in poudaril, da se mora obrtni stan prav tako zaščititi kakor k merski, ker se oba stanova' izkazujeta v narodnem gospodarstvu kot najkrepkejša stebra. Številni poslušalci so sledili predavanju z največjim zanimanjem. Kot poslednja točka dnevnega reda je bilo glasovanje za ločene ali za skupne zbornice. Pri toj totki se je razvila prav živahna in celo burna debata. Po enourni debati se je večina izrekla za skupne zbornice in s tem dokumentirala svojo stanovsko zavednost, škoda le .da se je ta točka dnevnega reda obravnavala zadnja, ko je že mnogo zborovalcev zaradi utrujenosti in pozne ure odšlo.. Občni zbor je tajal namreč neprestano od pol 10. ure do pccl 14. Zborovaloi so protestirali tudi proti Bat'i in sprejeli zadevno resolucijo soglasno. Na smučeh po Notranjskem Stari trg, 4. februarja. V letošnji zimi se je pri nas jako razvil zimski šport, zlasti smučanje. Vse je na smučeh, malo in veliko, otroci iz oddaljenejših krajev se pripeljejo na smučeh celo v šoio. Ponosni smo lahko na svojo okolico, ki nam nudi idealne terene za smučanie, da bi nam lahko marsikateri kraj divne Gorenjske zavidal tako iz-borna smučišča. Zlasti pripravna za smuko je Ravna gora, pol ure hoda iz Starega trga. Tu je skoro vsak dan pravi vrvež smučarjev, ne sicer zunanjih športnikov, pač pa po večini naših krepkih Soko lov, ki se zavedajo, da jc treba uriti telo tudi izven telovadnice. V pripravi je smuška tekma sokolske dece. Treba se je seve požuriti. dokler je teren za smučanje še ugoden. Ali bi morda ne kazalo, da se drugo leto ustanovi sokolska smuška sekcija, ki bi ji članstva gotovo ne primanjkovalo. Umestno bi tudi bilo, da se tukajšnji krajevni činitelji drugo leto zainteresirajo za ta šport in za tujsko prometni razvoj našega kraja Tre- K ran k o Sodnik: Večer "Voda za čaj je že vrela. V sobi ie bil mrak, skoraj noč. Plameni samovarja o metali tako čudno spačene sence po r' en h, da ju je bilo skoraj strah. Gledal je n.ieno roko, ki se je svetli-■ihi v plamenih kakor slon_.ina. Ne-ir-no je drgetala ta ročica in videl je inikaste obrije žil, ki so ji dajale živ-onia. Kolikokrat si je že želel, da bi 0 i a ročica tiho, skrivaj pritihotapila n jegovi, da bi ga pobožala, da bi za-'•:1 tisti izdajalski stisk, ki je ljubezen v njem. Tedaj pa se je nenadoma ta ročica ; remaknila, oprla se je ob mizo in Ani-' je vstala. Nalila je dve skodelici ea-■!. tako vročega, da mu .ie sopara puh-::;'a v obraz. Pogledal jo je. V tako čud- 1 luči je bil n.ien obraz in zadaj na steni jo vstala velika sema. Prijetno je nri tebi,« mu ie rekla. Kar oreveč. Če bi bila že prej slutila ...« Nasmehnila se je, toda dogovorila ni. Anica. da... zdaj priietno... za nič ne bi 7a™°nial..je odvrnil kakor brez misli. »Drusraoe je mraz pri meni, mraz, da me zebe do srca... Samo po-misli! časih sedim ure kakor zdajle, pa sem sam in strmim v plamen, v te sence, ki nočejo izginiti. Takrat sem siromak ...« >; Takrat si siromak ...« Tako čudno je izgovorila te besede, da ni vedel, kam z njimi meri. Ali se mu posmehuje? Ali se iz njega norčuje? Pogledal jo je. Ne, ne, v njenih besedah je bilo srce. »Zakaj mi nisi tega prej povedal?« mu je še rekla. »Tudi meni je bilo dostikrat tako...« »Anica...« Hlastno je pograbil njeno roko. * »Nisem se upal reči. Kolikokrat sem hotel' Kolikokrat mi je bila beseda že na jeziku, pa sem videl tvoj žalostni obraz. šele danes ...« Oba sta se naenkrat spomnila tistega trenutka. Anica je imela dopoldne izpit. Kako je bila prestrašena. On ji je pomagal. In potem, ko mu je hvaležno stisnila roko, .io je nrosil, naj pride k njemu na čaj. In prišla je. Sklonil se je in poljubil njeno ročico. Pod pritiskom njegovih ustnic je narahlo vzdrhtela. »Anica!« Ni odgovorila na njegovo nemo vprašanje. Le njena glava se je sklonila, kakor bi biio nenadoma nanjo pritisnilo silno breme. Izmaknila mu je roko. »Branko, vem... Ze davno sem vedela ...« Potegnila je roko še bolj k sebi in si jo pritisnila na prsi. »Zakaj mi ne odgovoriš, Anica? Povej !...« Nasmehnila se mu je, spet tako žalostno, s tistim otožnim nasmeškom, ki se ga je bal. Zaprl je oči, da ga ne bi videl, potem je vstal kakor slepec in stopil k njej. Njegove roke so jo poiskale. Našle so jo ob steni, prestrašeno, trepetajočo. In takrat so se je te roke oklenile. In ustnice so poiskale njene. Dolgo, dolgo. Nenadoma je nekaj zaprasketalo. Branko je odprl oči. Plamen na samo-varju je postajal čedalje manjši in spa-čenih belih jezikov na steni in na njenem obrazu je bilo vse manj in manj. In plamen je ugasnil. »Nekaj je umrlo,« je tiho rekla. Sama ni vedela, kaj, še to ne, kaj je mislila. »Saj ni res, saj ni res...« ji je šepnil. »In tudi če bi bilo... samo da ni ljubezen.. In potem jo je pograbilo dvoje orjaških rok, kakor vihar, dvignilo jo je in stisnilo, da je zaječala. »Kaj ti je, duša?« Molčala je. Spomnila se je svoje samote, tistih žalostnih ur, ki jih je morala preživeti. Tudi on jih je moral... In vedela je. On je dober, tako dober. V njegovem naročju bo našla zavetja in ne bo ga, ki bi mu jo mogel iztrgati. Na ulicah so zagorele luči. Tudi v njunih očeh. »Branko!« »Kaj je, duša?« »Zdaj ni več tistih samotnih ur... ne bo jih več ... Morda...« Premolknila je: »Samo sreča bo...« še bolj jo je stisnil k sebi. čutil je njeno ročico, njene ustnice, njene lase, ki so božale niegovo čelo. In kakor bi bil v njej utonil, je šepetaje ponovil njene besede: »Samo sreča bo...« slovenske Unitrovane te-densKe revi|e »življenje in svet41? ba bi bilo napraviti le nekoliko propagande v javnosti za naša izborna smučišča, kar bi donašalo vsekako lepe dohodke prebivalstvu ;n bi se tudi s tem nekoliko omilila kriza, zlasti sedaj, ko je trgovina z lesom popolnoma zastala in si ne morejo ljudje s prevažanjem lesa ničesar zaslužiti. Radio Izvleček iz programov Sobota. 6. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče.^ — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17: Cvirnov iazz. _ IS: Žumberaški uskok . — 18.30: Stroj in sodobni človek. — 19: Analeščina. _ 19.30: Mladina in družina. — 20: Koncert šentpetrskeaa cerkvenega zbora. — 20.45: G. Marjan Hus poje Vilhargeve pesmi. _ 21.15: Salonski kvintet. Vmes napoved časa in poročila. Nedelja. 7 februarja. LJUBLJANA 9: Esporantsko predavanje. __ 9.30: Cerkvena glasba. — 10: Versko predavanje. _ 10.30: Razvoj šahovske ignj — 11: Prenos koncerta iz Prage. — 12: Čas. poročila, plošče. — 15: Rezultati predavanj dr. Vebra. —'15.15: Dekliška ura. _ 16: Rezultati smuških tekem v Kranjski gori. — 16.30: Dijaški pevski zbor. — 17.15: Šr.i-mel - tercet. — 20: prenos opere iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11: Prenos iz Prage. — 12.30: Radio - orkester. — 17: Popoldanska glasba. _ 20: Orkestralen in pevski koncert. --21.45: Zborovsko petje. — 22.30: Poročila. __ Ciganska ffodba. — ZAGREB 11: Prenn? iz Pra«e — 17: Plesra glasba. — 20.50: Koncertni večer. — 22.40: Ples. — PRAGA 11: Simfoničen koncert. — 15: Opera iz gledališča. — 18: Koncert kvarteta. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.20: Lahka sodba. — BRNO 18: Pevski koncert. — 1!>: Godba na pihala. — 20: Program iz Prage. _ VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert. _ 20.15: Orkester. — 22.10: Chopinov-skladbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10: Onde. — 11.05: Simfoničen koncert. -12.30: Lahka godba. _ 13.50: Citre. — 15.30: Plesna glasba. — 17.20: Komorna glasba. — 18.50: Arije. — 20: Prenos iz Berlina. — GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Sobo.... 6.: Dve nevesti. Izven. Globoko znižane cene. Nedelja, 7. ob 15.: Jurček. Izven Zniža;i»- cene. _ Ob 20.: Arsene Lupin. Iz.ven. Znižane cene. Ponedeljek, 8.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sobota. 6.: Trije mušketirji. Izven. Znižane cene. Nedelja, 7. ob 15.: Grofica Marica. Izven Znižane rene. — Ob 20.: Faust. Gostuj,' eosp. Josip Križaj. Izven. Znižane cen •. Ponedeljek, 8.: Zaprto. * Ljubljanska drama. Dramska predstava po globoko znižanih cenah od 20 Din navzdol bo danes. Uprizorila se bo v običajni zasedbi in Lipahovi rp?.iji Golar.ieva vašku .šala Dve nevestk. Ker so cene izredna ugodne, igra velezabavna, priporočamo ob-jsk. — Jutri sta dve predstavi, in sicer ob 15. mladinska predstava "Jurček: v običajni zasedbi in režiji g. Debevca. zvečer p'< velika detektivska drama /Arsene Luprn-v režiji g. Skrbin&ka. Zasedba obeh del kakor pri premijerah. Za obe predstavi velia-jo znižane dramske cene. Ljubljanska opera. Danes se u prizore ponovno »Trije mušketirji'. Glasbo je. napis.il dunajski skladatelj Benatzkv in opereta ima tako po svoji vsebini kakor tudi po muz<-kalni strani in izvrstni zasedbi ter uprizoritvi popolen uspeh. Delo dirigira kapelmk dr. Švara, režija pa je Kreftova. Zasedbo smo že ponovno priobčili in je ista kakor pri premijeri. Veljajo znižane operne cen.-. _Jutri ob 15. se poje Grofica Marica«, izvrstna Kalmanova opereta, ki je izmed vseh del v poslednji sezoni doživela no našem odru največ predstav. — Ob 20. pa se pozi? prvič v letošnji sezoni Gomodova opern :/Faust'. V ulogi Mefista gostuje ta večer gosp. Josip Križaj. Ostale glavne uJoge eo v rokah ge. Giungjenac, gg- Bar.cvea m Janka. Za obe predstavi veljajo znižane operne cene. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Sobota. 6.: Groteska sedanjosti. Krstna predstava. Izven. Nedelja, 7. ob 15.: Viktorija, in njen huzar. Znižane cene. — Ob 20.: Groteska sedanjosti. ir Iz mariborskega gledališfa. Danes ob 2<>. bo letošnja prva krstna predstava. Uprizori se duhovita satira, ki jo je spisal mar -borski podžupan, pisateli e. Rudolf Golouh. lJob'£T vseh solistov nastoni gledališki zbor. komparzerija skupno do 50 ljudi. Napravilo so se tudi nove dekoracije, ki jih je izdelal po režiserjevem zamisleku gledališki slikar g. Ussar. Delo ie odrsko pripravil cledališki režiser g. Jože Ko\-ič. — Pri tej priliki opozarjamo. da se bo predstava končala že <5b 22. ter si bodo obiskovalci krstne predstave še vedno lahko udeležil' drugih prireditev. Začetek je vedno točno ob 20. — Jutri uprizorita dve predstavi: j>opoMne se uprizori prvif kot popoldanska predstava Abrahamova dobro uspela onereta >Viktoriia »n njen huzar« po zn;žanih cenah: ob 20. nn bo reprizn Golouhove duhovite satire ^Ort>-tesko sedanjosti! PTUJSKO GLED\LIŠČE. Začetek ob 20. Ponedeljek. 8.: Zenitev. Gostovanje mariborskega gledališča. Gogolicva 2Ženitev< na ptujskem odru. V ponedeljek, 8. L m. gostuje mariborsko gledališče z Gogoljevo komedijo >2enitev*. k; je v Mariboru nad vse dobro uspela. Nabavite si vstopnice v predprodaji! Aforizmi Pred nekoliko dnevi je umrl v Londonu znani historik Lytton Strachey. Iz njegovih del podajamo naslednje aforizme. Veliki duhovi bi se morali zahvaliti strastem za morda največje prednosti razuma. » Duh je oko duše in ne njena moč. Ta moč korenini v srcu namreč v strasteh. Najbolj sijajna pamet ne pripomore ničesar k hotenju in dejanju. Ali zadostuje, da si dober, če hočeš stopati? Ali ni potrebno, da imaš še noge in ali ni treba še volje in moči, da jih lahko gibi ješ? * Noben človek se ni rodil za slavo, če ne razume vrednosti časa. « Zakon, ki upravlja človeškega duha. n! nič drugačen od zakona telesa: oba živita le od trajne prehrane. * V otroških letih vseh narodov je čuv-stvovanje vedno prednjačilo mišljenju in ga tudi obvladovalo. « Ali je res, da neke velike prevladujoče nadarjenosti izključujejo druge? Kdo je pokazal več domišljije nego Kant Mon-taigne Descartea. Nietzsche — sami veliki filozofi? Kdo je pokazal več razumnosti in modrosti nego Raclne, La Fontaine, Shakespeare, Goethe — sami genialni pesniki* Orjaške električne lokomotive Na znameniti gorski železnici čez pre'az Sv, Gottharda so dali letos v obratnove električne lokomotive, ki so za zdaj največje v Evropi. Gotthardška železnica ni znamenita samo po izredno drzni izpeljavi, zavojih in predorih, marveč tudi po zelo ostrem vzponu, ki marsikje doseže 26 promil, to se pravi, da se dvigne proga Barva vode Po izreka nekega znamenitega naravoslovca je voda »brezDavna tekočina z intenzivno temnomodro barvo.« V manjših množinah je voda res brezbarvna, morska voda pa je v svoji temeljni barvi večinoma modra. Prej so menili, da je ta barva odvisna od količine soli. danes se nagibajo učenjaki k na zi ran ju, da zavisi od svetlobe, ki jo odsevajo drobni trdni delci v vodi. Ti trdni delci kalijo vodo; čim več soli je v njej in čim višja je temperatura vode, tem hitreje se kaleči delci sesedejo na dno. S tem se da pojasniti, zakaj so tropska morja z veliko primesjo soli tako tem-nomodra, mrzla morja z malo soli pa bolj zelenkasta. Ime »Rumenega morja« izvira od velike množine drobnega peska, ki ga Hoango prinaša vanj. »Rdeče morje« je rdečkasto od mikroskopskih bitij, ki živijo v gornji plasti njegovega južnega dela »škrlatno morje«, kakor imenujejo Kalifornijski zaliv, je spet sprejelo svoje ime od neštevilnih rakov v njem. Srce in duševno stanje Vsakdanja govorica nudi dovolj dokazov za to, da smatra ljudstvo srce Kot organ, ki izraža duševna stanja. Pripoveduje na pr. o »skrbeh, ki težijo človeku srce,« o »prisrčnem veselju« itd. V novejšem času so znanstveniki to zvezo med srcem in dušo natančneje proučili. Pri tem so ugotovili, da sa 2 različnimi duševnimi stanji ne spreminja samo raz-delba krvi, temveč tudi množina krvi, ki jo utrip požene v žilje. Eksperimenti so važni zlasti z ozirom na ljudi, ki bolujejo na srcu. Ti so najbolj potrebni da se oču-vajo vsakega razburjenja. Po drugi strani pa se dado baš takšni bolniki s pravim postopanjem lažje vplivati in ozdravljati nego pacienti, ki so duševnim vplivom težje dostopni Najmanjši telefon Milanski elektrotehnik Spondini je konstruiral telefon, ki pomeni mojstrovino svoje vrste. Napravil je telefonsko napravo iz zlata in platine, ki je najmanjša na svetu. Aparat je naročil neki italijanski grof. Naprava je tako majhna, da jo človek lahko spravi v odprtino človeškega uhlja. Kljub temu se po tem telefonu človek lahko razgovarja kakor po normalnem aparatu in naprava baja celo boljše prenaša glas kakor navadni aparati. za 26 metrov na kilometer dolžine. Proga je bila elektrificirana že pred delj časom, ker pa je promet venomer naraščal, je bilo treba stare lokomotive že večkrat zamenjati z močnejšimi. 1929. je bilo predloženih spet dvajset načrtov novih strojev, izmed katerih se je železniška uprava odločila za dva tipa enotne lokomotive za tovorne ter brze in osebne vlake. Stroje so zgradile tovarne Brown Boveri in Oerli-kon. Lokomotive dosežejo s 600 tonskimi brzimi in osebnimi vlaki na vzponu 27 promile brzino 62 km na uro, s 750 tonskimi tovornimi vlaki pa 50 km na uro. Največja brzina je 100 km. Nos nas svari pred nevarnostmi Naziranje, da rabi voh samo zato, da Vzbuja prijetne aii neprijetne občutke, je s stališča kulturnega človeka opravičljivo, toda povsem napačno, čut vonja nam ni več življenjska potreba kakor n. pr. sluh ia vid. Gotovo, da se odvračamo od stvari, ki zoprno dišijo, a že strupenosti kakšne snovi ne moremo ugotoviti z nosom. Vsak dan umirajo ljudje od ogljikovega okisa, ker te snovi zaradi njene nedišečnosti niso opazili. Vse drugače je pri živalih. Pes vidi slabo, toda nos ga z gotovostjo povede do sklede z jedjo. Srna spozna z vohom človeka, ki se ji bliža z vetrne strani, in mu lahko pravočasno uide. Von igra v tem primeru vlogo svarile-* pred nevarnostjo in to je zeio važno za živali, ki se drugače ne morejo braniti. Zveri pa imajo običajno zelo močan duh in se izdajajo s tem nebogljenim živalim. Veliko vlogo igra duh v času, ko se živali parijo. Pred nedavnim umrli zoolog m seksualog Forel je nekoč za poskus zaprl, samico večernega pavlina v majhno kletko. Ni trajalo dolgo in se je zbralo okoli kletke polno samcev od blizu in od daleč. Zanimivo je. v kakšnem razmerju je voh napram drugim čutom. živali, ki imajo oster vid, slaoo vohajo ali pa sploh nič. n. pr. ptiči. Jastrebi ne iztaknejo mrhovine z vohom, temveč z očmi. Duhanje se vrši s pomočjo vedno vlažne kože sluznice, v kateri so nameščene čutne stanice. Vlažnost te sluznice je neobhodno potrebna, da morejo stanice sprejemati dišeče snovi. Pes, ki nima vlažnega nosa, je bolan in ne more vohati. Dišeče snovi prehajajo mimo čutnih stanic z vdihanim zrakom in vplivajo nanje dra-žijivo. Kaj so dišeče snovi, pa ne vemo, razen tega, da,so plinaste. Iz tega so sklepali, da vodne živali niso sposobne duha-ti, in so menili, da je mogoče na ta način razlikovati voh od okusa, ki ju je sicer težko ločiti. Proti koncu preteklega stoletja je raziskovalec Nagel skušal dokazati, da temelji voh na sprejemanju plinastih, okus pa raztopljenih snovi. To definicijo pa so pozneje ovrgli drugi znanstveniki, ki so do- Sodobni človek in umetnost Panait Istrati, romunski Goifeij, je imel na Dunaju predavanje, v katerem se je priznal za gorečega pristaša umetnosti, ooe. nom pa za največjega nasprotnika materi-ahzma. Pripovedoval je med drugim slednje: »Ko sem prišd kot gladen delavec v Atene in sem utal pred Pamtheonom, mi e namah postalo jasno, kakšen zmnsel je imelo suženjstvo. Bik) jc žrtev, ki jo k*, za- i htevola lepota. Poznal sem žensko, ki je ljubila svojega psa nad vee. Zaradn te ljubezni mu je da- j la prostost da je neovirano tekal po cestah Domov je prišel poredkoma. To ie btla zanjo gotovo žrtev Nekega dne pa je prišel pes pod avtomobil. Ko je izvedela njegova lastnica zadostno novico, je vzdih-nila: Dala sem mu vso svobodo, ker sem ca imela silno rada. Užavad je prostost, ko. Mco je mogel Drugi ljudje zapirajo T*e. Ampak takšne živali imajo samo trenutek svobode v svojem življenju, namreč tedaj, kadar poginejo« Istra ti je pristaš načela, da je ljubezen iat&vtttna s trpljenjem. Današnji svet ima v tem pogled« drugačne nabore. Nihče se noče žrtvovati vsak se umlca trpHenju V Irudeh ni več vere Obupane množice postajajo žrtve d«T»pogije na. vseh straneh Vse je usmerjeno v pravec gmotnega izkoriščanja. Celo umetniki ae vodijo več kazali, da imajo tudi vodne živali sposobnost duhanja. Ta dokaz so podali z umnim eksperimentom. Zdresirali so živali na določene dišeče snovi, pižem. kumarin, vani-lin itd., s katerimi so jim. oškropili hrano. čez nekaj časa jim namesto takšne hrane predložijo kos vate, ki je namočena v dotično dišavo in živaJ se bo spravila nanj, kakor da je res hrana — seveda, če je sploh sposobna duhati. Na ta način so ugotovili, da imajo ribe ; pa tudi dvoživke, ki žive v vodi in na kopnem zelo dober veh. Meteorji zažigajo gozdove Pred letom dni je Evropa zvedela, da je v Severni Sibiriji pred več nego desetimi leti velik meteor povzročil ogromen gozdni požar. Za srečo ta izpodnebni velikan ni treščil v obljudeno ozemlje, drugače bi bila katastrofa še vse strašnejša. Kakor pa poroča zdaj katoliški misio-nar, pater Aviano, je 30. avg. lanskega leta podoben meteor povzročil velik požar v pragozdu ob Amaconki. ki je divjal več mesecev in uničil tisoče kvadratnih milj gozdov ja. Tistega dne so padli skoraj istočasno kar trije meteori velikani, šele deževna doba je požar pogasila. Pater Aviano poroča, da je nebo 30. avg. zjutraj potemnelo, solnce je postalo krvavo rdeče. V zraku je visel oblak rdečega prahu, ki je končno pade! na tla in pokril vse s tenko belo plastjo. Nenadoma pa je v zraku nastal grozovit trušč, ki so mu sledile eksplozije vseh treh meteorov, ko so udarili ob tla. Zračni tlak je lomil drevesa in metal ljudi na tla. Radio in telesna temperatura Ameriška raziskovalka dr. Hosmer je ugotovila, da se pri osebah, ki stoje, sede ali leže v bližini radio oddajnega aparata na kratke valove v dolžini 5 m, telesna temperatura v 3 minutah tako zviša, da se da to ugotoviti s termometrom. Ta ugotovitev je učenjakinjo napotila do tega, da je predlagala zdravnikom, naj bi se slične radio naprave uporabljale za zdravljenje nekaterih bolezni. tjudii k višjim idejam. Izenačil so se po-vs**n z material ietiereirn in egoist iorom sve*cm. s katerim deSjo dobrote in koristi. število ljudi, ki znajo še vedno ljubita in trpeti je silno majhno. Zato žive skriti oc m sveta, ampafi zato so kakor kič. fci sveti v temi in pomenijo edino dobro nado za bodočnost flloveštva. Istrati je govoril v francoščini tn ajego-rarra predavanju so prisostvovali po*eg ogromnega števila občinstva tudi dunajski poslan Ivi Romunije. Francije, Poljske in Bolgarske. Pesniška svoboda K Tristanu Bernardu, znanemu francoskemu piscu veseloiger, pride mlad novinar in pravi: »Oprostite mi, g. Bernard, imam namen napraviti anketo o delovnih metodah naših sodobnih pisateljev Pri tem bi rad prodrl tudi v tajno delovnega načina naših dramatikov. Vi ste s svojim brezprimernim znanjem obogatili naše slovstvo s celim nizom očarljivih veseloiger. Ali lahko vprašam, g. Bernard, odkod zajemate svoje odlične domislice?« Tristan Bernard ima za ankete od nekdaj posebno razumevanje. Ve namreč, da se je treba čuvati resničnih izpovedi. Zato pogleda so besednika ..z najpoštenejšim obrazom in pravi* »Ker ste to vi tam povem: Moje domislice izvirajo navadno od Mavrica Deko-bre. Kadar on napiše kak roman, napravim iz njega takoj veseloigro.« Porotno sodišče v Lyonu je po tridnevni razpravi izreklo obsodbo proti korziškim banditom Fratiniju, Santoniju in Gabrielliju. Zaradi ropa so bili vsi trije obsojeni vsak na pet let ječe, na 5000 frankov globe in na poravnavo storjene škode. Bandit Nieri je bil obsojen in contumaciam na 20 let ječe. (Od leve proti desni: Santoni, Ga- brielli in Fratini) Rim, največje italijansko mestu Italijanski statistični urad poroča, da je bilo 31. dec. lanskega leta v kraljevim deset mest s preko 200 000 prebivalcev. Na, čelu je Rim z 1,019.248 prebivalci. Milan je štel 995.489 duš, Napoli 846.005, Genova 610.169, Turin 600.000, Palermo 391.937, Firenze 317.907, Benetke 262.441, Trst 250.072 in Bologna 248.953 duš. še pred štirimi leti sta bila Napoli z 920.000 in Milan z 816.000 prebivalcev največji italijanski mesti; Rim pa je štel 653.000 ljudi. Njegov porast pa gre najbolj na račun priključitve predmestnih občin Te dni se vrši v Lake Placidu III. zimska olimpiada, na kateri so zbrani najmočnejši zastopniki zimskih športov z vsega sveta. Najbolj privlačne za gledalca in tekmovalca so discipline na ledu, v katerih lahko izva jalec v tesno omejenem prostoru in pred tisoči očmi pokaže svoje bogato znanje. Na sliki so: 1. R Evenson, norveški tekač na ledu in večkratni evropski prvak; 2. M. Binson, ameriška nada za umetno drsanje; 3. K. Schafer, S. Henie in G. GrafstrSm, trije svetovni prvaki; 4. F. Burger, slovita avstr. drsačica, ki je naj-opasnejša nasprotnica za Sonjo Henie; 5. E. Bayer, zastopnik Nemčije v umetnem drsanju; 6. Ballan-grud, večkratni sve-nem drsanju in sedaj tovni prvak v hitrost- — ker m Thunberga — tudi siguren favorit za vse dolge proge; 7. Sonja Henie, mladostna norveška svetovna prvakinja v umetnem drsanju, in 8. K. Schšfer, avstr. svet. prvak v isti disciplini Revija umetnikov na ledu I »Ta način atvariteljske delavnosti bo našim čitateljem čisto nov,« pravi mladenič. »Toda, g. Bernard, kako pa se g. Dekobri izkažete hvaležni za to?« »Z vzajemnimi uslugami. Kadar sam nima domislic, mu jih dam iz svojih veseloiger. On jih obdela prav umetniško v romanu. Tak roman nima potem prav nikakršne sličnosti s prejšnjimi.« »Ali nimate nobene druge delovne metode?« »Pač. Včasi se pripeti, da imam lasten domislek.« »Ali mi lahko poveste, kako ga uresničite?« »Zelo rad se poslužim načina, da dam stvar napisati svoji tajnici.« »Kako pa to napravite?« »Kadar imam lasten domislek, — toda to je zelo redko. — si najamem stenograf-ko, ki pa ne zna dobro tesnopisja. Taki zelo hitro narekujem celc delo.« »Gotovo vas ne more dohajati7« »Saj tako mora biti: ko je namreč mnogo v zaostanku odidem na počitnice in jo prepustim usodi. Dekle mora v ootu svojega obraza dokončati mojo igro. ker se boji. da sicer izgubi službo.« »Izvrstno. Katera pa so vaša najboljša dela?« »Seveda ona, pri katerih me stenotipi-stka ni dohajala.« »Hvala vam lepa. g. Bernard,« pravi mladenič in odide »Pa me kaj kmalu zopet počastite,« de Bernard ia pesnikuje dalje, — B. Manuel. Slikar: »Saj boste spet kmalu prišli, kaj ne? Vendar se me ne bojite?« Model: »To ne... samo obljubite mi, da, me ne boste gledali!« Literarna senzacija Uredništvo londonskih »Times« je skupno z ameriškim: založništvi Chapmann, Hali m Marrow pred več meseci razpisalo literarno nagrad;) za najboljši roman. Pisateljem je bilo na prosto dano, da se udeležijo tekme Jury je šla celo tako daleč, da je dopuščala tekmovanje pisateljev vseh narodnosti. Stavila je samo pogoj, da mora biti roman originalno delo in da se mora njegovo dejanje vršiti po vojni. Srečnemu pisatelju je bil obljubljen poleg 1000 funtov nagrade še običajni pisateljski honorar. Pisateljsko društvo v Budimpešti je izjavilo. da je pripravljeno poslati juryji tudi dela madžarskih pisateljev in je res posredovalo, da so prišli vloženi rokopisi v uredništvo »Times« v Londonu. Komisija je pregledala vposlana dela in prisodila nagrado romanu z naslovom »Pustolovščine v Budimpešti«. Stvar je napisal doslej popolnoma neznan avtor Franc Kormen-di, bivši uradnik avtomobilskega oddelka Britsko madžarske banke. Moža so pred časom reducirali. Dolgo je iskal nove službe, a je ni mogel dobiti. Slednjič je čital razpis nagrad. To mu je dalo poguma, da je vzel pero in začel opisovati svojo usodo. Pri tem mu ni bilo na umu, da bi utegnil dobiti nagrado. Pisal je zaradi prostega časa, v katerem ni vedel kaj početi in je opisoval svoje zgode in nezgode. Tako je postavil v središče dejanja tridesetletnega moža. ki se mora težko boriti za svoj kruh. Figura, ki jo je postavil nasproti glavni osebi, je deček, ki ne more najti kruha v svoji domovini ter se izseli na tuje, kjer ga čaka sreča. Ko je vzel mož nekega dne v roke »Times«, je čital, kakšna je bila sodba komisije, ki je ocenjevala vposlane rokopise. Nemalo se je začudil, da je bila nagrada prisojena prav njemu. Budimpešta je zaradi tega dogodka vsa v ognju, novinfr-sko društvo hoče prirediti na čast Kor-mendiju celo slavnostno pojedino, a mcž. ki ga je življenje tako težko izkušalo, se ne da zapeljati in noče nič vedeti o pisateljevanju. Pravi, da je napisal roman čisto slučajno in da nima namere baviti se še nadalje s tem poklicem. Pisateljeval ni doslej nikoli, samo v gimnazijskih letih jc napisal nekakšen »roman«, seveda brez literarnih ambicij. V bodoče se bo posvečal književnosti samo takrat, če mu bo osta-, jalo kaj časa. čitajte tedensko revijo »življenje in svet" Sodobne zgodbe Tolažba j Tako sem nesrečen! Vse svoje prihranke sem izgubil zaradi bančnega poloma.« »Potolaži se, tudi jaz sem pred nekoliko dnevi izgubil veliko imetje.« »Ti?« »Da, zaprosil sem neko milijonarko za roko — pa mi je dala košaro.« Korziški banditi obsojeni na pet let Vsak dan ena J. O. Cnrwood 31 Na meji sveta Devet je bila. Devet, in cvetlice še niso bile zaprle svojih Čaš in so še uživala svetlo solnce! In ljudje v državah so imenovali Alasko zrnrzlo deželo, sneženi in ledeni peke' na robu sveta, kjer morejo b najbolj zmožni zmagati v boiu za obstanek. Smešno in žalostno! Nazadnje je prišel do leskečočega se ribnika, ki je ležal med dvema gričema, poraščenima z redkim grmovjem. Majhen potoček je tekel iz ribnjaka. Alan si je napravil iz mehke trave ležišče m pogrnil nanj svoje odeje. Obdajala ga je globoka tihota, ki so jo le kdaj pa kdaj prekinjali glasovi rac in drugih vodnih ptic. Ob enajstih jih je še razločno videl, kako so spale na vodi. A hkratu so se že prikazovale prve zvezde. Temnilo se je, rožnata zarja je bledela in počasi prehajala v škrlatno temo. Pričela se je svetla noc, ki ni bila niti dan niti popolna tema. Štiri ure počitka. Z blazino iz močvirne trave pod glavo je zaspal. Ptičje petje in vriščanje ga je zbudilo, v jutranjem mraku se je okopal v ribnjaku; desetice in desetice puhastih mladih rac so se ga plašno ogibale in se skrivale pred njim v bičju in travi. Ta dan in naslednja dva dni je neudržno, hitro in skoraj brez oddhiha romal proti notranjosti dežele. Vso pot ga je obdajalo gogotanje, vpitje in petje ptic ter ga polnilo z radostjo, močjo in pogumom. Otožnosti v teli poletnih dneh ni bilo mesta. A vendar se mu je krčilo srcc, ko se je bližal svooemu domu. Vzlic smejoči se okolici, ga je mahoma navdala globoka žalost, ki je solnce mi moglo raz- svetliti, "čeprav je nepretrgoma sijalo po "dvajset ur. Zmerom Je videl Mary Standishevo pred seboj, kakor da bi živela. Bilo mine, kakor da hodi zraven njega in kakor, (fr jo drž; za. roko. Časih se mu. je zdelo, da trpi kazen za •svojo bespamet. f in z grenkim kesanjem je mislil na vse, kar bi bilo trioglo^bki. lz.: ust se mu je izvijalo ihtenje, ki še ga ni sramo-val" Mar"y Standisheva bi bila ostala živa, če bi bi! tisto noč na ladji drugače govoril z njo. Sam jo je bil pognal v smrt. Ni se bil izkazal moža/ kakršnega je ona videla v njem. Vzel ji je ;bil poslednji up in ji razrušil poslednjo vero. Da ni bil tako neumen in slep. bi bilaffctjkg morda res hodila ob njegovi strani, se smejala v-}utranjdni',sr6niraV,v ku, postajala trudna med temi cvetlicami, spala .pod j.isimiH "zve?/--, dami — srečna in brez. strahu, in. dvigala tiči \k.njemu in se v .vsem . ravnala po njem. Tako je vsaj sanjaril'v, svoji neskončni samoti. Z ..-mislijo, da bi se bil utegnila .obrniti k drugim rečem in ljudem,.se ni in ni mogel sprijazniti. Zdaj. ko je bila--mrtva, je videl, v njej svojo ženo; vedel je, da bi -bila postala njegova;; če se ne bi" ■ biia utopila. In za to je bil samo' nn odgovoreif. Njegova neopravičljiva slepota, ni bila izgovor. . In peto noč je. fslžal -brez spatija pod zvezdami in jokal za njo kakor kak deček, .z. obrazom na Kbr-• molcu. Ko je prišlo jutro in je krenil , dalje, se mu . je zdel^i da je zanj ves svet mrtev; vse je bilo pusto in prazno; Slab(%yse je polaščaia. kakor bi bil bolan, in; glava, ga i'e holela.^?!^^^-mogel ničesar jesti. ••• -■• • ' Pozno popoldne je zagledal v. daljavi topole'ob toplih iMnrkjh."" ki so bil' čisto blizu njegovega dcwha. Mnogokrat je. bil fomal k -t%w starim topolom, majhni gozdni, oazi, izgubljeni'sredi neskončne tundre, in tudi majhno taborišče si je bil.napravil- pod njimi. Ljubil je ta kraj in ta drevesa so mu bila kakor samotni prijatelji. V deblo največjega topola je bilo vrezano ime njegovega očeta in pod njim dan, katerega Je bil starejši Holt odkril te topole v deželi, ki-je ni Sfr pred njim še niiiče^obiskal,' pod imenom njegovega očeta je bilo vrezano materino^.pod lertem pa njegovo lastno ime. Ta kraj je bil Alanu nekakšna ~bbžjW pbt." Ptičje "petje in mir poleti, pozimi pa pošastna samotnost tega kraja sta bila v mnogočem vplivala na razvoj ;njegove duše. Mnogo mesecev se je že'veseli) trenutka, ko ga Iz dalje pozdravijo ti topoli, za katerimi so tmrno in večno štrleli v nebo oddaljeni vrhovi Endicottskega gorovja In zdaj, ko je' videl drcvesa.in gore,.mu je nečesa manškailo. .ob pogledu na vse .^'to-iga ni izpretetela' električna',iskra". .'Med vrbami je tekel potoček, ki je imel vodo iz toplih izvirkov. .Alan se mu je bil približal že na Četrt milje, ko je mahoma obstal. Izprva ie. mislil, da sliši streljanje s puškami, a v naslednjem trenutku je spoznal, da niso bile puške. Po bliskovo se je spomnil: .darieš je državni, praznik, nt pri topolih je : tiekdo spuščal -rake{eX" • . --", ,. J Smehljaj in« -.je zaigral' na: obrazu. Spomntl "se je Keokiue. por redne- napade, da je prižgala; kar "po cel sveženj raket na mah; 'Nawadlook #t>. je. zaradi---te. »za pra vi jivosti :< vse le.i oštevala.' Oči vidno so bili pripravili sl^e: za njegpA^o: vrnitev, m najbrže sta biia i/iuiKiik in Anin k: TooHK - priskrbela potrebno zalogo »bumbumov« Allakakata ali'banane.. Pritisk v njegovi glavi je ponehal; smehljaj na. ustnicah ni izginil. In nato, kakor da bi mu bil kdo zaklical 'povelje, so se njegove oči obrnile proti mrtvemu topole-vemu štoru, ki je stal že mnogo let na straži pred malo drevesno oazo. Na njegovem vrhu je vihrala v večernem vetru ameriška zastava! O T Državno prvenstvo v umetnem drsanju Vse tekme preložene na jutri dopoldne. -V program je sprejeta propagandna tekma v hitrostnem drsanju na 1500 m Danes popoldne bi se moral absolvirati na. drsališču SK Ilirije po razpisanem programu prvi del državnega prvenstva v umetnem drsanju, m sicer izvajanje obveznih vaj. Ker bi pa topli dnevi ovirali dr-' sanje v popoldanskem času, je JZSS pri-moran preložiti celotno tekmovanje na nedeljo dopoldne, ko je s precejšnjo gotovostjo računati na dobro stanje ledu. V program je sprejeto nadalje propagandno tekmovanje v hitrem drsanju na 1500 m (9 krogov okoli drsališča), h kateremu sprejema prijave razsodišče na drsališču jutri do 9.30 dopoldne. Razpored tekem je definitivno naslednji: ob 8. obvezne vaje, najprej skupine senior-•ev IT-juniorjev, nato dam-juniork, končno za moško in žensko državno prvenstvo; ob '>.30 propagandna tekma v teku na 1500 ; j 10. presto drsanje v istem vrstnem re-i! kot obvezne vaje. Razsodišče tvorijo: delegat JZSS g. dr. '• -rtačnik in sodniki gg. inž. Bloudek, Be-t-; to, Kavšek, VVisiaK in Mil. Juvanc. Po dosedanjih, prijavah startajo: za oamsko državno prvenstvo gospa Gizela Kadrnka (Hašk, Zagreb), za moško državno prvenstvo gg. Avčin Franjo, Schwab Pavel in Tcuma Emanuel ('/si trije Iliri-,;?.), za medklubsko aamsko (juniorsko) tekmo gdč. Sonja Kos. Jelka Sever in Truda Luckmann (vse izven klubov). Prijave za skupino seniorji II-juniorji še niso oddane. prijave za tek bodo znane šele na licu mesta. JZSS je določil za novega državnega prvaka posebno častno darilo ter za vse tekmovalce in tekmovalke častne plakete in diplome. Tehnični odsek za drsanje JZSS sklicuje za drevi ob 20. kratek sestanek razsodišča in tekmovalcev v kavarno »Evropa«, ter prosi vse udeležence gg. sodnike kakor tekmovalce, da se javijo jutri pred tekmo točno ob 7.30 v garderobi na drsališču. Alpinska smučarska tekma z Urške gore v dolino Smuški klub Guštanj-Rimski vrelec je priredil na Svečnico medklubsko tekmo s startom na vrhu Urške gore 1690 m in ciljem v Kotljah 510 m. Organizacija tekme in trasiranje progi je bila poverjena članom štanglu Stanku, Marchiottiju Stanku, Magriču in Zweilu, ki so z velikim trudom in naporom izvedli markacijo in izpeljavo nekaj nad 12 km dolge proge .sprva v težko alpinskem terenu med skalovjem, dokler se ni izvila mimo Godca po lepem srednjegorskem pasu po travnikih mimo Pokrova, šrotnekerja v Kotlje povsod v Ponedeljek Torek Sreda Za tri nianse — bol) be-bor v dstib Zuan»tvMviXi pravijo: ►Usta w pol Det bakterij.« To>1a rob;« dobe f>p»t svojo sijajno talino pod vplivom tobneffa sredstva Kotjmoi-«. W agonobi »s« mikrob«. — Uporabite en centfo«-ter Ko! vnosa na »vojl ščetlrKa ijutraj ia rvečar. pa poglejte potem svoj« sobe. ki so za tri nianse bftij beli. Mikrobi e» naglo ago-n o hI j eni. a kisline bo nevtraJir.ir.m«. I>a bo??* imeli robe bolj Me ii) »dravo, uporabljajte »KOLVNOS«! Antieeptična K B E 31 A X A ZOBE KOLYNOS smuku. Proga je zahtevala od vsakega tekmovalca poleg znanja tehnike in rutine še obilc porcije poguma in hladnokrvnosti. Na najbolj opasni točki je biia postavljena sanitetna Staniča, dočim je na cilju prevzel službo rade volje tukajšnji zdravnik g. dr. Erat, Rdeči križ pa je dal na razpolago pod vodstvom g. Rajka Kotnika svoj reševalni avto. Organizacija je bila brezhibna in vzorna. že na predvečer se je zbralo v planinski koči SPD podružnice Slovenjgradec, ki je bila 2 dni za zimske razmere razkošno opremljena in oskrbovana, mnogo izletnikov iz Maribora, Zagreba in Celja, med njimi 14 tekmovalcev, zastopnikov, vseh bližnjih in daljnih smučarskih klubov. Tqč-no ob 9. zjutraj je bil start, ko So bile doline okoli in okoli še zavite v svetlosive jutranje megle, dočim so se vrhovi Karavank, Savinjskih in Julijskih Alp blesteli v jutranjem svitu. Favorit je bil Herbe.t Jurič, ki je drsal z blazno brzino po sneženih -poljanah v nizkem hocke, preskakova1 z raznimi skoki jarke in ovire, in v rekordnem času nekaj nad 40 minut privojil na cilj. V eno-minutnem presledku za njim je privczil Zdravko Štangl, dokaz njegove odlične forme Trije tekmovalci so med potom izstopili. a eden si je ranil nogo. Rezultati so: 1. Jurič Herbert, Mariborski smučarski klub v času 40.15; 2. štangl Zdravko, Maraton, 4145; 3. Stefič Jožef. Guštanj-Rim. vrelec 47.14; 4. Kralj Ervin, Slovenjgradec. 49.17; 5. Ankele Riko. Tržič, 50.20; 6. Harnold Pavel, Guštanj-Rim. vrelec. 51-30; 7 Terček Fran,. Slovenjgradec, 5G.24; 8. Praunsberger Boris, Concordia-Zagreb, 56.46; 9. Polačnik Jurij, Slovenjgradec, 1.1.23; 10. Leskovšek Miha, Guštanj-Rim vrelec, 1.14.05. Na cilju je pričakovala tekmovalce ko-teljska godba in mnogo prijateljev zimskega športa. Odtod se je formirala povorka s klubsko zastavo na čelu korakajoč v prostore letovišča »Rimski vrelec« .kjer so se popoldne razglasili rezultati in štirim prvoplasirancem razdelila darila. Popoldne se je vršila sahkaška tekma. Vaščani iz Kotelj in kmetje iz Podgorja so pod vodstvom izkušenega planinca domačega župnika g. Serajnika in gdč. po-štarice Ele Krakerjeve priredili z mnogimi darili sankašk-o tekmo od Zameta v Kotlje na 4 km dolgi progi. Tekme se je udeležbo 56 tekmovalcev, med temi 11 dam. Med moškimi je bil prvi Zdovc Feliks, 4.15; pri daftiah Potočnik Francka, 4.10; pri otrocih Hušar Maks, 4.54. rije, ki je že nedavno pokazala višek svo-'' jega znanja proti Gradjanskemu. katerega je po izvrstni igri premagala. Tudi Svo-. boda kot tretji ljubljanski ligaški klub bo; topot v prvem letošnjem nastopu preizku-;: sila svoje moči. Razpored je: ob 14.15: Hermes : Olimp in ob 15.45 Ilirija : Svo-i; boda. Obe tekmi se vršita na igrišču Hermesa.'' ki je trenutno z ozirom na vreme edino; prikladno za igranje. Otvoritev zimske oHmpijade Lake Placid, 4. februarja. Kljub vsem težkočam, ki so v zadnjih dneh skoraj onemogočile pričetek zimske olimpijade v Lake Placidu, so se danes na izredno svečan način otvorile olimpijske zimske igre Vreme je bilo mrzlo in ugodno. Gledalcev je bilo za prvi dan več. kakor se je pričakovalo. Kot delegat ameriškega predsednika Hoovra je prisostvoval svečani otvoritvi guverner Roosevelt. Takoj, ko je zasedel častno tribuno, je pričel prihod sodelujočih narodov, in sicer po alfabetskem redu. Prva je korakala delegacija Avstrije. Sledile so Belgija. Kanada, češkoslovaška, . Finska, Francija. Nemčija, Anglija Italija, Japonska, Madžarska, Norveška, Poljska, P.umunija. švedska, Švica in kot ?adnja največja skupina, delegacija Zedinjenih držav. Guverner Roosevelt je otvoril igre z daljšim govorom, nakar so sodelujoči tek-, movalci položili običajno olimpijsko prisego- Takoj nato so se pričeta tekmovanja, in sicer v hitrostnem drsanju na 500 m, ki je proti pričakovanju končalo z zmago Amerikanca Shea. ki je pustil favorita Evensona na drugem mestu. Posamezni rezultati so bili I. tek • I. Flack (Kanada) 44.3; 2. Shea (Amerika); 3. Lindboe (Norveška). II. tek: Evenson (Norveška) 45 3; 2. Logan (Amerika); 3. Psderson (Norveška). II I. tek : Hurd (Kanada) 44.9;. 2. FarelJ (Amerika); 3 Staek (Kanada). Odločilni tek: 1. Shea 43.4; 2. Evenson 5 m zadaj; 3. Hurd; 4. Stack-5. Logan; 6. Farell. Prva tekma v hockeyii na ledu je končala z zr>Io tesno zmago Kanade nad Ameriko z 2:1 (0:0, 1:1. 1:0). Nogometni nrooratri za nedeljo Igrišče ŽSK Hermesa. Agilni Hermes je povabil v goste Olimp iž Celja, ki velja trenutno skoraj za najmočnejši celjski klub in je letos resni konkurent za kandidata lige v Celju Hermes, ki je že prošlo nedeljo pokazal proti Hrastniku plod svojega zimskega treninga še resno pripravlja na pomladansko sezono, ki je tik pred durmi. Tudi Ilirija in Svoboda sta se sporazumela, da odisrrata v nedeljo na igrišču Hermesa priiateHsko tekmo, ki bo brez dvoma prvovrstni športni užitek. Posebno se, pričakuje zopetnl nastop Iliv Tekmovanje za Davisov pokal Jugoslavija je v prvem kolu prosta, v drugem igra z Dansko. f V ponedeljek se je v Parizu z običajnim -Ceremonijelom v prisotnosti predsednika, republike in diplomatov vršilo žrebanje za.-: največje teniško tekmovanje za Davisov -pokal. . žrebanje je dalo naslednje pare: I. kofo: Madžarska - Finska. Nemčija -. Indija, Avstrija - Češkoslovaška, .Monaco- < Norveška. Belgija -i Švica, Italija - Egipt. ; II. kolo: Anglija - Rumunija, Poljska -! Hoiandija, Irska - zmagovalec igre Mad- • žarska - Finska, Španija - zmagovalec . igre Italija - Egipt, Danska - .Jugoslavija, ■ Japonska - Grčija. Kako močni so Danci v teniški igri, se danes še ne more reči, vendar , čaka naše reprezentante dokaj ."težka naloga. Računa; se s tem. da bo v T' skupini zmagala An- ■ glija, v II. pa Japonska. V severoamerišiiem pasu bodo igrale Ze-dinjene države, s Kanado, Mehika" pa s Kubo. V južnoameriškem pasu bodo tek-. movale Brazilija, čile in Paraguay. Smučarski klub Guštanj - Rim&ki vrelec ihjO priredil od 14. do vključno 21. t. m. v -odcoMci Rimskega vre len smuča raki tečaj za začetnike in izivežbange p^d^viKistvoH^ .a<> brega str feovnjaka. d.--1'orefneriča Vilka po sistemu »biilgeri«. Tu sta se vrši'a v letos, tvi jrimfki sezoni že d-va tečaja,, ki. ta uspela z nepričakovano dobrvm uspehom. Točajn-ksii je za nečilame 50 Din. za Sline 10 Din. Prija^-iti it<} je na vodstvo smučar>. r/c-eja kluba Guštanj-Rimski vrelcc v Gu-šfan-ju do 12. februarja. Prijave so možne tudi med č-osom tečaja za manj dnu v?n-dar je .tečajnina v tem primeru dnevno 1 dinarjev. PosetMkem teča.ia je na ra:i-poIa-o-o pTvovns-tna prehrana- in stanovanje v penrijonu Rim-sici vrdec po najnižjih- daev-nm con-ab od 35 Din daije. V penzijor.u.. k.i je znan po sivojii lepi lc^i. je pre.-slirbljer.o za udeležence kar rd-Jhol/je (plesna dvorana. klavir, električna razsvetljava -,V najem«, »Posest«. »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije*, »Živali«, »Obrt« in »Let« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužekče se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za Mali oglasi Za odgovor J Uln v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 pitr za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Potniki Kd«* iitfce mv*'M p<-t-Bika, plača u »ak« besedo JU par; d* jsnj« 5n*!t)v4 »J: »a »;fn» 3 Din. — Kd>»r «p*cj»ina poT>iko, p'a č% besedo p« 1 Din; z* dajanj« s»M!1 šifro »Kiksurn ia pro Fotografskega pomočnika sprejmem ta-koj. Pod u din' na oirlas. oddelek -Jn tra« ood š:fro >l>i>Uc.r re*nšer«. 3:21-1 Plačil, natakarja za kavarno iščem. — Po-nudue samo resnih reflek-tantov na podruž. »Jutra« » Mariboru pod i Kes:ii rfcflektant«..- ;:7i0-t ki Šoier-mehanik ■j; opravljal tudi druga 3311 -0 Zaslužek Kdor Ii«« zaslužka, plača f a vsak« besedo 50 par; ua^lov ali tii:v S Din. — Kdor b U d i tnsillžnk, IM M »*ak« besedo 1 Kn, ti dajanj« naslo*» »Ji is. iifro pa i D'c. (S) ! dela, (i .bi slažbo. — Po- j aiiilbe na oglasni oddelek »Jutra. »Gorenjsko«. I 3704-1 Strojepisko s »trojem, rabim sa priložnostna mala opravlja. Ponudbo na oglas. oddelek »Jutra« pod značko j Za društvo«. " 3770-1 Pridna šivilja * ■ * šivat na dom. Jfa-lov r >i:ij-ncm oddelkn Jutra 3705-3 Zastopnike »i •/ ;•. arjva.':jo pf-»mr'.n;ne >• dote, sprejmem proti -isoki proviziji za vse kraj< dravsko banovine, i ilvjšriji- ponodbe na o«*!, oddelek >JhA»< j«'nl Šifro »zavarovalni 5712-3 Šivilje porfe-ktn* v izdelavi fine damsfce konfekcije, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlenosti na oglas. oddelek -Jutrat pod cifro »Bluze«. 3712-1 Vrtnarja <3 mskega iiifein takoj s h ra no in stanovanjem v tiiJi ter plačo [»o dogovora Ponudbe na naslov: Josip Beuko, tovarna mesnih az-ielkov. Mjrs-ka Sobota. 3444-1 Pouk V-jiJ, boseda 50 par; dajanja naslova ali ta ši£n» <« S D». (1) Beseda l Dtn; ra dajanje naslova ali t* iifro S Ur,. Dijaki, ki iščejo tastrokoije, pla-&»;© v»ak» besed« 50 por; ta šifrs aii c* ds-ja.R;» anstova 3 Din- (4) Kuharico • •»>i-i;- staro&ti, pridne in pošteim>, ki bi opravljala • adi teiga h i J a a dela, iMem k dofer? 'tružini. — &*enadbe na o<5las. oddelek ».i-:*ra. f—i t:."r<> Pridna -:it?.kuij;, fiO«. 35S3-1 Voditeljico pietilne industrije k. .e . ..«u»ie na izdelavo ■■■r,', i iti .-"Uonib iz-lei u-.iv, b,» v/orce (najnovej - i ;- .ir.i popravijo stro > ■ i večletno prak -•». sprejaieT"! takoj. Twa .1 ".ne poniHibe na oglato; • IJftle v »Jutra« pod »ifro »Stalila S:ižl>a 15G«. Jermunarski pomočnik popo&tOata v(»?5 živaoja nivra®i«t»;ii */.'•>.?, dobi takoj staino mesto. — Po-whc z zahtev« ;d.u*e in -ioT.-rn ua n-.i: Xe<»ro ZsgrcH, llica 10. »673-1 Dobro šiviljo r ^ vrbo popravila oblek sprejmem takoj v Beot&ov-nlV! .11 I V. d.sno. "709-1 fotograiskega pomočnika S;.-ejreer»t fak.»j. Pojlldbe ■n ojtla^n-i '-'ld-!ek .Iutr:i pfl **fr<* '!»e.bir retnšer« ."■•-•-M-l Pisarniško moč u ."oibino. xmoino nemške-•--•« je-/.ika. sprejm.-m takoj. Pisrnefi« ponudbe ti a i«rl."»*. I i" iok »Jiitr.-w iod š:fro »Cakoj 3(1«. "528-1 CA MERNIKOV A šoferska šola Ljubljana, Dunajt-ka c- 36 Prva ob'astveno koneosijo-nirana. Pro»pekt '.n zastonj — po i i te ponj! 0 6 e n e e »prejema vsak čaj 251 Nemško korverza-cijo in pouk nudi izobraiena fTOSi>a po Din za uro. Dva učenca skuraj samo l.j Din za uro. Poljanska cesta 13/fl. levo. 3K+5-4 Službe išče Vsaka 5W par; dajenje nasJfjvm a)i Sifr« pa 3 Din. (2) Šofer V4'še v'eli popravil in imo-žen kavcije, ki, govori slovensko, srbo-brvatsko. francosko in nekoliko nemš-ko, s francoskim šoferskim izpitom, i5č« službo b kakršnemkoli avtomobila — ali pa sprejme tudi kako drua j primerno službo. Po-p.v.albfi na podružnic« Jutra v Celju pod šifro »Dober mehanik-. ii>77-2 Pomočnico in v a jen ko m -lai.i-k "; krojašt.vo sprej-" •*rti t:>fcoj. Kaslov v ojlas. ••MeJkii »JntR«'. :»T7-1 Mlajša gospodična ? pmkso ;n dobrimi spričevali, z -lastne •točilno pravic-, zmožna kavcije, išče j zaposlitev v večji reitav-J raciji kot plačilna — aH j orevzamo rsa račun celo i klet. Ponti4be na oglasni oddelek ».Intrai poii dam v trgovino na deželi. Strmele, Zagreb Dražica 15. .'{ijrto-ž Slugo lš let starega, nr.tlnega in poštenega sprejme za - :loo A. Siisaik, LJubljana. Zaloški cesta. 373S-1 Služkinjo za vse •: ■ i:?o, pošteno Ln rvesto. k? bi poi-2 knbariee oprav vsa hišna u-»prej Dekleta, kt ii že s:a>.ll», n;«] na ril. i ide'e|; »jutra« p'-d 5it'ro -.«• -:">-, j*.. 3o?->l Hotelski portir in žena sobarica, iščetu s!ažV«>, ali a-zameta g">-«ii.no v najem. Cenjene poBuobe na po-lruž. Ju-tra » C«lju »od »Starejša«. 3771-2 Prodajalka 1 bro izurjena, stara 22 let, vešča špecerijske, de likatesae in gabntorijske st: oko. išče takoj aii pozneje siu/.b,« prodajalke ali blagajničnirke. Cenjene ponudbe prosi na oglasoi oddelek »Jutrac pod šifro »Dobro kar jena«. r, 157-2 ^ogar B ce BurroughS: Tarzan, kralj džungle 118. Kopje je zletelo po zraku. A namestu da bi bilo zadeto Kalo v srce, ji je samo oprasnilo rebra. S krikom togote in bolečine se je obrnila in navalila na sovražnika. Po vseh drevesih je zašumelo in zapra-sketalo: opice so bile začule Kalin krik in so ji hitele na pomoč. A Kulonga je vzel svoj lok, položil nanj strupeno puščico in po pognal Kali naravnost v srce. Prodajalka fzuč-ervi v trgovini mešanega bla-sa, pridna in poštena, išče službo ta takoj aH pozneje, tire 1 mesec brezplačno. Cenj. ponudbe na egla«r»i oddelek -Jutra-, pod šifro »Dober začetek«. 3667-2 Vrtnar za cvetlice in vrtno »e-lenjad, z večletnim st>riče-valom, išče stalno službo. Naslov r oglaitiejn oddelku »Jutra«. 3558-2 Trgovski pomočnik Iz veletrgovine podeželskega mosta, žeii spremeniti službo. Nastop in drugo f>o dogovoru. Cenjene p> ntidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlajši«. 3278-2 Dipl. učiteljica išče (ker za. enkrat ne nameščajo v stroki) v Ljubljani začasno mesto v pi-s;ujii aii dniTod, s piačo. Slovenski, srfcohrvatski in nemški. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifra j'1'o maturi«. 37U-2 Radio Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« nosova aH Šifre p« č Din. (91 Zamenjam •'zvrsfcf-n trieevni ra-1io za fino harmoniko, gramofon ali mali pisalni stroj — event. tudi poceni proda® Zupančič, Hrai.lliiiš-ka 4. S7di-9 Avto, moto Vsaka beseda X Di«; ti dsjaaje naslov« ».!: za iitro pa 5 Dio. (10) Tovorni avtomobil eaotonski, rabljea, z novo pnevmatiko, takoj aportib ljiv, radi dobave večjega za 10.1'Kl Din proda ga-raga »Citroen«, Ljubljana. Go.*posveiska cesta št. IS fKolizejl. 2:125-10 Limuzina petaedežna, svetovne znamke, ves komfort, 4 vrata, odbijači, skoro nov, zelo ugodno proda Prelag. Marijin trg 3616-10 Prodam OgiaM s?g. taačjja p« 1 Dia beseda; m da Janj« naslov« ali ca Šifro 9 Din. — Ogla«« socialnega enača ja vsaka beseda 50 par; ca dajanj« naslova aii sa Kfao pa 3 Din, (d) Kamgarn angleški, češki in nemški, po zelo nizkih cenah v trgovini 0. šiibar, Ljubljana Stari trg 21. 115-6 Foto-temnica skoraj nova, po predpisih napravljeno, lesena, velikost 2 X 5.50 X C, vsled nabavo večie og-o-lno naprodaj. Naslov: k. Koželj, Tržič. 3C99-« Čevlji na obroke »Tempe«, Gledališka ul. I (nasproti gledališča). 114-6 Vinske sode tiramne. hrastove in dobro ohranjene od 20 h! do 50 hI vsebine, približno 12 kom. u^odr.o prodam. Naslov v ogi. odd. iJutra*. 1845-6 Fotoaparat 3/4 Elmar 3.5, 6.59 in Lb-mimax naprodaj v Jlv li čolnarski aliei štev. 10. Jajce 75 par r-a arobao aiidi Serer & Romp.. Ljubljana. Gospo svetska eosts 5. 3475 6 Volnene nogavice angleške 25 Din. nove gramofonske plošče 15 Din, pralno milo — vsebujoče 72 % maščobe 10 Din, na-mizaj prti -k čistega platna, 140 cm široki 30 Din. volnen šal, eleganten 3t> Din, svilene kravate n>o 9 Din, posteljno garniture, jedilni pr ibor, gramo f on i na 6 mesečnih obrokov Sapira, Dunajska cesta 36 veža. 3770-C Vsaka beseda 1 Dia; ta dajanje naslova *h tu Mfr« ps 5 Dit). (16) Posojila preti zalogu ali poroštvu daje Splošno kreditno društvo. Aleksandrova cesta it. 5. 3717-16 1,000.000 Din priv. kapitala išče večje industrij, podjetje v Slovenija, proti obrestim po dogovoru iu vknjižbi na prvo mesto. — Ponudbe na oglas, te Id elek •Jutra« pod »Več milijonsko premoženje«. 3733-16 Vsaka beeeda 1 D^n; sa dajanj« sasUrra aii M šifra pa 4 Dio. (a» Parcela naprodaj v Vrlvoveovi »t. — druga poleg kavarne Krapš. Cena po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »1932«. »759-20 Kmečko posestvo manjše, 12 johov gozda, 16 mernikov posetve, s travniki, stanovanjsko hišo i.n gospodarskim poslopjem vse v dobrem stanja prodam n.i Gorenjskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod >2 parcele —■ arondirano«. 3653-20 Trgovsko hišo v mestu na Gorenjskem prodani. Ponudbe na ogi. inldelok »Jutra« pod iitro »Dobra naložitev kapitala« 3654-20 Vilo ali hišo novo, 2—Sstanovanjsko, pri Vrtači, na Mirju ali za Bežigradom kupim v ceni do i500.(KK) Din. Ponudbe na oglasni o-ddelek Jutra pod šifro »>>ovi dom«. 308S-20 Gostilno in trgovino dobička nosno, v krasnem kroju 3 kni od Celja prodam. Gos}>oda-rstvo. sestoji iz 2 hiš, hlevov, kleti in kegljišča. Poleg je velik kostanjev vrt, sn donosni k, zelenjadni vrt, njive, travnik (stavbišča). V poslopjih in na vrtu električna razsvetljava. Vso reniovira-ao in opremljeno. Cena 250.000 Din. Pojasnila daje Josip Cotič, Celje, Narodni dom. 3543-20 Hišo z gostilno in 4 stanovanji, v centru mesta takoj prodam. Naslov poro oglasni oddelek »Jutra«. 3687-20 Trgovino z mešanim blagom, staro in dobro vpeljano, na r.aj-prometnejši točki tik cerkve in železniške postaje oddam v najem z vsem inventarjem in prostori, stanovanjem ter vrtom — sploh celo hišo. Letni promet c.ca S00.000 Din in več. Za prevzem blaga potrebno cca iSi.OOO Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prometna in posestvo v Savinj ski dolini, obstoječe iz 20 oralov prvovrstnih r.jiv, 18 oralov travnikov. 16 oralov gozda. enonaJ-stropne bi5e. primerno za trgovino ali slično, veliko gospodarsko poslopje, hlevi, lep vrt, ob državni cesti, v prometnem kraju radi družinskih razmer prodam. Plačljivo tudi s hranilno knjižico. — Ponudbe na podružnico Jutra t Oiju pod »Izvaoreduost« 3616-20 Večstaiiovanj. hišo z vrtom, pripravno za obrt, prodam v bližini nove cestne železnice. Naslov injvo oglas, oddelek Jutra. 3715-20 Vilo aH hišo za ee* 300.000 Din kuni m v Ljubljani proti takojšnjemu plačilu. Posred'0-vaie.i izključoin. Ponudbe z lego in cjdsom na ogi. oddelek »Ju-tra* pod šifro »Resni kupec«. 3501-20 Enodružinsko vilo ▼ Ljubljani kupim takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Do 180« 3729 2ti Hišo blizu Zvezde prodam. Ponudbe na -oglasni oddelek »Jutra« j>od šifro »It en ta-biina«. 374^-20 Pohištvo Vsaka besed* 1 Din; za dajatije naslova ali za Sifr« P» 5 Die. (12) Pohištvo Vo? spalnic in jedilnic po zmerni ceni proda Ivan Novak, mizarstvo, St. Vid Vižmarje 05. 3700-12 Orehova spalnica masivna, šivalni stroj in drugo pohištvo naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3760-12 Oblačila Trg. ogiiijji po 1 Din beseda; za dajanj« na-siov« »Ji za šifro 5 Dir. Ogla«! socialnega trut-6aja vsaka bweda 50 par; Ea dajanje naslova za iitro 5 Din. (13) Masko (Japonka) poceni prodam v Ciril Metodovi ulici 19/1, levo. 3702-13 Fohlen-kožuh lep, malo nošen, s krasnim ovratnikom prodam za 2500 Din na Rimski cesti št. 30, pritličje desno. — Ogledati med 13. in 15. oro. 3693-13 Različne maske posodi ali proda Dolenc, Ilesljeva 10. 3725-13 Lokali Vsaka beseda 1 Din: sa dajanj« naslov* aii a biro p« 6 Din. (IS) Buffet na prometni točki prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. &4S5-I9 Veliko šupo 7. velikimi prostori, zaprto. ia skladišča aH drugo uporabo, ob Duoais-ki cesti takoj oddam. Pojasnila daje Društvo hišnih posestnikov, Salondf-a 6. 3731-19 2 pritlična prostora za pisarno, delavnico al: skladišče odda v sredini Ljubljane Društvo hišnih p jo ustnikov, Saleudrova 6 3730-19 Veliko restavracijo z vse.nri inventarjem pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj prodam. Ponudbe na po-družnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Takoj«. 3777-19 Prehran. Kdo* d a d i prebrano plača za vsako beaeJo 1 DLn; kdor išče prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje na-dova aii šifro 3 Di-n, oziroma 5 Dia. (14) Zdravo deklico staro do 2 let, sprejmem za svojo! — Ponudbe na ojrla.s. oddelek »Jutra« pod »Majhna sem«. 3663-14 V najem Vsaka Poseda l Din: ta dajani« nabora ali i« Šifro pa 5 Din. (17) Pekarno no Koroškem oddam v osjem samcu ali oženjem-u brez otrok. Ponudbo ria podružnico »Jutra« v Celju i*>d značko »Koroška«. 3615-17 Krojaško delavnico na prometni cesti, že vpeljano, kjer se tudi dela za konfekcijo in -o meri, oddani s 15. februarjem "o nizki ceni v najem. Naslov v ostesnom oddelku Jutra. 3652-11 Gostilno na prometni točki ob glavni cesti v centru Ljubljane oddam. Potrebno je 20.000 Din kapitala. Ponudbe na oglas, oddtie.k »Jutra« pod šifro »Prometna gostilna-. 3633-17 Lepo posestvo z vodno žago ua turbino, oddam v hegatem gozdnem okolišu. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jnt.ra« pod šifro »660«. 3636-17 Lep lokal v centru, s 4 prostori, med temi 2 opremljena, oldam takoj v najem. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lokal 36«. 3027-17 Pridelki Vsaka Poseda 1 Din: za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (33) Sladko krmo proda KI. Suppanz, Pristava. 3569-33 Vsaka neseda 1 Din. ia dajanje naslova ali ta Mfro pa 5 Din. (34) Kupujem jabolka samo najboljše vrste, io to v partijah od 100 kg na teden, postavno v Zagreb, za ceno po kvaliteti in pogodbi, proti plačilu po prevzemu blaga. Ponudbe z uzorci v poštnih paketih po povzetju na naslov: Mljekarstvo L Uorvatid. Zagreb. llica 69. 3451-34 Vsaka Posedi 1 Din; za dajanje naslova al« ta Šifro pa 5 Din. (15) Ia bukovih drv suhih, kupim vsako kulič! no. Ozira se samo Da ponudbe s ceno. Drvara Ciril Praznik, Zagreb. Draško vieeva 54. 3551-15 Din 125 1 m3 zdravih bukovih drv prima kakovosti nudi Ve-iepič. Sv. Jerneja cesta 25 — telefon 2708. 3730-15 Stanovanje Vsaka beeeda 1 Dtn: za dajanje na?Jova aii u Šifro pa 6 Dio. (31) Trisob. stanovanje s iiritikiinamj, v enodružinski vili, z vrtom oddam s 1. marcem v Pred-jamski ulici 4. 3CU4-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in vsemi priti-klinami, v pritličju oddam s 1. majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3582-31 Šestsob. stanovanje solnčno, s kopalnico m vsemi pritik!i'iam.i, na Kongresnem trgu oddam takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3450-21 Krasno stanovanje s 5 sobami z majem o-d-Jam na Miklošičevi cesti št. 14. ?"7-ll-21 Stanovanje sobe in kuhinje, z malo vrta, v mestu takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3749-21 Stanovanja dvo- in enosob na takoj oddam. Poi-zve se v restavraciji Val javen. Ljub ljama, Aleševoeva cesta št. M. 3738-žtf Stanovanja Vsaka beseda 50 par; aa dajanj« naslov* aH xa Šifro S Din. (21-al Majhno stanovanje soba ia kuhinje, v sredini mesta iščem s 15. februarjem za dve osebi. Ponudbe Da oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje 700*. S70d-2!.'a Stanovanje dvo- ali trisobno, v r»n-tru me«sta išče za maj vdova višjega drž. uradnika in učiteljica z dvema že večjima otrokoma — zelo točna plačnica. Ponudbe na ogtasni oddelek Jutra pod šifro »Zmerna cona«. 3662-21,'a Dvosob. stanovanje lepo urejeno, s kopalnico išče inozemska družina s 1. majem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »ilro »Okolica Tivolija«. 3716-2! /a Dvosob. stanovanje išče mlad zakonski par z marcem ali aprilom, v mestu ali bližini. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra ped »Primerna cena«. 3743-21/a Sobo odda Vsaka beseda 60 par, ra dajanj« naslona ali ta šifro S Dio. (SA) Opremljeno sobo nrrjio. blizu Tabora in bolnico oddam solidnemu finemu gospoda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3538-23 Neženirano sobo separirano, veliko in mir-rr>, z elektriko oddam boljši os-ebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3660-23 Opremljeno sobo zn dva gospoda, e hrano aii brez tak »j o.ldam > Zidoviki ulici štev. 6. 3659-23 Sobo s pcsebnlm vhodom, centralno kurjavo, zračno in solnč-no, eventuelno z vso oskrbo oddam takoj ali |w>7.neje. Naslov v oglas, oddelku »Jutia«. 3711-23 Opremljeno sobo na Taboru o. Ida m. Naslov v oglatavem o-ldeiku Jutra 3697-33 Sobo s kuhinjo oddam t» 1. marcem. Naslov p.>ve ogl.it!ai oddelek »Jutra«. 369S-23 Sobo s štedilnikom s posebni® vhodom takoj od-da-rr. v Ro4i»i dolini, cesta VII št. 4. 3650-23 Solnčno sobo elegantno opremljeno, s po sebnim vhodom oddam s 15. februarjem ali 1. marcem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3621-23 Prazno sobo takoj oddam v centru mesta. Naslov pove oiriasni oddelek »Jutra«. 3590-23 Sobo in kabinet opremljena, vhod iz stop njišča, takoj oddam pri garniizijski bolnici — Vod matska cesta 14. Cena 350. oziroma 300 Din. 3579-23 Solnčno sobo oddam boljši osebi v vili pri Tivoli. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. .>593-23 2 manjši sobi <>b stopnjioah oddam takoj za pisarno aii stanovanje. Miklošičeva cesta št. it/l. 3740-23 Sobo s posebnim vholom, parketom in elektriko oddam s 15. februarjem v Gra-daški ulici ti/I. 3717-23 Sostanovalko sprejme starejša ženska v Zvonarski ulic-i 9. Og!"dati od 15. uro dalje. 3744-23 Veliko prazno sobo tik univerze oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3755-23 Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom oddani Telefon na razpolago. — N..3I-00- v oglasnem o-ldelku »Jutra«. 3715-23 Sobo f posebnim vhodom oddam gospodični v Kolodvorski ulici 041, Uvo. 3763-23 Separirano sobo v sredini mosta oddam gost«odu. Naslov v ogtas. odilelku »Jutra <. 3769-23 Lepa soba n« Mestnem trgu, cestna stran, mebiirana, z električno razsvetljavo, delje na v dva prostora, se odda eni ali dvema solidnima gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3754-23 Kam pa,kam 1 Vsaka beseda 1 Din; n dajanj« naslova ali m Šifro pa S Din. (181 Kranjska gora Cenjenim gostom se priporoča za obilen obisk kavarna Prisank, ob cesti na Vršič. Najnižjo cene in TC6 dobra postrež.ba. S075-1S N"a pustno soboto ▼ s J na domačo veselico * gostilno Lavtižar, Sv. Petra cesta št. 83. Se priporoča gostiiničarka Ame rikanka. 3024-18 Pustno nedeljo vsi v gostilno Maver, Jegličera 5, kjer bo domača zabava. Dobra vina in jedila, -ter klavir na razpolago eettj. gostom. 3746-18 Sobe išče Vsaka b»*eda 50 ps.r: ta dajanj« naslova ali ia Šifro 3 Din. (23-a) Separirano sobo svetlo, z 2 posteljama in elektriko iščem ne predaleč od centra. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solidna 555*. 3726-23 a Veliko prazno sobo v mestu iščem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra rexl značko posebnim vhodom«. 3752-23.'» Dopisi Vsaka beseda 3 Din; za dajanj« naalova ali Sifr* pa 5 Din. (34) 30. XII. 1931 Dravograd Pridem v n adel o dopoldan ■ M7-21 V... Na »videnje v nede';o. — Ja» 37S4-24 Grafolog išče sobo pri samostojni dami. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek sjutra<- pr-1 »fij-afolog«. 3774-24 Vsaka beseda 2 Din: za tu jan je naslova aH Sifr* pa 5 Din (25) Savinčanke, pozor! pdoo-ec srednjih let, z lepim posestvom, želi znanja v svrho ženitve. Tudi udeve z nekaj gotovine niso iz-k!bičene. Dopise na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Slovenske corice« 3277-25 Clasbila Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (261 Harmoniko na tri glasove, proigrano. kupim. 1'onudbo z navedbo cen« na naslov; Andrej Potočnik. Bled U. 3564-26 Klavir dobro ohranjen, ne pre drag, kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Do ber c!;us-. 37SS-26 Vsaka Oese-la 1 Dtn. ia dajanje naslova ali za Šifro oa * Dn f29", Naravnalni stroj (Abriohtmaschl.ne) širina 40 do 5U cm, rabljen, v dobrem stanju kupim. Pis mene ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Dobor stroj«. 3708-29 Jermer.arski šivalni stroj (Oilinderkopf) rabljen, toda v brezhibnem stanju kuni Fcrrus J. d., Zagreb. Vlaška 62. 3661-29 Obrt Vsaka beseda 1 Din: ta dajanje naslo-a ali ta Šifro pa 5 Din. (301 Pozor, stavbeniki! Stavbna mizarska dela najceneje in najsoiidneje izvršuje Sini"n Potočnik, »trojno mizarstvo, Ziri. 3724-30 Informacije Vsaka beseda 1 Din: ta dajanje naslona ali ta Šifro r>a 5 Din. (31) Oficirje bivšega B. II. I. U. 1. 2. Komp.. prosimo za na-slovo radi važne informa cije. — Aloma Coirpanv. Ljubljana. 3424-31 Telefon 2059 K PREMOG suha drva Pogačnik. Bohoričeva štev. 5. Glavno zastopstvo strojne tovarne Ca rl Cr u Manheim. specijaine delavnice za filtre, avtomatično kletne naprave za sode in steklenic*, kakor napra\e za mineralne vode in limonade. Novi Sad. Milc-tičeva ul. 30. pošt. pret. 171, priporoča svoje priznano prvovrstno izdelke. Nabavno pro-ačune na željo brezplačno. 2223 Opozarjam ceni. dame na moderniziranje dam*kib klobukov po najnovejših modelih. Preoblikovanje 25 Din. Saioi »La Femme Chic« Anie» Puhek, šclenburgova ulica, št. 61. lUi Zakaj kupuje splošna lesna obrt samo Teicliertove stroje? Ker so najboljši ir» najcenejši. Gledališka ulica 12. 0 375-29 POZOR! Preden kupite K A DIO A TAKA T, GRAMOFON, ŠIVAI.NI STKOJ ali ROI.O. pogl. te cene v trg-ovini i Miklošičeva cesta 40 (palača Grc-fikc r) Največja izbira gramofonskih plošč. Zahtevajte rrnik! 222,S Zahvala Vsem, ki so naši predragi soprogi in sestri ■■i II« roj. Jager soprogi tesarskega mojstra lajšali njene bolečine, jo tolažili ter z nebrojno udeležbo ob njeni zadnji poti izkazali svojo ljubezen, nam. pa iskreno sočutje, izrekamo tem potom prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih v<=ii-cev, gospodu župniku Iv. Hornbeku za duševna tolažila ter lo^c besede, pevcem za ganljive žalostinke in vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje. 2221 Mežica, dne 3. februarja 1932. Soprog in sorodniki. v IV '' '.'-V. ■■".•ti,— ' ? " -"■■- ' • '• > k-<;• - K, Občina Ljubljana Mestni pogrebni tavod Potiti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni, dobri brat, stric in svak, gospod Anton Vodnik-Možina posestnik in prevoznik dne 5. t. m. po dolgi, mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 66. letu starosti, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. februarja 1932 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Vidovdanska cesta št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin! 2231 '.V •'. vf. ; . £ j. ■ • -'- %' F.-.." Ljubljana, dne 5. februarja 1932. žalujoči ostali. Ure.iu.ie Davorin Ravljea Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aloj2 Novak. Vsi v Ljubljani.