V- Bp n • ivečii tioveniki dnemil^^S ▼ Združenih državah Velja xa vse leto » • . 00 t>oi term.....$3 00 2* N«w York celo teto - $T00 Za inozera&tfo celo leto $7.00 'tac 8 NARODA rThfl largest Slovenian Dmfljr the United States. ■i saj List slovenskih delavcev v Ameriki« and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 K0. 22. — ŠTEV. 22. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 27, 1926. — SREDA, 27. JANUARJA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV. ZADEVA POLKOVNIKA MITCHELLA Polkovnik Mitchell, katerega je vojno sodišče odstavilo za pet let, bo dobival polovično plačo, dokler bo hotel predsednik. — Obsodba polkovnika je potrjena, a kazen mu je bila omi! ena. — Vstc p Amerike v svetovno razsodišče. WASHINGTON, D. C., 26. januarja. — Včeraj zvečer je predsednik Coolidge kot vrhovni po-\eljnik ameriške armade končno odločil zadevo polkovnika Williama Mitchella, katerega je obsodilo vojno sodišče. Kot znano, je bil polkovnik procesiran, ker je po katastrofi Shenandoah izjavil, da so birokratične netode v armadni upravi uničile letalno službo dežele. Vojno sodišče je odločilo, da izgubi polkovnik za dobo petih let svoj čin ter vse dohodke, zvezane s tem činom. Predsednik pa je omilil sodbo takole: Prvotno določena doba kazni petih let velja. Polkovnik Mitchell bo tekom tega časa izgubil polovico svoje redne plače. * Dobival pa bo še naprej redne doklade za stanovanje in življenje. Te doklade bo dobival, dokler se bo zdelo predsedniku primerno. Določba glede polovične plače se tiče le redne gaze, ne pa posebnih dohodkov kot jih imajo avi-jatiki. V svoji odločitvi pa je predsednik kljub temu ostro pokaral izjave Mitchella. Odločil je nadalje, da bo polkovnik Mitchell tu--Ji tekom tega časa podrejen vojaškim postavam. Včeraj zvečer se je glasilo, da se vsak trenutek pričakuje prostovoljnega odstopa Mitchella. Mitchell je bil stavljen pred vojno sodišče pod obdolžbo insubordinacije, ker je kritiziral vojno u-pravo po katastrofi Shennadoah. Vodstvo arma-«ine zračne službe je označil kot "nekompetentno, kriminalno zanikrno in skoro izdajalsko." Vojaško sodišče ni videlo v tem le pomanjkanja spoštovanja do predpostavljenih', temveč je tudi ugotovilo, da so bile obdolžitve brez podlage. WASHINGTON, D. C., 26. januarja. — Ker je odobril zvezni senat z večino takozvano "c!oture-odredbo", je postal vrjeten sprejem predloge za vstop Združenih držav v svetovno razsodišče. Ta cdredba bo namreč onemogočila taktike takozva-nih nespravljivih, ki so proti vstopu Amerike v svetovno razsodišče. Cloture-odredba je bila uvedena v časih vojne histerije leta 1917, da se zamaši usta vsem nasprotnikom vstopa Amerike v vojno tedaj naprej so to odredbo le enkrat uporabili, namreč tekom debate glede odobrenja versaill-rke mirovne pogodbe, katere ni hotel priznati senat. Senator Robinson je otvoril včeraj debato kot demokratični voditelj in v svojem govoru je ostro napadel senatorja Reed-a, glavnega nasprotnika vstopa Amerike v svetovno razsodišče, o katerem je rekel, da je pod vplivom Ku KIux Klana. Kljub odporu Reeda pa se je vršilo prvo čita-nje predloge. Galerije so bile natlačeno polne in med navzočimi je bila tudi Mrs. Woodrow Wilson. Carski s^ijon obsojen na smrt. IKKI TSK. Racija. 26. jan. — Tukaj jr bil ob-x>je« na smrt profesionalni »p i jo a Serprj SinijaV-Mki. Obtožen je bil. tia je izdal car-nkim oblatim K Jo revoiucijouar-jev tor povzročil njihovo sram. Pod carjem je opravljal shižbo tajnega policista. Lewis je jakc optimisti- (b'lphijo. kjer se bodo danes i/jio-va pričela pojrajanja med premoga rji in delodajalci. IJil je zelo optimističen trlede iz.da pojrajanj ter izjavil, da je bilo o{>aziti tekom zadnjih osem in štiridesetih ur izdatno rzpremenibo v raizjvolo-ženju vsled pritiska javnega inne-rja. , cen. WIlJvES-BARRK. Pa., 26. jin:. ČV bi op:r-«r so našli pred anim tednoan v nekem grmičevju pri i Media, Pa. je umoril Daviti 1) Marshall, kiTopraiktor v Pilila-de'phiji. Najprvo je izadavi! deklico ter nato razkosal njeno truplo. Marshall, ki je poznal Mtss Dietrich dolgo vroto lot in ki je "izročeni ter oče dvanajst let stare deklice, je včeraj zvečer izjavil da je zadavrl Miss Dietrich po prepiru ki je nastal, ko je skušala d-oibiti od njega denar. Danes zju t raj pa je policija zopet ostro zaslišala Marshalla ter amee. kaj-ti nisem ji po\Vdal da sem ]>oročtn .Poziuyc pa je iz vedela za to. — Vedno (sem ji dajal denar kadar ga je zahtevala, kajti ona je malo zaslužila. Izprva sva so zelo dobro razumela ter se sestajala ponoči, čisto tajno. Pred kratkim pa se j*' završila v njej velika iz-premeniba. Ilotela je obiskovat; kabarete in jaz sem ji rekel, da ne morem hoditi ž njo, ker se hoji«!, da bi »zvedela moja žena Imel sem tudi pomisleke radi stroškov zvezanih s tem, kajti moju dohodki so bili le skromni. Ona pa je hotela, da jo. vodim v različne kabarete in <£ Road -h o uses V. Za pretila mi je. da bo izdala moji ženi svoje odnošaje z menoj, če ne bom hotel žnjo v kabarete. Postal sem obupan. Pretil sem ji trr jo prosil, a ona me ni hotela poslušati. Rekla je. da hoče uživati življenje, predno se i>ostara. A" soboto je dosegel najin spor svoj višek. Prišla je v moj urad ter zahtevala, da grem ven ž njo. Jaz pa nisem hotel. Pričela sva se prepirati in ona je zopet za,pretila. da bo obvestila mojo ženo. — Pri.iel .sem jo 7,n vrat ter jo -tresel* da ja opravim k_pimeU. POLOŽAJ V MANDŽURIJI Generalni ravnatelj Ivanov je bil izpuščen iz ječe. Harbin je sličen oboroženemu vojaškemu taboru. — Posredovanje Japonske je bilo odklonjeno. — V slučaju spopada bo ščitila Japonska samo svoje podanike. — Stališče ruske armade. PEKING, Kitajska, 26. januarja. — Mandžur-.ski voditelj Cang Tso Lin je odredil včeraj, oprosti-ev ravnatelj^ ^itajske iztočne železnice, Ivanova iiv, ki ter drugih Rusov, ki so bili pretekli teden aretirani / Karbinu. v Sovjetski paslanik v Pekingu je bil v tem smi-lu informiran od ruskega generalnega konzulata • Harbinu. Nadalje oficijelne brzojavke iz Harbina ne orne-~ jajo ničesar o oprostitvi Ivanova, a navajajo izja-. o sovjetskih tajnikov železnice, da bodo vkoraka-e ruske čete tet prevzele kontrolo nad železnico, če r?e bo Ivanov takoj oproščen. Kitajske oblasti so preiskale sovjetski konzulat • Harbinu ter odstranile velike zaloge orožja in mu-nicije. TIENSIN, Kitajska, 26. januarja. — Tukaj je ostalo znano, da je bil ruski generalni ravnatelj Ivanov aretiran, ker ni hotel prisostvovati neki konferenci, katero je sklical japonski generalni konzul v namenu da posreduje v sporu glede zahtev Cang 1 so Lina, da se njegove čete brezplačno prevaža no kitajski iztočni železnici. Ivanov je izjavil, da nima Japonska nobenega poda s to zadevo in da mu ni bilo vse posredovanje Japonske. TOKIO, Japonska, 26. januarja. — Zunanji urad je izdal včeraj obvestilo, da nima Japonska nobenega namena intervenirati v sporu med Rusijo in maršalom Cangom. V izjavi se tudi glasi, ia zunanji urad ne veruje, da bo prišlo do resnih zapleti jajev. Tukaj pravijo nadalje, da bo Japonska ščitila !e svoje podanike, če bo res prišlo do oboroženih spopadov med Rusijo in četami Canga. Sedanjo politiko Japonske označujejo kot politiko "'pazljivega čakanja". MOSKVA, Rusija, 26. januarja. — Poročila iz Harbina kažejo, da se je položaj ob kitajski iztočni železnici poostril. Vse rusko časopisje je ogorče-la nad ravnanjem mandžurskega voditelja Can-^a ter izjavlja, da se ne sme sprejetLtega postopanja nekaznovano. Uredniški članki pa zagovarjajo zmernost ter pozivajo Japonsko, naj intervenira ter napravi v Mandžuriji mir, ki je za Japonsko prav tako važen kot za Rusijo. RIGA, 26. januarja. — Soglasno z oficijelno moskovsko verzijo je sličen Harbin oboroženemu vojaškem taborišču. Po cestah patrulirajo oddelki voj'astva. Splošno prevladuje naziranje, da je oborožena intervencija rdeče armade v sedanjih razmerah nemogoča, ker bi to brez dvoma pomenjalo spopad z Japonsko. Cang bi ne riskiral tega, če mu bi ne bila zagotovljena pomoč Japonske. Skupna predloga nemških radikalcev Nemški komunisti in so-cijalisti zahtevajo zaplembo vladarskih hiš. Državnemu zboru s o predložili skupno predlogo, tikajoČo se posestev prejšnjih vladarjev. Dvojno življenje starega bogataša. Dvojno življenje bogatega iznajditelja je prišlo pri obravnavi na dan.— Stanley Beach ima ženo in tri otroke v Connecticut, a ljubico in hčerko v New Yorku. BERLIN". Xeweija. 26. jan. —^ Kom t rn isti in soeijakni democrat je so pričeli 7. veliko kampanjo zJo«no ljudsko glasovanje, ki naj bi odloeilo, kaj naj se zjrodf > {>«•-sest vi prej-njejra kajzerja in drugih prejšnjih nemških vladarjev. Tako -ljudsko glasovanje pa naj bi se vršilo 1«' v »lučaju, da bi nem-5ki državni zbor ne sprejel ra/.po-sest vomlne ipcedloge. Načrt za predfeogo so izdelat! 'kupno koimmisti in «ocijalisti — in to {»omenja prvi skupni korak, kat >r«-«ra sita kdaj storili obe stranki. Ni pričakovali, da bi bj-!a predloga sprejeta v državnem zboru in vseld te«ra bočejo predložiti vprašanje splošnemu ljud skerau glasovanju. IlaKj>r>s<• sta«valni>ke odločbe. j)o-•lane na korist prejšnjim vladarjem izza leta 1!)13. Četrti člen določa. da je trika v teku treh im--secov za plenjenju sprejeti zvezno postavo, ki bi ugotovila podrobnosti izvedcuja razposeatvo val ne postave. Ves delavki razred bo podpiral to ])ostavo. Pričakuje *c tudi. da bo velik del srednjih razredov, ki ho največ trpeli tekom Tnflaeij-ske dobe. zadovoljen s to odredbo. n Nemški nacijtomaligri. katere podpira v tem o^iru vlada, hoč«--io sabotirati ljudsko glasovanje, najbrž ijxrt0111 obštrulceije v dr-ža\-nem zboru in v komitejih. Berger proti Mussolini ju. WASHINGTON. I). C.. 2G. jan. Soeijalistični član •kongre.sa. Vie-tor Bi^rger je vložil resolucijo, v kaleri se poživlja predsednika, naj obvesti laško fašistovsko Roman bogatega iznajditelja .Stanley lieaoha je postal znati splošni javnosti v.slod povsem prozaičnega procesa. Beach, ki ima ženo m tri odrasle otroke, kateri stanujejo v Stratford. Conn., kjer fa\*!zema Mrs. Boaeh odlično ni«'-•sto v družbi, je imel, kot razvidno iz tožbe, celili dvajset let lju-bey.eivsko razmerje 7. neko žensko v New Yorku. ki mu je povila hčerko, staro sedaj sedemnajst let. l*retilkk> jesen je bil lici'ali sovl-nijsko v jKKznan nozmožnim. da upravlja svoje premoženje. Ki i : National Bank v Bridgeport. Con. "O poverili upravo premoženja. Beacli pa je nvožil pro!i tej odločitvi pritožbo z utemeljitvijo, la ni prebivalec Comueeticuta. Tozadevni slučaj ni bii še rešeii ?>red višjini »odLščtnn. Pred kratkim pa je vložil tožbo za loči te v ^aikona proti svoji ženi z izjavo, da hoče dati s-voji neeak. a te pcz.ncje tzpremcniila sfvojo mnenje. Rekel je: — Gledal bom, da bo Margerita podedovala po meni toliko kot o-stali otiH>rii. Enoindvajset eseb aretiranih na Madžarskem. BUDIMPEŠTA, MadŽai-ika. i'rr. januarja. — Preiskava glede velike |x«iarejevalnc zarote je končana. V zvozi s tam so oblasti aretirale enoindvajset oe»cb. £lkof '//a-lirovic mi ravnatelj Madžarske banke 1'aross .vta bila j>o zasllša-' 11 ju izpuščena. vlado, da zrejo Združene države z največjim vznemirjenjem na aspi-racJje fašistov, tikajoče se sve-j tovne nadvlade. — Taka resolucija pa bi bila umestna le v slučaje, j če bi re-s kaj tičalo za prtsmoj«--inimi čenčarijami Mussolinija in i njegovih oprod. Bernstorff vodja nemške delegacije. B H KLIN. Nemčija, 2G. jan. — • Bivši nemški poslanik v Washington u, grof Bernvtorff, 1>o načelo-val nemški delegaciji, ki se bo udeležila razoroževaine konference Trgovina s sovjetsko Rusijo. MOSKVA. Rusija. -JG. jan. ^ Neka ne\vvorška krznarska tvrd-ka je sklenila s Sovjetsko vlado pogodbo glede nakupa ogromne množine k rž. V kratkem času bo odipoisIaTiih iz Rusije v Ameriko za Ofeem milijonov dolarjev krzna. Proces proti Windisch-graetzu in drugim. Tedaj pa «e me je lotila omotica — in ko i«em se zopet zavedel, jn ic^zia mrtva pred. mcaoj na tleh. BUDIMPEŠTA. Madžarska. 2G. januarja. — Proces |>roti Win-di.-jchgrattzu. Nadossyju in drugim obtoženim se bo pričel dne 20. februarja. Francoska policija, ki preiskuje zaroto za ponarejanje fraueo-skih bankovcev, je prepričana, da »potrebujejo številne podrobnosti cele zadeve nadaljnih pojasnil. Francozi so nantreč mnenja, da je imol Wimlischgraetz tudi v Nemčiji sokrivce. Boj med ministrskim predsednikom Bethlenom ter opozicijo ja bil začasno -ustavljen. ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI . RT/OVTJTNrSKT DNEVKTK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Dane« so n*£« cm aledaS«: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 6000 Din. — $93 00 Pri nakazilih, ki znmfiajo manj kol en ti—i dinarjev ntunm »osebe* U emtov tm poštnino in d race stroške. Razpošilja na zadnje pošte ln izplačuje "Poštni Čekovni orni". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE- 200 lir.......... $ 9.20 600 lir..........$22.00 300 lir .......... $13.50 1000 lir...........$43.00 Pri naročilih, ki znašajo Manj kol m Ur. irfmni po II xa poštnino in drage stroške. Razpošilja na sadnjo pošto In bptotajo LJaMJatuka fcniillao v Trato. Za pošilja t ve. ki presegajo PBTTI8O0 DINARJEV ali po DVATISOtf LIR dovoljajemo po raofočiioetl 8e poseben popust Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se ve&ra Cakovano; U topi rnzlofa nam nI msgsto podati natsnfar eem računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v raka. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM P18MU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA BTROŠEJS D«r »« Jo poslati na|M> »o P mi est Is Postal Mam? Orte al pn New Sock Rank Draft. frank sakser state bank 88 Oortludft 8trnt Now Tort; W. Y ______^ ... iŽAr______ GLAS NARODA. 27. JAN. 1926. GLAS NARODA (8LOVBNB DAILY j CAR AMERIŠKEGA BASEBALLA - -» -- * P.11/.L . I i — |/w»#0 Met r»glMW»a OJ WLOYBNXO PUBLISHING COMPAHX /J. Cmpprmtim) Plam of bnin— of th« eorposation ud 92 CortUsult BKl, Bovo««b of Manhattan, of aboro offieon: Now Točk Citj, M. T. GLAS N A B O D A ,J "V+ite ef leaned M v try Day Except Sundays and Holiday*. fa oelo lete velja Utš m Kanada _________ ta pal lata______ Bo lata____ $6.00 $3.00 $1J0 Za New York aa aala lata _ $7jOO Z* pol lota___$3JfO Za nioeemetvm m eels lete _ $7.00 Za pol Ista_______— $3.50 Bnbtcription Yearly $6.00. Ad m liowtnegt on AgrooinetiS. ' Glae Naroda** tekajo vsaki dan ievtomii nedelj in praanfkom. Popioi broo pod pin hi osebnosti se ne priobčnjo?« Denar naj se UafOToli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni* x*f, prosimo, da ss nazs tudi pre j in je bivališče ninitni. da hitreje najdemo naslovnika. "O L A 8 N A B O D A", 82 Cortlandt 8*-ee% New York, N. Y. TeJtpkone: Cortlandt 2876. l. vOLH6,< Pri magati jim. ali v danih rfrzmerah je to nemogoče. Zato pa zbiraj-mo prispevke za Doni tepcev, ka-. mor naj imajo pristop tudi oni iz i Primoi-ja. 1Zato ne »poeabimo na to 1 prek^ri^tiio vtvar. da se ta ideja ' prej ko mogoee ureeariei. Gla* Na-1 roda je že precej nabral v tem kratkem ča*u. Pomagajmo kolikor .kc!o more: kakega predpisanega zneska nihče ne zahteva, temveč le to. kar se prostovoljno da. Pravijo tudi: tisti naj grade l)"oni za slepe, ki so povzročili njih i-lepoto! O tem je (4. N. odgovoril, da je v tem oziru v vseh državah i enako. Vojne ne bodo menda še , tako hitro odpravljene, in ž njimi ; t tuli ne nesreče, ki so posledica ■ vojn. Tako sem glasi. Veasil* jo v iistvu ameriškega bastiballa ima poglavitno besedo sodnik •TePina večkrat kaj poročal, sedaj Kc-nesaw Mountain LauulK katerega vidite nas! ki zaeno /. nje-! ^ tlujj ()„ to opustil. V novem govo ženo. _j letu smo. zato glejmo, da ga kou- uno z ugodnim izidom jftot.wooo a uxecnwooc.. m v. Dopisi. Pittsburgh, Pa. cam o z ugonaum izidom. pri tem Spa ne j>ozabiino svojega močnega 1 in -rve^tega prijatelja, kot je list : Kila-s Naroda. Pa tudi'rojaki OTTO KAHN IN MUSSOLINI Otto Katin. ziiMii ne\vyor>ki milijonar, ki podpira umetnost t«; je eden gLaviuli puelinov j i Metropolitan Opora House, je iz j.V v,! pred par dnevi na nekem banketu, da je fašistov ska vlada v i'.awji dobla in tla j< viedeti Mu^o^ni vse pohvale za njegovo prizadevanje. K;ij drug« »a bi ne bilo mogoče pričakovati iz u>,t tega upstart siiue i.-k« ga kapitali-td. Možje kot je «. :i. škoduje* j o deželi, brez ozira nato. v kateri živijo. Na eni -it rana si- za\zema za umetno.t. a iui drugi j«* največji »v razni k pro-tiksti. resnieue 'pro-tosti. ki j«> ustvarila to deželo, sovražnik duha. v katerem -o -e borili ameriški pionirji in v katerem so u-1vaiili sedanjo wijajno republiko, ki je. kljub jsvojiiii pomanjkljivostim, še vedno itzor ljudovlade. iLu.-v.olim — dobrotnik čfcovoštva! .Mi ne ->ega pamet Kalina res preko ozkih meja Wall Streeta. preko nagona po denarju i:i jx v« mii moči.' Kaj takega si komaj moremo predstavljati. Kahn je ameriški finančnik "n i tem J.- do.tri. dokler nudi Mussolini — ^ie«r precej megleno jaiu>tvo — regeneracije Italije. Kalin. — kol vm drugi kapitalisti. — je za vlado močnih mož. < « >at Ne ne opravi > prepričevalno 'h Jo, z moraiicnim nasto-]hmu. st- opravi nidkar z l ieiuu .uvim < lj< ni. v kofle^a uporabi je Mussolini, prejšnji anarhist in socijalist. a >.cdanji klečepiaeec pred pre-biokjm. — velik izvedenec. Kaj so Kahnu mar pritožbe tirolskih Nemcev ter primorskih Sioveucev. dokler mu • jamči" Mus-olini odplačanje italijan.-nkega dolga. Naj -redo k vragu mali narodi, naj gredo k vragu veliki, a pr. ina-aiu, dokler bo imel o«l tega svoj dobiček ameriški velekapi-tahzem ! — S tem pa seveda še ni rečeno, da je Kalin tako slaboumen, da bi ne poznal resničnega jio.ožaja. On >kuŠa le nastopiti v vlogi brauitelja ob-toječega reda. v vlo-yi pospeševatelja umetnosti ttr enega med temeljili vplivov, ki vladajo za trenutek na tem božjem wetu. Noben človek, ki ima koViekaj j>o5.tenosti in moiat moči. Možje, ki obvladujejo Ameriko denies, »ki dajejo javnemu mnenju j.iavee, bodo izginili. i:i ;k bena solza ne b<» }>otočena za njimi. \ »poriinu ljudi binlo« geueracij, l>odo živeli le oni. ki v resnici m c I u je j o za človeško pi->-t< -t, /a b!a?obit vseh narodov, še tako majhnih in vseh za tiranij; slojev. M«il t«' 1U "ž,. goiovo ne s]»ada Otto Kalin, veliki ljubitelj tuu.'tno-di iu radodarni |iod{>oriiik MetropolLtaa Opera House. In t ml i Benito Mikssolini ne! četudi brez novic, kajti ljudi tudi ' ' ^ ,UJ,,rvJ --osedmn naselbinah naj se včasih il;aj oglasijo, da se bolj spoznamo n stičnih stvari je /a nami. pre-j Delamo še precej redno, plača jo seboi (ustalijo nam -le še klobase in svinj »fin pa samo toliko. kred seboj še cel prevlpu-t. t je dobo nt ummosti. 1 * i i vo,- **ini v-a-kemu svoj deb-ž. da m- ki' skoro Vsi: Družinski Koledar Ave Marija in nrš >:a'- h«.ilnje ! to! Oni se že sedaj pi'!-: pravljajo na stavko. a!i se lromo. tudi mi ? Stavka 1927 j«' neizogibna in /anlela b<> tudi nas. zato pn na- d • i; i pri p. vi jc.,1 •. Morda nam hod proti k :ieu pa •! centov navrgli, toda gledali bodo. da jih dvojno dobe nazaj o«l na«. NOVICE IZ SLOVENIJE Smrtna kosa. t I'mili v Ljubljani: S. -Jožefa kornv. bolniška sestra. G9 let loven--ko Ainerikanski Koledar.. Sedaj je čas. da se pripravimo, za .Anton Kom at ar. posestnik, 39 let Ne bom jih ocenjeval, ker nis.-i- govorjenje in pisanj., je pa š<- ča.s,;Katarina Kuret. Učiteljica v pak. ve^čak v tem pogledu. v«id«r V okraju trdega premoga -o - . daj 160 let; Fertlmfand Zajc? po/sesUid gradivo v S. A. Koledarju preka- na S let; dosrp SScnk. muzejski vra r*«'j zanimanja za koneluiji'te ,ar- ke. še celo govern.r Pinchor — l'1,lllil v ^.i^bljani Gabri druffi go-nodie so na -trani rudar- H" ^u^inčič. posestniea in znana Razne vesti. Nove pege na solncn. (Zaiiimivo je, da so med astrono Astronomi so opazili nedavno na sol mm nove pege. Na fotogra-fičnih po-netkih. ki so jih napravili raaii observatoriji, vidijo te p«ge tudi » prostim očesom. — Zvezdo^lovei sklepajo iz tega. da -»o uove |)ege zelo velike. Izračunali so. da je največja skupina ttoknlnih l»e2 dolga "200 kilometrov in da bi lahko pokrila prostran-1 ki je dvajsetkrat večje kot naša, zemlja. Te pege «x> peri jod i-čea pojav an ne po8cažejo vsakih 11 let enkrat. Zadnjič ao ae poja-, vile v večina obsegu lata 1917. mi t-iuli taki. ki trilijo. da j«' met. olnčninii pegami in velikimi dogodki v zgodovini človenitva vedno neka rveza. Neki francoski astronom trdi. da je bila .svetovna vojna j>or4edieH ,sohičuih peg. Železniška nesreča. V bližini po«*taje Teslič je skočil« »lokomotiva, ki e»e je sama vračala. s «*u) ga nu d prvn: prejel, prečita! pa sem ga tudi že.' trikrat, taiko da vem. ka i je \ tje.ni. Imam tr li pratiko. katera ua jemalo slana, pa kaj se če: — drugod -so pravtako; je pa tudi branja vredno, kar je v njej — Sveto leto vse drugač" opisuj o koi >a druga. Družinska pratika. ka 1110 torej dobro preskrbljeni in pravo čudo bo č«' bomo slišali tuintam čez l"i(>. da se je ta ali oni za en ali «lva Ini zmotil in uštel. Tudi Gla> Naroda nas je leto-, presenetil z lepo in pomembno -di-k«> na svojih stenskih koledarjih To je lepo, kajti kaj primernega e tf-žko lio'1 »iti. da bi se vse zadovoljilo. Srečno leto 1920 in Vam kot 'i-tru Zgagi mnogo uspeha ! Anton Kozlevčai-. Claridge, Pa. irudimana. kaj pa je zopet za •n vrag. da mi iz Claridge kar nič »m-č ne pridemo na dan ? Kaj je vzrok? Morda to. ker smo preverit delom zaposleni in da tias uii-az. ki j«« bil -zadnje dni precej občuten. za |>ečjo drži ' Pa naj bo «mio ali dnigo. to je gotovo, da » ■ premalo zanimamo za pisanj«-. Treba je vseeno včasih malo na dan. pr. jev. i * r i te,m nam prihaja na misel. ko bi "»p tudi pri na^ katen-k at p;*ig" lilo kaj takega. «ia •»I >e bil governer ali kak dru*z v'hoIt uradnik potegni' za u;:s. N Šte-tx^krat snw) ž«' -tavkali. pa -o ni nihče zavzel za nas. ( V bi b lo ia-ko. bi bili mi v drugaču; m po žaju kol -nio. Zato se pripravimo za prihodnje le-to. četudi na lazilo ]>o-t. Kot /.«• reč« a«». mraza »mo :nie!". dovolj to zimo. Kljub temu pa v«r •.»no za-I« lu.-enio d godke pa časopisju. po>.ebno ono. k«::- pi naselbinah dogaja. Kadi čitam«; Petrovo kolono, kjer pa še nismo videli poirdila o tistih dolarjih. »ki jiii dolsju.j«' neki go^p^ct -o-peoni. Kadar 1'eler to potrdilo dobi, naj Lra tudi fotografira, da bodo čitatelji videli, da je zadev-. neki delavnici -ta delala fan: n punca. Plačana sta bila o«l t«-d-:a in ->t;l bila strašno zaljubljena drug v drugega. Ko je nekega diu-odprl gospo\Iar vrata, ju je videl, kako sla lko sta m- objemala. Zardel je kot kuhan rak in na-hrm!:l fan.ta: — No. to je pa že plačam ? Pa:it je izp-.istil svojo golobico ter korajžno odvniil: — Ne. -zato me ne plačaš: to delam popolnoana brezplačno. 7.?. fako reč ne -zalitevam nobenega plačila. * Premoga rske stavke bo kmalu j koaiec. — Hvala Bogu! In hvala Bogu: tudi zime bo kmalu konec. 13. februarja 'bo menda pustim obota. Prijazno Slovenke so m«-povabile v Kock Springs. Ifcsd bi šel. pa je mak) predaleč. (V bi bila rjuzdalja taka kot •d Pršutnika do Anžooioven. bi bil vsak večer tam. Kj. j>a j«' res lepa Poljanska' dolina, kaj ne.' Samo -sedaj je li kam kratka. Iz Loke vozi namic:1 avtomobil n .edem i ?oči 'vi Krone v Loki do Bahač? ; Ž ire h. Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1926 ima sledečo vsebino: Pesem Koledarski del. Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih. Premogovna industrija v Ameriki. Detektivska zgotlba. Svetovna mesta. Divji konji v Montani. Inženirska čuda preteklosti. G u mi j — finance. novo zlato svetovne Strašna bolezen rak. Doživljaji 1'orku. lačnega Acw končana. Tudi pri na> mislim. ] \ 1 alK>ft,u"1^ se bo ta predpust nekaj ukreni!.- * al go.-t ibiičarka na Ahaci je vi ce.-ti G. januarja preminula v St.ra žirču pri Kranju gospa .Marija BciiLvlifc. vdova po nedavno irnir lini i»os4'tnikii in gosetilmičarju Val« litimi Bencdiku. Pokojna je b.la obče prjljubljena in sjiošto vana, kar je pričala tudi mnogo b rajna udeležba ma njeni zadnj ]>oti, ' — V 55. letu starosti j«' premimi v splošni bolnici v Ljubljani Ignacij Gasparič. skladiščnik dr. železnic, skrben oče in izboren tovariš. — Preminul je v Ljubljani rhahl Tnikoezy pd. Zaszka. najstarejši sin ix)k. lekarnarja Tr-•kocy.yja. Pokojnik se je po-ebno živahno iiklej-tvoval v športu in je bil splošno priljubljen. — V Radovljici je preminul A. posestnik in gu-ti 1 ni- za s• e|!ce, p:i-:'bno ker -eda.j je čas veselic, brez katerih tudi pi*i. sia> ne b«.- minilo. Mislim, da bodo tudi slepci več ali manj deležn.v Nekateri -o nasprotni temu. toda \'zrokov. ki bi jih mogli utemeljiti. nimajo. Sli-ijo indi glasovi, da se na b;ra za primorske Slovence. Tudi dobro! Ampak vedite, da mi a uieriški Slovenci v nobenem ožim ".'.«> premort-mo toliko, da bi fašist«' (wlvrnili od njih takt'-ke. Se več: ka.kor hitro bi faš'-ri izvedeli. kaj s.- godi-, bi morali naši Uudj p«'st pet upepeljen. Kajti fašisti bi kričali. da s«, zbira denar za ireden-tovsko ziire.to. Doom bi bilo. po- <• bridko čutiti njihovo težko I |>odel in marsikateri dom bi bil zo- INDIJANSKO ODLIKOVANJE Požar pri Laškem. Na dan sv. Treh kraljev je pri »v. Miklavžu nad Lašlkim do ta' pogcrelo gospodar- ko po b pj: gostilničarja Jerneja Kneza. Živino si o rešili, knuu razno g:j -podarsko orodje pa je uničeno. Poslopje je bilo (zavarovano. Sam se je zaklal. "Ta,bor" poroča iz Sv. Bailfen ka pri Središču, da h* je tamo.šinj: viničar Fraiac Škrobelj star alko holik. v alkoholni zmotnjavi za-z nožem, ko je preganjal hudiča, ki ga je po njegovi do-nii-ljiji napidtd. Ko . ga naŠH uinira jočega v luži krvi. Nesrečnež se j< zabodel z nožem prav t.ik srca. S'ra-ni slučaji se -rogajajo v takih mestih kot j«' New Ye/vk s svojo okolico. Neki poročeni nio^ki. D.'vid L. j Marshall, se j«- /.aljub'1 v zrelo: žensko ter izačel noreti nj«-. Ona ga j«' bolj in bolj oklepala v svoje mrež - ter ga slednjič d- . I nem« uklenila. Ko je začel k"- sati svojega početja, mu je zapr«--tila. da bo njegovi ženi v-e povedala. če bi jo skušal zapustiti. M: ' -leč. da ji ne more drugače zavezati jezika, jo je zadavil ler j.i v !-reza:] glavo, roke in noge. Ta zločin je nekaj strašnega. Ali si možak res ni mogel ;/mi-'i-n (Vs-a drugega, da bi re:,I . svoji ljubici in svoji ženi dušo in žvljenje Mrzla po»tava sodi in meri. Nikdar pa ne more zaido~.fi presoditi viharjev a* -b oči ne srca. Zato ne sodi in ne meri pravilno. Ona le obsoja in odmerja. Obsoja grešnik« in odmerja k;:-zen. Tam za breza mi. Sibirske slike. Abdel Krim. Dogodek va ladji. |t) NUm IIUIH VMM. 1.1. OUmpia Cirkusu v Londonu nastopa tuidr skupiaia ameriških Indijancev. Te dni so obiskali loiulopisikega župana ter mu ij>oda-l-ili krasen tomahawk. STENSKE KOLEDARJE •ono razposlali vsem našim naroc nikom. Krasni so in umetniško završeni. Slika na Koledarju pred stavlja očete naše republike, ko sc posvetujejo glede nameravane izjave neodvisnosti. In letos bo minilo 12o let izza onega pomembnega dogodka. Koledar je tore; tudi v tem oziru pomemben. Nekaj nam jih je pošta vrnila, ker so se naslovniki v zadnjem času preselili. Tem jih bomo poslali kakor hitro izvemo njihove sedanje naslove. Kdor ga pa hoče poslati svojemu prijatelju, naj nam sporoči ter priloži petindvajset centov. "GLAS NABODA", 82 Cortlandt St., New York City. V Italiji bo te dni -prejeta po. stava, da lahko vlada odvzanr« državljanstvo kateremukoli državljanu in da lahko vvikonim zapleni premoženje. V tem slučaju bo prišel prvi na vrsto bivši minWti-ski predsednik Nitti. izikušeu diplomat -tare šole. ki je storil za Italijo skoro ravno toliko dobrega kot Mu-solini slabega. Ker se ne strinja z Mu-soVnije-vo zlooiiifs.ko }>olitiko. bo »/»girbil italijansko državljanstvo in >voje premoženje. Ta nova po-tava dokazuje, da ie Mir-solin-i rzgubil zadnjo mr-rico pameti. Angleški državnik hord <-ur-zon. Pleme in }>ol na X or folk otoku. Strup v kriminalistiki. Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih glob oči nah. Prodiranje v polarno ozemlje. Amudsen o svojem polarnem poletu. [J j al mar Brani ing. Kita j ska. Sunjufstn. Koliko se popije na svetu. Finančniki in trgovci, na Hal-j . i kan j>ojriite študirat fina/učno vedo in znanost. Grška je dolžna Ameriki petnajst milijoonv dolarjev. • Sedaj je sporočila v AVa->hfi:ig-: to«, da je pripravljena poravnati i a doler. ako ji Amerika po-scwli nn-daljirih -triintrideseit milijonov dola rje v. * Petnajst milijonov hoče plačat.i in pri ttmi še osemnajst milijonov. prof it i raft i. Ta-ka kupčija -e pa res izplača. Fond je po&lal v Ku-ijo t>slenost za vse tam nastanjene mehanike in druge izurjene delavce. Connecticut. Industrija v letu lOliti rzbomo kaže. Povpraševanje po izurjenih in neizurjenih delavcih ho hržko ue večje kot lani. Pričakuje *e da bodo poj>olnoma zajMideiii vsi delavci v Vseh stavbenih strokah, •laviu* gradnji- -v bodo nadaljevale v velikem obsegu. Večje industrije. zlati tek.st.ilne. pričakujejo, «la Imm|i» tekom I«ta 1926 povečale obrat in zaj>os|enost. Colorado. Industrije in zaposlenost bodo tekiHii leta 1926 bržkone izkazale daljši razvoj. (*eni se. da bo dela /ji 25.000 več delavcev kot lani. V rudnikih se l»o izkopalo bržkone 2"» odstotkov več rude. Illinois. \ V s se strinjajo v mnenju, da na polju indtrstrije dobro kaže, zlasti kur se tiče jeklarske industrije, prevoznih strok in .večine manu-J akt urnih tovarn. Ko se v raznih mestih začnejo dela za nadaljni razvoj parkov, odvodnih si-Aemov in na drugih javnih gi-adnjah, na aeleznieah, kanalih, cestah, javnih Ln privatnih stavbah, bo večje povpraševanje i>o izurjenih de-laveili kot lani. Pričakuje se. C.o Ik>Jo izurjeni in neizurjeni delavci popolnoma zajiosleni. Navadno i-niamo sezone, ko vrsta delavcev jHK'iva, toda ti delarvci bržkone ne bodo letos brez dela za kako daljšo dobo. Iz raznih mest porq^ eajo, da, ako dozorijo načrti, ki se sedaj pripravljajo, bo leto-dvakrat toJiko javnih gradenj ko* lani. Poljedelci so v obče optimi s*i glede izgledov za leto 192G. Indiana. Industrijalui »zgledi zal cto 1926 so dobri in rac -kaže. da bo treba let os več izurjenih delavcev kol lani. Stavbenih gradenj fto toli ko ali več kot laui in |»ričakuje se stalna zajkoslenost za vse tam nastanjene rokodelce v stavben' stroki. Zagotovljen je obširen pro grmu cestnih gradenj. Brezdvont jio l>o nasejana površina kot lani. zLasti kar se tiče ovsa in koruze. Iowa. I^eto 1926 bi moralo biti boljše za u»du>*rijo IrK kito 192.1. Mogoče, o trelm več izurjenih delavcev, razen kar se tiče stavhe-tvi h mehanik o v. Bo-li zaposlenost l>oIna za iztirjene delavee. to je še vprašanje. ker je vse odvisno od in drugilj razmer. — se. da bo manj gradenj. Za i ml ust ri jo precej dobro kaže. Povpraševanj«' po izurjenih delavcih bo — ktikor se pričakuje — enako kot Laui. in tam nastanjeni neizurjeni delavci IkhIo dobro zaposleni. Posejana |>ovršina zemlje bo za 5 od-totkov večja kot lani. Država ima-v proračunu šest milijonov za gradnjo eesf in dva milijonu za. njihovo vzdrževanje. Massachusetts. Upravičeno je pričakovati, da se Im» sedanja smer navzgor na polju industrije nadaljevala tekom večjega dela leta 1925. Zdi se jako verjetno, da bodo izurjeni delavci našli polno zapodeno-t tekom leta. Ko spomladi zopet začnejo stavbene gradnje in druga dela na prostem, bo sedanji prebitek neizurjenih delavcev bržkone j>opolooma zaposlen. Nenavad no velik obseg stavbenih gradenj, ki so v načrtu, kaže, da bodo de-lavci v stavbenih strokah j>opol-noma zaposleni tekom poletja in jeseni. Za gradnje cest se bo potrošilo več kot lani. Kadi dobrih uspehov v prejšnjem letu bodo farme rji (»ržkone povečali pose-jano površino. Michigan. t Industrijalni izgledi za 1. 11)26 se zdijo, da so jako dobri. Avto-mobibika industrija ima zadosti naročil za o so zimsko in i*>mlad-no sezono. Druge industrije tudi poročajo o dobrih izgledih za ldiž-njo bodočnost. Povpraševanije p» vseh vrstah delavcev Ih» sigurno enako kot je bilo lani. (iradijo h ogromno število stavb. Hržko ne 1h> treba več izurjenih delavcev v stavl>eni stroki. Za oistale gradnje se bo potrošilo osem milijonov. Karmerji s-o optimistični in pose-j a na jxivrSna bo bržkone večja. Minnesota. iZaposkmost za leto 1926 kaži sijajno skoraj v vseh večjih strokah. Obseg stavbenih gradenj -se bo dal jKJVoljno 'primerjati z lanskim rekordom. Cestne gradnje bodo zaj>oslovale mnogo neizurjenih del a vee v. V rudnikih žoJeza jako dobro kaže. kar se tiče zaposlenosti. Pričakuje se. da s« l>o leto-i iz Luke Superior okraja izvozilo 60 milijonov ton rude napram 53 milijonom tonam lani. Izurjeni delavci bodo torej zaposleni tekom vsega leta. Poljedelske razmere so boljše kot kdaj od leta 1920 naprej. Dolini bo povpraševanje po poljedelskih delavcih popohioma xlvisno od stania lrfjanje letine, je upravičeno pričakovat:, da bo treba te vrste delavcev nivno toliko kot lani. Nebraska. Vse kaže. tla bo zajKvdenost te-ioiu leta 1026 l«»ljša kot je kdaj )ila v Nebra^ki. Vsi izurjeni dc-avci bodo zaposleni. Gradbeni »rogram mest je ravn<^ tako ob-«ežen, če m1 še bolj. kot lani. — Jlestne in državne javne gradnje '*>do zagotovile delo velikemu številu delavcev. Posejana površi-•ia bo le malo ali nič večja od lanske. New Jersey. V splošnem rečeno: sedanje in »ričakovano stanje indiistrijalne aposlcnoKti je jiovolj.no. Vsi raz-e
  • o!ne zaposlenosti ne-mrjenih delavcev. O rad nje v«v-iih poatofnj. prodajabue. hotelov it. IkxIo odtehtale, gradnje stanovanjskih liiš, če bo teh gradenj morda manj. l>eiavci v vseh strokah stavbene industrije bodo dobro zaposleni, kakor ko bili lani. Letos bo več javnih gradeiuj in v Podrobnosti o madžarskih ponareje valcih. Iz Jugoslavije. ^ - Samomor najbogatejšega človeka - v Backi. .M alž;i rs k a faizifikatoi-ska afe-i da je l>il WindlsurSki sorodnik, član Tl Prelil te dni ve'lei>osestnik m ! dokument, ki je prišel pol k-i ji v j tranke neodvisnih .Madžarov. — din,ktor Vodlle zadruge Apatin roke v obliki Kbvacsevega dnev- Novokon^ekvenca je tipičen po-jSenC.an Vaientin Fernhach. eden Jav- ki večati vedno na navo ! ,iajb0gatejših ljudi v Bačbi. Vest uiKa. Ti zapiski \Vjiulischgraetz ovega komornega sluge |>oji?snju-jejo ma.rsika t ero dejanje v razvoju v njegovem življenju. Bavil še je | Q njc„neni samomoru je vzbudila neprestano jo vsej Vojvodini ogromno s« nzn- sedanjega škandala jxitnarejeval- j V kolikor jih ni mogel izvršiti. si|eijo> kor j,. hil Fernlmch znan ne samo radi svojega velikega bo- Te dni so s«, pri Belleville^ 111., vrš le |H>dvUsne vožnje z največjim vodljivim balonom bta svetu. Imenuje se K>S—1. (Jonijo ga Liberty motorji, ki proizvajajo 4800 konjskih si!. l>olg je 282 čevljev. n oka ter i h središčih bo celo zmanjkalo delavcev. Pričakuje se. da IkhIo famicrji posejali večjo po-vršino za zelenjavo. New York. Lzgledi za zaposlenost izurjenih in neizurjenih delavcev so ugodni. Stavbene gradnje bodo odgovorne za velik del aktivnosti v tovarnah. ki producirajo stavbeni materija!, kot je apno, cement, opeka in !tp kot. lani. Sedanji prebitek pisarniških delavcev bo bržkone popolnoma zaposlen tekom leta 1926. Ohio. Cilede Vst-li važnejših industrij vlada optimistično j>ričaikovanje. razen morda kar se tiče premogovne industrije, -loklarne bodo bržkone obratovale na širši podlagi. Delavci v tej industriji bodo •stalno zaposleni. Pričakuje se rekordno leto v avtomobilski industriji te di*žave. Neizurjeni delavci bodo. kakor se pričakuje, našli letos več tlela kot lani. Karmerji botlo posejali približno isto površino kot lani. IVtreba poljedelskih delavcev bo večja, nego je istih na raizpolago. < ' > Oregon. ^ ^ Y industriji prevladuje optimizem. Lesna industrija bo bržkone obratovala ravno tako po voljno kot lani. Lesni industrijalci pričakujejo, da bo leto 1926 veliko le«to za gradnje. Mnogo mest ima načrte za velike javno gradnje in tam nastanjenim stavbenim ix»ko-delem je zagotovljeno razmeroma stalno delo tekom s^xnnladi in poletja. Več zemlje .se bo bde lak) za •krompir, kakov tudi za spomlad-no pšenico. ski industriji, vzdržala produkcijo mehkega premoga na sedanji višini in utegne dovesti še do na-daljue večje zaposlenosti v bftumi-nozuih ]>rejnogovn'kih. Texas. Pričakuje -e. da bo jiovpraše-vauje pt) izurjenih delavcih večje kot v katerenisibokli letu ju> letu 1919. ki je bilo v Texaskega leta. Tovarnarji naznanjajo. da bo v tovarnah več dela kot lani, zlasti v tovarnah kovin in lesovin. Prerokujejo tudi večje povpraševanje po izurjenih mehanikih za tovarniška dela. V večini občin in okrajev bo nekoliko manj javnih gradenj kot lani. Poljedelski izgled je po voljen. t Pennsylvania. Industrijalnii zgled za leto 11>26 je z!asii dobro obetajoč v jekla ni i in stičnih industrijah. Poročajo, da je število ne izvršenih naročil za jeklene produkte znatno na rastio; spiošuo naziranje je, da bo jeklarska industrija v tej državi enaka ali da bo eek> nadkrilila rekorde, dosežeaie pozimi in spomladi leta 1920. Zato se pričakuje, da bo večje povpraševanje po izurjenih delavcih kot lani. Tudi glede polne zaposlenosti neizurjenih in znesku 150.000 dinarjev. Ker je Aretacija zaradi pretepanja urno bolnega človeka. Na zaiitcvo zagrebške polici v je bil v Osijeku aretiran, bolničar Andrej Simon ji, ki ga dolže. da je povodom, spremljanja umobol-nega Andreja Toonaševiča v zavod za blazne pretepel tako. da je na zagreli, ikolodvotm umrl. »Simon j i izjavlja, da je Toanaševič bi že pri nastopu potovanja tako onemogel, da je a* Zagrebu umrl. Osumljenec je bil izročen zagrebški policiji. Velika defravdacija. Zakupnik velike zaloge tobaka v Belem M a na.st i ru. Aleksander Lekič, je bil aretiran in izročer. okrožnemu sodišču v Som boru. ker je osumljen defravdaeije v navadnih enih strokah se pričakuje stalna zaposlenost. Letos 1m> več javnih gradenj kot lani. Mesti Philadelphm in Pittsburgh imata »bsinie naprave javnih del. Država bo imela |>oloni iztlaje bon-lov na l-azpolago 50 milijonov dolarjev za ee-tne graxinje; zjitt» se »rieakiije veliko vpraševanje jm \avadnih delavcih. Od 1. oktobra 1925 naprej je j>orastla produkcija in zarjx>sleiiost v jamah mehkega premoga v centralni in za pad ni IVnnsl\ aniji; s-j>lo«no se prerokuje. da 1k> večja industrijalua ak-ri\*nošt v l*rtu 1926, zlasti v jeklar- tobačna zaloga zaprta, morajo kadilci pkitovati v daljni Osijek. da si nabavijo tobaka. Nov župan v Ognlinu. Mestni občinski svet v Ogulinn je imel sejo. na kateri s»e je vršila volitev župana. Odanih je bilo 23 glasov. jZa župana je bil z 21 glasovi izvoljen profesor Gregor Ile-e.imovič. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. cev francoskega denarja. Kovaes popisuje v začetku, kako je slučajno prišel v sobo .svojega gosp oda. kj,>r. radovednost premagala, tla je začel stikati po kotih. Iz-taknil je. nezaklenjen kovčeg in ga odprl. Zelo se je začudil, ko je videl, da je kovčeg do vrha poln — francoskih bankovcev. Skušnjava ga je zapeljala, da je segel po denarju. Vzel je iz zavojčka 2 bankovca, toda baš ko ju je hotel spraviti v žep. se je zgodilo nekaj strašnega. Vrata so se odprla in princ "VVindischgraetz je vstopil v sobo. Oba, gospoda in služabnik .sta prebledela. princ pa je nervozno stopil h Kovaesu. ga potrepljal po rauni in rekel: — Nikar ne misli. da sem jezeri. Denar, ki .si nra vzel. lahko obdržiš. samo povedati ne smeš tega nikomur. Če bi do-znali drugi, da imam toliko denarja. bi vsi zahtevali od mene ve+i-ko nagrado. Kovacs je obdržal bankovca in je poslal enega na Nizozemsko, kjer je imel svojo hčerko v oskrbi pri neki družini. Kimala nato sta odšla z Wiudisehgroefzom na lov v Szarospatak. kamor je telefoniral princu peštanjski policijski šef Nadoxsy. Razgovor po telefonu je umral vplivati na princa zelo neprijetno, kajti videti je bilo. da je bil gospodar ves zbegan. Rekel je obrnjen h Kovaesu: — Zgodile so so čudne reči in midva morava takoj Odpotovati domov. — Pograbila sta svoje reči In se pripravila na odhod. spotoma je prosil Windisch graetz svojega služabnika, naj o-stane v vsem molčeč, da ne bo i-mel neprijetnosti. Obljubil mu je za zvestobo de-set oralov zemlje in 200 milijonov madžarskih kron. Kovacs pa je prišel kmalu v past. ki m u jo je nastavila budim peš-tanska policija. Bil je aretiran že drugo jutro po svojem prihodu z W: nd i se hgroe tzo ve ga posest va. O Nadossvjevi aretaciji molči ji^ .skrbel za nadomestilo s hazard no igro. Princa ni nikoli zanimala vprašanje, kakšne posledice bodo imela njegova dejanja za druge ljudi. Haaški korespondenc nekega evropskega dnevnika opisuje v s-vo-jem 1 irstu j>otek Jankovieseve aretacije v haaški menjalnici. .Jan-kovics je prišel v banko dne 11. decembra ob enajstih dopoldne. Imel je na sebi športno obleko. — Vstopil je čisto mirno, vrgel je svojo usnjato torbo na mizo in prosil bankirja, naj mu izmenja francoski tisočak. Govoril je fran-ctotiki. Bankir je bankovec sprejel in ga pogledal pri luči. Opazil je pod povečatnim steklom takoj, da je denar ponarejen in je povedal gospodu svoje mnenje. — Tako. ponarejen je.' — se je začudil Janko vie s. — Potem vam dam drugega. — je odvrnil, segel v torbo ter izvlekel na dan ti-očak z bese lami: — Prosim, ta pa je pravi. Bainkir je premeril elegantnega moža od nog do glave in stopil k telefonu. Jamkovics je prekrižal roke in se s smehlja jem na ust. ni h pogreznil v udoben fotelj. — Bankir je imel smolo: centrala na po>5ti se ni oglasila. Zvonil je še enkrat. pa„zopet brez uspeha. — Končno je stekel na uliciv Jankovi cs je porabil njegovo odsotnost da je skril dva ponarejena tisočaka za nogavico, kar jo videla bankirjeva žena. ki je med tem baš vstopila v menjalnico, t'ez pav minut-se je vrnil njen mož s policajem in 'kratko nato je prišel tudi porlicij-ki komisar. Janko vies se je vedel zelf> disketno in hladnokrvno. Toda ko je komisar naše! bankovca v nogavicah, je bila tudi Jankovicseva usoda zapečatena. Ko je mož videl, da ne {»omaga noben uj>or. se je v letargičnem smehljaju dal odvesti čisto mirno na |K)licijo. gastva. temveč tudi radi neumorne delavnosti pri organiziranju vednih zadv.yj |»o Vojvodini, katerih naloga je bila izsaševanj« močvirij in regulacija Donave. Fernbaehov samomor je prišel popolnoma nepričakovano, ker ni bilo opažati na njem nikakih zna-koy duševne zmedenosti. Za 1 nje čast» je bil. kakor vedno, v z: 'irn-si. Ker »c je b?l velikih poplav, ki bi megle slediti vsled srlnega porast ka rek in njihovih pritokov, se je Fernbach silno trudil, da bi še pravočasno preprečil vsako katastrofo. Pred par dnevi pa so se pokazali na njem nenadoma znaki ne-razpoloženja jn nervozno=?ti kur ?o pripisovali domačini njegovemu strain vsJed neprestane^' naraščanja Donave. Po večerji Je šla njegova družina spat. sa?i: pn je ostal v delavnici in izjavil "ta mora še napisati večje število zelo nujnih ])isem. To so bila rje-crova zadnja pisma. Sodeč po mi-nih znakih, ki >o se pojavi1: po njegovi smrti, se zdi, da je bil zadnjo noč si12io razburjen. Povsod so našli namreč vse v velikem neredu. Ko so prišli v njegovo dela vnico. so našli Fembaeha vse«ra okrvavljenega, v zadnjih zd'hl "a-jih. Poleg njega je ležala lovska miška, s katero se je ustrelil O doTodku je bila tiHcoj obv<>A-eena policija, ki je predvsem zaplenila vsa njegova pisma, v katerih navaja Fernbach kot vrr1og za svofi obupni korak str-ih pred nara"čanjrm in poplavo Donavn. ki je napravila ne samo njegovemu premoženju, temveč tudi vodni zadrugi ogromno škodo. Bankir Sanders, ki je zasačil pona re- polieija ko riba. Obremenilno za J Jankovicsa pri poskusu nj^iJ je posebno to. da je natanč- i jenim bankovcem. tuj>a. da ga bo no vedel za jročetje ponarejevalcev j francoska vlada bogato nagrad«, denarja in ga direktno podpiral. I la. Prepričan je celo, da ga bo i-Tz dosedanjih ugotovitev izjiaja. j menio val a za viteza častne legije, da je poznal gnezdo ponarejeval- Ta nagiada bi ]>o njegovem mne-eev, materrjahio pa ni bil iutere-! »jn nikakor ne bila prevelika za siran na razpečevanju faMfika- us^iugo, katero je napravi Fran-tov. Ko so detektivi prišli k Win- c'ji s tc-m. da jy resnično kriv. V zaporu so policijskega šefa preiskaLi. Zaplenili so mu revolver, uro, šop ključev in naramnice. Nato pa so ga zaklenili v celico, ki je v neposredni soseščini z W in diseh graetz-ovo keho. Kakor vedo \ povedati zadnje vesti, je princ Windisseligraetz pri zadnjih zaslišanjih v preisko-vabiem zaporu je! omahovati ter preklieuje svoje pA'Otue izjioved-be. O.blastva so zaslišala več novih oseb. aned katerimi se nahaja več prinčevih Mrmdnikov. Kakor zatrjujejo poklicani organi, pa irrc v teh primerili samo za priče v pripravlja jočem se procesu. O Windwchgraetzu iW O. C. V Wa-shington je dospel novi francoski posh*mk za ^Združene države, senator Victor Berenger. Poleg njega je njegova žena. v-..'Mi V-n^i^i^itfiiiž^?^ -V ' V- - ■ *: ■ ■ k, — r . GLAS XARQiPA, 27. JAN. 1926. KJE NAJBOLJŠE JEDO (Zakaj Ne trdi o bogu. da živi ni Jf Kil je na FrancoskemNajbr-ie tudi radi tega. ker »c v tej deželi najboljše je in pije. Deaefe najfinejše 4u»4Linje je tudi dežela najfinejših diploma* o v in pol'tič-n i h •govornikov. Kraneo-ki zuna-nju urad dobro ve. zakaj ima iz-irrao kuhinjo m radikali, ki so IcdiLi 1'oineaTeju na Quay d'Griv in ll i so i lie prevzeli za njim ■o napravili izjemo pri kuharju, Poiaeare je sdovee fiuooiku^iež. Pa tudi drikgi een.ijo doibro jed ft» ,\yaeo in že Louis Qqaittor^e, katerega kuhar je izvršil samomor ker k neki veliki jiojedini ri!>e ni-<> pnivpele pravoča-oio. je vedel, , njegovi smr-i preblkali njegovo telo, so našli izredno velik želodec. Francija je d»-^ela, v kateri znajo izborno kuhani ki t udi radi dobro jedo. V najpripro-stejšem re^tavranfcu v Franciji se čut i, da 'ljudje dobro jedo in da smatrajo uživanje hrane za zelo važno deio, vredno posefceie paž-jye. Francoz sede za. mizo z občutkom, da se pripravlja na zelo bi->tven akl. Obriše ^i uvta in vino pije lejx) počasi. Servijeto si zatakne za ovratnik in debro zalaganje je neizogibni pogoj, ko mu ima jed diiia/t i. Naj prvo se dobi opoldne hors d'oeuvire. zvečer ju ho. Potem bledijo jedi po vrsti, «iui za drugo. Poleg glavnih jedi i/, mesa se servira posebej za njo zelenjava, krompir itd. Povsod se dobi več'jedi po vrsti in kott desert sir aLi sadje. Zato se porabi za kosilo več časa. Jedi pa pose be j servira ne so skrbnejae pripravljene. Noki gotnik pripoveduje: Prišel s-ein v restavrant malega mesta. Kosilo je bilo tako-le: — IIor> d'onvre.s. olive, krompir v f alati, dva narezka salame, ontele-te, jotra. običajna zelenjava, krom pir. sfilata, sir, scidje; vsega skupaj deset jedi. Plačal sem devet frankov. Ako s«' pride kam, se vidi od človeka na cesti najtočnej-či odgovor na vprašanje, kjer Rt* dobro je. V Lvonu je ttimrla go spa Fillioux. katere mali restav-raut je bil znan po^ celi deželi. — Vedno euiatk menu, pa -tako i-zvr .-ten, tla so hiteli v resit a v ni nt on b:izu in daleč. V tleželi se pridela polno vina, zato «e ga pa pri jedi tudi mnogo popije. Knjigarna 'Glas Naroda" MOLITVENTKI; Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezatfo ...............80 v fino platno ...............1.00 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano .............. 1.00 v fino platno vezano..........1.10 j v usnje vezano ............ v fino usnje vezano........ Skrbi za dušo: v platno vezano .............. .80 v usnje vezano .............. 1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............90 v fino platno vez. . .b..........1.50 v fino usnje vez. . .. .........1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano................1.50 Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje <80 3. zv. Povesti in potopisi.......70 Vošilna knjižica.................. .50 Veliki slovenski spisovnik raznih pisem. Trdo rezano..........1.80 Vinarstvo ...................... 2.— Veliki Vsevedež ................. .80 Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50 Zdravilna zelišča .................40 Zbirka lSpih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli, 11 zvezkov skupaj ..................2.50 1.50 I Zgodovina S. H. S., Mtelik 1.70 I 1. zvezek.....................4£ 2. zvezek 1. in 2. snopič........ .70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Aškerčevi zbrani spisi: Akropolis in piramide.............80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš. .........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš.........,.........90 Primož Trubar trd. v.............1.— v fino usnje vieeano ....................1.80 A -i - * - /m i , t . . j Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Vis O^a, m : Andersonove pripovedke trda vez. .75 v fino usaije vez...............1.20, .30 DOLGO ŽIVLJENJE Oče naš, ^lonoko^t bela ......... Oče naš, slonokost rjava ......... ANGLEŠKI MOLITVENTKI: (ZA MLADINO.) Ohild's Prayerbook: v barvaste platnice vezano Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano.............. .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano.... 1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino nanje vezano....... Catholic Pocket Mannal: v fino usnje vezano....... \ve Maria: v fino usnjo rezano....... POUČNE KNJIGE: 1.20 'Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— 1.20 Azazel trda vez .................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Boy, roman trd. vez.............T .80 Beneška vedeževalka.............35 Belgrajski biser .................35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 Brez zarjo, broširana .............80 Bele noči (Dostojevski) t. v........75 Balkanska Turška voiska ......... .80 Balkanska vojska s slikami.........25 Božja pot na Šmarno goro.........20 j Bcžja pot na Bledu...............20 6nrska vojska ....................40 Bilke (Marija Kmetova) ........... 4. zv. Kritike in znanstvene razprave....................... .70 5. zv. Doneski k slovenskemu jo- ' -zikoslovju ................... .70 Zbrani spisi trd. vez...............90 Poezije trd. vez *.................. .90 Ljudska knjižnica: I. in 2. zvez. Znamenje itirih s trdo vezana................t. 1j00 Darovana. Zgodovinka povest .............................50 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje.......... .65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač ............... .69 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................... .90 10. zv. Kako sem 3e jaz likal, (Brencelj)....................60 II. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................... .60 12. zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano .......... .60 14. zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-klh dogodkih.................60 Milčinskijevi spisi: Sanjska knjiga, maJa .............CO Spake, humoreske, trda vem . ... JO Strahote vojn® .................50 Sveta nod, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje .................. .75 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .9C Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Oovekar), vez...........1.20 8in medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ • .80 Sv. Genovefa.....................50 Sveta Notburga .................. .35 Sredozimci. trd. vez. ...............60 broš. ...................... .40 1.50 1.30 ; 1.40 Abecednik, si o venski .............31* Angel j ska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Angleško slovenski in slovensko angleški slovar .................... .90 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači vrt, trdo vez............. 1.__ Cankarjeva dela: Grešnik Lenard t. v. Hlapec Jernej ____ Igračke, trda vez.................1.— broš......................... .80 Tolvaj Mata j, trd. v............. .90 Mali lord, trdo vezan.............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana .........80 Mimo ciljev, tr. vez...............60 Mladih zanikemežov lastni životopis .75 Mrtvo mesto .....................70 Mrtvi Gostač .....................35 Materina žrtev .60 Mnsolino ........................ .40 Mali Klatež ......................70 Mesija ..........................30 .90 j Mirko Poštenjakpvič.............. ,.30 .50 Mož z raztrgano dušo. Drama na mor- 3hakespeareve dela: Machbet, trdo vez......... SPISI KRIŠTOFA &MXDA: 1. zv. Poznava Boga .. 7. zv. Jagnje ........ . 8. zv. Pirhi.......... 13. zv. Sveti večer .90 ........30 ........30 ....... .30 ........30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata ................ 30 Podobe iz sanj t. v...............1,_ broširano ...................75 Romantične duše trda vez.....90 Zbornik trd. v............... 1.20 Mimo življenja t. v....... 1_ Notarjev nos, humoreska broširano ____.............. .80 Narod ^ ^mira........... Naša vas, 1. del, 14 povesti . j Cesar Jožef n.....................30 Naša Vas, EL del, 9 pov. ... i Cvetke ...........................25 j Nova Erotika, trd. vez...... ! Cerkniško jezero in okolica, s slika- : Naša leta, trda vez ...............80 mi. trdo vezana .............. 1.40 Naša leta, broširano...............60 Ciganova osveta ..................35;Na Indijskih otokih ..............50 ju. (Meško) .................* 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino .............. .25 ... .35 .....40 .....90 .....90 .....70 Domači vri, uao vez............. 1.— 0---- -----« ........................,00 ^<* wiuijaa Domači živinozdravnik ........... 1.25 Čas je zlato ....................... 30 Na Preriji ................*..... J30 Domači zdravnik po Knajpu ..... 1.25 Cvetina Boio^ajska...............50 Nihilist ..........................40 Govedoreja 75 Četrtek t. v......................90 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Gospodinjstvo ................. l._ Dolenec, izbrani spisi Jugoslavija. Melik 1 zvezek ...... 1.50 Doli z orožjem 2. zvezek 1—2 snopič Kubična računica, — po meterski meri........................ Katekizem, vezan ............... Kratka srbska gramatika ....... Knjiga o lepem vedenjn, " Trdo vezano ................ 1.00 Njiva, Starka — (M<*5 .60 .50 Plin las poroča, da so pod Ves-pazijanajn živeli ol) Apeninu ljudje, stari mnogo čez sto let. Po- 1.S0 Dve sliki i ko) ____................ .60 .75 Dolga roka.......................60 .50. Devica Orleanska..................50 Duhovni boj .....................50 Dedek je praviL Marinka in škra- teljčki . 40 Kako se postane ameriški državljan .151 g^abeta ........................35 Knjiga o dostojnem vedenjn........50 Fabijola ali crkev v Katakombah '.*. .45 Ljubavna in snubilna pisma.......50 ytb.u Baron Trenk................35 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 | piioa0fska zgodba .................60 Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 .Fra Diavolo ..................... ^50 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Gozdarjev sin 30 Nauk pomagati Sivini ..."..........60 jOozdovnik (2 zvezka) .*1.20 5.00 j Godčevski katekizem ............. J25 Gmda umira, trda vez........... 1.20 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivfe-ga slovenskega polka......... 1.50 Narodna biblioceka: .90 Kranjska čebelica . V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih.......35 Berač ...........................35; Amerika, povsod dobro, doma naj- 3PLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Kan jena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 fit. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 &t. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., brol 105 str. ........................ .35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str, bro*. .50 Št. 5. Pran Mvlčisiri: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselornodre črtice L. 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra r eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš. .........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. 8. Akt št. 113 .................70 Št. 0. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., bros..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti. 55 str., bros. ... *.......25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest ▼ 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš. .............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno.gospodarski spis, pošlo nil dr. Albin Ogria , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.,...............30 Št. 18 Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Po- 8. zv. Tri Indijanske povesti..... . .3® 9. z v. Kraljičin nečak. Zgodovin* i povest iz Japnskega-------- -30 10. zv. ?vesti sin. Povest iz vlade Akbarjs Velikega...........25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, pov t .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz e »- jonov v Koreji........... -30 13. zv Boj in zmaga, pove«......30 14. zv. Prisega Huronskega glava- v. Povest iz zgodovine kanadsk« . .30 15. z v. Angelj sužnjev. Brazilji povest....................... «25 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali ^ i-nja v Nikaraguo .......... .30 18. zv. Preganjanje Indijskih nr •-rarjev...................... .30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tisoč in ena noč, trdo vezana.......90 Tatič, Bevk, trd. ves.......... .75 Tri povesti (Flaubert), trd. vez .75 Tri povesti grofa Tolstoja..... . .50 ;Tri novele, tr. v.............. .90 bro3......................... -70 Turki pred Dunajem .......... Trenutki oddiha............... Vera (Waldova) broi...... Višnjeva repatica -JLevslik) v Vrtnar, Rabindranath Tawo:: broš...................... }rdo vezano.............. Vojska na Balkanu, s slikami . Volk 8pokornik in druge povest- mladino ................... Valentin Vodnika izbTani spisi .. Vodnik svojemu narodu ....... Zgodba Napol, huzarja vez. .. Zmisel smrti ................... Zadnji dnevi nesrečnega kralja Zadnja pravda, trdo vezana ... Zadna pravda ................. Zmaj iz Bosne.................. Zlatarjevo zlato ................ Za miljoni, ........ Ženini naše Koprnele .......... Zmote in konec gospodične Pavlr. Zeodovinakfi »r.ekdotl .......... Zločin v Orsevalu 216 str....... Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo ... 2. z v. Hudo brezdno............. 3. zv. Vesele povesti............ 4. z v. Povesti in slike .......... 5. zs. Študent naj bo. Naš vsakdn kruh ...................... Zbrani spisi sa mladino (Gangl) - 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 po* ( sti ........................ j 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in mi ........................ 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 p Sti ........................ 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. p sti ....................... 5. zv., trdo vezano. Vinski brat 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 po Umetniške knjige s slikami za m Pepelka; pravljica s slikami .. . Rdeča kapica; pravljica s slikar Sneguljčica; pravljica s slikami . Trnoljčica, pravljica s slikami . Knjige za slikanje: .60 .40 .35 1.— .60 .75 .25 1.00 .30 .25 2,— .60 .60 .Tr. .50 .70 .90 .65 .35 .35 .30 1,— .35 .35 .35 35 .65 .50 .50 .50 .50 .50 .50 30: Najboljša slov. kuharica, 668 str. roeila pravijo, da je bii eden star ^^ g slikaml Navodila za 125, stir> .0 bili >tari po 130 let. j spoznavanje užitnih in strupe-: rje po 135, in trije celo po 140 j ^ 1< ;. NTa Ang'iv-k»*m je bil znan re- i ____.. ... , ^ , ® ... . ... 1 Nasveti za hiso in dom: trdo vezana Ven Ikmet Parr, ki se t1e oženil, ko j broširano .................... •o btl s'tar 120 let. Njegova Žena _T , , , , .. . .. , . ;Nasa zdravila.................... Nemška slovnica .............. Nemščina brez učitelja — 1. del ...................... je rekla, da tnič ne čuti. da im* tako starega moža. Ko je dosegel 152 let. je bil predstavljen Karlti I.. ki ga je zelo ljubeznivo in dobro pogostil. Umrl je končno za vadi neke bolezni v grlu. Ko * bil star ?<0 Ic^t. Imel je Slovenska slovnica za sredne šole, sedtnu sino^v. I'mrl je leta 1838. .35 .75 .60 .30 .40 .90 1.50 1.— poplave Beograda. deževja zadnji dni sta po Beograda začeli Do: ' ~ * naraščati. Bats. V Beogradu preko kejev fe do- (Breznik) Slovensko-italjanski in Italj.-slov. slovar ............. ........ 1.00 Slovensko-nemški in nemžko^loven- •ki slovar.................... .5u brošur ajia .................. 1^) Spolna nevarnost .................25 Spretna kuharica; trdo vezana .... 1.45 i broširana .................. 1.20: Sveto Pismo stare in nove zavese, lepo 1 trdo vezana .......... .......... 8.00 Jutri (Strug) trd. v. . .............75 Jurčičevi spisi: Popolna ^izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00 Sosedov sin, broš................. .40 5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema sto. loma trd. v.................1._ 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano ...................75 Karmen, trdo vez................. .40 broširano ....................30 Kazaki, povest is Ruskega ........ .70 Kralj zlate reke in črna bra to.....45 Kriiev pot, trdo vezan............1.— Krvna osveta .....................30 Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman ...................40 Ludovika Beozija ................ 55 Levstikovi s&rasi spisi 1 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač. ............ .70 2. zv. Otročje igre v potencah — Različne poezije —.Zabavljic« in pusice — Ježa na Parna« — Ljudski Glas — Kraljedvorski roko-P*sr —— Tolaiač. .. .70 liolje 35 topljeni zvon, dramatika bajka v pe- 1.60 1.00 1.00 1.00 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Spis je ...........................35 Beatin dnevnik ....<...............60 Grška Mytologija ................ 1.00 Svitoslav .......................35 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine .........35 Božja kazen .....................3b Napoleon I. ......................75 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v.............)....... 1.30 Pastirjeva nevesta, trdo vezana .. .80 Pesmi v prozi, trdo ves............70 Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht).......85 Pariški zlatar.....................96 Pingvinski otok tr. v..............90 Pod svobodnim solncem 1. zv. . . 1.00 Plebanuš Joanes tr. vez* ..........1.— Pod krivo jelko. Povest is časov Ro- kovnjačev na Kranjskem..... .50 Poslednji Mehikanec ............. JO Pravljice H. Maj ar............... .30 Povesti, Berač a stopnjic pri sv. Roka .35 Po strani klobuk, trdo vez..........90 Požiga! ec ....................... 3& Praprečanove zgodbe ............. 36 Patria, povesti is irske junaike dobe .80 Prodtrčani, Pregem in drugi svetniki v gramofonu............. M Ptice selivke, trda vet............. .75 Pikova dama (Puškin) .......... .90 Pred nevihto .................... JO Pravljice in pripovedke (Košotnik) 1. zvezek .................... .40 2. zvezek .......:............40 Rablji, trda ves..... ......15 Robinzon .........................60 Razkrinkani Habstouxtiam (Lariak) .. .35 Revolucija na Portugalskem _______ JSO Rinaldo Rhialdiui ................ JO tih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 str., bros..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompača in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broS..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................25 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš., ........................ Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. St. 26. L. Andrejev: Črne maske, v poslov. Josip Vidmar, 8$ str. br. Št. 27. Pran Erjavec: Brezpoele-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Mladi slikar .................. .75 Slike iz pravljic .............. .75 Knjige za slikanje dopisnic, pop<- a z barvami in navodilom: Mlada greda .................. $1. Mladi umetnik . ! Otroški vrtec .. Za kratek čas .. Zaklad za otroka IGRE : Slovenski šaljivec ................ .40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneški invalid.................. JB Skozi širno Indijo................ JS9 Sanjska knjiga AralMflm ...... w 1JQ Sanjska knjiga, Beneški trgovec. Igrokae v 5 de. Burke in šaljivi prizori, ene več dejank ............... I Dolina solz. 3. enodejanke: Dva ; tova. Dedščina. Trpini____ -""iDnevnik. Veseloigra v 2 dejanji. 1 Cyrano de Bergerac. Hoerična kc dija v 5 dejanjih. Trdo ves Divji lovec. Narodni igrokaz s pet v 4 dejanjih............. Eda, drama v štirih dejanjih..... Št. 29. Tarzan, sin opice.......... .90 j Hlapec Jernej, v 9 slikah....... št. 31. Roka rok*.................25jMatif Meško. tri dejanja........ Št. 32. Živeti .....................Marta, Setaenj v Richmondu 4 d. 6t. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a nja ........................ Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 j Starinarica. Veseloigra v 1 de jo: atr., broš......................50 j Ob vojski. Igrokaz v štirih slikal St. 36. Ksaver Meško: Listki, {Sovražnik žensk, enodejanka, .. , 144 »tr.......................65 J Tončkove sanje na Miklavžev v«5 Št. 37. Domače živali .............30(Mladinska igra 8 petjem v 3 de Št. 38. Tarzan in svet.............90 ^ Št. 39. La Boheme................ 1.— Št 46. Magola ...................40 Št. 47. Misterij duše..............1.— Št-. 48.Tarzanove »vali.............90 Št. 49. Tarzanov sin...............90 Št. 50. Slika De Graye............ 1,20 Št. 51. Slov. balade in romance.....80 Št. 52. Sanin .................... 1.5C Št. 54. V metežu ................ 1.— Št. 55. Namišljeni bolnik...........50 Št. 56. To in onkraj Sotle.........30 št. 57. Tarz&nova mladost.........90 i 1.20 1.20 1.20 1^0 .60 . .8* j- . 1.00 . JO e- 0 1.70 m . .50 . .30 . .50 . .70 i- . JO 1 .30 . JO . .35 h .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s pr 1- igro (Čapek) vez............ Revizor, 5 dejanj trda vezana ... . Ujetnik carevine, veseloigra v janjih ...................... .45 .75 .30 SpOmaaovs pripovedke: 2. sv. Karon, krčanski deček is Libanona .......................25 t. sv. Marijina otroka, povest is kav« JO 4. sv. Prgiri judek i ^. Naročilom je priložiti denar, t »diši V? gotovini. Money Order ali poštna namke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gerto no, re-komandirajte pismo- Ne naročajte knjig, katerih ni v enitaL Knjige pošiljamo poštnino pros* . "GLAS NAROD " [£SHnfQ i > Branidav Jffoitf: v OBČINSKO DETE i fcGMAH DOJENČKA {Nadaljaranje.} DVAJSETO POGLAVJE bogoaiovc« Tome, ki »t nekoliko razlikujejo od čustev Nedeljkovih. Ob zori je zaropoital po tlaku Vaz, odrt od je zletel na cesto, ki okra&ena s telegrafskimi koli. votli na favno** v presto Lieo. Pod strešico sedi razen EUze m NetlcdjAui i* en potnik. ki j?a je kočijaž z Elzinun dovoljenjem vzel na voz do jjrvega mesta, kjer •bo*le potniki prenočili. Ta popotnik jc bii D>lad človek, suh kot tr ka in prozoren kot lačen Voina-Nohil je do'ge la-e. bele plket&ke hlače in nekakšno veliko suknjo, 'ki ji je poznalo, da je bila po merjena na ledjih kakega arhi-mandrita. Kolikor se je iz prvih (pogovorov moglo spoznati, se je potnik imenoval Toiua m je bil hojro-tovee. Toma je vso pot zamišljeno molčal in i*e uljudno nt iskal v kot. da ne bi bil Klzi napoti, ki je držala v naročju Nedeljka. Ko se je Elzs naveličala molčanja, je sprejro-vr ila bolfj zato. da sploh govori: —- A vi se ne peljete daleč! IJogo»dovee je bil najprej stran no zmeden, žele, ko je prijel malo k sebi. je odgovoril s tankim de-klTikim gla cin: — Ne. do prve«ra mesta. — Kaj pa boste tirni ? Trmo je zdaj že osrčil in pn-«el popolnoma k sebi ter nadaljeval pojrovor zelo svol>odno: Gospodična ... to je, ako fo ni vas otrok.' — Moj. — odgovori Elza in naredi -krben materinski obraz. Torej. vro.\ In bogc-lovec Toma začne pripovedovati z mehkim, enoličnim gla^mi. kakor se j>oje pri mati: — Veste, jaz nem bogo-^ovec m sem končal tri razrede bogoslovja z izvrstnim uspehom. Komaj sem čakal, da izvršim bogoslovje in tla griu za popa. ker-pop. . . ah, fpo>ipa. pop biti. to je bil zame ideal. Pomislite samo. pop. idealen pop. . . mantija. služba božja, ki bi jo vsako nedeljo govoril n? pamet. . . pomislite, na pamet. . . Toma je v pogovoru postal čisto ognjevit ter se je zdelo, kot da govori * šestini antifon^kim glasom. V tem zanosu bog ve kaj bi vse povedal, da ni udaril Ne-lejko v silen jdk iii sta ga začela miriti ol>a. Elza in bojroslovec Toma, pa še sam kočija/, ki mn v-bilo 7ctprno uipitje. Ik veHke -potrpežljivosti vzame Tonno "Nedejka v svoje naročje, da bi se go-ipa malo odpočila. in nadaljuje pripovedovanje, ujčka-joi Nedeljka: — AH. gospa. Rog je velik, njegove --kriviuMi so nedo-egijrve. a njegove navedbe lwez pojtreika. Mislil sem, da bom pop. a poglejte me. — 'zdaj sem se odločil, da grem h jfledališeu. meni za člana s tridesetimi dinarji mesečne plače. . jtd. Kakor vidite, je «tvwr gotova, jaz aagaikraati. Glejte kako se ime — Kdo. jaz ? — vpraša Tomo in za rdi do ušes. ker nki -sam ni verjel toga. — Le priznajle! — A>li tega nikakor ne morem priznati, ko pa ni re*». se začne odločno braniti b0f50*k>veic »e.mo. ki se niu je šele sedaj razjasnila ta strašna isti na. — E, glejte. — nadaljruje Elza hudomušno. — vi že zairdite, ko o GLAS NARODA, 27. JAN. 1926. -J*___3 to zgodilo. Nekega večera sem bit v gledališču in poltem greiu domov iu ležem v posteljo, ko sen. bil po navadi prej izmolil molitev "na son grjadušiei". Za spim zelo J .... trdno, kar se mi v sanjah prikaže i dc!jka 'Z ..J — <%i»govem nikomur, in to ne zavoljo sebe temveč da ne bi osramotil Ognjene Marije. Ko drugi dan zopet le- žem in za.spim. kar se mi v sanjan zopet prikaže Ognjena Marija, pa ravno tako oblečena. Začnem zo-j«'t v stihih: --Kaj je tebi. Ognjena Marija la ti men le na slabt> pot zavajaš? — Nikar se ne huduj, Tomo, — ni odgovori Ognjena Marija, — iejro nltiŠaj. kar ti povem : Pojdi med igralce J — Ali kako bi to meni pristojno? — vprašam Ognjeno Marijo. — Ti kar poj li meni na Tjnbav. — odgovori Ognjena Marija in «*e mi tako hudomušno nasmeje ln uie vščipne v »lica, da nisem vedel, kaj naj storim od sramote. Zažu-gani ji. da jo bom drugi dan za-tožil rektorju bogoslovja. Nato se sladko nasmeje in mi reče: — Tomo, Tomo. poglej me malo Ih>J: Ko jo natančneje pogledam, i-mam kaj videli: To -ni "bila Ognjena Marija, nego igraJka Lenka, tista. ki igra vse dijavolske vlo ge in ki se zna tako satansko sme :ati. Zdaj vidite, stvar je dalji!a ei- o dnigo liee. Prosil sem Boga. naj mi odpusti, ker sem mislil, da e prišla k meni Ognjena Marija, a to aeiu mislil zato. iker sem bil navajon sanjati o samih svetnik Hi. — Poslušajte, priznajte mi, pa i lom zvečer vse povedala gosp-! dreni Lenki, ker moram tudi jaz 'prenočiti v tem metftu. Priznajte I mi! — Ne vem. kaj naj vam priznam : ne morem reči. da jo ljubim. ali čutim, nekaj čutim, čutim .neko čustvo in to čustvo me muči. mi gre po vsem telesu, to čustvo čutim v srcu. v duši. v prsih, to čutim v rokah. . . In tu Tomo pretrga pripovedovanje. ker začuti v rcsnici nekaj v rokah, ali to nekaj ni bilo Tomovo. nego Nedeljkovo čustvo, ki se je pa nekoliko razlikovalo od Tomovega. Gospod ična Elza se namrdne, Vočijaž začne psovati, a bogos lovec Tomo napravi jako žalo^tn-. liee. gledaje včasih v svojo pesi. včasih pa na bede pikeUke hlače, ki bile zdaj podobne general->tabi.i ka-Trti z vsemi zalivi, lokami, otoki in polotoki. Morali so ustaviti voz. da prebijejo Nedeljka in izbrišejo Tomov .blagoslov. Z umrjenimi čustvi sedejo nazaj na vez in krenc-ji dalje in kmalu nato je voz pri-ropotail na. kameuiti tlak in je za-drdral skozi živo sejmišče, dokler se ni u 13il je že somrak, ko se je ustavi! voz pred "Zlatim levom". kix«nio druge vrste, ali važne zato, ker daje v njej zdaj predstave ■gledališko društvo pooda Srtankoviča. Krčma r je bil ravno pri vratih, ko je zlezla Elza z Nedeljkoon in bogosloveem Tomom z voza; ko jih je opazil, je pljunil, rekel nekaj grdega ter izginil skozi vrata. To pa najbrž zato. ker je mULil. da,so tudi eni igralci, on pa je od tedaj, ko je društvo pri njemu igralo in se oblačilo, strašno zasovražil ta Vzvišeni poklic. Tudi hišna jih je vzprejela z vt-likim neza.upaiijem; nazadnje so dobili sobi, in sicer Elza sobo st. 7, a Tomo sobo št. 11. Šla sita takoj na delo: Elza je previla in nasitila Nedeljka. a Tomo jc opral hlače, da jih pozneje posuši in se spodobno predstavi gospodu np-ravaiiku. Komaj je Tomo iz\ršii potovieo posla, je nekdo potrkal Drugi dan pa srečam igralko Lrn-i1Ui vra,ta- Ker ie imel ok- ko ravno tako oblečeno kakor h?u' bi ^ bU skoro 2grud.il od stra- Neben dem bi NOVE FEBRUARY PRAVE VICTOR GLASNE PLOŠČE Ee^CM najfinejših. naJa'asnejsiii pravih Victor proič smo ravnokar prejeli. ne smel biti brez teh izvrstnih plesnih, zabavnih rcčltc Jih takoj, tfck'er zalsga ne pod;. p ošč. Na - Vojaški nabor, e« !k;i Forcčni vslcek, ________ _________ ________________ _______ Ameriki milijonar Harold K. M:u-f .-muck se je pred leti poročil > PoljakLijo (Jano WaUko. katera hoče biti po vsej sili opertna pevka, p.i me'a do-edaj z nobenim mt-.topr.ni nobenega uspeha. <1 78408 Ig « na hurntoiiike Mr. Ivj?n Potok.«r iz ('onemaush. i M. l"r i poznan «*1 VUtor Gramofcn.ske i\>. kol eden nujl-«tj$ih ^Talcev v Ann.r:ki. je tako tivahni, d- in ste |ile8aJi, tudi te m- Znate plesati. Izvunredne lfi'.«. iK'SltoCnn. ...................... TamburaP J«>rpr.»van « iK?tjem. ................................ Tamburafi Jorgr^van « petjem. MoJ konjiček, marš. ....................... Kin;*. i''rska (px'.ba inv pihal.«. Na svicenje, niarS........................ Fina Češka g'idba na piha'a. Unser Hlncienburg, Vojaški nuirS .« i>etj»iii. Fern cier Heimat - rr.arš. V<.j:i>k marf s petjem Jadransko Morje. 6uJ Marfca...... At Bee.in - mers....... Niema?s zurucck marš, . ;!>^37 Gilda poka......... Pridi k morju, valiok. . TS361 Preko Atlantika. ViilCek. Karolina. mazurka...... Vse te pkSCe SO PO 7."» št ri plotto, j)ros»in-.<> naj nikrio n k>> pnive Blasiii nu^očv, nain rt n idri-m vred inšljite za lcStrli.o Z5 cej-.ti.v \'ojaška k >dl>u na pihalu. . .. V<»j;išk:> g dim na pihala. Ifrri.na na dvojic- liartnunlko. . Ifrran na dvojne harmonike. Igran na dvojne harmonike. Istrona na dvojne harmonike. Victor ri!i-:ka. ^^allj kot .zp)a>.;'. zavidati, 'A money IVAN PAJK, ^ecatl°err 24 Main St., Conemaugh, Pa. Moška sodba o ženskiL laseh. Okus je j>: i ljudeh vedno raz-J en. Xal > i;r?;i ni - !a krafkih ln-ttuli v zakond-teni življenju veliko vieiro. {) telil i:t"-.-j -•lučtj. ki .--e je pripetil lan: na Dnnajn. — '! <:iii živi originalna /.akonska tlvo-jiea. Oii:; je imela krasne daljr" a-'. 0:i pa je irojLl skrito željo, da '.i-i s,- žena < > -1 r i ;_r a. Zakoii-kn vojna j" trajala d iirtj ilo'jro. Slednjič j«' žena oi'nljnbLla mtižn. da -i os-triže lase. le do pob tja na.j še pora!:;!. iv-ieti c?Jpotiljeta na dežeVo. 'lažje privatlila novi mod * i!;ij -i je mislil mož Tri^l je leto i;i odpotovala sta \ neko j vovineijalno me-to. Mož jo ; • a.l.oj -pr mil 1: najimljžeinu br vet:. ,>'e::,i -i je ogledala la-ulj >. pomi. lila ; i i i svOje kra-:ie iav i!i rjavila, da ne more ločit i ol "..jih. 7ak'vn-;k:i vr>iaa se j>' juula-Ijevala. S'ednjie -ta -kienila )>r"-nite.te. — Ko s«* v ime v a na Dunaj je tolaiila e-i!r. moža. -— si dam e^-t-riei la>;\ Podeželski brivci so ina :::či. — V svrjvtembrn j > našla tir!!.«»• ••:r. — Vreme je Obrnjena Marija. In izdaj mislim, mogoče je to božja naredba. Ijei«-ka se mi nasmeje, ali tako ljubko, kot bi mi hotela reči: — Ne bodi neumen. TtAuo, temveč pojdi med ijrralce! Oledali^ko društvo je kmahi o gledal'i«če. ki je zdaj v tem mestu, kjer bomo prenočili in kjer bom jaz ostal, ker «o me vzprejeli za elana. Poglejte. pokažem vam labko ravna--teljevo pismo. Toma potegne iz žepa zamazano pi in ga začne brati: "S| »ost o van i gosjKHl! Na t.Mn širokem o-šlu^a Tomovo pripovedovanje. Gospodična Elza. ki je z največ-io poaornawtjo {joslusaila Toma. se hudomušno nasjnehne — tako kakor1 Ognjena Marija — in pristavi, ,ko je krmčal Tomo .svoje pri-T>ovedovanje: — ^daj razumem, gospod To«uo. zeč in vprašal: --Kdo je? — Oprostite. — spregovori go-Npodična £lza skozi polodprta vra ta. — ali vas .smem prositi za malo uslugo T — O. prosim. zA katero le hočete. / — Tukaj v mestu imam nekega zeik) dobrega prijatelja, in zdaj mi je padla na pamet, da bi ga lahko videla. A3i bi mi tača* varovali ofercica? — Prav rad,«ampak. . . začne jecljati Tomo. ne da bi se ganii izza j ječ i. — se boste hitro v/ nili ali ne.* Saj vam je znano, da se moram noeoj predstaviti gospodu upravniku. — O, prosim, ^ to. vem, — odgovori -Kiza in zrnati skozi .priprta vrata Nedeljka. a bogoslovec Tomo prime nežno -svojega malega krvnika, ki mu je baš danes, ko se ima vid«4i z gospodično Lenko tako dušmanski -pokvaril bele pi-ketodieiia Ebsa odide v. lalmimi koraki p<» stopnicah, a Tomo je imel zdaj skr-— beii za dvoje: z» s\'oje "'hlače in Nedeljka. M-oda ima ogroimio m >■>"• nad našimi ljubkimi Evinimi li »erami. Od pete do glave jim vlada liki tiran. Ali temu tiranu se žcu>ki •ivet sploh tiid j>i>kori. Z:iilnjn leta >e čeklalje bo j uveljavlja moda kratkih las. Pravzaprav ni nova. nego samo obnovljena. Ponavlja se pa zdaj s tak« avtoriteto, da j zmešala pamet cs Io stare.;, i m damam. V večjih mestih ni-o redki slučaji, da pronii«iira i > gla.vnih ulicah 50-1 etna dlhna s kratkimi 'asmi in obritim vratom. Le >ko 1:. da .-o v takih slučajih lasje večinoma že sivi. Me la kratkih L: je nastala prvotno '/. p-aktVuie |io-trebe. Ženske i/, .-.srednjih'' .lojev, uratiniee, govef"n:-nte in študentke ne nioi. jo - ljubiteljice mika;lo-t"riznre da kratki lasjt* ni-o \ee zma'k žeu-ke srednji; vr-,te. Moda kratkih bi s hladno. .1-diko se prehladim in zbo-je prišla, celo v kraljev-ke pa?a-;!;m — je taruala možu. čim jo je če. Belgijska 'kraljica ^e je dala •uin'1 na bl.jtd n. Neko not" je •»striči navzf.e ogr *• :iju dvo;a-;,i b'l.a r 'c .-.n^ka kriza siečmo od.stra-flam. Drtlgi uspeh je »1 ><: jia mo- • jr a. Oiui je spala in sladko sada kratkih la> na angleškem dvo- njala. dolgi lasje >o ležali razpro-ru. Tam se ipa kraljica nikaior 11' - :rti na belih pernicah. Mož je mor.e ogreti za .krafke lase doč:m skočil iz postelje, pograbil škarje dvorne danie kar nore za bi:Vi - in v hip uje bilo po krasnih laseh, glavico. Zaman se boril > ljubi- Nič hudega sluteč je spala žena teljice te mode za svoje pravice.1 : > j::!ra. Nj;«na radost in njen po-Kraljica ni mogla trpeti \- >voji pa - !:t !ežn'.i odstrižena na bližini ostriženih devojk. Siednj.'* ' lazinah. Tudi on j«* mirno spal ka-je tudi tu zmagaia vsemogočna i or zločinec po končanem poslu, boginja mode. Kraljica ji? dovo- Ko je žena zjutraj vstala, je vsa lila da smejo dvora1 ditme n -.iti prestrašena opazila, da so ostali kratke la*e. ki jia morajo biti p: i- i iri ra p -itelji. Posledice si lah-česani tako. kakor bi bili ii »'g:. Lt> misli v-alc zakoniki mož sam. Zunan.jost. forma mora e-Tati ne- Krik. jok in -tok. grožnje z ločit-dotaknjena. to je glavno. \ jo. . . K:> je pa njena jeza j>o!eg- SLIKANJE AMERIŠKE IGRALKE ir&S* t" ' fegif n ' - r a, je ostalo pri tem. da pride mo-«eva volja do veljave. V sedanjih l alzmerah je zelo ne-motlerno in ru'popularno zagovarjati žensk,- lase tei razlagati, /.a-;aj s.' pretežna večina moških ne •nore sprijaznit i z modno manijo irat kili "las. Le poskusite do po vehi! i tfStrižeiii žonski. da so dxelgi a-vje bistveni tlel žeiivke lepote! Odgovori vam taiko. da vam bo stirnl. Trdil je, da je posodil samo osla. ne jvi njegove sence ter je zahteval za \iporabo ^urnce posebno otlškodnino. Toda najemnik je seveda ugovarjal, et-š. da pada k a Apule.j pa govori tudi nepo- f X'tdu/j* inn jt ::x 26,27 > (Dalje prihodnjih.; * . -V - dolgo šunn'o |wi u'esih. Ni pa š«* j s red no o žen^kHi laseh. Lneiu-. -Iolgo tega. ko so. pariški modni junak, njegovega romana "Meta-:rogi eananjali, ]n/kinio Fotido. v hipu. ko SO res obvarovale nekaj kodra-tih kuha ko-i!:i. Za.Ijnbljeni Lueiu ; je žensk ill giavie pre :l nerzpr.vnimi očaran pri jsiorlodu na ^agoi d<» n •tkarjanii. Xavz'ie temu pa živimo pn.jMteno kraljico srea. ki -e vrti /daj v doni mikr lov in bubi gla- z "lonci in ponvami za ognjiU-em. vie. ki -e lep^o prilegajo dekletom ' da je v« -elje. — Ogledati si jo ho-in mla-jšim (lamam, doc i m - > za če od v-eh -tiari. Tr-da — -i mi-■jt a rej Se dame neoku-tie. Neki Mr. sli j'aut - ermii bi -e brigal za liobiuson Kav je prt d leti prero- j drug « rrči. ko -i p:i lahko ogle-coval. dn bo imel človek b.uločno- dam najprej to, kar je pri žer,-ki »ti f/deg drugih odličnih vrlin tu-! poglavitno, namret' glavo in 1; s-. li g>o'o buttico. Mi nu»žje. bitja s _____ kratkimi lai-mi. smo se temu idealu bodočega človeka br /. le-:a pit*- j *o. kakor n>o3ki. Tako trdijo sov-l ažniki kratikih bis. ki pa -e se-1 veda 'zelo .motijo. I)asi ni moderno nasprotovati I moili kratkih la- in tla-i se -(r'n-jajo ■/. ženskaimi. ki nosijo bubi-rrizuro zato. ki je praktična in tu-i ii večinoma lepa. se hočemo vendar spomnitii moža. ki se je tako la-1 skavo izražal o do:e tega je manjkalo. — si je >niL-Hl knez. ki je medtem penudii svoji >wtri lep šopek orhidej, ki je bil hvaležno sprejet. Kako lt j»o i m mkakega samotarenja. Knez \'išjegradski se je z veseljem seznanil s slavnim eerkve-•iini vtiezem. ki bii zuau kot dober poznavalec umetnin in kot go-voi lik. a madama Krištoforovič ni umaknila z njegove strani. In -»-daj h kraljici, — je rekla, ko je prijela svojega brata za i a o, polem era je bila predstavila pol ducatu dam. — Torej tudi kraljice imaš v svoji za!>ogi modemih ljudi? — • \ >' »al knez zbadljivo, a njegova sestra je smatrala to za kompliment. — Kraljica Darja, raj veš. — je zašepetala. — Treba »se je tuli nekoliko mešati v politiko. To nam daje nekoliko diploanatičnega meui tako izraziti. Kraljica preživlja zime tukaj, ofiei j< no radi .svojega zdravja, a mi vsi vemo, da je to neke vrste iz-•nan-itvo. Ker je naše gore li-t, sem jo ostentaitivno povabila k nam - kajti dobila sem n:i»ljaj od zgoraj. Saj veš, I$ori-> ve^za vse te •4 vari. Nekaj -trasno lepega je. čc ima človek sina, ki je član visoke diplomacije. ^ Knez bi tvga ne mogel naravnost padpi-ati. a m hotel nieesai reči. V* ni «>!••« I ujem trenutku je bil predstavljen kraljici, ki je pri- pozdravila majruata, ki ji je bil znan po imenu. Šele četrt ure i/govaijal ž njo, nakar ga je odvlekla sestra, ki je očtvklno nekoga v množici. Fine/, se je dolgočasil ter to tudi poroda'. * voji ae-tn. — I*e pri n.is doma }>oznajo takega duha kaste in se dolgočasijo v. »In«, U* v isti družbi, — je rekla. Ne. ugovarj: ni. — je rek« 1 knez. — Pri nas se le izogibamo J\.*iiijivo družbi. Tukaj pa imaš pravcato menažerijo. Kak:i <> pre'iravaaje, Marcel! Ali ni i šv.' videl Borisa? (Jono tiri v kakem ' »t .i s -v >jo plavolaso kouteso ter ji razodeva ovojo ljubezen. Pu ti ga! I'o težki ili|>Ic je takoj razvnela. Ne razumem, kako je mogoče ščititi ^o iz takih resnih stvari je ogorčetio \/kliknila. — In celo danes, ko ti ravnokar po-la ne more liorK poročit i s takim nemaničem. Ah. tukaj !•• i:., .i Mi.s, tiiunt. My dear child, tukaj vam predstavljam svojega orala, kneza Visjegradskega. Marcel, puščam te tukaj, kajti-moje h.l, iin^Ji kot hi:r.a go^itcKlinja me kličejo h kraljici. .Mrrvel in Mi*> avis. Mir. Fuk-ija (»rant je bila brez dvw-iitt /«•!«» lepa n pikantna. Njeni rdečkami lasje v> obrabljali teiiko lice. ki je Ihilo olepsaiu") z vsemi pripomočki kozmetike. Ha. v to Amerikanko bi se zaJjuhil jaz. če bi s.]»adala v moj raz-i< 1. -- i je umlul knez. — Žalibog j>a ljubim sflike le v okviru. M• dtrm pa -i je Amcrikanka žc ogledala kneza skozi svojo lor-njeto. # Vi ste toraj Inat tyadame Krištoforovič, — je pričela nago-\or. Dosti mlajši ste kot. ona, I reckon. — Trga dejstva ne čaje moja sestra posebno rada. — je pripomnil knez smehljaje. Madama Krištoforovič je rojena grofica Višjegradska Ver ;ir *ol-norna resmim%obrazom. Lepa |^aksija Grant pa ni razumela dvojnega pomena odgovora. Povesila je oči ter nagnila glavo nekoliko na »tTari. Nalo pa je globoko Aizdihnila ter rekla prostodušno: — Sklenila sem namreč, poročiti se s knezom. Marcel se je priklonil, ne da bi se izpremenila le ena poteza v njegovem obrazu. - Veliko čast izkazujete moji domovina, milastljiva. — je odvrnil regno. V istem trenutku je prišlo več gospodov, ki so hoteii biti predstavljeni ameriški milijonarki, in knez Višjegratlski se je po-duiil te prilike, da *4poišče Borisa in Sašo". — Tega mi ne bo zameril noben človek, — si je mislil knez. ko sc je linil -kozi množico. — Treba se je odločiti glede načina odklonitve. če bi postala Amcrikanka 4>olj ja^ana s ^vtojtm usniiljeva-njem. Tega hmh moral "e nekje videti! Ta r.o4j-auji vzklik je veljal nekemu gospt»du, ki se je naslanjal ob \ rata ter precej brezbrižno opazoval družbo. Njegovi lasje so bili u< znobeli, a kJjub temu ni mogeU biti posebno star. kajti njegove modre oči niso inte še udrte cd stAosti. Očtiraai od ztmaaijosti tujca jc «sivcJ. dočim ste ostali vi prilično taki kot ste bili. Jaz sem Lndovik Vrbski. New York Edison Ura na WJZ \"sak torek od poldevetih do poliesetih z^"e-čer prinese Edison ura v tisočere domovQ godbo najslavnejših svetovnih mojstrov. Beethoven, Mozart, Mendelsohn, Grieg, Schubert. Čajkovski, Massenet, Dvorak, Rimski-Korsakov, Victor Herbert, Strauss, to 56 le nekateri skladatelji, zastopani na našem programu. Narodne pesmi raznih dežel igra skupina prvovrstnih umetnikov. Edisonova skupina po0 veda t svoje mnenje o Edison uri. The N e\v York Edison Company .V« Fc/.vo službo. SAMO 6 DNI PREKO a ogromnimi puotkt na olj« PARIS — 13. febr. FRANCE 6. marca. Havre — Pariško pristanišče. Kabin* tretj«** rurc^a * omlttlnW tn tekočo voda u 4 aR 6 o«eb. Francoska kuhinja in pijana. French JUa® STATE 8T.. NEW YOR> ali lokalni aaentje. Hretanje zamikov = Shipping New« — je odvrnil Visjegradski. — Dvajset let! ('as nam včavili poteka prepočasi, a če zremo nazaj. «e nam .zdi čas kratek, čk} se prav spo-lilijam, sva se videla zadnjikrat v klubu. — Da, pravilno, v klubu. — Bilo jc onega večera, — je dostavil grof Vrbski pritajeno. —- onega-večera, ko je bila moja s?>tra aretirana. Takega dne ne pozabi človek ... — Ne. takega dne ne pozabi človek. — je ponovil knez in po-t za najgloblje bolečine se jc pojavila na njegovem obrazu. Šele po" značilnem odmoru je nadaljeval: ^ — Ali sle se za stalno nastanili 11a jugu. gnol (Dalje prihodnjič.) Mooka sodba o ženskih laseh. (Nadaljevanje s 5. strani.) (ilava. najvažnejši tlel človeškega telesa, jt* 11a tako ek-jHvnitanem mena. Ce se pojavi žen k a v tktiž bi bivz krasnih i:i oku>no^iK>če>a-nih las. ne za.duži niti naziva elegantna. pa naj je Je tako okir.ča- kraju, da takoj pade v oči. Ponos 11a z zlatnino, dragulji ir. drugim in dika glave ro pa hu je. Marsikatera ženska se l-a Ja s»!e"'e. da i>o- le.i>otičjem. Ne gre za to. da so lasje posebno ■skrbno 111 umetno pri- kaže s-vojo Iei>oto, ker je prepri-1 ča-ani. Fatkliua fr>,ura je bila čana, da se moški prej zaljubi v poVsem primitivna, toda naravna njeno polt nego v zlato zapestni- mikavnost njenih bogatrh kodrov 20. Toda mis'imo si žensko brez'počesanih naizaj in privezanih v las! Naj bo še tako lepa. naj bo i dveh bujnih šopih k sencu, jc ta->aina Vtnera, poslana z neba. ob-1 ko očarala Luoija. da si ni inogel dana z (Jracijami in Amorji, okra-|bni \iis, ki ga je napravi- ne bila všeč. Kako divni pa so ženski lasje, ko se leskečejo in iskre v solnčnem svitu ali ko naglo spreminjajo svojo barvo 12^-zlate-naste v temno črno ali temno modro, če -o namazani z dišavami, lepo počesana naizaj ali spleteni v debe'e kite, viseči pod nežnim vratom kot dva zagonetna magneta za ženski hrbet, ali pa če kronajo gladlko ]>očesani žen iko glavico! Skratka — pravi Apulej. — 'asje so iza ženfiko izrednega po- la na Ijucija Fotida. ko je starla prrd ltjhn z razpuščenimi la -»m i, vsa prežeta življenja in radoodrobnosti. Poudarjali so, da je prispel 11a Dunaj cek> član dinastije Karagjoi-gjevičev v spremstvu beograjskega policijskega šefa Lazareviča, da se je nastanil v Grand hotela di. naj ne trpi fašistovskega rova-renja proti Jugoslaviji na Dunaju. Končna poizvedovanja o resničnosti iu realni podlagi te vesti so prinesla sledeči rezultat: Dne 20. decembra je neki zaupnik dunajske policijske direkcije podal pri državni i>oliciji zaupno poročilo, ki je vsebovalo goriome-njene govorice in vesti. V poročilu je bilo omenjeno, da je inž. Haais Goeber . Gerold odkril načrt "atentata na Aleksandra'' in o tem obvestil "bolgarsko vlado*'. Inženir IIan> Goeber je navedel, da jc že dalj časa v prijateljskih zvezah z Atillijem Tamarom in je bil priča, zaupnih razgovorov, izvršiti na "jugoslovanskega kralja v Beogradu". Ovadba je tudi omenjala, da je na »podlagi teh informacij inženir Goeber-Gerolil prispola na Dunaj neka beograd-skemni dvoru blizu stoječa oseba v sprem .t policijskega šefa Lazareviča in se nastanila v Grand hotelu. Dunajski policijski direkciji Jc prišlo takoj pri proučevanju te o-vadbe na misel ime Goeber -Gc-rokl. Policija že dolgo pozna tega junaka kot eatega najrafiniranej-ših in najspentenjših mednaron-nih pu ito-iovcev. Že dolgo let kro šnjari ta rnoiž z različnimi vestmi sonzaeijonalne \isebine privatnega! in političnega anača ja okoli rarznib | dunajsikih in tudi drugih iuozem-J skih listov. Pred nekaj tedni si je izmislil alično afero o atentatu 111 je moral sedeti 48 ur v policij-' skem 'zaporu. Po pokol en ju jc član1 dobro situirane meščanske družine. Njegov oče je bil dolgo vrsto let restavrater v dunaj-ikcni j Xju)l ilcem vrtu. Sedaj je 2Slr«t:ir-Goeber-GeroUl brez službe. Nikdar ni bil inženi'- in živel je od večjih dobro zasnovanih goljufij. Glede Attila Tamara je zfiant« J da živi več let 11a Dunaju kot ita-' lijaieiki novinar in poročevalec 'Sceola*. O11 velja kot pol ofici-; jozna osebnasi: italijanske vlade. Na Dunaju je ustanovil i t ali j;;.ti-sko društvo 'Dante Alligicri* ter je baje intimen prijatelj Mussolini je v. Omenjeni Goeber . Gerold se je znal pri Tarnam prav dobro-uginezditi. izdajal se je vedno kot navdušen pristaš fašižma. Udeležil se je celo nekega intimnega se-tainka dunajskih faši »tov. Nato je Uoeber - Gerold tekel na jugoslovansko poslaništvo in jts ponudil jugoslovanski vladi na prodaj informacije, ki si jih je deloma izmidil. deloma pa izvabil od dunajskih fašistov. Dunajski listi sedaj pravijo, da sta v resnici prispeila na Dunaj dva visoka politična funkcijonar-ja ter se nastanila v Grand ^ote-lu. Goebert - Gerold ju je posetil ter jima -podal obširno poročilo o zasnovanem atentatu na kralja Aleksandra. Oba visoka funkcionarja je vadil baje ta "inženir" po Dunaju in jima razkazoval razne dunajske -zanimivosti. Pozneje je beograjski funkcijanar zaprosi? dunajsko policijo za informacije. Tu so dale beogradskemu zastopniku politične oblasti presenetljive informacije ter mu povedali. da je Goeber - Gerold eden j največjih mednarodnih pustolovcev in da so njegove navedbe kakor v drug"h -slučajih popolnoma krmišljfine in iz trte izvite. Proti pustolovcu Goeber -Ge oidu je bila podana ovadba. Do danes Gerold a še niso prijeli. — Dunajski listi seveda pri tem zadevo silno napihujejo in si izmišljajo fantastične stvari. Tako na- i vajajo, da je Goeber - Gerold dobil precej težke tisočake za svoja odkritja, na drugi strani pa resni listi objavljajo konstatacijo. da 6. februarja: Olympic, Cherbourg; #erea Roosevelt, Bremen; orduna. Cherbourg. 10. februarja: La Savo le, Havre. 11. februarja: Weatphatia, H&ipburg. 13. februarja: Paris, Havre; America, Bremen; Pittsburgh. Cherbourg. Bremen. 16. februarja: Berlin. Cehrbourg. Bremen. Albert B&Ilin, Hamburg. 20. februarja: Aqultania. Cherbourg; Pres. Harding, Bremen. 24. februarja: De Grasse, Havre. 25. februarja: Thuringia, Hamburg; Muenchen, Bremen. 27. februarja: Olympic, Cherbourg. 3. marca: Suffren, Havre. 4. marca: Deutschlajid, Hamburg. 6. marca: Berengaria, Cherbourg; France, Havre; Orduna, Cherbourg; Yorck, Bremen. 10. marca: George Washington. Cherbourg Id Bremen. 11. marca: Mount Clay, Hamburg. 13. marca: Majesties Cherbourg: Bremen, Bremen; Andanla. Hamburg; New Amsterdam. Rotterdam. 17. marca: I^i Savoie, Havre. 18. marca: Cleveland, Hamburg. 20.^marca: Leviathan, Cherbourg; Aquitania, Cherbourg; I*ittsbu»Kh. Cherbourg; Veendam, Uotterdam; Berlin, Bremen 22. marca: De Grasse, Havre. 24. marca: Murtha. Washington, Trst. 24. marca: Pres. Haiding. Cherbourg, Bremen. 25. marca: Columbus, Bremen; Westphalia, Hamburg. 27. marca: Olympic, Cherbourg; Ohio, Cher* bourg. 31. marca: Berengaria, Cherbourg; Suffren, Havre; Arabic, llanitiurs; Republic, Bremen. 10. aprila: Paris, Havre. SKUPNI IZLET. 22. maja: Paris, Havre. SKUPNI IZLET. 22. Junija Pres. Wilson, Trst. SKUPNI IZLET. V JUGOSLAVIJO TUKAJ SO DOBRE s NOVICE Nove ZNIŽANE cene za tja In nazaj v tretjem razredu 00 Zagreba od $198. do $210. V Beograd in nazaj — $199.50 dc $210.50 Veliki parniki za vas,— v'kljuffno Majestic "'največji parnik na •rvetu". Oiympic, Hofiteric, BelQen-land. Lipland. Pittsburgh, Zeeiand, Arabio itd. Vi lahko obiščete domovino ter so vrnet* v Združen« države x imerlAkim vladnim dovoljenjem. Vprašajte pooblaščene rgente alt WHITE S T A E LINE BED STAR LINE 1 BROADWAY * NEW YORK Iščem svojega inoža JOHNA SWASNIK, ki se je pred par meseci vrnil iz srtarega kraja. Doma je iz Velike Trave pri Kočevju in v Združenih državah je bival že nad 19 let. Kje je sedaj ne vein, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi poroča, ali naj se pa sain oglasi svoji ženi: Marija Swasnik, 1611_ Jefferson Ave., Brooklyn, N. Y. (3x 2.6,27,2S) BLAZNIKOVIH PRATIK nimamo več, zato j,ih ne naročajte. Mesto PRATIK E naročite Slo-i vensko-Amerikanski Koledar za leto 1926. "GLAS NAKODA", 82 Cortlandt St., New York City. NAZNANILO. Svojemu bratu, Jožecu Germ, iz Kompolj. št. 59. Dobreqx)lje. s{x>-roeam, da je umrla njegova žena Marija zače>tkorm septetubra lanskega leta ter da jc zapustila gluhonemega .siaia Ignacija. Prosim vse cenjene rojake sirom Amerike. Pko je kdo v stikn z mojim bratom. katerega zadnje poznano bivališče je bilo Minnesota, naj ga na to oberstilo ojKizori, ler naj se mi oglasi za :podrabnejše sporoičilo. Marija Snyder (Žnidaršič), Box 52, Cabin Creek Yet, W. Va. 27.28.29) POZOR ROJAKI! Naš potovalni zastopnik Mr JOHN ZUST bo obiskal rojake po Lawrence Co., Pen na. — Komur je potekla naročnina Da Glas Naroda, naj jo obnovi pri njem. Tudi sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo. Uprava "Glas Naroda". «ploh nista bila nikaka fimkcijo- j barja beograjske vlade na D una j n Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda".^ S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor Jo namenjen potovat stari ki*j. J« poesehno, eno leto in ako potrebno tndi d ■ toaadevna dovoljenja Izdaj» g-ralnl naselni^ki komisar v W. * ington, D. C. Profinjo sa tak< voUenJe ae lahko napravi tu" Pfew Torkn pred odpotovanjen. ■s poSJe proallcn » stari kraf --mm nanoveJJe odredbe KAKO DOBITI SVOJ IZ STARE GA KRAJ. Kdor fall dobiti sorodnika a: svojca la starega kraja, naj aa> prej plSe n pojasnila. Is Jngonl* ▼U« bo prlpnKenlb v prihodnji! treh letih, od 1. joUja 1&24 naim vsako leto po ®T1 priseljencev Amerlikl drfavljsnl pa aamora^ dobiti sem ieae in otroke do IS r ta brea, da bi bill kvoto *» rojene oeebe se tndi^e itejej« kvota Stari« in otroci od 18 • 21. leta ameriških driavljano« tsajo prednost v kvoti PU*-"ojasnlla ProdaJasse vosne Uste h m »r se. tndl preko Trsta samorelr t ffoslovan! aedaj potovati Frank Sakser State Bank «2 Oortlmodt It Haw ra/di te afere. KUPUJEM DOGE bele hrastove franooi:dce. Zajieslji-vim osebam dara kontrakt za doge. Poročajte mi podrobnosti takoj -v prvorm pusnm. Pišite v angleškem jeziku. Max FleUcher, 475 N. McNeie St., Mempitis, Tenn. na Ringu in da je ukrenil že po-)pri ikrfterili so bile določene vse trobilo koraks pri avatirrjJci via- podrobnosti za atentat, ki se ima ■■iJipaH^H • v.v. v^- - Rad bi izvedel kje se nahaja MARTIN MAJETlO, doma iz Pircc. Išče ga sestra Mary in svak Frank Glavič, 1531 S. 70. St., Cleveland, Ohio. 61 27—2f.), Pozor rofaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane 93.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street Kaw York, H. Y. ji - ■■ feg ••. ■■ ... • £< ■