Poštnina platana v gotovini. ŠTEV. 190. -' je prišel kot prvi socialdemokratski poslanec v sobranje. Že tedaj so ga preganjali lin naščuvali nanj bandite, ki pa so umorili samo njegovo mater. Sedaj je prišla vrsta nanj. Za-padni socialni demokrati žal ne vedo, koliko najboljših ljudi iz proletarijata je bilo na Bolgarskem usmrčenih pod pretvezo komunizma. Sicer ni bil Gabrovski komunist, a tudi če bi bil, ne bi to biil zadosten razlog za usmrtitev na javni ulici. Oglejmo si usodo drugih. V okrožju lir-iiovo živi delavska družina Martov. Oče je vrtnar na južnem Bolgarskem. Za časa njegove odsotnosti se je zgodilo sledeče: Zena je bila zaprta, brat umorjen, 121etni sin je »umrl« v ječi, neki drug brat je breapraven, to se pravi, šel je v gore kot hajduk in ga pri zasačanju ustrele kot divjo zver. Znano je, je rekel delavec, da je bilo po atentatu Bolgarski dovoljeno zvišati število vojaštva za 10.000. V Evropi pa ne veste, kdo so bili ti vojaki. Maksimalna mezda dobro kvalificiranega delavca na Bolgarskem znaša 60 levov. Prostovoljcem se je nudil zaslužek dnevnih 200 levov, a noben kmetski sin, noben delavec, noben dostojen človek ni hotel v armado. Tedaj so poklicali Wranglove oficirje, kaznjence iz jetnišnic, macedonske begunce, ki izvršujejo umore obrtoma Ln iz njih so sestavili »črne stotnije«. Te so napravile Cankovu marsikatero uslugo. En primer. Podprefekt v Tirnovu, Čopov, je izdal zaporno povelje za 25 ljudi, med nji- mi sta bili dve ženski. Vsi so bili prepeljani v Orehovico, kjer jih je sprejela neka »Črna stotnija«. Zvečer je pričelo zaslišanje.. Imeli so štirioglate palice; dve plati sta bili gladki, a dve popisani. Na eni strani je bilo napisano: »vem vse«, na drugi: »izpovem vse«. Neki delavec iz Leskovca je bil pretepen do smrti. Nekdo drugi je bil vtaknjen v avtomobilski obroč, in ker ni hotel ničesar pritanati in sploh ne govoriti, so mu zamašili usta. Tudi nekaj drugih so bičali do smrti. -Meki Todor Stracivev je radi bolečin znorel, neiki Denčev pa si je po batinanju prerezail v ječi žile. Njegov brat, vojni invalid, je bil ustreljen na javni cesti. To se je zgodilo 8. maja. Kmalu nato pa so spravili ujetnike v Tirnovo. Tam se jim je godilo spričo dobrosrčnosti garnizijskega poveljnika razmeroma dobro. Trajalo pa je le nekaj dni, kajti ministrstvo notranjih zadev je poslalo v Tirnovo štiri detektive pod pretvezo, da »napravijo med jetniki red«. Tedaj pa se je zgodilo sledeče: V sobi je bila štirioglata miza. Na enem koncu je sedel neki detektiv, ki je fungiral kot »preiskovalni sodnik«. V sobo je bil pripeljan ‘251etni delavec Rajčev, ki je bil že enkrat prej aretiran, vendar vsled pomanjkanja razlogov zopet izpuščen. Detektiv mu je odkazal prostor na nasprotnem koncu mize in ga pozval, da pove, kar ve o komun i-stih. Med njegovim pripovedovanjem so prišli v sobo ostali trije detektivi, od katerih sta dva stopila poleg jetnika, tretji pa za njegov hrbet. Detektiva ob -straneh sta vrgla Rajče-vu okrog vratu vrv in jo stisnila, tretji pa ga je tolkel po glavi s puškinim kopitom, dokler ni revež izdihnil. Na ta način je bilo umorjenih v eni noči še pet jetnikov. Trupla so naložili na tovorni avtomobil, ki jih je odpeljal v reko Jantran. Da ne bi splavala j trupla na površije, so napolnili žepe s kamenjem.. j To je kratko a verodostojno poglavje i® | zgodovine metod, ki se jih poslužuje Canfko-' va vlada, da se olbdrži na površju. V Ženevi ln doma. Govor madžarskega delegata grofa Alberta Apponyija, kd smo ga v kratkih potezah priobčili tudi mi, je vzbudili v .politični javnosti držav Male antante splošno pozo most. Navesti hočemo nekaj komentarjev. »Prager Presse« pravi: »Apponyi-jevega govora vsekakor ni mogoče, in posebno ne v sredroji Evropi, prezreti.« Najmanj je treba vprašati, koliko se krijejo izjave madžarskega delegata o ženevskem protokolu z nazori madžarske vlade in nadalje, v kakšnem razmerju stoje njegova izvajanja s politiko vlade, eventuelno s politiko, ki jo zastopa vodja madžarske ženevske delegacije. V pr- vem oziru je treba naglasiti, da nd storila vlada Se ničesar v prid ženevskemu protokolu, da se je nasprotno prvotno celo priključila onim, ki so protokolu ugovarjali-Madžarska vlada se tudi ni brigala za sprejem protokola. Madžarski delegat se je sicer zelo spretno izvil, ko je rekel, da se mala Madžarska ni hotela izraziti, ker je z nastopom Anglije nastala nova Bituacija. v resnici pa so bila večini strank temeljna načela .jn-otokola popolnoma tuja. V Imenu teh načel pa je govoril grof Apponyi. Če v svojih izvajanjih prizna, da se njegova država zaenkrat ne more udeleževati na sistemu re- gionalnih pogodb v srednji Evropi, ker manjkajo temu potrebni psihološki predpogoji, potrebuje ta trditev pojasnilo z odgovorom na vprašanja: kdo ne nosi krivde za to pomanjkanje. Odgovor pa bi se moral glasiti, da je tega kriva politika madžarskih strank, ki še vedno pričakujejo prevrata v srednji Evropi, in ki s svojo irredento in pu-čizmom vznemirjajo svoje sosede. Ako zahteva grof Apponyi s takim zanosom splošno razorožitev in pri tem kaže na svojo držarvo, bi morali dodati, da je to samo zunanja razorožitev, dočim je še nebroj slučajev in indicev, ki kažejo, da smo še daleč od normalne razorožitve. Želeti bi bilo, da bi se res pravih načel oprijel grof Aptponyi, njegova legitimistična miroljubni orientaciji tuja politika, sprejeti bi jih morale madžarske politične stranke, ki niso instrumenti miru, marveč bojno in iredentistično' orientirane in končno bi jih morala sprejeti madžarska vlada, ki je soodgovorna za način, po katerem se izvaja madžarska razorožitev in deloma tudi za razpoloženje, ki ga vzgaja s tiskom, v šoli in javnosti proti svoijim sosedom. če ’bi bili vsi ti faktorji orientirani v smislu grofovih besed, potem bi bilo lahko ustvariti psihološko ozračje, o katerem je govoril madžarski delegat.« Po poročilih iz Ženeve vidijo delegati Male antante v njegovem govoru za navaden jezuitizem. Govoril je previdno in pod pritiskom neuspeha, ki ga jo doživel ob priliki svojega poseta pri Chamberlainu in Briandu. Novosadska »Zastava« pravi, da je imela madžarska vlada pri izberi grofa Apponyi-ja zelo nesrečno roko. On je lahko, praivi list, velik Madžar z dušo in telesom in tudi velik govornik, ali obenem je on tudi velik madžarski šovinist in velik grof. Kako mora biti kot tak zastonpik republike in manjšine, proti kateri se je boril vse svoje življenje. Točnejše rečeno: on se je pravzaprav boril proti večini, kajti tedaj so bili Slovaki, Srbi, Romuni in ostali tujerodci prava večina madžarske polovice bivše monarhije. Baš ta grof je izdeloval strahovite zakone za pomadžar-jenje, in ko bi imel oblast še trideset let, bi mu marsikaj uspelo. List pravi nadalje, da ni grof Appony-i upravičen potegovati se za narodne manjšine in radi tega ni vsled njegovih jeremijad nihče vzplamtel. S tem si je razlagati tudi dejstvo, da so mu po njegovem govoru nekateri inozemci velikani čestitali, a ne radi stvari, ki jo je zastopal, nego radi čilega zdravja v 85. letu življenja. ( Politične vesti. s = »Slovenec« nas sprašuje z ozirom na uvodnik o kapitulaciji, kdaj, v čem in zakaj je SLS pred Trboveljsko kapitulirala. Radovednosti »Slovenca« prav radi postrežemo. Mislimo, da' je v interesu vse Slovenije, da ostane Ljubljanska kreditna banka slovenska last in da ne preide v roke tuje Trboveljske premogokopne družbe. Zato smo opetovano v tej stvari nastopili in pozvali »Slovenca* in SLS, da podprejo naš boj. Toda naš po- 7-iv je ostal neuBlifcan. in. 8I-.S j® molžala. Zakaj to? vprašujemo mi sedaj »Slovenca . — Ravno tako je več ko gotovo, da je trboveljski premog predrag in da je vsa Slovenija interesirana na tem, da bodo cene premoga znižane. Zopet moramo vprašati, zakaj tudi v tem oziru nismo doživeli od »Slovenca« drugo ko molk? In revizija načina nacionalizacije Trboveljske premogokopne družbe. Mar ni to tako važno vprašanje, ki mora največjo slovensko stranko zanimati? Mar je pravilno, da smo v tej borbi čisto osamijeni? Opetovano smo apelirali na SLS, jo odkrito vprašali, če je pri njej odločilen vpliv dr. KoroSca ali dr. Benkoviča, pa na vse naše pozive smo doživeli le molk. Ali se »Slovenec« res ne zaveda, da je s tem podpiral Trboveljsko, kateri je poleg tega v svojem ^Ilustriranem Slovencu* delal itak pridno reklamo. Ponavljamo: zakaj ta molk, zakaj to desinteresiranje? Ko bo na to naše vprašanje odgovoril »Slovenec«, potem bomo pa govorili dalje. Toda že sedaj poudarjamo, da nikakor nočemo, da bi bil ter-tius gaudens pri polemiki med nami in »Slovencem« Trboveljska in da bomo to v polemiki upoštevali. Ne gre nam za to, da imamo mi prav, temveč*, da se tudi najmočnejša slovenska stranka jasno deklarira proti postopanju Trboveljske. = Obzna.ua za samostojne demokrate. — >Politički glasnik«, glasilo zelo vplivnih beograjskih krogov, kar se je zlasti pokazalo pri ustvarjanju vlade sporazuma, napada v svoji zadnji številki zelo ostro samostojne demokrate in zlasti Pribičeviča, ki hoče raz-paliti plemensko strast med Srbi. »Politički glasnik« pravi, da se more Pribičeviču, če ne bo nehal s svojo plemensko agitacijo, pripetiti, da bo popolnoma izginil s politične pozornice. Tudi proti njemu se morejo uporabiti vsi oni zakoni, za katere se je tako ogreval, ker država ne more dopustiti, da se po enem srečno premaganem separatizmu razvije drugi še hujši separatizem. Pribičevič računa na pbmoč nekaterih radikalnih krogov, ki sumijo v iskrenost sporazuma, toda se bo prav pošteno opekel. Pribičeviče-ve vezi s temi ljudmi so samo razlog več, da se jeznemu voditelju samostojnih demokratov čim bolj pristrižejo peruti. =: Tri skupine v radikalni stranki. »Politički glasnik« piše nato o radikalni stranki in pravi, da so v njej tri skupine. V prvi so iskreni prijatelji sporazuma, ki so hoteli že lani postaviti vlado sporazuma. Toda tedaj je radikalna stranka zamudila trenutek in prišla je vlada Davidoviča. Druga skupina sumi v Radičevo iskrenost in smatra sporazum samo za taktično potezo. Odtod glasovi o novih kombinacijah na jesen. Tretja skupina pa se boji, da bi prodrl Radič s seljaštvom tudi v Srbijo. Ta skupina bi mogla z nevarnim demflgoštvom o seljaštvu zaiti na pot, na katero se ne namerava. Radikalna s,rn ' „ mora zapomniti, da mora politiko apo uma utrditi in razširiti, ker bo v P -nem slučaju pretrpela' težko kr . • more končati na razne načine, tudi tako, da izgubi radikalna stranka vodstvo v politiki sporazuma. = Glede Radiča pravi »Politički glasnik«, da je njegov položaj z ozirom na nagel pre-okret zelo težak. Kako bo to vprašanje Radič rešil, je njegova stvar, želeti pa je, da najde dobro rešitev brez splošnih voiitev, ki so sedaj čisto nepotrebne. Želeti je dalje, da se Stjepan Radič podpre in da se mu 'ne dela ovir, ker njegova naloga je, da Hrvate popolnoma pridobi za novo politiko. = O Davidovieevi stranki piše »Politički glasnik«, da lansko leto ni imela sreče. Napaka je bila, ker je bila njena taktika v tem, da s pomočjo radičevcev pritisne radikale, mesto da bi potom radikalov pritisnila na' radičevce. V sami vladi Davidoviča je bila prevelika nejasnost in vsled tega je morala pasti. Danes je orientacija in delo demokratske stranke mnogo bolj jasno in politika Davidoviča modra. On podpira delo narodnega sporazuma in gradi mnogo čvrstih mostov, ki omogočajo kroni, da more državo v slučaju krize pripeljati na pravo pot. Demokratska stranka mora še rešiti nekatera osebna, strankarska in načelna vprašanja in potem bo stranka brez dvoma pridobila še mnogo na uplivu. = O drugih strankah pa pravi »Politički glasnik«: Pri muslimanih še vse vre, toda njih stališče bo skoraj opredeljeno. Pri SLS se jasno vidita dve liniji. Vseeno so oni danes najbolj kompaktni. Vpad radičevcev v Slovenijo more sčasoma prinesti iznenade-nja. — Pri samostojnih demokratih je orientacija Pribičeviča tudi orientacija stranke. — članek se konča z besedami: Nad vsem tem kipenjem pa stoji krona, ki bo od neprecenljive važnosti s svojo pomočjo, da se država in narod uredita.« = Ženevski protokol in naša delegacija. S strani naše delegacije ni nihče govoril v debati o protokolu. To se je zgodilo radi tega, da se obvaruje nepristranost zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki je predsednik tretje komisije, kjer se največ razpravlja o vprašanju varnosti. V petek bo predaval dr. Nin-čič o postanku in pomenu Male antante. = Mednarodna gospodarska konferenca. Na torkovem plenarnem zasedanju Zveze narodov je govoril francoski delegat Louoheur o resolucijskem predlogu, ki ga je stavila francoska delegacija glede sklicanja velike mednarodne gospodarske konference. Cilj konference naj bi bil proučitev gospodarskih težkoč, ki ovirajo splošno prosperiteto, kakor tudi osvetlitev najboljših sredstev in potov za odstranitev vseh ovir in izsleditev načina, kako preprečiti vse konflikte. V svojem govoru je razvijal Loucheur tezo, da tvori gospodarski boj povod vsem vojnam in naglašal, da onemogočujejo finančne tež-koče izmenjavo blaga. Opozoril je na hibe, ki vladajo v gospodarskem oziru v vsej Evropi in imajo za posledico protekcionali-zem. = Vprašanje manjšin v Ženevi. O manj; šinskem vprašanju je govoril tudi rumunski zunanji minister Duca, ki je izjavil, da je treba manjšinsko vprašanje gledati z dvoj-nega staliSfca: Države imajo dolžnost gurati narodnim manjšinam svojo zaščito, narodne manjšine pa so s svoje strani dolžne biti nap ram državam, v katerih se nahajajo, lojalne. Če se ta dva pogoja ne uresničita istočasno, ne bo -mogoča nobena moralna razorožitev. Obrnil se je tudi proti onim, ki naglašajo potrebo spremembe manjšinskega statuta, kar je zagovarjal tudi dr. Beneš, Francoz De Jouvenel in Lord Cecil, ki stoje na stališču, da je sedanje postopanje, ki bi ga med drugimi tudi grof Apponyi rad videl spremenjenega, zadostno za zaščito narodnih manjšin. = Vatikan ne aspirira na sprejem v Zve-20 narodov. Z ozirom na časopisne vesti, da želi Vatikan aktivno sodelovati v Zvezi narodov, je priobčil vatikanski »Osservatore Romano« sledečo vest: »Nekateri listi so priobčili iz Ženeve vest, da je bil sveti Oče dejal nekemu duhovniku: »Sporočite moj pozdrav in moje čestitke predstavnikom narodov, zbranim v Ženevi za veliko delo miru, a recite v Ženevi, da ne smejo pozabiti pri delu za res pravičen mir rimske cerkve.« Te vesti so brez vsake podlage. Poleg tega je poslal omenjenemu listu dotični duhovnik, pater Gemelli, brzojavko iz Milana, v kateri prosi, da se energično dementirajo vesti o sličnih izjavah, ki naj bi jih bil podal on v Ženevi v papeževem imenu. — Pred krizo rumunskega kabineta. Po izjavah opoziciotialnih politikov je pričakovati krizo 'bukareškega bakineta. Kabinet se sicer že sedaj nahaja v delni krizi, ker je demisijoniral prometni minister. Opozicija pričakuje od krize znatne uspehe. Nesoglasje radi ustave na Grškem. V Atenah je prišlo do nesoglasij med vlado Pangalosa in komisijo, ki je izdelala ustavo. Ustava je že izdelana in stopi po lastnem določilu v veljavo, čim jo podpišejo vsi člani komisije. Vlada pa se z ustavo ne strinja. Torej se Grška znova nahaja pred parlamentarno krizo in danes jfe težko prerokovati njeno rešitev. Možno je, da bo rešena parlamentarnim potom, izključena pa ni vojaška intervencija. Dozdeva se, da poseže v to krizo sam Venizelos. Kit si mi ie pri tvrdki OSIP Ljubljana BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB «001 najboljSI šivalni stroj za rodbinsko II obrtno rabo. svetovno znanih znamk „GRITZ ER" - „ADLER‘‘ „PH0HIX-Isto tam posamezne dele za »troje In ko es», Igle, olje. Jermena, pneumatlka. Pouk o vezenju na stroj brezplafe.! Večletna garancija! Na veli o I hirale. Štev. 190. Dnevne vesti. državna hipotekarna banka. Kakor znano, razširi državna hipotekama banka svoj delokrog na vso državo in se v ta namen osnuje v Zagrebu podružnica, kateri bo prideljena tudi Slovenija. Ker so vsled tega pisali slovenski listi, da bo sel denar iz Slovenije v zagrebško podružnico in da sre torej za hrvatski udarec proti slovenskemu kapitalu, odgovarja na te vesti »Jutamji list« in zagotavlja, da se bo denar i/ Slovenije uporabil v prvi vrsti za slovenske potrebe, ker da niti en Hrvat ni nikdar mislil, da bi vzel siromašnim slovenskim krajem tudi en sam dinar. »Jutamji list« konštatira dalje, da Hrvaa nikdar niso bili za koncentracijo javnega denarja. Za zakon o Državni hipotekarni banki so glasovali samostojni demokrati in , tudi oni iz Slovenije. SLS ni hotela niti sH-sati o tem, da se ustanovi v Sloveniji podruz-niča Državne hipotekarne banke. . * rošec ne more tajiti, da nam je svoječasno dejal, ko smo govorili o potrebi razenja delokroga Državne hipotekarne banke na vso državo: »Kreditne razmere ^ * J so drugačne kakor pn vas, pa tieba zato stvar resno preudariti.« ^r/umeh sm° a odgovor tako, da ni prihod podružnice Dr-žavne hipotekarne banke v Slovenijo simpatičen klerikalnim posojilnicam. Tako »Jutar- nji list«. . ... , ... Naše mnenje je, da so zagotovila, da niti en Hrvat ne misli na to, da bi tudi en dinar vzel siromašni Sloveniji, samo platonične vrednosti. Treba je prožiti malo bolj realno jamstvo in z zakonskimi določbami za. igu rati, da bo slovenski denar tud! v^ resnici Sloveniji ostal. Zato je naša zahteva, da se ustanovi v Ljubljani podružnica Državne In-potekarne banke, ker ima ta banka prevelike Privilegije, dn bi mogli resigmrati na njeno delovanje tudi v Sloveniji. Druga stvar pa je seveda, če je Kriva, da ta podružnica še danes ni ustanovljena in mi pričakujemo, da se SLS v tej stvari ne bo zarila v molk. Kar se pa tiče krika samostojno demokratskega časopisja, pa je ta prazna hinavščina. Da so samostojni demokrati glasovali za zakon o Državni hipotekarni banki, je dejstvo in vsled tega zakona je tudi »genija prideljena zagrebški podružnici._ isicer pa, kaj bi se gospodje razburjali. Kdo pa je prenesel denar bolniške blagajne v Zagreb? Ali niso bili to samostojni demokrati? Samo poglejte spomenik svoje nezmožnosti na Miklošičevi cesti, kjer bi stala ponosna palača, da niste vi vodili slovenske politike. Ta spomenik, ki ga imate pred nosom, si oglejte in patent se širokoustite, če vam bo to mogoče! Giure Kamenarovič oproščen. Iz Treta poročajo, da je bivši ravnatelj in član uprave Jadranske banke v Trstu Gjura Kame-narocvič, ki je prišel ob priliki poloma omenjene banke pod obtožbo, od tamkajšnjega sodišča oproščen vsake krivde in kazni. Amnestija. V ministrstvu pravde se pripravljajo ukazi o amnestiji gotovega števi-. la političnih obsojencev v Črni gori ob priliki Njegošove proslave. — Zaščita domače industrije. V ministrstvu trgovine in industrije je izdelan nov pravilnik o zaščiti domače industrije in .pomoči gospodarsko slabejšim industrijalcem. — Štrajk železničarjev na Črni gori. Železniški delavci, ki delajo na progi Bardo Vir-Pazar in železničarji so sitoipili radi prenizkih dinevnic v štrajk. To železniško progo eksploatira neka italijanska družba. Med uslužbenci in uprarvo družbe je prišlo često do nesoglasij radi dnevnic in sedaj končno do štrajka. Vise intervencije ministrstva so-cijalne politike so ostale brez uspeha, ker sta oibe stranki nepopustljivi. Izgleda, da bo štrajk dolgo časa trajal. — Dostava železniških voz za prevoz drv za kurjavo. Prometni minister je odredil, da se smejo tudi v času izvozne sezone dostavljati železniški vozovi za prevoz drv za kurjavo, v kolikor to dopušča splo&na vozovna situacija. — 501etnica društva »Rdečega kriiac. Društvo »Crvenog Krista« praznuje dne 5. februarja prihodnjega leta 501etnta> svojega humanega delovanja. Proslava se 'bo' v’' v vseh državah. Priprave so se že začele. Postavljen je poseben pripravljalni odbor, v kratkem pa se ustanove v vseh večjih mestih pododbori. — Kongres mest v Parizu. Uprava Saveaa vojvodinskih mest je sklenila, da se kongresa mest v Parizu ne udeleži kot centrala, temveč, da pošlje vsako mesto svoje lastne delegate. — Blagovni promet med Jugoslavijo in Romunijo. Na podlagi konvencije z dne 1. septembra it. 1. med Jugoslavijo in Romunijo se je pričel med obema državama blagovni promet. Blago se odpošilja z mednarodnim tovornim listom s srbskim ali pa ro- , tek»tom, z ozirom na to, iz katere vcitTm odP°slano. Dovoljen je promet z kovinami razen z dragulji in redkimi "ritki *« °'i“" <« — Sejem v Lvovu. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo po državnih železnicah vsem našim gospodarjem, ki. »e žele udeležiti velikega orientalskega sejma v Lvovu. , — »Uradni list« štev. 87. z dne 14. septembra 1925 objavlja: Pravila higienskega zavoda v Ljubljani; izvržilno uredbo velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti o dopuščanju motorskih vozil in šoferjev, stanje Naro1' vaMvo povsod i prilsrčno. Na vsak način pa bo izvedela Evropa mnogo zanimivega o stanju ruske znanosti. — Korupcija v sovjetski justici. Te dni se priične v Harkovu manstreproces, o katerem bo govor o številnih za sovjetsko justico zelo kompromitujočih podrobnostih. Obtoženih je devet sodnikov, 8 advokatov .in. cela vrsta podrejenih justičnih uslužbencev, pisarjev, paznikov itd., skupaj 92 oseb. Vsi so obtoženi zlorabe uradne oblasti in podobnih oe-liktov. Tekom preiskave je prišlo na dan, kako nesramno so obtoženci že dalje časa goljufali državo in prebivalstvo. Pri nekatenn sodnih dvorih ni bilo dobesedno niti enega uradnika, ki ne bi bil sleparil, od predsednika do zadnjega pisaTja. Glede nekega st> nika je ugotovljeno, da je imel nastavljene agente, ki so se pogajali /. obtoženci ter jim prodajali oprostilne sodbe. »Prodaja sodb je bila splošno običajna institucija, samo da so postopali sodniki osebno s finejšimi manirami dn bolj velikopotezno kot taki agen'>-Večina sodnikov namreč ni smatrala pod svojo pastjo pogajati 6e z obtožencem glede OBISKUJETA REDflO Le r c UTVV/ MATICA . cene osebno. Denar, ki so ga na ta način pridobili, so porabili gospodje sodniki za luk-soriozno življenje. Živeli so razuzdano, prirejali so popivanja, pojedine itd. Ko je bila stvar razkrita in odrejena aretacija krivcev, so zalotili tri od teh čudnih sodnikov v beznici, kjer so popivali v družbi z znanimi zločinci. — Zračni polet iz Tokija v Berlin. Iz Berlina poročajo: V torek Ob treh sta pristala na konigsberškem letolišču japonski letali, ki potujeta iz Tokija preko Azije in Evrope. Nadaljevala bosta vožnjo v Berlin. V vsakem letalu se nahaja razven pilota po en pasa-žir. — Velik katoliški shod na Poljskem. Od 9,—13. t. m. se je vršil v Mlavu na Poljskem velik katoliški shod, ki se ga je udeležilo 351 tisoč delegatov in gostov iz raznih krajev Poljske. Na shodu je bilo tudi veliko inozemskih gostov. — Koliko poljskih društev je v Ameriki? Kakor poročajo iz Varšave, je v severni Ameriki glasom zadnjih statističnih podatkov 1800 kulturnih zvez in prosvetnih društev, ki so koncetrirana v poljskem narodnem savezu. — Maksim Gorki ostane trajno v Italiji. Italijanska novinarka Fr. Gnidi, sotrudnica tržaškega lista »Piccolo«, je obiskala Maksima Gorkega, ki prebiva sedaj v Sorrentu. Gorki živi skromno, vedno nosi rusko bluzo ter zapusti svojo vilo le redko kdaj. Pod blagodejnim uplivom južnega podnebja se mu je zopet povrnilo zdravje, tako da ne napra- vi več utiša težko bolnega človeka. Iz Sorren-ta urejuje svoj list »Besedo«, ki izhaja v ruskem jeziku v Berlinu. Gorki mnogo piše, počuti se popolnoma svežega ter se ne namerava vrniti v sovjetsko Rusijo. Novinarka se je razgovarjala z Gorkim s pomočjo tolmača, kajti Gorki se še ni naučil toliko italijanskega jezika, da bi mogel pravilno govoriti, dasi prebiva že dalj časa v Italiji. Izjavil je, da se namerava stalno nastaniti v Sorrentu, češ prijatelji ga sicer kličejo nazaj v Rusijo, toda on prenese samo še toplo podnebje, sploh pa mu zdravje ne dovoljuje, da bi podvzel 'tako dolgo potovanje. Dejal je, da se počuti v mali vili izvrstno. V kolikor mu dovoljujejo zdravniki, se peča z literarnimi deli. Za politiko in žurnalistiko se prin-cipielno ne zanima. Do predkratkim je nameraval napisati veliko delo o ruski revoluciji. Po temeljitem premišljevanju se je temu odrekel. Sedaj piše roman, čigar vsebine še ni hotel povedati. Piše tudi knjigo, kate- • re snov je vzeta po večini iz sorrent^kega življenja. Knjiga izide kmalu. — Kolera v Romuniji. Iz Bukarešte poročajo: V Romuniji se širi kolera. Iz Galaca je javljenih 13 slučajev, .iz Konstance 20, iz Krajeve 40. . — Požar uničil mesto. Iz Carigrada poročajo: Mesto Malodjig v bližini Angore je uničil požar. ,... — Oče in sin živi baklji. Na zvoniku cerkve v vasi Capriano pri Bresciiji se je odigrala te dni strašna tragedija. Neki urar je snažil v stolpu cerkveno uro. Po Nesreči je padla dečku, ki je očetu pri delu svetil iz rok goreča sveča naravnost v čeber bencina. Takoj sta bila oče in sin v plamenih. Oba sta padla kot živi baklji s stolpa. Trupla so bila popolnoma zogljenela. — Nenavaden umor. Iz Basla poročajo: V . kraju Chavanne sur Mondon v Vandskem j kantonu je odkrila policija strašen zločin. Že 1 prve dni'septembra je na skrivnosten način izginit soietni kmet Julij Augsburg in vsa poizvedovanja ‘policije po njem so ostala brezuspešna. Brat Izginulega, ki je vstrajno nadaljeval poizvedbe na svojo pest, je pa končno vendarle našel na samotnem kraju zakopano truplo Audsburga. Truplo (je bilo brez glave. Zdravniški izvedenci, ki so si ogledali truplo nesrečnika, so dognali, da je bil Augsburger umorjen z dmamitnim nabojem ki mu ga je morilec najbrže potlačil j v usta, potem ko mu je zvezal roke in noge. ; Domneva se, da je morilec neki kmet in so-i vaščan Augsburgerja, ki se je po odkritju j zločina ustrelil. Dognalo se je namreč, da sta , si bila z umorjenim smrtna sovražnika, zato se je bal, da ga eruirajo. — Iz ljubosumnosti umoril brata. V vasi Drenovi v Hercegovini je 221etni kmetski fant Gjano Ilovič iz ljubosumnosti umoril svojega brata Jovana, ker je imel več sreče pri neki deklici kot on. Sunil ga je z nožem naravnost v srce, da se je zgrudil takoj mrtev na tla. Morilec se je sam javil sodišču. — Umor na ljubavnem sestanku. 401etna vdova Ana Vučetič v Metkoviču je umorila svojega ljubimca, fiuancarja Ivana Pucarja na ljubavnem sestanku. Njuni ljubavni od-nošaji sio trajali dal .je časa, toda Pucar sa je nakrat zaželel mladosti ter se zaročil z mlado devojko. Vdova je to zaroko toleliraia prav do pred poroke. Tedaj je imelio biti njenega ljubavnega razmerja s financerjem konec. Na zadnjem sestanku, ko se je Ivan naveličal ljubezni ter zaspal, ga je zaklala vdova z nožem ter zakopala v bližnjem gozdu. Da bi odvrnila 'od sebe vsak sum, je ranila tudi samo sebe. Kljub temu je prišla resnica na dan, nakar je Vučetičeva tudi priznala. — Zločin 701otnega starca. Pred beograjskim sodiščem se je vršila razprava proti 701etnemu starčku Stojanu Todoroviču, ki je, kakor smo svoječasno poročali, pred meseci s sekiro ubil svojega hišnega gospodarja 701etnega Kosto Sokoloviča. Todorovič je bil obsojen na osem let ječe. Seveda ima plačati tudi vse stroške procesa in odškodnino. Zasebni udeleženec, Sokolovičev sorodnik, je zahteval poleg denarne odškodnine tudi — glavo Todoroviča. — Strašen samomor. V Medaičiničini pri Gadkem se je polila Zorka Obradovičeva s petrolejem in nato zažgala. Umrla je vsled opeklin v strašnih mukah. — Aretacija župnika radi pridige. V vasi Lpišič-Bukovici, pri Virovitici je bil areto-van tamkajšnji župnik Miroslav Bubanovič. Orožniki so ga gnali na sodišče v Virovitico, češ, da je zagrešil zločin motenja javnega miru, ker je baje poživljal v pridigi ljudi, da naj ne plačajo davkov, češ da bodo davki sedaj znižani ter bodo oni profitirali, ki davkov niso plačali za časa prejšnje vlade. Sodišče je spustilo župnika na svobodo, toda, ko je vrnil v Spišič-Bukovico, so ga orožniki takoj zopet aretovali in gnali nazaj v zapor. Sodišče ga je zopet izpustilo. Zdi se, da gre za osebno maščevanje. — Roparski poglavar Terente, ki je bil pred kratkim aretiran, je ušel, kakor poročajo iz Bukarešte, iz ječe v Galacu. Ker pa so ga pravočasno opazili ter ni hotel na dano povelje oihstati, je straža oddala za njim pair strelov, nakar se je zgrudil Terente mrtev na tla. — Upor v blaznici. Iz Madrida poročajo: V blaznici Caceres so se uprli bolniki. Oborožili so se z železnimi drogovi ter napadli personal. Ena usmiljenka je bila ubita, druga težko poškodovana. Intervenirati je moralo vojaštvo, ker je bilo upornikov nad 30. Vojaštvo jih je ukrotilo, toda z veliko težavo. — Nasilen umobolen. Sin zdravnika La-bela v Maglaju je že dalje časa živčno bolan. Bil je že opetovano v sanatoriju, od koder ' se je vrnil na videz zdrav. Cez malo časa pa se mu je bolezen zopet povrnila. Ta dni je pograbil v hipni blaznosti samokres ter pričel streljati na svojega očeta. Oče je abežal ter poklical orožnike, z naročilom, da besnega sina razorožijo. Ker je umobolni »tvoril na orožnike takoj ogenj ter grozil, da ubije z zadnjim strelom samega sebe, je dovolil njegov oče orožnikom da so tudi oni streljali. Eden od orožnikov, ga je pogodil v desno roko, vsled česar mu je padel samokres na tla. Nato so ga obvladali ter prepeljali v sarajevsko bolnico. — Druga skupina romarjev odpotovala ii Zagreba v Rim. V sredo popoldne je odpotovala druga skupina rimBkih romarjev s posebnim vlakom v Rim. Bilo je kakih 400 oseb. Skupino vodi predsednik pripravljalnega odbora dr. Farkaš. Romarji bodo poklonili papežu zlat album s posvetitvijo in podpisi. — Rimske starine. Ob cesti, ki vodi iz Rimskih Toplic v Šmarjeto je ‘bil odkrit pri ko-pavanju temelja za novo hišo 4 dm pod površino velik, toda slabo ohranjen rimski mozaik. Približno na istem mestu so našli J. 1860 ostanke večje stavbe. — Zrakoplov kralja avtomobilov. Iz Wa-shingtona poročajo: Tajniik mornarice Wil-bour resno prerešetava predlog kralja avtomobilov Henry-a Ford-a, da zgradi mornarič-ni departement zrakoplov, za katerega so napravili njegovi inženjerji načrt. Zrakoplov, ki bo dolg 150 čevljev ter bo .imel premer 50 čevljev, bo opremljen s kovinastimi celicami. Stroški so preračunjeni na okrog 300.000 dolarjev. — Slavnostna otvoritev »Sirarskega doma< v Hrašah pri Lescah se vrši v nedeljo, dne 20. septembra ob pol 3. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Ob pol 3. uri pozdrav gostov. 2. Ob 3. uri blagoslovljenje novega doma. 3. Izročitev doma svojemu namenu po zastopniku Velikega župana šefu za kmetijstvo g. Sancinu. 4. Razni nagovori korporacij. 5. Srečkanje, igra, godba na pihala. 6. Velika vrtna veselica s plesom. Za jedila in pijače bo najboljše preskrbljeno. KOLINSKAdKORIJA JE RES IZBORNA Ljubljana. 1— Slavnostni koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« ob priliki društvene 20-letnice, 151etnice pevovodstva Zorka Prelov-ca pri »Ljubljanskem Zvonu« in 251etnice skladateljskega delovanja Emila Adamiča, v pondeljek, dne 5. oktobra 1925 v Unionu. _ 1— Poučne tečaje kakor tudi plesni tečaj namerava prirediti za svoje članstvo Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani tudi letos in vabi interesente, da se prijavijo že sedaj. Začelo se bo z vsemi tečaji predvidoma za-' četkom oktobra. V učnih tečajih se namerava poučevati srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo, stenografijo itd., odvisno je vse le od števila interesentov. V plesnem 'tečaju se bo poučevalo, kot običajno, najmodernejše plese. — Odbor. 1— Brezposelne trgovske, kakor tudi druge privatne nameščence in nameščenke in one nameščence, ki žele svoje mesto spremeniti opozarja Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani na svojo že dolgo let Obstoječo posredovalnico za službe. Zajedno vabi društvo vse brezposelne trgovske in privatne nameščence in nameščenke, ki se ne žele prijaviti društveni posredovalnici, da sporoče ■ društvu svoje naslove in poklic, ker društvo | to nujno rabi v statistične svrhe. — Odbor. Stran 4. NARODNI DNEVNIK, 18. septembra 1925. Štev. 190. Ljubljanska porota. Sonat: višji sodni svetnik Mladič, vatanta viš. sod. svetnik Vidic in sodnik dr. Petelin, državni pravdnik dr. Mastnjaik, 'zagovornik dr. Krejči, zastopnik zasebne udeleženke dr. Kreč. Sodni zdravnik dr. Travner in dr. Krajec, psrhijatra dr. Gosti in univ. prof. dr. Šerko. Izvedenec v orožju .trgovec g. Ševčik. Prvi slučaj. Stanko Lap, rojen 1. 1897 v Litiji, oženjeni trgovec v Gradcu 46 pni Litiji, že 'kaznovan, je kriv, da je 16. aprila 1925 proti Andreju Turku, v namenu, da ga usmrti, s tem da je iz browuinga oddal nanj tri strele, ki so prebili želodec, jetra in desno obist, tako ravnal, da je vsled tega 17. aprila radi notranje izkrvavitve nastopila smrt Andreja Turka. 2. Da je posedoval in nosil orožje brez dovoljenja od novega leta letos naprej. Trgovec Lap ima v Gradcu pri Litiji špecerijsko trgovino, katero obratuje v prilično ležečem lokalu z vhodom z glavne ceste. Za tem lokalom leži soba, katero uporablja obdolženec kat zajuterkovalnico. Lap je poročen z 311etno Jakobino. Njegova žena pravi, da je bil Lap, dasi bolehen in togotne narave, ž njo vedno dober in ji je kazal dosti ljubezni. Nikdar ni opazila, da bi bil moz ljubosumen. Ta trditev očividno ne odgovarja resnici, kar se vidi iz pričevanja 261etne Suzane Rotar, ki je bila 1917 in 1918 Lapova zaročenka in je morala ž njim zaroko razdreti, ker je bil tako ljubosumen, da ji je opetovano grozil, da ubije njo in sebe, če se izneveri. V Gradcu pri Litiji je živel tudi 311etni konjski trgovec Andrej Turk, ki je imel navado, da se je silno rad bahal s svojimi prav neverjetnimi ljubezenskimi zgodbami pri različnih ljudeh. Dne 15. marca 1925 se je hvalil nap ram Jelnikarju, ko sta šla slučajno mimo Lapove hiše, da ima Lapovo lahko še nocoj, ker so jo drugi zmanci že imeli. O teh žaljivih govoricah sta izvedela tudi Lap in njegova žena, ki je Turka tožila radi žaljenja časti. Dan po vloženi tožbi sta se Lapova sešla v gostilni s Turkom, kjer pa niso nič govorili o zadevi. Ponoči je priznala Lapova že- Drugo jutro je prišel v njegovo gostilno Andrej Turk v družbi z dvema tovarišema. Razgovarjali so se o raznih stvareh, nakrat pa je stavil Lap Turka radi svoje žene na odgovor: oddal je nanj en strel, ki je pa zgrešil, nakar je zbežal na cesto, se vrnil in ustrelil na Turka še dvakrat 'ter ga smrtno-nevarno poškodoval, tako da je Turk 17. maja v ljubljanskem Leonišču vsled notranje izkrvavitve umrl. Obdolženec dejanje priznava, vendar pravi, da je bil tako razburjen, da se ne zaveda ničesar, kako je dejanje izvršil. Brovvning je nosil iz navade vedno s seboj. Usodni dan po ženinem priznanju je Lap precej pil, kar sicer ni bila nikdar njegova navada in je bil po izpovedbi prič silno razburjen. Oddal je na Turka v kratkem razdobju jedva ene minute tri strele, katerih prvi ni bil nevaren, druga dva pa sta bila smrtno nevarna, in je njima Turk tudi podlegel. Priče so potrdile njegovo razburjenost neposredno pred in med dejanjem. Obdolženca sta preiskala zvedenca-psihija-tra, ki sta dejala dobesedno meti drugim sledeče: »da je obdolženec v stanju žalosti in oibupa, zagledavši krivca, prišel v tako velik afekt, da je ta afekt zatemnil njegovo razsodnost tako, da se ni zadostno zavedal svojega dejanja, katero je Izvršil pod vtisom nepremagljive sile.« Stane Lap jokaje pripoveduje potek dejanja, kolikor se ga spominja, Turka ni sovražil in je misli, kot je dokazal, svoje zado- Zagovornik dr. Krejči je v daljšem zagovoru orisal porotnikom dejanski položaj z vsakega vidika in v vsaki podrobnosti. Malo je takih, ki bi v takem slučaju ne postopali slično kot obtoženec. Koga pač ne bi oneča-ščenje ženine časti razburilo? Predlaga oprostilno sodbo. Pred zaključkom dokazovanja je bila razprava proglašena tajnim radi zaslišanja prič o spolnem občevanju Jakobine Lap z ranj-kim Turkom ob priliki neke vožnje v vlaku med Ljubljano in Litijo. Porotniki so vprašanje umora soglasno vprašanji glede umora in prepovedane nošnje orožja ter pet dodatnih vprašanj. Porotniki so vprašanje umora sogglasno zanikali, vprašanje glede nošnje orožja pa potrdili z 9 da in 3 ne, ter tretje eventualno vprašanje zanikali z 10 ne in 2 da, nakar je bil Stane Lap oproščen krivde umora, obsojen pa je bil radi prepovedane nošnje orožja na 100 Din globe. Dvorana, ki je bila ves dan nabito polna, večina Litijčanov, je pravdorek porotnikov pozdravila z viharnim aplavzom. Po obravnavi je množica Lapovih znancev in prijateljev pričakovala Lapa pred vratmi sodnih zaporov na Miklošičevi cesti in ga po njegovem izpuščenju burno pozdravila. Drugi slučaj. Takoj po obravnavi Lap se je začela razprava proti Antonu Erženu z Verda pri Vrhniki, ki je obtožen, da je vdrl v noči na ščenije poiskati zakonitim potoni. S pokoj- 7 itlpršla 1925 v hišo France Maček in je lastnim Turkom sta bila dobra prijatelja. 1 ’ - -— Priče izpovedo zanj precej razbremenilno, istotako psihijatra-izvedenca dr. Gosti in univ. profesor dr. Alfred Šerko. Lapova žena Jakobina se je poslužila ugodnosti zakona in ni pričala zoper svojega moža ter je že početkom razprave odšla. Prečitale so se še izpovedbe raznih prič in obdukcijsko poročilo, nakar je bilo dokazovanje zaključeno. Državni pravdnik se je v svojem govoru nico napadel z grožnjo, da jo ubije in se je lotil z nožem, torej morilnim orožjem, v namenu, da bi se s silo polastil njenih premičnin in je bil ta s silo započeti rop z odvzetjem vrečice s 500 dinarji tudi izvršen. Ropa je bil obdolžen Anton Eržen, 42 letni zidar, ki pa dejanje odločno zanika. Proti njemu govori edinole dejstvo, da je bil nož, s katerim je grozil ropar Mačkovi, podoben nožem, ki jih poseduje on v svojem gospodinjstvu. Zaslišanih je bilo nekaj prič, neka- j LJUBLJANSKA BORZA, dne 17. septembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 79.50; Loterijska državna renta za vojno škodo bi. 340; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, tol. 25; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, tol. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, tol. 240; Merkantilna banka, Kočevje den. 101, bi. 105; Prva hrvatska štedi-onica, Zagreb den. 960; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, tol. 185; ■Strojne tovarne in livairne d. d., Ljubljana den. 100; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 380, bi. 390; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; »Nihag«, d. d. za ind. i trg-drvotn, Zagreb den. 38, bi. 41; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180. Blago: Les: Smrekovi ali jelovi hlodi, fco nakladalna postaja den. 220; deske pod mero, 25 nuni, fco meja den. 495; Madrieri, 75/220 mm, 4—8 m dolž., monte, fco meja den. 585, tol. 595; bukova drva, 1 m dolžine, suha, fco nakladalna postaja 5 vag., den. 17.50, bi. 17.50. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, fco nakladalna postaja bi. 255; pšenica domača, fco Ljubljana den. 260; koruza slav., fco Postojna tranz. 1 vag., den. 224, bi. 224; oves slavonski, par. Ljubljana bi. 175; bučne peške, orig. fco naklad, postaja bi. 390; laneno seme la, fco Ljubljana den. 550. — Zagreb, 17. sept. Devize: Newyork ček 55.85—56.45, London izpl. 2715/8—•2735/», Pariz 264—268, Praga 165.68—167.68, Curih 1081—1089, Bruselj 250—254, Milan izplač. 228.82—231.23, Dunaj 787-797, Berlin 1332 —2342. — Curih, 17. sept. Beograd 9.225, Ne\vyork 518.125, London 25.11125, Pariz 24.415, Praga 15.35, Milan 21.10, Bukarešta 2.50, Varšava 87, Sofija 3.375, Dunaj 73, Budimpešta 0.007260. dotaknil raznih momentov, ki bi obdolženca ! tere so precej neverodostojne, ki pa: niso j obremenjevali, stavil je več primerov o hudodelstvih, ki so bila storjena v afektu, pa se jih vendar mora obsoditi in končno za- na svojemu možu, da jo je ob neki priliki v hteval, da se vprašanja potrdi. Ljubljani Turk v kleti »Zvezde« posilil. Bili Zastopnik zasebne udeleženke Agice Tur- so sicer ljudje v bližini, toda ni se upala kri- kove g. dr. Kreč pravi, da v svoji praksi jati. še ni našel tako tragičnega slučaja in glede To ženino priznanje je napravilo na Lapa potni it ve vprašanj izjavi v smislu zahtev silen vtis, bil je vso noč silno nemiren. državnega pravdnika. Leon Fali. Na Dunaju je umrl slavni op<\ retni skladatelj Leon Fali. Zdravil se fe.,v Karlovih Varih, ko pa so izgubili ?d*TVVnl‘?' vsako upanje na njegovo ozdravljenje, je bil prepeljan na Dunaj. Svetovno slavo m j© pridobil Fali s svojo »Dolarsko princeso« in ____________ r , »Ločeno ženo«. Komponiral je nato še več nem 6 me se cev v ’ zaporu in šebo' o odškod- j zelo uspelih operet, kakor »Marquise Porn- nini še sklepalo. ' padour«, D er siisse Kavalier« in drugo mogle z gotovostjo ničesar točnega in jasnega izpovedati. Senat isti, kot pri prvi obravnavi, zagovornik dr. Stanovnik. Porotniki so edino jim stavljeno vprašanje glede ropa soglasno zanikali, nakar je bil Eržen oproščen. Eržen je sedel po nedolž- (85) V oklopniaku okoli sveta. Spisal Robert K raft. Zopet drugi spe ua bodičastih posteljah. Včasih puste, da se jim rane zacelijo; s tem pa si nikakor ne zmanjšajo bolečin, to je le premeteno izmišljeno ojačanje muk. To delajo toliko čaša, da Se uničijo. Tega pa seveda ne sme nihče napačno umeti. Samomor tu nič ne pomaga. To pač ni umetnost, če si kdo požene kroglo v glavo ali pa se na kak drug način spravi iz življenja v smrt. Na ta način si ne prihrani niti ene inkarnacije. Včasih pač napravijo tudi fakirji samomor, zlasti pri verskih svečanostih, kjer so zbrane velike množice. Najraje končajo na kak prav grozen način, na primer zapičijo si kole v meso in se potem počasi pečejo nad ognji. Toda to ni večje vrednosti, kakcu Če se vržejo fanatiki v reko Ganges med krokodile, -ali pa če se kar na stptine vležejo pred sveti voz Džagernauta, da jih zmečka. Seveda so to verski junaki in bramani jih proglase za svetnike, a le zato, da pokažejo ljudstvu, kako zaničevanja vredno je naše življenje. Nirvani se s takim hitrim samomorom prav nič ne približajo. Treba je, da počasi uničujejo življenje. Kot direkten samomor je dopustno le izstradanje ali zadu-šenje z zadržanjem sape. Obesiti se, to je zopet po-,«m nekaj drugega - to ne ve ja. In blafeno. izstradanja je tem velja, Čimbolj kdo 9j“r s ftem, da zavžije vedno m vedno zopet nekolik hrane, dokler... pač ne gre dalje in ugasne življenje. Nesmisle, kajne? No, vsaka vera vodi k zveličanju. Resno misleč človek se ne bo posmehoval tem stvarem. O tem lahko sodimo tudi drugače. Kdor se zanima, naj čita Shoppenhauerja. Mi kristjani smo preje tudi imeli take askete in to niso bili najslabši ljudje, tudi ne najneumnejši. In če pride naše solnce, ki drevi po vesoljstvu, z vsem svojim sistemom, v katerem je tudi naša zemlja, zopet v one kraje in mi vdihavamo zopet oni svetovni zrak, kot pred stoletji, tedni bomo tudi zepet imeli askete, ki bodo živeli v votlinah m spali na bodicah. Ali morda kdo misli, da je to popolnoma izključeno? Ce si izmisli daDes pariška igralka in dene na glavo pločevinast pisker in nanj pritrdi kot poseben okrasek mrtvo podgano — ali če bi oblekel angleški kralj eno hlačnico rdečo, drugo pa zeleno in mesto ovratnika oklep, ki bi pokril tudi nos, potem... ne vem... na svetu je še mnogo norcev. 27. Adam kot stilit. »Mis Morris, ali ste že kaj slišali o stilitu Simeonu?« »Mislim, da že — a dobro se več ne spominjam.« Živel je okrog leta 400 po Kristli. Bil je pastir in v samoti se ga je polastila verska gorečnost. Najprej je sezidal okrog sebe velik kup kamenja in se pritrdil z verigami. Toda to mu ni dolgo ugajalo, ali pa je imel kak drug vzrok, da je izbral prav nasprotno askezo. Hotel je biti kolikor mogoče blizu neba. Na I neki gori v Sinji, najbrže pri Suzi, si je napravil šest : metrov visok steber, ki je meril zgoraj v premeru ' le en meter, in na tem stebru je živel od miloščine, ki so rnu jo dajali potniki. Kmalu so prihajali k njemu romarji, da vidijo svetnika na stebru. Toda tudi ta steber mu ni zadostoval, zidal ga je vedno dalje, dokler ni bil približno dvajset metrov visok in zgoraj poldrugi meter širok, tako, da je vsaj lahko ležal, kadar je spal. In na tem stebru je živel še štirideset let ter na njem tudi umrl.« »Da, ali,« začne Adam, »kako pa je prišel včasih dol?« »Bil je vedno zgoraj. Pri stpbru ni bilo niti stopnic niti Inn-t^e- MUoMino i® potognil v košorici k sebi.« »Kaj sploh ni prišel doli? No, rad bi videl, kakšen je bil steber na vnanji strani — pfuj.« »A tako, vi menite svetnika na stebru, ki je imel toliko posnemovalcev?« povzame hitro Leonor. »Da, o njem sem že slišala. Toda, kako veste tako natanko še celo številke?« »Sicer mi niso take povesti dobro znane. Oni Simeon pa me je zanimal, ko sem potoval preko Indije. Morda je res božanstveni ovčji pastir sam napravil ženijalno iznajdbo, da bo živel na stebru; to pa dokazuje, da ni pod solncem nič novega, ali pa, da napravijo včasih iste iznajdbe istočasno na najrazličnejših točkah zemlje. Zakaj svetniki na stebrih so bili V Indiji že pred tisočletji in so še danes, Lq da imajo ti iz lesa ali navadno iz bambusovih palic zbite stebre. Te postavijo na romarskih krajih ali na potih, ki drže tja, zakaj popolnoma so odvisni od mimoidočih romarjev. Takoj sedaj pridemo do stranske poti, ki drži do nekega templja in samostana, kamor potuje mnogo vernikov'. Na polovici pota, — nas avto rabi j do tja pol ure, — se dviga ob majhnem jezeru tak j steber in na njem živi že skoro trideset let fakir in j čaka smrti. Ta steber je tridesetpet metrov visok, tako i sem izmeril sam po trigonometriji. Ali hočete, da krenemo v stran in obiščemo svetnika?« MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 5*- 50 par. Uradnica z večletno prakso vešča vseh pisarniških del išče službe v mestu ali na Si. - Ponudbe prosi na upravo lista pod »Zanesljiva . Strojepisec zmožen vseh pisarniških poslov z zelo dobro kvalifikacijo išče pri merno službo. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe naj se pošljejo na apravo lista pod značko »Pridnost«. trukcije lec. — Ponudbe na pod »osmošolec«. vsaka nadaljna beseda Samostojna kmigovodkinja in korespondentinja z večletno prakso išče stalno mesto za takoj v večjem kraju na Gorenjskem. Ponudbe z navedbo plače na upravo lista pod »Energična uioc«. Gospodična srednjih let, spretna v gospodinj stvu, perfektna v kuhanju, želi me sta h gospodu, samcu ali vdovcu z 1—2 otroki. Verzirana je tudi v vseh delih šivanja. Gre tudi kot vzgojiteljica. — Cenjene ponudbe aa uprav« pod »Dobra in varčna gospodinja«. v vseh barvah in vrslah od Din 18 naprej, moške nogavice, otroške nognvjcc, dokolenke, volno, bomboi, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke so zobe, obleko in čevlje itd. v največji izbiri po nojnizji ceni pri josip Peteline LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi Na veliko. N® malo. ■ Stanovanje •stoječ« i* 1, odnosno 2 sob, kuhinje in. pritiklin išče za takoj proti nagradi uradnik- Ponudbe je po-“ pod »Takoj« na upravo lista. Dopirov»ti želi mlad, zelo naobralen 1D dobro gitulran uradnik, neomadeieane preteklosti t gospodično iz boljšo družine. Starost od IS—?4 let; pv°“' tuelna ženitev ni izključena. I-e res- „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča opekama „EM0NA“ D. D. v Ljubljani — Tovarna ha Viču (Brdo) — Pisarn* v Praiakovi ulici 5, prtliČJe. je vendar * najbolji II ■■»■■■■■■■■■■■■i ’ VINOCET ■ tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis ** vinskega kisa. ^ Zahtevajte ponudbo! '•C Tehnično in higijenično najmode-neje urejena kisama v Jugoslaviji- Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 a, II. nadstropje. ŽELEZNIKAR ALEKSANDER. - Za tiskam* >l*oekui< v Ljubljani: Amdrej g*v*r.