SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja:	© Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. ^ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto.
Posamne številke po 7 kr.	j
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upraviiiStvo in ekspediclja v ,,Katol. Tiskarni'1', Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol G uri popoldne.
Stev. lO.
V Ljubljani, v soboto 13. januarija 1894.
Letnilt XXII.
Obletu! računi.
Račune, gospodarstvene, cerkvene, društvene in druge sklepamo in sestavljamo zdaj ob in po Novem letu. Napravimo tedaj tudi malo računa o našem političnem gospodarstvu, ali bolj prav: o vspehih našega katoliško -naprednega dela, da vidimo, če imamo — zgubo ali dobiček. Gledajočim z višine premerjene poti nam bo mogoče pravičnejše soditi posamezna dejanja, kakor pa opazujočim od blizu, ko nas trenotni blesk mami in moti. Pravično hočemo soditi! Defravdacije ne trpimo nikake! Nikdo se ne sme bogatiti iu mastiti — v škodo naroda! Poštenosti zahtevamo od vsakega, kdor je stopil v naroda službo!
Leto 1893. je stalo v znamenju papežerega jubileja. Petdesetletnica škofovskega dostojanstva sv. Očeta je znamenit dogodek, ki mora po koncu spraviti ves katoliški svet. dogodek najsposobnejši, da se vzbuja katoliška zavest. Marsikje so jo res vzbujali številui kresovi po naši domovini; goreče besede pridigarjev so jo netile v srcih Slovencev. Zarosilo mi ie oko prvo jutro one triduevnice, ki srno jo obhajali v proslavo tega dogodka, gredočemu proti cerkvi in videčemu trume ljudij hitečih v cerkev, kakor bi se zavedali, da gredo molit za — Očeta. — Ljubljana, središče in srce Slovenije, kjer se staka kri in se moč katoliškega prepričanja najmočneje .javlja, napravila je tisti večer razsvetljavo, s katero smo bili zadovoljni, vzlasti ako pomislimo, da je bila za — papeža. Poseben oddušek katoliških čutil pa je imela biti slavnost, ki jo je priredila katoliška družba v domu kat. rokodelskih pomočnikov. Ta slavuost, akoravno v posameznih točkah povoljna, v nekaterih izvrstna, je bila vendar v celoti — preneznatna.
Najjasnejši izraz naše katoliške zavesti pa je imelo biti rimsko romanje. Veliko govorjenja je bilo o tem romanju; častni pridevek I. slovenskega romanja rimskega so mu nadeli. Pa „1. slov. romanje v Rim" bilo je — ponesrečena ekspedicija. Tako vsaj smo slišali od vseh, ki so se ga udeležili.
Nimamo pa tukaj pred očmi postranskih malenkostij, marveč bistvene zahteve, ako potujemo kot narod. Paktum je, da Slovenci niso dobili svoje avdijence in niso bili posebno predstavljeni. Posamezne škofije in družbe so dobile posebne avdijence, ali narod pa ne. Faktum je: vtopljeni so bili med Nemci; samo toliko so bili ločeni, da so dobili slabši prostor. Niso imeli pravega vodstva, svetne inteligencije slovenske ni bilo, niso imeli nobene pridige; nobene slovesne službe božje, kakor bi se bilo spodobilo za „1. slov. romanje v Rim". Tega pa niso bili krivi v Rtmu, tudi privatni podjetnik no. To kaže in spri-čuje pomanjkanje naše organizacije. Ne vemo, ko pride čas za kako reč, kdo naj bi se tega in tega lotil, kdo nam to in to reč vodil. Vlog nimamo razdeljenih. Zato se marsikaka reč ne izvede, ki bi se lahko, ali se izvede le na pol in površno. Romati v Rim, to je za ultramontance alias „brezdomovinee" tako bistveno, kakor za posamezen ud telesa, da pošilja k srcu svojo kri in od ondi dobiva očiščeno. Ali naj bi se res ne smjdi pokazati pred sv. Očetom kot Slovenci ? Ne v Rimjj ne hodimo zatajevat svoje narodnosti! — Nekega poštenega Nemca smo slišali : Tedaj se Slovenci še zdaj niso navadili hodit v Rim; večkratna slaba skušnja jih še ni izučila. — Ako to prihodnjič koga ustraši, ne moremo pomagati. Uredi naj se drugače! Mi ne poznamo ni-kakega prikrivanja in olepšavanja in ne vemo, da bi kdo od tega dobiček imel, če drug drugemu la-žemo. Defravdacije ne trpimo ! Nismo doslej pisali o tem, a v obletne račune mora priti vse; nobenega vinarja zgube ne sinemo prezreti. Če ne bomo vestno računili in gospodarili, pridemo na kant s svojim katoličanstvom in — liberalec bo kupil našo hišo.
Deželni zbor kranjski.
(Tretja seja dne 12 januvarija.)
(Konec.)
Pri splošni razpravi o proračunu normalno-šol-skega zaklada se prvi oglasi dr. Tavčar ter na-glaša, da proračun za ljudsko šolstvo na-
pravlja brezupen vtis, ker troški grozno naraščajo leto za letom in dežela žrtvuje skoraj že srčno kri za šolstvo. Pritožuje se, da država premalo daje za šolstvo in da je navzlic velikim tro-škom žalostno stanje učiteljev, posebno začasnih. Na to govornik po svoji večletni navadi izraža svoje strastno sovraštvo do cerkve. Povod so mu dale besede v poročilu, ki se glase: „Če bode potrebščina normalnošolskega zaklada leto za letom tako silno naraščala, bo de m o želeli, da bi dobili sploh dosti od redovnikov oskrbovanih šol, ki niso nič sla-beje od drugih, pač pa mnogo ceneje." Dr. Tavčar vpraša samozavestno: Kdo je, ki želi samostanske šole? Ali hočete za celo deželo take šole? Ali hočete imeti zopet .faravške hlapce", kakor so bili nekdaj? Ali samostani žive od samih kobilic? itd. (Teh nadutih besed so se sramovali celo dr. Tavčarja ožji somišljeniki, ki so pred leti toplo zagovarjali frančiškansko šolo v Kamniku proti tedanji nemški večini v deželnem zboru. Op. por.) Konečno dr. Tavčar graja razmere na tukajšnji pripravnici ter ponovi resolucijo, katero je stavil žc lota 1889 poslanec Žitnik, da se namreč deželnemu odboru naroča, naj se zopet obrne do c. kr. vlade, da se predrugači jezikovna vredba za ljubljansko učiteljišče tako, da se pomnoži število predmetov s slovenskim učnim jezikem. Za to resolucijo so konečno glasovali vsi narodni poslanci.
Deželni predsednik baron Hein odgovarja pred-govorniku, da ni on vpeljal sedanjih razmer na pripravnici, da pa jih odobruje in prevzame vso odgovornost. Ta izjava je med narodnimi poslanci naredila jako neprijeten vtis.
Poslanec Suklje naglaša, daje poročevalec .vtihotapil" v poročilo gori navedene besede o re-dovniških šolah, dasi mora te šole imenovati dobre. Glede pripravnice omenja, da prihaja tje skoraj najslabši materija!, na gimnazijah in realkah propali dijaki, ki navadno nimajo posebnega veselja za učiteljski poklic. Odločno ugovarja deželnemu predsedniku, ki je trdil, da so kandidatje v veliki večini slovenskega rodu in da že od doma znajo dovolj
LISTEK
Pismo.
Gospod vrednik !
V novem letu napoveduje se beli Ljubljani velik napredek: samoslovenski napisi in — električna razsvetljava. Ni sicer to še doguana stvar, kajti pri znani radikalni doslednosti našega mestnega zbora morda ne dobite slovenskih uličnih napisov še deset laških let in naprava električne razsvetljave tudi ni tako hitra kakor električen tok. Kako prijetno se bo tedaj živelo v Ljubljani. Fijakerjev ne bo, ker tramvay z elektriko — katerega sedaj še ni — bo oskrboval vožnjo po mestu, poulične slovenske napise razsvetljavah bo električna luč, ki bo svetila tudi po hišah in — kuhala. Ognjišča iu peči bodo « samevale, nikjer se raz streho iz dimnikov ne bo valil dira in na mesto ognja stale bodo po hišah elegantne priprave za kuho in peko, ki se kodo lahko prenašale kakor mačka mlade. Kuharici treba bo samo pritisniti na „knof" in v desetih minutah bo voda že vrela. Zidarjem bo električen tok mešal malto, mesarjem bo razteleseval živino, trgovcem bo
mlel kavo, krojačem grel železo in šiviljam gonil šivalni stroj. — Tako se godi v modernem električnem mestu Great - Falls v Ameriki ob reki Mis-sissipi, iz katere elektriški stroj dobiva svojo silo.
Kar je tem Amerikancem Mississipi, to je nam Sava. Tega so se prepričali na Savi in tamo okoli nemški prijatelji uaših Gorenjcev, ki naše rojake tako ljubijo, da bi jim najraje vzeli vso rodno zemljo ter jih tako oprostili vseh skrbij. — Glede Ljubljane bi jaz še priporočal, da bi električni tok napeljali tudi v uradne predale mestnega župana; upam namreč, da bi se tej sili posrečilo pospeševati mestne ageude in n. pr. napraviti cesarja Franca Jožefa most., ki je v Ljubljani že od I. 1883 znan pod tem imenom, a je v resnici še vedno mesarski most. In takih zaostalih agend, ki čakajo urnega električnega toka, je v zaprašeuih županovih omarah cele kupe. Najnovejše v tem oziru in „unicum" za Ljubljano ki bo kot rariteta najbrže razstavljen na ogled na Franc-Jožefovem trgu, z naznanilom : samo v Ljubljani mogoče! je pa to, da vsled reorganizacije mestnih uradov poslujejo novi uradniki že dolgo časa, a še vedno nimajo — dekretov. Seveda ljubljanski župan si misli: Moderata durant in kot
ljubimec dramatike gotovo večkrat pa zadovoljen premišlja rek Shakespearjevega (Jaesarja, ki je dejal: .Rad imam debele ljudi okrog sebe, kajti taki mnogo spe in malo mislijo". — Nadejati se je, da elektrika tudi takim zaspancem oživi otrple živce, glave in roke.
Želel bi, da bi Slovenci v tem oziru posnemali koroške Nemce, ki z električno silo delujejo zoper katoličane in Slovence. Tako v Šmohoru v Ziljski dolini strastno delujejo za .schulvereinovo" podružnico, h kateri so z vso resuobo vabili tudi ondot-nega — dekana; neki velemož se je ravno tam bahal s svojo brezversko agitacijo v gostilni, rekoč: .Die Spitzen gehen mit gutem Beispiele voran", ko je na kvaterno sredo še z večjim možem jedel klobase. — V svoji protikatoliški agitaciji se nemško-liberalni Korošci ne ustrašijo tudi velikih troškov. Tako ste poročali, da so celo iz — Berolina najeli protestantskih dijakonis za celovško bolnico. Zvedel sem, da je jedna že prišla ter opravlja posel nadzornice nad postrežnicami. A ne godi se ji posebno dobro, halja o. kapueina, ki obiskuje bolnišnico, slabo vpliva na njene protestantsko - rahle čutnice in čudi se, kaj ima o. kapucin opraviti v bolnišnici vsak
slovenščine, iz katerih besed bi se moglo sklepati, da se ua pripravnici sploh ni treba učiti slovenščine.
Poslanec Po v še odgovarja dr. Tavčarju, ki le je izpodtikal nad nedolžnimi besedami, katere je poročevalec rabil v svojem poročilu in katere je narekovala jedino le skrb zaradi veduo rastočih tro-škov za ljudsko šolstvo. Saj je dr. Tavčar sam na-glašal, da dežela pretaka že srčno kri za šolstvo in je torej izražena bojazen prav umestna. Dr. Tavčar je hotel na jedui strani braniti ljudske učitelje (Klic: Agitacija!), katerih ni nihče napadal in katerim govornik izreka priznanje, ua drugi strani pa toži o neznosnih bremenih. Redovniki so v naši domovini vzgojili že mnogo sinov in zaslužijo pohvalo. Troški za ljudsko šolstvo, pokojnine učiteljev itd. bodo v kratkem znesli že letnih 400.000 gld., zato bode treba resno misliti o sredstvih, da breme davkov ne potre davkoplačevalcev. Redovuiškc šole niso slabše od druzih, a mnogo ceneje ; redno jih hvalijo razne šolske oblasti in nadzorniki. Francoska vlada je podržavila vse ljudsko šolstvo ter iztirala iz šol redovnike, toda dobri katoliki so vneti za versko vzgojo in skrbe za privatne šole, katere vodijo redovniki. Učenci iz teh šol delajo preskušnje na državnih šolah večiuoma z odliko. To je istina, ki jasno govori za korist in vrednost redovniških šol. Konečno govornik v imenu svojih somišljenikov odločno zavrača sumničenje, da bi hoteli uvesti nekdanje ljudskega šolstva. Mi hočemo le dobro versko-narodno vzgojo mladine in za to se bodemo vedno potegovali. (Dobro-klici na levici.)
Na to se oglasi dr. vitez Bleivveis ter graja sedanjo jezikovno vredbo na pripravnici in obžaluje, da vlada ničesa ne stori.
Baron Schvvegel v daljšem in stvarnem govoru naglaša, naj se politika iztira iz šol. V tem oziru bi morale biti jedine vse stranke, ker se vse zanimajo za napredek šolstva. Učitelji bi dosezali boljše vspehe, ko bi se manj pečali s politiko.
Poslanec Murni k izjavlja, da se kot načelnik finančnega odseka strinja s poročilom, katero je trikrat prečital.
Poročevalec K1 u n se v prvi vrsti obrača proti sumničenju poslanca Šukljeta. Ko je pisal poročilo, se mu še sanjalo ni, da bode stavek, o samostanskih šolah, zbudil tako obširno razpravo. Odločno pro-testuje zoper trditev poslanca Šukljeta, kakor da bi bil hotel s temi besedami nekaj vtihotapiti. Še manj pa je mislil, da se bode nad tem stavkom spod-tikal poslanec Tavčar, na katerega napravlja pro račuu normalno šolskega zaklada brezupen vtis, kakor njegov prednik in njegovi nasledniki. Govornik se ž njim v tem ne strinja; še vsako leto se je po-vdarjalo, da se normalno-Šolski proračun leto za letom narašča poprečno od 10.000 gld. do 15.000 gld. in da se bode to godilo toliko časa, dokler ne bode dežela preskrbljena z vsemi šolami. Kdaj se to doseže, se zdaj pač ne ve. Pred nekaterimi leti se je naprosil deželni šolski svet, da naj sostavi nekak pregled šol, ki jih bode treba še napraviti. Šolski svet je tedaj odgovoril, da bode treba ustanoviti še kakih 65 šol; odtlej je bilo ustanovljenih že okoli 30 novih šol, ali če danes vprašate šolski svet, koliko jih
dan, dočim so berolinski pastorji v bolnišnici le — bele vrane! — Ker sem že na Koroškem, omenim še, da električna žica ondotnih Nemcev bolestno vibrira; tamošnje nemštvo je namreč v silni nevarnosti, ker stebenski župnik rabi poštne tiskovine — slovenske. Kaj bodo rekli slovenski trgovci, ki tako dosledno rabijo tiskovine nemške!
Naznanjali ste, gospod vrednik, da bodo v soboto predstavljali v slovenskem gledališču nov igrokaz .Premogar", kateri je spisal dr, J. Vošnjak. Upam, da bo dramatik dr. Vošnjak srečnejši, nego je bil deželnozborski poročevalec dr. Vošnjak pri poročilu o kmetijski šoli na Grmu, ki v svojem poročilu našteva pod naslovom živina: 2 konja, 17 goved, 15 prešičev— 12 panjev čebel in 4 kokoši!
Najnovejša živina so torej — čebele in kokoši!
Toda v dobi, ko vlada namesto čistega zraka le „eau: de senteur" dišeča voda, je vse mogoče; le taki „vodenoglavnostiu je pripisovati tudi inserat, ki sem ga nedavno čital v „Laib. Zeitungi": „Eiu donnerndes Heil dem schonen Friiulein Louise im „Baierischen Hof"! Gotovo v tem listu ne bomo či-tali inserata, ki je bil natisnjen v nekem nemško-liberalnem učiteljskem listu, glaseč se: „Zu zwei — Pantoffeln wird ein — Held gesucht!"
bode še treba, bode zopet odgovoril, da še kakih 65, ali celo še dvakrat toliko.
Toda to nas ne sme spravljati v brezupnost; ako so šole za ljudsko omiko potrebne, treba je skrbeti za potrebne troške za nje, vendar je treba gledati, da dotičui troški preveč ne teže našega ljudstva, da se marveč kolikor mogoče znižujejo. Jeden pripomoček k temu se mu zde samostanske šole, o katerih ni hotel reči, da so najboljše, da se kdo ne bi izpodtikal nad tem, pač p& da niso sla-bejše od drugih. To potrjuje poročilo okrajnega šolskega sveta postojinskega o dekliški šoli šolskih sester v Trnovem na Notranjskem, ki je bila ravno danes v razpravi in o kateri pravi, da je pouk izvrsten, vspeh prav zadovoljiv, in uradno spisovanje prav dobro. Glede frančiškanske šole v Novem Mestu priznal je poslanec Šuklje sam, da je tudi prav dobra. Pa te šole so tudi dosti ceneje. Iz izkaza deželnega šolskega sveta je razvidno, da stane osemrazredna dekliška šola pri nunah v Ljubljani 2912 gld., osemrazredna mestna dekliška šola v redutnem poslopju pa 5980 gld., torej več, kakor še jedenkrat toliko; nemška dekliška šola pa stane 4071 gld. Šlirirazredna dekliška šola v Kranju stane 2213 gld., dekliška šola šolskih sester v Novem Mestu pa stane samo 900 gld., v Trnovem na Notranjskem 600 gld., v Rep-njah 400 gld., v ljubljanskih sirotišnicah 400 in 600 gld. Šlirirazredna deška šola pri frančiškanih v Novem Mestu prizadeva 1100 gld. troškov, kamniška pa, katero so prej tudi oskrbovali za jako majhno nagrado, stane 2557 gld.
Iz tega je torej razvidno, da pri samostanskih šolah veliko prihranujemo ua leto, kateri prihranki se povikšujejo še s tem, da ni treba skrbeti za pokojnino redovniškim učiteljem ali učiteljicam, kadar onemorejo.
Ako v poročilu stoji, da bodemo še želeli imeti dosti takih šol, poročevalec ni imel pred očmi finančnega odseka, ampak deželni zbor, ki mora skrbeti za dotično potrebščino, in naše ljudstvo, ki jo mora plačevati, in katerima mora biti gotovo na tem ležeče, da se ta potrebščina kolikor mogoče zmanjšuje.
Če je poslanec dr. Ti a v Car rekel, da je žalostno, ako moramo račuif ati s pičlimi plačami začasnih učiteljev, da kaj ptihranimo, mu mora odgovarjati, da bi bilo tudi njemu ljubo, ako bi mogli ne samo začasnim, ampak vsem učiteljem sploh dajati boljše plače, ali začetniki tudi drugod nimajo tolikih plač, kakor pozneje. Dr. Tavčarjev koncipist gotovo nima tolikih dohodkov, kakor odvetnik Tavčar, praktikantje ne toliko, kakor pravi uradniki. Dr. Tavčar je tudi oponašal samostanom, da niso ravno po ceni, ker ne žive od samih kobilic, kakor sv. Janez Krstnik v puščavi; poročevalec ne ve, koliko dr. Tavčar daruje za samostane, ali to ve, da ne gre dobrotnikom očitati, ako prostovoljno kaj darujejo za samostane. V Trnovem, o katerem je bilo danes govorjenje, daroval je pos. in trgovec g. Janez Valenčič hišo, katero je pozneje iz svojega premoženja tudi razširil in ki je po zagotovilu okrajnega šolskega sveta prav pripravna za šolo. Tako torej ta blagodušni dar ne koristi samo šolskim sestram, ampak celemu kraju. Dr, Tavčar je po-
V takem zaduhlem duševuem ozračju se nič ne čudim, če dunajska Židinja „N. F. Presse" razpravljajoč anarhista Vaillanta afero trdi, da anarhizem nima »literarnih starišev1', marveč da je samorastnik brez očeta in matere, pravcata „nevrose originelle" in sicer vkljub temu, da je vsprejel Vaillant razsodbo na smrt z besedami: „Merci, vive 1, anarchie!" — Seveda, kjer teža denarja podirja ljudi v grudo, ni mogoč noben idejalen vzlet; denar vse obrobi in ugladi tudi — pojme, ki vsled tega med ljudmi iz-gubivajo svojo induvidualnost ter se družijo v jednem pojmu, — v denarju! Oj, kje so časi, kje so dnovi, ko je še peval Shakespeare tako lepo in tako vzvišeno: Bil mislij som:
Krepost in znanje višja sta darova, Ko plemstvo in posest! —
Taka znamenja napovedujejo nesrečo, kakor število — 13! — Smešno se mi zdi, ako sicer pametni ljudje bežč ali se vsaj tresejo pred to številko; naravnost nespametno pa bi bilo radi žalostnih znamenj dandanašnje dobe povešati glavo v ob upnosti in nedelavnosti. — Dejanjskim razmeram z zdravim očesom gledati v obraz in njim primerno vrejevati svoje delo in svojo borbo — to velja! In zato se mi zdi hvalevreden klub .trinajstičev", ki |
navijal tudi staro frazo, da naj bi bili učitelji po naši zahtevi zopet farovški hlapci, kakor so bili nekdaj. Tega nečemo; razmere so zdaj drugačne, kakoršne so bile; učitelje zdaj plačuje dežela, ali kdo je prej šole vzdrževal? Duhovniki so jih pričeli, in če so imeli kakega hlapca, ki je znal po-podučevati otroke, kakoršni slučaji so poročevalcu znani, plačevali so jih sami, ali pa so dobivali plačo kot cerkovniki od cerkve. Tega si nihče ne želi nazaj, dasiravno so učitelji tudi zdaj veseli, ako imajo kot orgljavci postranski zaslužek in morejo pri župniku proti nizki ceni ali zastonj dobiti za živež potrebnih rečij, katerih drugod morda tudi za drag denar ne dob6. Sploh skušnja uči, da je tam najbolj e, kjer duhoven in učitelj v prijateljskem soglasju živita in da je lam navadno tudi v šoli najboljši vspeh.
Glede učiteljišč ne moremo pritrditi poslancu Šukljetu, da bi prihajala v pripravnice večina učencev, ki so drugod, v gimnazijah ali realkah propapli. Med pripravniki so dobri mladeniči, ki se iz poklica obrnejo k učiteljskemu stanu, ali spridijo jih v pripravnicah. Zato bi bilo treba poduk in učitelje bolj nadzorovati. Poslanec Šuklje priporoča, da naj se po deželi v večjih krajih napravijo pripravljalni tečaji po dve ali tri leta, iz katerih bi dober raaterijal prihajal v pripravnice. Ali poročevalec meni, da to ne bi dosti pomagalo, ker se pripravniki, kakor je rekel spridijo večjidel šele v pripravnici. Boljši pripomoček bi bil, da bi se tukaj bodisi od države, ali dežele, ali od zasebnih društev napravila zavetišča za učiteljske pripravnike, kakor jih imajo na Dunaju za vseuči-liščnike, in v katerih bi se pripravniki ne nadzorovali satno glede napredka v pouku, ampak tudi gledč nravnega vedenja, gledč njihovega zabavnega branja, njihovih potov itd. Na ta način bodemo dobili dobrih učiteljev, in bode najbolje preskrbljeno za naše ljudsko šolstvo.
Glede predloga dr. Tavčarja nima poročevalec ničesar ugovarjati, opozarja pa, da je bil enak predlog že leta 1889 stavljen od poslanca Žitnika, zato bodejo tudi zdaj vsi zanj glasovali. Če dozdaj ta predlog ni imel nobenega vspeha, ga bode imel morebiti zdaj, ko smo dobili novega učnega ministra, ki ima o potrebah ljudskega šolstva morebiti drugačne nazore, kakor njegov prednik.
Ob 3. uri predsednik zaključi sejo, prihodnja bode v torek, dne 16. t. m.
Občni zbor katoliško-političnega društva v Ljubljani.
(Dalje.)
Glavna politika mladočeškega kluba je obrnjena na tako imenovano češko državno pravo, po katerem naj bi imele Češka Moravska in Šlezija, ki so nekdaj pripadale k češki kroni, svojo lastno ustavo, kakor jo ima nekako ogerska, in Dalmatinci z vso silo zahtevajo hrvatsko pravo, po katerem naj se Dalmacija pridruži Hrvatski. Ako ta mlado-češka in hrvatska politika obvelja in dobi še Galicija svoje izjemno stanje, potem ostanemo Slovenci prav sami v notranje-avstrijski skupini stiskani od vseh stranij in na milost in nemilost izročeni svojim
se je lani ustanovil v Londonu proti praznoverju gledd števila — 13! — Ta je napravil gostje in sicer 13. decembra v hotelni dvorani št. 13, udelež-nikov je bilo 13 in vsak je dobil jedil — 13. Dvorana, ki ima 13 oken, je bila okičena s perjem pava, ptiča, o katerem so Grki mislili, da prinaša nesrečo s svojim grdim kričanjem. Posode, iz katerih so jedli, imele so podobo št. 13, jednako tudi svetilnice, ki so razsvetljevale dvorano.
Tako se borijo angleški „trinajstiči" proti do-mišljevani nesreči. Nam Slovencem tacega kluba ni potreba, ker imamo, žal, prave nesreče toliko, da se za domišljevano prav malo menimo ; pač pa bi bilo vredno posnemati ta vzgled v borbi zoper de-janjsko nesrečo, ki nas že tlači ali se nam napoveduje po neizprosnih posledicah.
Slovenci giuemo v gospodarskem oziru, izgubljam o tla v narodnem oziru in sicer mnogo zato, ker gine med nami versko mišljenje in življenje, ki je temeljna podlaga gospodarskemu in narodnemu napredku. — Tukaj je treba zastaviti vse slovenske združene moči.
In za to delo obudi Bog mnogo vrlih „tri-najstičev" teptanemu narodu slovenskemu — „tri-najstiču"!	O—v.
protivnikom Nemcem na severu in na jugu Italijanom. Kdor tedaj ljubi svoj narod in želi zagotoviti njegov obstanek, nikakor ne more pritrditi tej politiki, ali jo celo pospeševati. Seveda nam pravijo Mladočebi, da nas ne bodo zapustili; ali te obljube so piškave. Vsem je znano, kako trdo in hudo se godi Slovakom na Ogerskem: vsem se smilijo, ali jim pa moremo pomagati, da bi jih ne stiskali Madjari ? In v prav enak položaj bi prišli tudi mi, ako zmaga mlado-češka politika. Bili smo v prijateljski zvezi s Staro-čehi in morda pride zopet do tesneje zveze s češkimi zastopniki ali prej morajo spremeniti svojo sedanjo politiko.
Pa še jako važen pomislek nas zadržuje od ožje zveze z Mladočehi. Narod slovenski je veren in udan Bogu, ali ravno tako je udan svojemu cesarju in presvetli habsburški rodovini. Ta zvestoba in njegova tesna zveza z avstrijsko monarhijo je najglavnejše poroštvo njegovega obstanka v mogočni, vsem narodom pravični Avstriji. Veste pa, kako se v tem oziru godi na češkem, kjer se javno zagovarja odpad od Avstrije, kjer so prišli do izrednih odredeb in do političnega — umora. Zvestega državljana mora v srce boleti, kar se je v tem oziru poročalo v državnem zboru, in noben slovenski rodoljub ne more želeti, da bi se taka načela razširjala med poštenim narodom slovenskim, kateri je raztresen po raznih deželah in vsled tega tako oslabljen, da bi po takih načelih prišel v nevarnost, pogina.
Tudi iz konservativnih ozirov so slovenski poslanci ne morejo pridružiti slovanski koaliciji, v kateri imajo liberalni elementi ogromno večino in kterim bibili konservativni poslanci izročeni na milost in nemilost. Gospoda moja, ako hočete svoje konservativne državne poslance siliti, da naj zataje svoja načela in vstopijo v zvezo z najhujimi radikalci, potem pustite domači prepir, »Slovenec« in »Narod« naj si sežeta prijateljsko v roke in vladata naj doma vsestranski mir in bratovska ljubezen!
In še en slučaj nas sili ostati v zvezi s konservativnimi tovariši. Italijani se ponujajo vladi, na škodo Slovencem in Hrvatom na Primorskem; nemški nacijonalci se ji prav nadležno vsiljujejo — na škodo Slovencem na Štajarskem in Koroškem; in mi naj se odtegamo priliki, nadzorovati to početje in za branjevati o pravem času, da bi se Slovencem ne godila krivica, ampak za nje dosegla pravičnost in pravica?
Edino vodilo našega ravnanja je bila toraj skrb za blagor našega naroda, in če sprevidimo, da bodemo zanj bolje in laglje skrbeli izvan konservativnega kluba, nas ne bode nobena reč zadrževala od izstopa. To smo tudi jasno povedali. O priliki ko smo pretresali začasni državni proračun, bil sem od svojih tovarišev pooblaščen, da naj označim naše stališče in novemu ministerstvu razložim zahteve in potrebe slovenskega naroda. To nalogo sem rešil dne 15. decembra preteklega leta z govorom, v katerem sem v" imenu svojih tovarišev od nove vlade zahteval, da naj ne samo v našo, ampak tudi v korist države same vstreza opravi-vičenim tirjalvam slovenskega naroda. Ako bi pa tega ne hotela, ali ne imela moči, ali poguma, ali volje za to, bi slovenski poslanci vedeli, kaj jim je storiti, ako bi morali vsled tega iti tudi v opozicijo in si nakopati njene nikakor ne prijetne posledice! In s tem sklepam.
Dostavek: Po naključju izostal je včeraj jeden odstavek, ki naj se vtakne v včerajšnjem listu (št. 9) precej po prvem odstavku in se glasi:
Omenjali so, da bi mogli za nekoliko časa iti v opozicijo, ako bi v duševnem in gmotnem oziru vsega v obilnosti imeli in od vlade ne potrebovali ničesar. Ali treba nam je kranjske gimnazije, slovenskih paralelk na gimnaziji v Celju in Gorici, obrtnih strokovnih šol, slovenskih liudskih šol v Trstu, Gorici in na Koroškem, obilne državne podpore za osuševanje ljubljanskega močvirja, za vodovode po Krasu in Suhi Krajini itd. Vsemu temu se bode treba za več časa odpovedati, ako stopimo v opozicijo.
Poslanec Pfeifer je stavil torej predlog, nekoliko časa še počakati z izstopom, da vidimo, kako vlada sprejme te naše zahteve in potrebe. Jednak predlog je nasvetoval Šuklje, in kouečuo sta se oba zjedinila o naslednjem predlogu, ki sta ga izročila svojim tovarišem :
nSlovenski poslanci sklenejo izstop iz konservativnega kluba, ako se jim od vladne strani ne da v primernem obroku, to je vsaj do razprave notranjega, naučnega in pravosodnega ministevstva v bud-
getneru odseku poroštvo za ugodno rešitev njihovih narodnih teženj, pred vsem onih, katare so bile od državnega zbora že odobrene z resolucijskimi sklepi."
Temu predlogu bo pritrjevali razveu Pfeiierja in Šukljeja še poslanci K lun, Globočuik, Povše, Robič in Vošujak.
Gorenjski pašniki.
Govoril poslanec Povše v dež. zboru 12. januvarija.
Važen in ob jednem nujno potreben predlog mi je utemeljevati, katerega naj bi visoka zbornica blagohotno ter resno uvaževala. Napotila me je to pereče vprašanje razpravljati deloma marsikatera prošnja, katero so mi prišli z daljnega Bohinjskega izražat ondotni kmetje, deloma če dalje bolj se muo-žežeče razprave o tej zadevi v raznih domačih listih. Ze leta 1891 govoril sem v državnem zboru o gozdnem zakonu, o njega pomanjkljivosti in o ujepa izvrševanju, katero je v veliko škodo našim živinorejcem, ki imajo pravico do paše v gozdih. Žal, da ta moj govor, ki je povsem stvarno razpravljal o tej zadevi, ni odpomogel nedostatkom ter ui odpravil krivic, ki se gode do gozdne paše opravičenim kmetom osobito po Gorenjskem.
Gotovo ste gospodje poslanci brali jako obširne razprave o teh zadevah prav v zadnjem času skoro v vseh domačih listih. Ti članki pač v raznih časopisih tiskani, kažejo, da to vprašanje mora biti zelo pereče, in ker so te deloma zelo obširne razprave brali naši kmetje, torej je vsa zadeva postala obče poznata; neizogibno je, da se to vprašanje tudi javno reši in dolžnost našega deželnega zbora je, da se o tako važni gospodarski zadevi, ki je vitalnega pomena za cele okraje naše domovine, posvetuje, in če se prepriča, da so ona obdolževanja utemeljena, da vse potrebno ukrene v zboljšanje teh odnošajev, da se odpravijo v narodnogospodarskem oziru toliko škodljive krivice.
Mene in moje tovariše, ki so z menoj stavili ta predlog, vodi skrb za občni blagor, da smo to neovrgljivo in pereče vprašauie spravili v razpravo v tej visoki zbornici, ker nam je na tem, da se cela zadeva mirno presojnje, nedostatki ali krivice odpravijo in tako zopet pomiri vznemirjeno kmetsko ljudstvo v ondotnih okrajih.
Ne bom se spuščal v nadrobnosti celega vprašanja, katero se je po listih tako obširno razpravljalo, in opustiti hočem danes, govoriti o tem, kako se je postopalo pri uravnavi paše in odvezi zemljišč,- Jaz za-se sprejmem dejanjske razmere, ka-koršne so vsled dognanih obravnav in ne bom preiskoval, kako so se vršile, izraziti pa si dovoljujem željo, da bi od kompetentne strani se ovrgle trditve, kakoršne so v listih bile navedene, kako se je izvrševala uravnava paše in odveza zemljišč, ker to bi služilo v pojasnenje in ob jednem v pomirjenje ljudstva, osobito onega, ki je prizadeto v tej zadevi.
Torej za-me velja dovršena, pravnomočno postala uravnava. Pač pa mi je dokazati, ali se do gozdne paše opravičenim kmetom njih pravica tudi popolnoma in dejanjsko izkoristiti omogočuje. In tu pa ne morem izogniti se trditve, in to na podlagi izjav in zatrditve od strani mož, obče spoštovanih znanih domoljubov, ki živ6 med narodom in katerim so te razmere povsem znane, da se ta postavno zajamčena pravica opravičencem krati, in sicer s tem, da se do paše opravičenim kmetom pri izvrševanju paše nagaja ter da se gozdni zakon napačno tolmači.
Gozdni zakon! Kaj naj o tem rečem? Kot kmetovalec ne morem si kaj, da ne bi izpovedal tega, kar mi veli moje prepričanje, da je res zakon v izključljivo obrambo gozda, ki se kaj malo ozira na dejanjske potrebščine gospodarstva sedanjega živečega rodu.
Tega ne trdim jaz sam, tako so govorili pred menoj sloveči možje v državnem zboru. Tudi jaz priznavam rad iu v polni meri, da je gozdni zakon potreben, le to mu imam očitati, da se tako malo ozira na sedanje potrebščine osobito kmetskega ljudstva, katero iz svojega poljedelstva in živinoreje jedino se more še preživiti.
In kdo mi more ugovarjati, da je obstanek, oziroma ohranitev sedanjega kmetskega stanu zadeva eminentne važnosti ter potrebe za domovino in tudi državo.
Tu mi pride v spomin prava beseda državnega finančnega ministra barona Kal-lay-a, ki je kot vrhovni upravitelj Bosne v delegaciji na vprašanje nekega delegata o gozdnih raz-
merah v Bosni odgovoril: „Ne morem se pridružiti takim nazorom, ker ni mogoče, da se ljudstvu prikrajša pravica, kakeršuo je izvrševalo stoletja; to bi bil čin zatiranja. Pa tudi gospodarstveno ne bi bilo modro,ker z omejitvijo ali celo odpravo paš-ntških pravic bi bilo ljudstvo silno oškodovano, ker njegov gospodarski obstanek odvisen je in oprt v prvi vrsti na teh p a 6 n i š k i h pravicah. To kar vladna uprava želi doseči, je uravnava služnosti in nje namen, pravice, katere uživa ljudstvo, spraviti v soglasje modrega in umnega gozdarstva."
Da bi taki nazori bili od nekdaj in da bi tudi sedaj pri merodajnih oblastvih bili veljavni, je moja iskrena želja, iu ko bi taki modri nazori vselej bili vodilni, bi se bilo marsikaj srečnejše izvršilo.
Ostre določbe ima v sebi naš avstrijski državni zakon, toda shajalo bi se ž njim, ko bi se le napačno ne tolmačil. Toda prav to napačno, ali da bolje se izrazim, samovoljno tolmačenje paragrafov osobito 9. in 10. tega zakona je, katero provzro-čuje nezadovoljnost in bridke pritožbe opravičencev. Lastniki takih velikih gozdov, v katerih imajo kmetje pravico do paše, prav poljubno odločujejo prostore, na katerih se sme pasti, oziroma ua katerih se ne sme pasti. Prav ondot, kjer je najobilnejša in najboljša paša, zljubi se logarjem, da zagradč dotični svet, seveda le tako, ne da bi ga res ogradili trdno in v bran proti pašeči se govedi, ampak potaknejo nekaj količev, ali kakor kmetje pravijo, zaklinčijo dotični svet.
Toda najhujše je pa to, da silno kruto postopajo gozdni čuvaji proti kmetom, ako jih zasačijo, da je kaka njih žival zašla v tak zaklinčan svet. Ker ograje ni in ker so taki »zavarovani" prostori pogostoma ob potih, po katerih gonijo kmetje svojo živino na pašo ter kaj lahko zaide žival v prepovedani svet, dogaja se, da znašajo mnogokrat globe ali kazni v denarju toliko ali še več, kakor je vredna vsa paša.
Imel sem v rokah celo kopico kazenskih plačilnih listov, in nič kaj redkega ni, da jeden sam kmet ima skazati vplačanih glob po 50, 80 in več goldinarjev.
Kar pa je jako trpko in graje vredno, je to, da zadostuje ovadba gozdnega čuvaja na c. kr. glavarstvo, katero na podlagi te ovadbe prisodi kmetu kazen. Mirno in stvarno vprašam tu osobito one gospode, ki so veščaki v lovu, ali ni mogoče, da je pojedla in poškodovala to, za kar je ubogi kmet obsojen, divjačina?!
Povsod velja v naši državi, da se zaslišita oba, tožnik in zatoženec, le tu velja tolika prednost in izjema.
Trdi se, in tako so tudi listi pisali, in jaz sam sem Jže večkrat slišal, da znašajo denarne kazni, katere so ti opravičenci morali v teku let plačati, ogromno svoto. Želja moja je le, da bi ta trditev bila pretirana, vsekako pa bi bilo umestno, da bi se uradne poizvedbe izvršile, da bi se o tem kaj pozitivnega vedelo.
Bodisi, kakor že, neovrgljivo je, da se trdo postopa v tej zadevi, kakor je tudi kaj čudno, da ne rabim druzega izreka, da se je do paše opravičenim kmetom na planini Pungert v tržiškem okraju od-kazalo, da smejo pasti od 9. ure predpoldne do 3., oziroma do 4. ure popoldne, tedaj v najbolj vročih urah, ko sleherni zna, da takrat se navadno vsa| ob poludne živina spravi v hleve, ali saj v staje. Ali se ne pravi to smešiti in norčevati se, ali vsaj nagajati kmetom? Ali je mogoče potem zatreti sumnjo, da se hoče res zatirati kmete in spraviti jih ob njihovo pravico? Skoro bi veroval, da je dokaj na prislovici, ki je v navadi pri gozdarjih, da se zamore gozdno-postavno koga izgrizti (forstgesetz-lich jemanden heraussekiren).
Ne bom nadaljeval teh žalostnih odnošajev, ter hočem prestopili na pozitivno razpravo te zadeve. Kaj tedaj je storiti, da se ti slabi odnošaji odpravijo? Moj apel gre na visoko c. kr. vlado, katera naj skrbi za to, da se bo osobito § 9. gozdnega zakona res tudi izvrševal, iu če se bo tudi na § 10. skrbno oziralo, bo se to pašniško vprašanie dokaj zboljšalo. In tu želim, da bi se naša slavna c. kr. deželna vlada ravnala po odredbi Nj. prevzvišenosti kmetijskega ministra našega, ki je dnč 11. marca 1890 odposlal dekret br. 3767 na c. kr.
deželno vlado za Štajersko v Gradcu, v katerem doslovno zaukazuje namestništvu:
»Kakor zelo mi je na tem ležeče, da se gozdni zakon točno izvršuje, tako pa tudi želim in pričakujem, da se pri izvrševanju zakona skrbno ozira na gospodarske razmere in potrebe kmeti jstv»."
Slavna naša c, kr. deželna vlada naj strogo zaukaže in skrbi za to, da se bo § 9. gozdnega zakona v polni meri izvrševal in tako tolmačil, kakor ga je treba, da se pravici služi. Omenjeni paragraf pa slSve: „G o z d i, ki so obremenjeni s služnostmi, morajo se primerno oskrbovati. Način in velikost gozdnega užitka v takih gozdih se določi ua podlagi gospodarskega uačrta, ki se ima sestaviti ali na zahtevo opravi-čencev, ali lastnika. Ta načrt more določiti na zahtevo prvega ali druge g a t u d i o k r a j n o g 1 a v a r s t v o , in sicer po zaslišanju obeh strank in na podlagi načrta, katerega izdelajo nepristranski zvedene i. Za slučaj, da se obe stranki zaradi gospodarskega načrta ne moreta zjediniti, odloči c. kr. oblast na podlagi izpo-vedbe strokovnjakov o načrtu, kakor to veli ministerska naredba br. 9870 z dne 17. septembra 185 8."
C. kr. deželna ilada naj torej zaukaže okrajnim oblastvom, da poučujejo opravičence, kmete, in naj vpliva sploh na to, da se po § 9. gospodar-stveni načrt redno in vedno napravlja, ter naj nadzoruje izdelovanje teh načrtov. In prav zaradi tega, ker teh načrtov doslej ni bilo, so nastale te obilne pritožbe. Za trdno se nadejam, če se bo resno skrbelo za točno izvršbo § 9., da se bc to pereče vprašanje srečno obrnilo na bolje.
S tem se bode preprečilo nagajanje pri izvrševanju paše, ker odločeni bodo jasno in stalno vsi oni prostori, ki se bodo pogozdili, in kje se more pasti, in če bo slavna c. kr. oblast po intenciji kmetijskega ministra presojala predložene gospodarske načrte ter varovala do paše opravičene kmete v tem, da se ne bodo poljubno v pogozdevanje za-grajali najboljši pašniški prostori, in prav po duhu tudi § 9. gozdnega zakona, ki veli, da se mora tako oskrbovati gozd, da se tudi opravičencem varuje njih pravica, prenehati morajo potem ti veliki nedostatki.
Glede § 10. pa naj deželna vlada vpliva na to, da se v varstvo odločeni deli gozda ne le zaznamujejo, ampak tudi dobro zagrade. Vsaj je on-dod polno lesa, katero se brez škode more porabiti za napravo trdne ograje, in drznem se gojiti nado, da bodo tudi gozdni lastniki v lastnem interesu udali se takim naredbam, le da se vendar že povrne mir in zadovoljnost ter poleže nevolja kmetov. Z dobro voljo od obeh stranij se morejo take za-gradbe prav lahko izvršiti, jeden dtl les, drugi pomaga pri delu.
Tako bo mogoče, zavarovane dele, ki so odme-njeni za pogozdovanje, obvarovati živine, ne da bi se moralo toliko žrtvovati za pastirje, ker, kakor doslej, moralo bi se takorekoč živali pasti na vrvi.
Sicer navajam, da § 10. veli, da morata gozdni lastnik in do paše opravičeni skupno skrbeti za to, da se obrani živini vhod v zagrajene gozdne dele. Paragraf se doslovno glasi v tretjem odstavku: »Gozdni lastnik in do paše opravičeni imajo pašno živino z nastavljanjem pastirjev ali na drugi primerni način od za pogozdovanje izločenih delov odvračati. Tudi naj se živali ne posamezno, ampakskupno p a s e j o."
Te določbe so toliko jasne, da se le čuditi moram, zakaj se ne izvršujejo, in ne morem razumeti, da niso v tem merodajni krogi, katerim je gočovo znano, koliko škode prav zaradi tega trpe opravičenci, vplivali na obe stranki, osobito na lastnike gozdov, da bi se na podlagi gospodarskega načrta obe stranki poravnali in skupno prav v duha tega paragrafa delovali v varstvo za nasaditev odločenih delov gozda z napravo trdnih ograj.
(Konec sledi.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 13 januvarija. Volilna reforma v dolenjeavstrijskem deželnem zboru je pokopana, ker večina nikakor ne pritrdi predlogu manjšine, brez poslednje pa potrebna kvalifikovana večina ni mogoča. Vladi in liberalni stranki prijazni listi že strašijo z razpustom deželnega zbora. Pri novih volitvah bi v več kra.ih stranki, ki sta v koaliciji drug drugo podpirali, si nasprotovali in tako bi krščanski socijalisti zgubili mnogo mandatov. Posebno na Dunaju bi proti-semitje mnogo zgubili, ako jim zmerni konservativci le podporo odreko. Dosedaj so tudi državni uradniki pri volitvah podpirali krščanske socijaliste, ali pri novih volitvah bi jih najbrž ne, ako se ta stranka postavi tako v nasprotje k vladi. Pozicije liberalcev bi se znatno zboljšale, kar bi pač ne ostalo brez vpliva na daljši politični razvoj. Začelo bi polagoma zginjati sedanje krščansko socijalno gibanje, ali bi pa zašlo še bolj na radikalno pot in se morda celo približalo socijalni demokraciji. Na vsak način sedanji razvoj stvarij nič dobrega ne obeta.
Praški mestni zbor. Mestna odbornika Jech in Bieznovsky sta v poslednji seji hudo napadala policijo. Očitala sta jej, da se za varnost nič ne briga, temveč se bavi samo s političnimi stvarmi. Prebivalstvo praško je miroljubno in izjemno stanje zakrivila je samo policija. Bfeznovsky obžaluje, da pri debati o izjemnem stanju v državnem zboru ni bil prišel na vrsto, bode pa pri proračunski debati ožigosal postopanje praške policije. Govornik je zahteval, da bi mesto Praga tako dolgo državi nič ne plačalo za policijo, dokler je izjemno stanje. V Li-berci so policiji napravili prusko uniformo, in govornik misli, da bi tudi v Pragi lahko napravili policiji kako kozaško uniformo in stavi predlog v tem smislu. Podžupan PodIipny je pojasnil, da Praga plačuje državi na podlagi neke pogodbe 74.400 gld. za policijo, katera pogodba se pa jednostransko razrušiti ne more. Policija je pa državna in mesto torej ne more odločevati, kako naj bode uniformo-vaua. Vzlic temu sta se Breznovskega predloga podpirala in izročila mestnemu svetu.
Staročehi so se zopet posvetovali o tem, bi li naj odložili mandate. Stališče Staročehov se je v deželnem zboru jako shujšalo, odkar so se začeli češki veleposestniki približevati Nemcem. Staročehi sedaj nimajo nobenih pravih zaveznikov. Nemcem se pa ne morejo tako približavati, kakor veleposestniki, ker bi potem bili ob vse zaupanje pri narodu. Mladočehi jih pa tudi nočejo podpirati, temveč bi jih najrajši izrinili iz političnega življenja. Staročehi so sklenili, da odloži svoje mandate, ako jih zapusti veleposestniki. Potem bodo Mladočehi sami zastopali češki narod v deželnem zboru. Lahko bodo pokazali, kaj zna;o Dosedaj so se navadno na to sklicevali, da bi bili že kaj dosegli, da jih ne ovirajo pri delovanju Staročehi. Tega izgovora potem ne bodo imeli. Zabavljali bodo pač na veleposestnike, kateri vlečejo z Nemci, ali baš to zabavljanje bode najboljši dokaz njih slabe politike, ko so s svojim zabavljanjem veleposestnike porinili v nemški tabor. Kot dobri politiki bi bili morali vedno poštevati politično stališče veleposestva.
Razpad ogerske državne stranke. Vpliv gibanja ogerskih katolikov se že kaže. Poslanci so začeli zapuščati vladno stranko. Zadnje dni so izstopili trije. Posebno je vzbudilo veliko začudenje, da je izstopil Anton Tibad, ki je devetnajst let bil v liberalnem klubu in je nekaj časa bil državni tajnik. Nadalje sta izstopila dr. Jožef Antonovic in pa Ludvik Bornemisza. Prvi zastopa Terezijopol, v katerem mestu je bil prvi katoliški shod. V kratkem izstopijo še drugi. V Budimpešti se že govori o tem, da se liberalna stranka popolnoma razbije, kar pa seveda ni popolnoma verojelno. Liberalni listi so že jako potrti, tolažijo se s tem, da bode že toliko opo-zicijonalcev glasovalo za vladne cerkvene predloge, kolikor izstopi poslancev iz vladne stranke, in da začno tudi opozicijske stranke se cepiti, ko bodo morale zavzeti stališče proti vladni cerkveni politiki. Takemu cepljenju so se dosedaj izognile s tem, da niso še iz cerkvene politike napravile nobenega strankarskega vprašanja. Vsekako je izstop več članov hud udarec za vlado, ker gospodska zbornica bi se udala samo, ko bi v zbornici poslancev bila za cerkveno predlogo zares velika večina.
liuski minister Giers še vedno boleha in zopet se govori, da pojde za stalno v pokoj. Sedaj se zagotavlja, da bi bil naslednik njeirov ruski ve
leposlanik v Parizu baron Mohrenheim. To bi bilo znamenje, da se Francija in Rusija še bolj zbližata, ker Mohrenheim je velik prijatelj Francozov. Seveda gotovega še ni nič o tem. O demisiji gosp. Giersa se je že neštevilnokrat govorilo.
V nemškem državnem zboru se je začela razprava o novem tobačnem davku. Prvi je državni zakladni tajnik grof Pasadowsky zagovarjal obdačenje tobaka. Po njegovem mnenju drugače ni mogoče pokriti stroškov za povekšanje vojne. Proti predlogi se je odi >čno izrekel član katoliškega centra Fritze. S tobačnim davkom se uniči tobačna industrija. Poviša naj se rajši borzni davek in visoko obdači izdelovanje umetnega vina. Baron Stumm je zagovarjal vladno predlogo. Po njegovem mnenju se nevarnost za tobačno industrijo pretirava. Narodni liberalec Bassermann ni proti obdačenju tobaka, ali vladna predloga mu vendar ne ugaja. — Že prvi dan se je videlo, da bode težko vladna predloga prodrla.
Cerkveni letopis.
Mariborska škofovimi
šteje po svojem imeniku za leto 1894 skupaj 473 mašnikov, od katerih deluje 352 v dušoskrbju, 68 po šolah in drugih službah, 43 jih je pa vmirov-ljenih. Bogoslovcev štejejo 65 ; malih semeniščanov pa 64; cerkev in kapel 659, duš pa 493.607. Vseh 219 far je bilo nameščenih, kapelanij pa samo 140, praznih pa 52. Sedanji knez in škof dr. Mihael Napotnik imeli so že 53 prednikov na sedežu la-vantinskih škofov; smrt pokosila je v starem letu 10 čč. gg. mašnikov. R. i. p.!
Slovstvo.
»Hrvatski učitelj", časopis za srednje i pučke škole". Dvakrat na mesec. Vlasnik, upravitelj: Prof. Karlo Matica; odgovorni vrednik: dr. Ivan G j u-r a n e c. — Cena mu je 3 gld. na leto.
S tem naslovom izhaja v Zagrebu že 18. leto pedagogiški list, ki si je pridobil obilo zaslug za hrvatsko šolstvo iu učiteljstvo. Svoja načela imenovani list zopet letos v 1. broju ponavlja v članku: »O novoj godini", veleč: »Prije sedemnaest godina je „Hrvatski učitelj" istotako cijelj, da uuapreduje uzgoj hrvatske mladeži u duhu krščansko-katoličkom, a tu je svoju zadaču ti.jekom svoga opstanka vjemo izpunjavao. Zastupajuči krščanska odgojna načela »Hrvatski učitelj" uvijek nastojao, da ih širi u duhu katoličke crkve, da ih kao jedina, koja po riječima božanskoga Spasitelja iu nauke crkve vode do pra-voga rezultata u uzgoju, brani od napadaja, a ujedno da odbija sve, što bi uzgoj naše mladeži i našega naroda moglo kreniti na krivu kolotečinu."
—	Vzgojesloven list s takim programom se sam najlepše priporoča; vreden je, da najde naročnikov tudi med Slovenci, ki nimamo nobenega pedagogi-škega lista s takim programom. Kako lepo bi se poleg »Slomškove glave" čitala taka načela v »Učiteljskem Tovarišu", a se ne smejo, ker se skuša vstrezati ua vse straui, kar seveda ni mogoče.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. januarija.
(Slovensko gledališče) Danes zvečer se predstavlja v deželnem gledališču »Premogar", izviren igrokaz s petjem, spisal g. dr. Jos. Vošnjak.
—	Zbora, ki se pojeta med igro, uglasbil je skladatelj dr. Ipavic.
(»Siidmark«): Iz Celovca: Naznanil sem Vam, da so tukajšni, nemški dijaki dne 5 t. m. plesali v korist požrešne »Sudmarke." Naplesali so jih celih — 60 gld. Koliko slovenskih kmetov se bode neki s tem denarjem pognalo z rodne zemlje?! V liberalnih krogih samih se je ta ples smatral za politično demonstracijo in mnogim uradnikom se je kratkomalo prepovedalo udeležiti se plesa! »Fr. St." se vjedajo, da so bili tukajšni „dostojaustveniki" pri plesu tako slabo zastopani. Kajpak je bila dvorana nališpaua z — frankfurtaricami, ker brez teh pri nas ne gre ! Druge nesreče ni bilo !	—p.
(Na Jezici) je umrl dne 11. t. m. vrli poštenjak in obče spoštovani posestnik Valentin Strah, po domaČe Martinovec. N. v m. p.
(Kako potrebna je družba sv. Cirila in Metoda za Istro?) Italijansko šolsko društvo »Lega nazio-nale" sklenilo je napraviti italijansko šolo v bu-zetski občini in sicer v okraju Hutn, torej v izključno slovanskem kraju. Šolsko poslopje je bilo jeseni dovršeno in šolsko leto se je imelo pričeti z
tiovim letom. Za učitelja so dobili nekega laškega Tirolca, ki ne zna nobene hrvatske besede.
(Iredenta v Trstu se giblje.) Iz Trsta ll.jan.: Zadnje dni vzlasti 8. in 9. t. m. našli so v Trstu na muogih krajih, vzlasti v poštnih Skrinjicah lito-grafovane liste v italijanskih harvah z napisom: »Circolo Garibrtldi Trieste". — Radovedni smo, kakšne preiskave bo radi tega ukrenila gosposka. Najbrže, da ne bodo nikogar našli in vso stvar raz-bobnali po svetu kot igračo.
(Iz tržaške škofije:) Č. g. Fr. S t e f a n u 11 i je imenovan za župnika na Pazu v boljunjski oblini; č. g. Ljud. Zvaček za župnika v Goligo-rici, č. (f. Pr. Mujesan za župnika v Izoli. — G. M h. F 1 eis c h er je imenovan kancelistom kon-zistorijalne pisarne. — V Paziuu je umrl č. gosp. Anton Klemenčič, ki je mnogo let deloval kot župnik v Lindaru.
(Koroške novice.) S K o r o š k e g a 12. jan.: V celovškem mestnem zboru se zdaj posvetujejo o novem mestnem štatntu. — D.e 8. in 9. vršile so se dopolnilne volitve za trgovinsko in obrtuo zbornico v Celovcu. Volilo se je 14 novih odbornikov.
—	V Celovcu moia hišui posestnik, ki dobi u. pr. 6035 gl. najemnine, plačati 2422 gld. stanarinskega davka, 927 srld. več, kakor v drugih koroških mestih.
—	V Volšberku ustrelil se je dne 8. t. m. huzar Gjurosovič. Zakaj ?, se ne ve.	—p.
(Potres — bolezen.) Iz Poljanske doline: Dne 9. t. m. ob 10. uri 4 min. dopoludne čutili smo zopet zemeljski potres. Čudno, v teku 34 dnij je ta pri nas že tretji potres. Tudi se pripoveduje, da so čutili še več maniših potresov. — Snega imamo 13 cm. in zaporedoma devet oblačnih dnij. — Tudi nadležna hripa našega kraja noče zapustiti; do polovice ljudij je že obiskala.
(Iz Prage), 8. jannvariju: Meseca decembra pr. 1. se je umorilo v Pragi iu najbližji okolici troje ljudij, pet jih je samomor poskusilo. Pretečeno leto pa sploh 101 samomor in 156 poskušenih. — V Plznu iu Budjejevicah je našla pulicija mnogo listkov z rudečim tiskom. Vsebina, veleizdajskega pomena. je bila adresirana »občanom vojakom". V »Hamburger Nachrichten" svetuje Bismarck, naj se anarhisti zapirajo, streljajo, obešajo itd., dokler je že moč na vojake se zanašati. Kakor se vidi, je anarhistom dobro znano, da so j;m vojaki mnogo na potn, pridobiti jih je torej treba. — Največjo delavnost je kazala osrednja nŠoNka Malica" lansko leto. Dopisov iu nakaznic je prišlo 8822, med tem, ko jih je prihajalo od leta 1881—1887 po 4180. Zaio je bilo »Matici" tudi možno napravili štiri nove šole. Ima zdaj 78 šol s 141 oddelki, na ko jih poučuje 156 učiteljev in 28 katehetov. — 25letni jubilej je praznoval katoliški list »Cech". Ko so zabeli »Niirodni Listy" napadati cerkev iu vero, je spoznalo nekaj duhovnikov — Hložek, Kmoch. Ho-nejsek, dr. Višek i. dr., — da je treba katoliški list ustanoviti. Kapelan Drozd. sedanji profesor, se je ponudil za vrednika. in .Cech" je začel izhajati. Leta 1869 je izhajal že trikrat na teden in imel več kot 1400 naročnikov. Kakih 200 naročnikov živi še, ki so »Cecha" naročevali z dnem njegovega začetka. Zadovoljno se lahko ozira nazaj, delo. katero je s»oril, je veliko. A'i bi morda že bilo ustanovljeno društvo »Vlast", ako bi »Ceeha" ne bilo? Ali bi izhajalo več manjših konservativnih listov, ako bi ne bil on pota delal? Naj le še za naprej vrlo deluje, in k njegovemu jubileju mu želimo mnogo novih uaročnikov, kajti brez tega se težko vspešno deluje.
(Iz Dobrepolj:) V naši nadžupniji je bilo v pretečenem letu rojenih 136, umrlo jih je 88, poročeno pa je bilo 13 parov. — Dekletu, o katerem se je ravno pred letom jela širiti govorica, da ima znake zamaknenih oseb, vrnilo se je normalno stanje njenega zdravja. Pred kratkim je zadnjo nadležno občudovalko odgnala, rekši ji, da je ona najraje sama. — Z novim letom dobili smo tudi svojega dacarja, ki je prišel iz Planine. Pač ue bo mnogo posla imel, ako se bo vsaka ženitnina tako vršila kakor se je prva letošnja. Stroški za vso svat-toinsko pojedino so obstali v tem, da so kupili 1 liter žganja in 3 hlebe kruha. Dasi nismo prijatelji žganja, vendar je taka skromnost in varčnost hvalevredna.
('Koliko se na leto pokadi.) Po naših tobačnih tovarnah se v jednem letu podela 560.000 do 570.000 metr. cent. tobaka. Narede pa vsako leto «000 milijonov smodk, 2500 milijonov cigaret,
200 000 metr. centov navadnega cigaretnega tobaka in 30.000 metr. centov uosliača.
(Lepa žival.) Iz OlSevka 9. jan.: Tukajšnji posestnik g. Jakob Koželj je prodal v Kranju 8. t. m.
prešiča jorčirskega plemena, ki je tehtal 327 kil. Ko je peljal prešiča v Kranj, je iinel na cesti in v Kranju veliko število gledalcev, ki so prešiča občudovali. Kmetovalci, poprimiie se tega plemena, vam ne bo žal.
(Trgovina z raki) je sedaj najbolj razvita okoli Gospiča na Hrvatskem. Preteklo poletje so odposlali na ondotni pošti 32.000 rakov, vrednih po 2—6 kr. Tudi iz Rusije se uvažajo raki v Avstro-Ogersko in Francosko. V Parizu veha polen vngon ruskih rakov 40.000 frankov. Tudi po naših vodah bi kazalo ruske rake vpelja i, ker jih kuga ne konča.
(V Gorici) dobili smo zopet gorko vreme, ki uain belo Gorico spremeni v blatno. Srečni Goričani vozili se bodemo lahko v čolnih v znanem goriškem blatu.
(Časnikarstvo.) Pravijo, da številke govore! Ce je temu res tako, potem naslednje številke o ž i-dovskem časništvu avstrijskem prav glasno kriče! Dunajska velika Židinja „Neue Fr. Presse" ima 50.000, »Extrablatt" 50.000, »Neues Wiener Tagblait" 45.000, »Fremdenblatt" 20.000 naročnikov itd., malone »infinitum". V zadnjem času osnovali so bogati židje na Dunaju n >v »politično-brezbarveni" list »Neues „Wiener Journal", ki šteje že več milijonov goldinarjev glavnice in nad 60.000 naročnikov. Dne 20. oktobra izšla je prva številka v 200.000 (!) iztisih in v tem številu se je list širom sveta razširjeval skozi tri tedne! Naročnike vabili so s premnogimi inserati, ogromnimi plakati iu s polzkim gradivom. Na Dunaju razširjalo je list in ga vsiljevalo v družine 1500 za to najetih žensk, katerim se je reklo: katera nam pridobi 50 stalnih naročnikov, dobi to službo za stalno. Kajpak so se uboge ženske trudile, kar jim je bilo lahko, ker so večinoma pobirale tedensko naročnino po 20 kr. in mesečno po 85 kr.! In tako je kmalu narastlo število naročnikov neki ca 63.000! Pač velik vspeh židovske predrznosti in agilnosti! — A kako je katoliško nemško časništvo avstrijsko ? »Vater-land" šteje 4000 naročnikov. 8 milijouov katoliških Nemcev ima samo 6 političnih duevnikov, ki imajo vkup 10.000 naročnikov. Na 8000 katolikov pride v Avstri|i 1 naročil k. V Nemčiji ima 18 milijonov nemških katolikov 272 listov (na 17 oseb en naročnik!). Te številke pač — govore! Liga + 4.
(Svojega sina obstrelil) je po nesreči čuvaj A. Sorgo v Ronkah. Dne 9. januvarija prišel je oče s polja domov s puško ter jo položil na tla. V tem se pa sproži puška in strel zadene 13letnega sina, ki se je učil pri mizi. Dečka so prepeljali v bolnico v Trst, mu odrezali nogo, a je kmalu na to umrl.
(Umrla) je dne 11. januvarija prednica častitih Magdaleuk v Radeljci pri Bučki, čast. Jožefa Gottschalk, v 81. tatu svoje starosti.
(Iz celovške škofije:) Umrl je dne 5. jan. vč. g. B. Gradič n i k, župnik v Bilčovsu. Porodil se je dne 10. jun. 1817 v Št. Ilju ob Dravi, bil v mašnika posvečen 3. avg. 1845. N. p. v. m. — C. g. Iv. Drunecky, kaplan v Libeličah gre za pro-vizorja v Bilčoves, č. g. R. Perne, kaplan v Svečah za kaplana v Libeliče.
(Usmiljeni bratje v .Št. Vidu na Kor.) so leta 1893 v svoji bolnišnici oskrbovali 1225 bolnikov skozi 21347 dni. 715 je zapustilo bolnišnico čisto ozdravljenih, 267 zboljšanih, 27 neozdravljivih. Umrlo jih je 61, ostalo koncem leta v bolnišnici 55. Treba je bilo 116 operacij, 2000 osebam so se izdirali zobje, 700 oseb je mimogrede iskalo v bolnišnici pomoči. Med bolniki je bilo 23 lutrancev; Korošcev 976, Kranjcev 55, Štajercev 36, Primorcev 28, Ogrov 19, Avstrijcev 12, Bavarcev 5, itd. Vsi bolniki, večinoma reveži so se zdravili brezplačno. Koliko premore požrtvovalna krščanska ljubezen 1
(Iz vojaških krogov.) Rudolf baron G a 11 pl. Gallenstein, polkovnik kranjsko-primorakega bram-bovskega polka, je odlikovan z redom železne krone 3. vrste. Stotnik 1. reda Karol pl. Andrioli je imenovan poveljnikom brambovskega batalijona št. 25.
(Razpisane službe.) V St. Lambertu je razpisana služba učitelja-voditelj* s 4. plačilnim razredom in prostim stanovanjem; v Šmartnem pri Litiji 4. učiteljsko mesto. Za poštni in brzojavni urad na Igu se išče ekspedijent, kateri ima 380 gld. dohodkov, za -vožnjo med Ljubljano in Igom pa dobi 550 gld. Kavcija pa znaša 200 gld.
(Amerikanci si znajo pomagati.) V poslan i'ki zbornici vašingtonski sedaj obravnavalo uov carinski zakon, kateri pa republikancem nikakor ni všeč. Večina izmed njih zato ne hodi v zbornico, katera je tudi navadno nesklepčna. Demokrat Huissier je tedaj predlagal resolucijo, naj se vsi tisti poslanci, kateri nimajo postavno dovoljenega odpusta, s silo pritirajo v zborn'CO. Dasi so republikanci proti tej resoluciji silno ropotali, jo je zbornica vendar vspre-jela. — Ali bi pač tudi za našo dunajsko zbornico taka resolucija ue bila dobra, katera je navadno tudi zelo prazna, tako, da je poslanec Lueger že moral mesto poslancev — klopi nagovoriti, rekoč: »Častite klopi."
(Žalosten nasledek hripe.) Iz Sore dne 12. jan.: 50letni mož Jurij P., oženjeni gostač. stanujoč v Dragi, je imel hripo. Ker se ni kaj zmenil za to bolezen, mu je kri prišla v možgane. V noči od 10. na 11. t. m. jel je malo blesti. Zjutraj proti 6. uri ustane iz postelje v srajci in spodnjih hlačah in gre vun. Žena, ki je ravno kosilo kuhala, meneč, da gre k svoji potrebi, ga pusti. Iu ni ga nazaj. Ko se dan stori, gredo po sledu in kje ga najdejo? v vodi, v Sori mrtvega.
(Semnji po Slovenskem od 15. do 20. jan.) Na Kraujskem: v ponedeljek po nedelji sladkega Imena Jezusa v Novi vasi na Blokah: dne 17. ian. na dan sv. Antona v Železnikih, na Uncu, na Brezovici in v Cerkljah; dne 20. jan. v Kamniku, v Dolih iu v Kočevju. Na Štajerskem: dne 15. jan. pri Sv. Filipu v Veračah; 17. jan. v Kapeli, v Petrovčah, v St. Petru; 20. jan. v Bučah, pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah, v St. Mohorju. Na Koroškem: dne 15. jan. v Št. Vidu, 20.jan. pri Sv. Heleni na Krki. Na Primorskem: dne 17. jan. v Bujah v Istri.
(Koledar za 3. teden 1. 1894.) Nedelja
14.	jan.: 2. po razgl. Gosp. evangelij: o ženitnini v Kani Galilejski; Ime Jezusovo. Ponedeljek
15.	jan.: sv. Pavel puščavnik. Torek 16. jan.: Marcelj, p. m. Sreda 17. jan.: Anton puščavnik. Četrtek 18. jan.: sv. Petra stol v Rimu. Petek 19. jan.: Kanut. Sobota 20. jan.: Fabijan in Boštijan m. m.— Lunin spremim Prvi krajec 15. jan. ob 1. uri 7. minut zjutraj. Solnce izide dne 15. jan. ob 7. uri 44. min.; zaide ob 4. uri 35. min.
Društva.
(Vzajemno podporno društvo.) Podpisani urad nazuanja, da bode pisarna vzajemnega podpornega društva dne 17., 18., 19. iu 20. r. m. zaradi sklepa letnih računov za stranke zaprta.
Urad vzajemno-podpornega društva v Ljubljani.
(Družbi sv. O i r i 1 a i n Metoda) so v peto postale pokroviteljice častite litijsko-šmartniške Slovenke dopošiljajoč te dni znesek 100 gld. — Čast tem izgledno domorodnim Slovenkam, koje bo ob tej pokroviteljini zastopala gospa J osi p i na K o b I a r.
(»Kmetijsko bralno društvo" pri Sv. Luciji) si je izbralo za 1. 1894 ta-le odbor: Predsednik je župnik Jos. Fabijan, podpredsednik je veleposestnik Ign. K o v a č i č, tajnik je krčmar Anton Mikuž, blagajnik je učitelj Jos;p Kenda, odbornika sta kapelan BI. Bevk iu posestnik Anton V u g a.
(Slavčeva maškarada) [na pustno nedeljo] bode izvestno tudi letos jedna najlepših predpnstnih veselic. Pomnoženi odbor marljivo deluje v raznih odsekih, da bode letošnja maškarada vredna njene prednice ; vsled mnogostrauskega zanimanja nadejati se je, da jo bode celo prekosila. Slavna kranjska hranilnica dovolila je za ta večer svoje obširne prostore na starem strelišču, kjer se bode zbralo obilo lepih skupin in mask. Vabila pričela se bodo razpošiljati tekom prihodnjega tedna.
(Goriški S o k o 1) je imel dne 6. t. m. svoj redni občni zbor. V novi odbor so volieni: Andrej Gaberšček, tiskar, starosta; M. Poveraj, trgovec, podstarosta; Av. Janša, strojevodja goriške tiskarne, tajnik; I. Mušič, blagajnik iu 3 odborniki. G. Gaberšček je dosedaj tajnik dveh, podpredsednik tretjega, in odbornik četertega društva, vodi celo tiskarno, ter izdaja 3 liste, in je sedaj izbran za predsednika petega društva. Le žal da pri tem zaostajajo druga važna vprašania. O gospodarskem in obrtnem društvu, o katerem se je ob svojem času toliko bobnalo, sedaj ni duha ne sluha. Gospoda so preobloženi z delom. A s samimi veselicami, gospoda, slovenstva ne rešimo.
Telegrami.
Celoveo, 13. januvarija. Včeraj je v deželnem zboru Kirsehner kritiziral preloženo humberško cesto ; Einspieler je pa dobro označil odkritje Schraidtovega spomenika.
Dunaj, 13. januvarija. Državno sodišče je odločilo, da se z odlokom ministerstva notranjih stvarij, s katerim se je prepovedalo, osnovati katoliško akademično društvo „Danico" na Dunaju, ni prikršila pravica snovanja društev. V utemeljevanju se naglaša, da bi bila iluzorična pravica in dolžnost oblastev, nadzorovati društvo, ko bi bil poslovni jezik kak drugi, kakor postavni uradni jezik oblastev prve instance.
Brno, 12. januvarja. Poslanec Svožil je izstopil iz rnladočeŠke stranke.
Pariz, 12. januvarja. Challemel-Lacour je zopet voljen predsednikom senata.
Peterburg, 12. januvarja. Na železnici Moskva-Rjazan sta trčila dva vlaka. 14 potnikov je mrtvih in 32 ranjenih.
P&lermo, 13. januvarija. Razglasil se je ukaz, kateri prepoveduje uvoz strelnega orožja na Sicilijo in prebivalstvo pozivlje, da orožje izroči policiji. Dosedaj izdani orožni listi niso več veljavni. Prestopki proti prepovedi orožja se bodo kaznovali s šestmesečno do dveletno ječo.
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(e. in kr. dvorni založnik) v Curihu (Ziiiieh) razpošilja naravnost zasebnikom, orno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11"65 meter, — gladko, progasto, karirano, vzorčasto, damasti itd. fkacih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, desinov itd.) voznine in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in poštna karta 5 kr. v Švico.	9 19—i)
Vremensko sporočilo.						
1 Dan i	Cas	Sta	n j e	Ve ter	Vreme	5* .5 3.
opazovanja		zmkotnera | toplomera v mm po Cel2ija				C™ C 53 rt C
12	7. u zjut. 2. nop. 9. u. zve;;	747 4 747 1 7482	-154 -8 0 —12 2	brezv. si zah. si. zah.	megla jasno oblačno	0 00
Srednja temperatura—11 9 . za 9 3 pod norrriaJom
Umrli »o:
11. januvarja. Marija Cvar, delavčeva hči, 7 mesecev, Ulice na grad, 4. Menimphis,
V bolnišnici:
9.	januvarja. Meta Windiš, delavčeva žena, 54 let, Pa-raplepia
Ml. januvarja Jernej Petrič. strojarski pomočnik, 34 let Ulcus ventriculi.
10.	januvarja. Berta Kokalj, cestarjeva žena, 29 let, Sepsis post abortun.
11.	januvarja. Gašper Papež, mizar, 36 let, jetika.
11. januvarja. Franc Čertanc, delavec. 36 let, plučnica
Tu} ci.
11. januvarija.
Pri Maliiu ; Geiringer. Wagner, Eger, Singer z Dunaja. — Pick iz Budimpešte. — Leiss, trgovec iz Gablonca. — Braune iz Kočevja. -- Pl. Scalla iz Beljaka. — Venier inže-ner iz Brna. — Br. Boilon iz Bleda.
Pri Slonu: Laseh. Boskoviss, Walter, Rosanis, Ver-bančič z Dunaja. — Hafner iz Zagorja. — Sliver iz Selc. — Perko s soprogo iz Levova. — Racaš s soprogo iz Višnje gore. — Križaj iz Sv. Petra.
Pri bavarskem dvoru: Frančišek Oukjati iz Št. Got-harda. — Bizjak iz Most.
Pri Jutnem kolodvoru: Jean Kolbesen iz Kočevja.
|j| Velika zaloga vina. |||
A
cA
O
■ M d
v
3
<x> -»j
BJ >
a
<D
x> ®
tJ
ce a
o &
Dominik Trojanšek,
veliki posestnik,
v Gorici, Via Municipio št. B,
priporoča se posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo	598 16-8
dobro vino
belo in črno. Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje cene in naiboljše blago. Imam izvrstno „rebulo" iz goriške okolice, posebno dobro istrijansko vino „teran" in posebno izvrsten „re-foško" v steklenicah iz I. 1889.
JPoknšnja pošilja se prosto.
p>
M •O O
w<
p>
B
c p
<1
n n
K 9>
|!| Natorni istrijanski črni teran. |l|
tla za iifli.
Skusetia redilna Štupa za živino,
za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd.
Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-
hom večinoma po hlevih, ako žlvinče ne more Jesti, slabo prebavila ; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr . 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegn žil, otekanju kolčn, otrpnenju v ,v boku, v križu, -potekanju nog, mehurjih na nogah itd.
Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld.
Ta zdravila za živino se dobijo v 203 39
m
" s i
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s pošto razpošiljajo.

Olepšave za razne prilike.
K1ROL KIS KXI I S
sedaj na Dunaju, I., Singerstrasse št. II. Mezzanin.
Telefon 4929.	59 6-4
Najnižje tovarniške cene na debelo.
»	Velikanska novost! Žareče in
<»•. *!"1	kristalne krogle in jajca po
' ; -.«	12 kr. in dražje.
Naravnost vpeljani japonski lam-pijoni za božična drevesca, •> 7 mično transparentni po 6 kr. 4Čudovito se sukajoče kroglje po < JkŠjjžjF-l • i"'"? V? >	3 kr., plodovi po 8 kr., orehi
(S.MsŽŠgj; : - & "J^V*. po 6 kr., jajca po 10 kr. in ©cSM^i«- 'i?'	dražje, popolnotra obvita s
te^lam	v srebrnimi nitkami.
jjsSS?. 5 > Prekrasne novosti steklenih plo-kZ^dŽsie:. ' -V:,'^"', v	in mičnih fantazijskih
"'' ""	obeskov v jako lepo spremi-
njajočih se barvah. Narejene so tako, da se otroci ne poško-dujejo, če se razbijejo. Karton z 12kom. 30 kr. in dražje.
Nomrstne odsvitajoče olepšave Sft.Ej ki"""' £
in dražje. Plastični plavajoči božični angelji po 15 kr. in dražje.
Ceniki tisočerih lepih in najnovejših olepšav za božična drevesca zastonj. f Nikjer nimam podružnice.
Zdrav, čvrst dovolj Izšolan deček sprejme se za
učenca
v tukajšnjo špeoerijsko prodajalnlco. Dečki /. dežele, osobito taki, ki so se že učili kratek čas v trgovini in ki žele obiskovati tukajšnjo trgovinsko šolo, imajo prednost. Natančneje pove upravništvo ».Slovenca«. 3-2 32
i^T V najem se odda
na novo zidana kovačniea
z vsem potrebnim orodjem in stanovanjem pod jako ugodnimi poiroji.	7 5.5
Več i-e iz\e pri lastniku A. Kobi-ju v Borovnici.
Podpisani priporoča velečastitl duhovščini in slavnemu občinstvu
čebelno-voščene sveče
za cerkev, procesije in pogrebe,
614 10—5 gospodom trgovcem
voščene zvitke in med
za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. Za čebelarje
izvrstni garantirani pitanec
v škatljali po 5 kg h kg 50 in 60 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu.
Dobiva se med v satovji in pitanec v škalih po 20—40 kg prav po ceni.
Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno.
Zaloga in prodaja
rnr brinja in brinjevca -mo
liter gld. 1-20. medeno žganje liter 1 gld„ vse je lastni izdelek.
Kupuje tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa-tovje, po kolikor mogoče visoki ceni.
Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo
svečar in lectar, trgovina z medom i voskom,
Ljubljana, Gledališčne ulice 10.
Podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup
prireja lekarničar Julij Herbabny na Dunaji.
Ta že 22 let z naivečjim uspehom rabljeni, od mnoaih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pfit, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redilnost, telo Jači in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko m prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostij. Cena steklenici Her-babnyjevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po posti 20 kr. več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.)
lSvihmIO' Svari
iluo pred po-naredbami. ki se pojavil - o pod jednakimi ali podobnimi ii. a sn vendarposvoji sestavi in svojem učinku popolnoma različne od naš' ga originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te sore.i vselej lzrečno Herbabny-jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenici in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe!	599 20—6 97 3 20
Osrednja razpošiijalnica za provincije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherziskelt" JULIJA HERBAB-MT-Ja, Neubau Kalserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarničarji: V Ljubljani J, Svoboda, Gab. Piecoli. Ubald pl. Trnkoczy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-schmied, Baumbaehovi dediči : na Rnki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Schindler Ant. Mizzam. lekarničar. F. Pri dam, M. Mizzam. drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Gmiind): E. Miiller: v Celoveu: P. Hauser, P. Birnbaeher. -I. Ko-metter, A Egger v Novemmestu: A. pl. Sladovicz; v Št. Vidu: A. Reiehel; na Trbižu; A. Siegl: v Trstu: E. Zanetti. A. Suf-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P Prendini, M. fiavasini; v Beljaku. F. Scholz, dr. E. Kumpf; v Črnoinlji: J. Blažek ; v Velikovcu: J. Jobst ; v Wolfsbergu : J. Huth.
Londonska kava
je pražena in zmleta iz prezrelih kavinih zrn, drobirja in odpadkov finih kavnih vrst. kakor Jawa, Ceylon. Domlngo, Guatemala, ki se nabero pri lušenju in izbiranju v Angliji, ako finega okusa, aromatična in močna.
Ploščinaste pušice za poskusijo
po 4 kilo čiste vsebine se pošiljajo po pošti proti povzetju gld. 4'80 /e zacarinjene in poštnine proste v vse kraje Avstro -Ogersko
60 15—11
R. MAITI v Kopru.
t	O
®	2
i
CS	C
^	O
®	a
>0
»S	o
>	C
o
-M	L.
a	q_
^	o
M	>
0>	<D
g	0
p	(O
■ mmm
CD	K
O	^^^
co
H in
E o
i; so m
O u
So
fl a,
o a
>n ts
*	S M S
•	2, > S S
•S Dh I, OJJ
o> 2
m

I
S
a
■5" 0)
O »H
t) P r-J
O'g g
JA Ol
V. zvezek:
OVESTI
AIDREJ KALAfl
je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v ^Katoliški Bukvami" in „Katol. Tiskarni"
v Ljubljani.
Dobe se še II., III. in IV. zvezek. "»H



Prodajalnica v obljudenem kraji našega mesta, katera ima tudi stanovanje, obstoječa že 33 let, odda se takoj v najem s p >g<>jem. da dotičnik odkupi ondi nahajajoče se izgotov-ljeno blago proti gotovemu plačilu.
Izdelki te vrste zagotovilo pošten zaslužek, ker uimaio v Ljubljani tekmovalne konkurence.
Natančieie pove administracij tega lista. Vodnikove ulice 2 v Liubljani.	31 3-2
Trgovski pomočnik,
izurjen špecerist in manufakturist, želi spremeniti službo.	36 1 Ponudbe pod A. 6. upravništvu tega lista.
Vizitnice
priporoča
1.
IQQQQQ£3Q»
3 Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
rji Katol Tiskarni [J] v Ljubljani. P] »0000£300»
Stev. 118
Razpis službe.
leželnem ki
ieida
33 3—1
Pri deželnem knjigovodstvu v Ljubljani izpraznjena je služba
z letno plačo 1400 gld., aktivitetno doklado 240 gld. in s pravico do štirih vpokojnino nevštevnih petlelnic po 100 gld. — Prošnje za to službo naj se pravilnim potom
do 12. februvarja 1894
pošljejo podpisanemu deželnemu odboru, morajo pa bili podprto z dokazili o vsposobljenosti, o starosti, o znanju slovenskega in nemškegu jezika v govoru in pisavi ter o vseh drugih merodajnih osebnih razmerah prosilčevih.
Od deželnega odbora kranjskega.
v Ljubljani, dne 10. januvarja 1891
Naznanilo otvorjenja filijale trgovine z moko in priporočilo.
P. n.
Usojam si javljati cenjenim svojim dosedanjim naroCiteljem, zlasti prečast. duhovščini in stanovnikom vrhniškim in iz okolice, da sem otvoril
v četrtek dne II. januvarija t. I.
trgovino z moko |
na Vrhniki, v Golobovi hiši.
Priporočam se ob tej priliki vsem v obila naročila, zagotavljajoč uljudno postrežbo z dobrim blagom, pošteno vago in nizko ceno.
Večja naročila vsprejemam in izvršujem kot doslej i nadalje
v lijubljani, Križevniskf trg štev. 1.
Velespoštovanjem
34 3-2
Ivan Fajdiga.
Pri zlatem dri. jabolku.
J. Pserhofer
Zum goldenen
lekarnar na Dunaju, L, Singerstrasse 15.
Kri čistilne krogljice, poprej univerzalne krogljice imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te kro^ljiue splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni inale zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja: 1 škatljica s 15 krogljicami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljloami 1 gid. 5 kr., pri netrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Oe se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiliatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr.. 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr.. 5 zavojev 5 gld 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) — Prosi se, da se zahtevajo Izrecno	Fserhoferja
kri čistilne krogljice	in gleda na to. da ima vsaka škatljica na pokrovu na
navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sicer v rudeči "^SS barvi.
Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., s franko pošiljat-vijo 65 kr. — Trpotčev sok proti kataru, hripavosti. krčevitemu kašlju itd.. 1 stekl. 50 kr. — Ameriška maža za protin, 1 lonček 1 gld 20 kr. - Prašek proti potenju n6g, Škatljica 50 kr., s frankovaeo pošiljatvijo 75 kr. — Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr., s franko pošiljatvijo 65 kr. — Zdravilna esenoa (Praške kapljice), proti sprijenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd., 1 stekl. 22 kr. — Angleški čudežni balzam, t steklenica 50 kr. — Fljakarskl prašek, proti kašlju itd., 1 škatlja 35 kr. s trankovauo pošiljatvijo 60 kr. — Tannochinin-pomada J. Pserhoferja, nojboljše sredstvo za pospeševanje las, 1 škatljica 2 gld, — Univerzalni Obliž prof. Sten de I-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd, 1 lonček 50 kr., s s frankovano pošiljatvijo 75 kr. — Universalna čistilna sol A. W. B u 1 r i e h - a , domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljanja, 1 pak. 1 gld.
Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu-in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe.
Pošlljatve p0v pošti zvrše se najhitreje proti predposiljatvi zneska, večje pa tu li proti povzetju. — Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaz-nioi), je poštnina dosti nižja, nego pri pošlljatvah s povzetjem.
Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo se tudi
825 12-4
v I^jitl>ljjxiii pri Cjt. l^ioeoli-jii.
Pristne čebelno - voščene
priporoča preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in
P si. občinstvu
najstarejša svečama
^ 650 6 4
K
v
Fr. Su pevec
v Ljubljani, Slonove ulice. ^
KM . Velečasti.i duhovščini m cerkvenim predstojništvom priporočam podpisana A svojo izborno zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno	W

i
»-cerkveno obleko-*« §
'i| dalje krasno in trpežno izdelane
I mašne plašče, pluvijale, dalmatike, bandera, I ^ zastave, baldahine in banderčke pred sv. K. Telesom, ij
I i	Razno blago za oerkveno perilo, istotako že i/.gotovljeno, kakor: albe,	H
koretlje, korporale in raznovrstne rutice imam vedno v veliki izberi v zalogi.	■ Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo
j. ^ in prenovljenje starega cerkvenega orodja.	Mi
^	V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, n. pr.:	m
S i
I
f
I
- monšt ranče, svetilnice, križe, svečnike, ^	kelihe, lestence itd.
| ter izvršim naročila pošteno, točno in po primerno mogoče nizkej ceni. Velečastitim naročnikom
M
I-1 K3r veselo, srečno novo leto!
Velespoštovanjem	B24 12—6
V ANA HOFBAUER v Ljubljani, te
8 Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
u r a r , 620 26—5 na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo zalog-o vseli vrst
ur žepnih ur
v žlatu. srebru, tuli, jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
i* le dobre do naifineiše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno izvršujejo.
l AAAvaAAAAAA^AAAA/
T letu	v Trstu osnovana
e. k. privilejr.
zavarovalna družba
RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTfl,
katere
generalnega zastopa pisarne
so
ii a IJ ii ii a j ii 53 12 8
v družbini hiši, mesto, Weihburggassse št. 4,
In katero v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejiih krajih
avstro-ogerske države
zastopajo generalni, glavni in okrajni zastopi,
zavaruje po najnižjih cenah proti požaru poškodbam pri prevaževanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka.
Glavni zastopnik v Ljubljani: IVAN PERDAN.
cxxxxxxxxxxxxxxx!
Solidne, zložne
močno in čudovito cenene
stole
vsake vrste ponuja
prva kranjska tvornica
za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa.
k Verbio-a
v Bistri,
pošta Borovnica.
(230 52-38)
STTPT1
5 f !f H i
J» ? Ji—Zi
Stev. 25.858 ex 1893
Razglas.
21 3-2
pobiranje pasjega davka za 1894. .leto pričelo se je s 1. ja-nuvarijem letos in je plačati ta davek v okrožju ljubljanskega mesta od vsakega psa, izimši one, kateri so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si najpozneje
clo X. svečana t. 1.
preskrbe letošnje marke, katere se dobč pri mestni blagajnici proti plačilu
4 *>old. a. v.
Z ozirom na § 14. zvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka se lastniki psov opozarjajo, naj v pravem času vplačajo takso, ker bode konjač od 1. svečana letos počenči, vse one pse polovil, kateri se bodo na ulicah nahajali braz letos veljavne marke.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne "Z. januvarija 1894.
Svetovni predmet, v vseli deželah sijajno uveden.
OUlilcovim h srebrno kolajno v Gorici 1801.
Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu
pristne garantirane čebelno-voščene
sar mveee. -s«
Voščene zvitke, sveče nižjih vrst za stransko razsvetljavo v cerkvah in za pogrebe. Kadilo lakrima, stenj in stekla za večno luč.
Za pristnost sveč, katere nosijo protokolirano tvorniško znamko, jamčim s 100 gld. = 200 kron.
Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki cen'.
Z odličnim spoštovanjem 14 8—3	J. KOPAČ j svecar
Solkanska cesta 1» -v Gorici. Odlikovan m srebrno Uolujno v Gorici 1891.

[3S0igiE3l9IQIE2IQEI0IBI0E3l0EW
t^TMTMTk^^TUVMVUVMTUfUVUfldfUfUVli
Zaloga is zavod za izvršitev oblek za pral. duhovščino
„pri rudečem križu"	B23 52~4
Viljema ikarila
IV., VValtergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28
priznano neol>lioclixo
zobno čistilo
AL0D0NT
(zdravstveno preskusen)
Jako praktičen na potovanjih. — Aromatično osvežujoč. — Dobi se povsod.
Daje dobro prebavljanje najvažnejše, ako hočemo ostali zdravi in se dobro počutiti, je znano slednjemu, ali mulo kdo pomisli, da je zato neobhodno treba dobrih, zdravih zob. Star pregovor pravi: »Dobro prežvečeno, je na pol prebavljeno«, in ta pregovor se ne more dovoljkrat ponavljati.
Dvorni zobni zdravnik, cesarski svetnik E. M. Thomas na Dunaju, prof. dr. K o c h , in druge znanstvene autoritete, naposled dr. W. D. Miller, profesor na zobozdravstvenem zavodu berolinskega vseučilišča v svojem delu : »Mikroorganismen der Mundhohle«, Leipzig. 1892. so spričevalno dokazali, da se neprestano in v neverjetni množini delajo škodljive snovi v vlažnotopli ustni votlini in se torej od tega nastajajočim večkrat jako nevarnim boleznim moremo resno izogniti samo, če redno in vestno čistimo usta. Tesna zveza mej spridenimi usti in spridenim želodcem se je z novejšimi preiskavami zanesljivo konstatovaia.
Voda sama pa vendar ne odstrani teli strupenih snovij. To se doseže samo, če se rabi najbolje zjutraj in zvečer kako varovalno skrbno pripravljeno in preskušeno zobno čistilo, za kakeršno se »Sargov Kalodont« občno priznava, ki se vedno bolj rabi, danes ga rabijo že milijoni, kar pač dokazuje, kaže vrednosti je to sredstvo. Rousseau je rekel: »Ženska z lepimi zobmi ni nikoli grda«. <_.e skrbimo za zobe. se ne ohrani le lepota smehljajočih ust. temveč zagotovimo si, da ostanemo zdravi in se dobro počutimo do visoke starosti.
Potrdila povedanega, priznanja in naročilna pisma iz najvišjih krogov so pridejana na vsakemu kosu.
<0<£~ Svari se pred po zavitku podobnimi, varljivimi nič vrednimi
ponaredbami.	- 635 (10—2)
priporoča za zimo 1893 94:
Gorko zimsko obleko za duhovnike
kot: Havelook. zimske suknje, ovratnike k plaščem, duhovniške suknje, telovnike z rokavi, zimske hlače itd., dalje vsakovrstne kožuhe za potovanje in mestno uporabo, zimske čepice, zimske rokavice itd. itd.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih
predpisih izvršeno: birete, kolarje, naprs-nioe, vsakovrstne duhovniške čepice. Paramente preskrbuje
po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega. trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj.

v;-,-. '
w

JUT Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. Ceniki in vzorci na zahtevo brezplačno. "MS
t t t i x: X x i x x s x x i x x z xx x x x x x x x
Stari trg št. 21
"v I jjub^jaiii
priporoča p. n. občinstvu in čestitira lastnikom in zakupnikom restavracij, krčem, gostiln in kavarn svojo
bogato vsaki dan trikrat svežo zalogo vsakovrstnih izdelkov spadajocih v
pekovski oziroma siadčičarski
Od 6. t. m. dalje dobivajo se vsaki dan tudi sveži, slastni in ukusni
tonil
23 3-2
jO n n a j g k a borza.
Dnč 13. januvarija.
Papirna renta 5%, 16% davka .	98	nld 15 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka . ,	t)7	,	90 „
Zlata renta 4%, davka prosta . . .	119	.	20 „
1% avstrijska kronina renta, 2JO kron . .	96	.	70 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1037	.	— .
Kreditne akcije, 160 gld................354	.	— ,
London, 10 funtov stri..............124	„	50 .
^apoleondor (20 fr.)................9	„	901/,.
Cesarski cekini....................5	.	87 „
Nemških mark 100 ...... .	61	.	02'/,.
Dnč 12. Januvarija.
Ogerska zlata renta 4<&	. .
Ogerska kronina renta 4 *, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %
4% kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke, 100 gld. . . St Genois srečke. 40 uld.......
116	■fld.	90	
94		65	m
145		50	
160		75	
195		50	
98		50	
97		60	
193		50	
68	n	—	-
4% srečke dunajske parobrodne družbe	139 gld.
Avstr, rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18 „
Rudolfove srečke, 10 gld, ...	»3
Salmove srečke, 40 gld........73 ,
Waldsteinove srečke, 20 gld..........48 .
Ljubljanske srečke..........24
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . .	154
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v	2920
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. .	109
Papirnih rubeljev 100 ...	133
50 kr
60 „ 50 .
50 . 80 .
12
Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najinanjšeza dobitk.i K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi.

Menjarnična delniška družba
„M E R C U H"
Vfollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila vvseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svdti za dosego kolikor je mogoče visouega obrestovanja pri popolni varnosti W nnloženih glnvnic.
Izdajatelj : Or. Ivan Ja»e*i4
Odgovorni vredrik: Andrej Kalan.
Tisk .Katoliške Tiskarno" v l.iubliani