152 stranim. f LluHim, i prtrt, 6. julija 1917. L fefo. .Slovenski Narod" ¥«l|a po poitt: za Avstro-Ogrsko: cek> Ieto skupaj naprcj . K 28 — pol leta „ „ . , . 14 — Čctrt leta „ „ . . . 7- na mesec „ «• • • • 2*50 | ra Nemčijo: I cdo Ieto naprcj .... K 33 — I ra Ameriko in vse drage dežele: I ćelo !eto naprej .... K 38.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. Dpravnlstvo (spodaj, dvoriSče levo). Knaflova ulica 4t. 5, telefon *L 85. "■■ f------------------------------------—— labrnja vsak ««■ avefter isvte«M aetfotie in praxaiko. Inserati se računajo po porablfeaem prostoru in sfcer: 1 mn visok, ter 63 mm 5irok prostor: enkrat p» 8 vin., d/akrat po 7 vin., trikrat pj 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte In zahvale (enak prostor) 10 vio. Pri vcčjih hnercijah po dogovoru. Na pismena naročtU brez isteri • > ie vposlatve mročnine se ne oztra. „Maroaat Ui.*rn" telelon it. 85. Upra/nifttvu naj se p.)šilja|-"> '.iračaine, rekli nacije, itiserati L, t đ.f to je admiaistrativne stvari. .Slovenski Narod' velja v Ljablfaol dostavljen na dom ali Če se hodi ponj : ćelo Ieto naprej . . • . K 2f>-40 I pol leta „ ..... 13*20 | Ičetrt leta M . . ; ; . 6*60 na mesec „ . . • • » 2#20 Posamezna stevilka volja 10 vtnarfev. Dopisi naj se franklrajo. Rokopisl se ne vračaj©. Uredništvo: Kaaflovm ollca it, S (v pri ti ič ju levo\ telefon if. 34. Pomileieenje. Ker je bilo nekaj politikov, ki so bili obsojeni od vojaških ali izjetunih sodišč. pomiloščenih, je zavladala v velikem delu nemškega občinstva velika jeza in dobiva izraza v srditih člankih radikalnega nemškega časo-pisja. Nemški radikalci so ćelo predlagali, naj nemški poslanci odlože mandate. V nemškem jezika pa izha-ja tuđi več listov. ki odloćno in ognje-vito pobijajo početje nemskih radi-kalcev ter povdarjajo, da je treba amnestijo pozdravili z največjim za-doščeniem. Ti lisii piavijo. da je bilo neznosno vedeti. da je bilo na tisoče ljudi obsojenih po sodišcih, ki po naši ustavi sploh nišo v to pristojna in po postopanju. ki r.e daje po naši ustavi zajamčene pravne varnosti. Vsi Ijudje, ki so dobra volje, ki fmajo čut za pravico, pozđravljajo amnestijo in se nič ne razburjaj;> zaradi nemškega zabavljanja. S t e m vpitjem proti amnestiji je dobila ćela Evropa priliko, spoznati pravi značaj nemškega radikalizma v A v s t r i i i. Na drugem mestu omenjamo proces slovenskega poslanca Grafen-auerja. Ta proces je vnebovpijoča ilustracija razmer. Zanimiva je tuđi usoda poslanca Klofača. Ta je bil koj začetkom vojne aretovan. Najprej so ga imeli zapr-tega v Pragi, potem so ga prepeljali na Dunai. Že tri leta je zaprt — brez sodbe. Sele ko je bilo odločeno. da se snide parlament, se je razglasilo, da se proti Klofaču obtožnica pripravlja. Politik in vodja velike stranke je bil v ječi tri leta. pa se ni bil pripravljen materijal za obtožbo. Zdaj je prišlo pomiloščenje in Klofa-čev slučaj ostane nerešen. Dr. Kramar in dr. Rašin sta bila aretovana 21. junija 1915., a sele čez Ieto dni sta prišla pred sodišče. Nemški listi trde zdaj, da se je dr. Kramaru v kaznilnici Mollersdorf — jako dobro godilo. Resnica je, da se mu je mnogo mesecev godilo skrajno slabo. Delalo se je ž njim kakor z običajnim zločincem. Sele na ukaz iz najvišjih krogov je dobil dovoijenje, da srne čitati T-Fremdenblatt* in da so mu hrano nekoliko zboljšali. Pri-pomnrti treba, da so med vojno po vseh kaznilnicah odpravili pooštrenje kazni s posti, ker je hrana, ki jo dobivajo kaznjenci, tako slaba, da bi od postov preveč trpeli. N. Rflar o imMiAm Hum. Tržaško poetično društvo -> Udi-nost« je priredilo v nsđeljo, dne J. julija zaupniški sestanek.. na katerem je poročal poslanee dr. R y b a f o političnem položaju. Obširno je razpravljal dr. Rvbar rudi o razmerah v »Jugt>s!ovanskcm klubu«. Poudarjal je velikanski po-men dejstva, da so se vsi jugoslovan-ski poslanci brez razlike strank. ve-roizpovedi in političnih nazorov združili v en klub. v »Jugoslovanski klub«, kar je tem pomembnejše, ko je vendar se pred kratkim že sama be-seda »jugoslovanski« značila »vele-tzdajstvo«. To zdraženje pod tem imenom je bila velika pridobitev za nas na znotraj in na zunaj. Saj se spominjamo, da so bili hrvatski pra-vaši iz Dalmacije Se leta 1907. proti zvezi Jugoslovanov in so se hoteli imenovati le južni Slovani, ne pa Ju-goslovani. Sedaj smo pa premagall vse te težave, in tako se nahajata v istem klubu največji radikalec dr. Smodlaka z duhovnikom Perićem, ki prisega na katoliški program. Prema-gali smo vse pomisleke, samo da obranimo narod. Toda bilo je resiti se težje vpraSanje, namrec da se vsi ti tako različnega mišljenja Ijudje združijo tuđi na konkreten program. Posrećilo pa se je tuđi to. 2e prej so bile med nami stranke, ki so stale na stališču hrvatskega državnega prava, na podlagi katere-ga so Habsburžani prišli potom svo-bodnega narodnega glasovanja do vlade v teh deželah. Mi pa smo sto-rili še več. Postavili smo se na demokratsko, revolucionarno stališče na-rodnostnega načela, izrekli smo se za združenje vseh Jugoslovanov na podlagi hrvatskega državnega prava, kar je pobudilo veliko navdušenje tuđi na Hrvatskem ter v Bosni in Hercegovini pri vseh strankah brez razlike vere. Toda stvar ne srne ostati samo v bese-d a h, temveč je treba, da se tuđi uresniči ta nas program. Da se pa poklicani činitelji odločijo za iiresni-čenje teh naših zahtev. je treba tuđi z naše strani nekaterih koncesij. in to je bilo tuđi povod, da smo se odločili za to. da dovolimo proračunski provizorij in potrebne kredite, ne vladi, temveč državi. Poslanec dr. Rvbaf je nato še pojasnjeval odnošaie med Jugoslova-ni in Čehi in poudarjal. da si je Jugo-s]ovanski klub s svojim taktičnim po-stopanjem pridobil i v zbornici i na-pram vladi odlično postojanko. tako da morajo računat! ž njim ne le v parlamentu, temveč tuđi na vseh orr.h mestih, kjer se odločuje o usodi av-strijskih narodov. Sicer je res mo-goče, da na rneroćajnih mestih ne mislijo odkritosrčno. In kai bi sledilo potem? Odgovor je popolnoma jasen : stopili bivnajstrožjoono-z i c i j o, in v?akt vladi bi se zgodHo isto. kar se je zgodilo Clam - Mar-tiničevi. proti kateri so se strnile vse nenemške narodnosti. Mi Jugoslova-ni s svojim postopanjem torej nismo riskirali ničesar pač pa smo si ustva-rili pozicijo, v kateri je treba dela in dela. kakor ga še ni bilo nikdar. Govornik je nato poudarjal, da so naši postanci izddali že veliko število predlogov zlasti v vprnšanjih ljudske nrehrane. da sr> posebno od-ločno posredovali zarad'' preg^njanja naših ljudi v državni službi, zlasti žc-lczniški, zaradi germanizacije javnih uradov in drugih jnvnih naprav, in vse polno drugih takih stvari. Opo-minjal je, da naj se delovanje po^l^^-cev presoja mirno in trezno in da naj se ljudstvo ne prenaffljuie v sodbU kajti delovanje za ljudstvo je v naši državi silno zapleteno in težavno. Urujrje je samo ena vlada, p r i n as s o p a t r i, in tako vsta-jajo proti izvedbi jugoslovanskega programa, ki je itak že sama po sebi zelo težavna v taktičnom pogledu, ovire. ki bi se zdele skoraj nepre-magliive. Podrobno razpravliati o tnkih stvarah je nemogoče, in rnvno glede najvažnijem je treba mofčati, da se ne pokvari vse. Zato naj pa ljudstvo ne obsoja prehitro. Če se pa pokaže, da so poslanci res pogre-šili, potem pa naj liudstvo jasno in brez ozirov pove svoje mnenje. in njegovi sedanji zasfopniki se potem radovoljno umaknejo sposobnejšim: če pa je ljudstvo prepričano, da so poslanci ravnali prav, pa naj rudi nove to in tako s svojim pritrdilom utrdi stališče poslancev napram vladi in drugim višjim činiteljem! Po živahnem odobravanju, ki je sledilo poslančevim izvajanjem, se je sprejela soglasno naslednja reso-1 u ci ja: »Po zasli^anju poročila svojega poslanca pozdravljajo zaupnfki in od-bomiki političnega društva »Edino-sti^ zedinjenje vseh jugoslovanskih poslancev v enem klubu pod po-membnim jugoslovanskim imenom; p o z d ra v 1 j a j o z navduše-njem državnopravno deklaracijo, ki je z vso odkritostio in odločnostjo označila naše vrhovne narodne cilje, i od katerih uresničenja je odvisna naša badočnosl in varnost monarhije na jugu; i z r e k a j o Jugoslovanskemu klubu hvale: no priznanje na doseda-njem pogumnein, složnem in smot-ronem nastojanju, in to tembolj, ker so z združitvijo vseh jugoslovanskih poslancev v eno parlamentarno eno-to in usvojitvijo jugoslovunskejja programa izpolnjene dolgolctne srč-ne želje, ki so Ijh primorski, zlasti pa tržaški Štovani zastopali ob vsaki priliki z vso vnemo.« Med druginu je deležen amnestije tuđi poslanec Fran Grafen-a u e r, edini zastopnik slovenskega Korotana v drzavnem zboni. Dunaj-ska »Arbeiter Zeitung< objavlja tem povodom besedilo sodbe z obširnim ostrirn, pa pravičnim komentarjem. Sodba se glasi: V imenu Nj. Veličanstva cesarja! Sodišče c. in kr. 10. armadnega po-veljstva kot sotiače domobransko poljsko sodišče v Celovcu je 26. maja 1916 po dognani glavni razpravi v l5mohorju pod predsedstvom c. in kr. majorja Rudolfa VVangga, pridellene-ga gen. štabu, pod vodstvom c. kr. niajorja-avditorja J. Seel'gerja v na-vzočnosti c. kr. narednika Stanisla-va Kotzbecka kot zapisnikarja, c. kr, nadporočnlka-avditorja drja. Artur-ja VVolfta kot obtožitelja, obtoženca Franca Grafenauerja in odvet-nika drja. Vladislava P e g a n a kot branitelja o ob t o ž b i z dne 11. maja 1916. proti Francu Orafenauerju radi zločina kršenia javnega miru no § 65. a) in b) k. z., razširjeni dne 26. maja 1916. in o predlogu obtožitelja, da naj se obtoženca spozna za kri-vcera v zmislu obtožnice, obsodilo tako-le: Franc Orafenaue r, rojen 2. decen^ra 1^60 na Brdu pri Smohor-jiT. tjp.kaj pristojen, rim.-kat., oženjen, stnvitclj orgelj, po^estnik iu državni poslanec. pnsestnik zlate^ra za-služncga križea s krono, je k r i \\ da je a) 1. v letu 1915. ob dnevih, ki se ne d a j o n at a n č n e j š e dognati, opetovano v gostilni Jožcfa I.edfritscha v Dulah, torej javno, se temu nasproti izjavil, da je Rusija v e I i k a s i 1 a in da ima več žita; pri tem sicer ni narnvnost de-ja 1, da bodo Rusi zmagali. pač pa je tako govoril, da je navedena priča, akoravno ni mogla navesti obtoženčevih besed, imela vtis, da bi bilo obtoženca ljubše, ako bi zmagala Rusija; 2. je poleti 1915. na dan, ki se ne da natančnejŠe določiti, v kuhinji žrpnišča na Brdu v na\Tzočnosti župnika Antona Sturma. njesrove sestre Lucije Sturm in Marije Pipp. torej pred več osebarni. s tem. da je dcjal Mariji Pipp. ki je prišla nlačat maso za padlega brata: »Matej (brat) ni mrtev; on je bil pameten dečko, ni bil tako neumen, da bi se bil bojeval; sam je šel onkraj in bi bil bedast, če bi zopet prišel nazaj, kajti tam je boljše nego da bi imel pri nas p> sestvo«, pozivljal k sovraštvu in za-ničevanju proti endotni državni zvezi monarhije; b) v januarju 1916. je v kuhinji gostilne Ane Lederitsch na Brdu de-jal Julijani Platzer in Ernestini Lederitsch, torej javno in pred več ose-bami: »Nič ne ne de, če ima dekle Rusa rada, naj ga ima, če ga le ljubi in Če je čeden dečko. Zaprli bodo eno, dve, tri, toda izpustili jih bodo zopet, ker jih bodemo potrebovali za delo«, s tem je skuSal pozivljafti ozi-rorna rancljavati k neposlušnosti, uporu aii odporu proti ukazu javne oblasti in sicer proti naredbi povelj-stva jugozapadne fronte z dne 12. novembra 1915., ki prepoveduje obče- vanje med civilnimi osebami in voj-nimi vjetniki. Zakrivil je zločin kršenja javnega miru po § 65. a) in b) k. zakona in se obsodi po § 65. k. z. ozl-ronia § 3. zakona z dne 15. novembra 1867. v petlctno težko ječo, pooštreno s 24urnirn zaporom v šamoti vsak mesec. Preiskovalni zapor od 14. marca 1916. se mu v zmislu S 56. a) k. z. računa v kazen. »Arbeiter Ztg.« konstatira, da Grafenauer ni »naravnost dejal«, da bo Rusija zmagala, še manj pa mor-da izrazil željo, d a b i zmagala. Le priča je imel ta »vtis«, torej je gostil-ničar odločil ali je zagrešil Grafenauer kažnjivo dejanje, ne pa sodišče. Glede izreka o »bratu Mateju«, sta župnik in njegova sestra v predpre-iskavi izjavila, da ništa ničesar take-ga slisala, predlog, da bi bila povab-ljena k glavni razpravi, pa je sodišče odbilo. Strogo vzeto, bil bi Grafen-auerjev izrek sicer morda kažnjiv kot odobravanje, nikdar pa ne kot kršenje javnega miru. Dokaz o izreku glede Ijubimkanja z Rusi označuje »A. Ztg.« kot naravnost grote-sken. V ostalem bi se prestopek proti prepovedi občevanja z vojnimi vjet-niki po zakonu ne mogel kaznovati z več kot 14 dnevi zapora; kdor tak prestopek hvali, pa naj dobi pet let! Sodišče v utemeljitvi sodbe samo priznava, da morda dejanski stan ni popolnoma dokazan, toda »subjektivni moment«, da izključuje vsak dvom. Ta subjektivni moment je dej-stvo, da je bil Grafenauer leta 1888. v preiskavi radi veleizdaie (preiska-va je bila ustavljena) in da je Grafenauer vzrastel »in der Schule seines als panslavistischer Hetzer allgemein bekannten und auch von der Beliorde eharakterisierten Va-ters<, po katerega nankih se je raz-vijal in je deloval. Grafenauerjeva krivda je niegov oče — pravi »Arb. ZLg.«. Sodišče je kot obtežilno smatralo dejstvo. da je Grafenauer posebno inteligenten ter je konečno z oči-vidno obžr.lovanjem pridodalo, da se Orafcnar.erja iz formalnih razlogov ni moglo izročiti prekemu so^Ju. ^A\rb. Ztk.« zaključuje svci obširni č:nnck z besc-dami: Sedaj naj nam še priđe nemški buržn'i s solzami v očeh. da so bili »veleizdajniški« poslanci pomiloščeni! !z državnega zbora. V ustavnem o d s e k u je bilo včeraj zaupno posvetovanje ore-formi ustave. Tekom razprave je dr. S t r a n s k y pojasnil. da so se sovražniki polastili avstrijskega vprašaaja in iz njega napravili mirovno vpr :i.Š a n j e. Če bi si mogli narodi urediti doma to. kar jim prinese mir. bi to radi storili, ker bi to dalo za prihodnjost trdna jamstva. Cc pa irna kak narod upanje, da se nm vre^niCijo stoletni ideali in se ve, da ima dru^i narod, v tem slučaju Nemci, boljšo pozicijo, kl je ne opuste, potem ni patom sporazumljenja ničesar doseči. Ne kaže torej. raz-pravljati zdaj o teh stvareh in je bolje poćakati na mirovno konferenco. Neme-c dr. Redllch se je uprl temu nazoru, češ. Avstrija je med vojno pokazala, da hoče ostati skupaj, če-tudi ne v sedanji obliki. Ustaviti se je treba idealom^ ki upajo, da jih vresniči mirovna konferenca. Na tei konferenci se preuredi Evropa, a to ne bo veljalo le za Avstro-Ogrsko, nego tuđi za Francijo, Irsko in Ru-sijo. V budgetnem odseku so včeraj razpravljali o predlogu dr. Gentilija glede odškodnine interni-rancem. Justični odsekje včeraj dokončal razpravo o vladni predlogi glede podvrženosti civilnih oseb pod vojaško sodstA^o. Ta zakon bo ve-Ijal do 1. julija 1918., a se ne nanaša ' na vojaška sodišča na bojiščih. Nagla sodba je omejena le na gotove zločine. Zaradi veleizdaje, žaljenja Veličanstva, žaljenja članov cesarske hiše in nekaterih drugih dejanj, ne pridejo civilne osebe nič več pred vojaško sodišče. Povrh je bila spre-jeta resolucija dr. Witta, naj se takoj razveljavijo vse tajne naredbe in re-zervatna povelja na vojaška sodišča, in sprejeta je bila resolucija dr. Ry-bara, ki pozivlja vlado, naj dogovorno z ogrsko vlado poskrbi, da bo raz-veljavft'ena naredba bosanskega de-želnega šefa z dne 26. julija 1914.. ki podreja civilne osebe vojaškemu sodstvu. Vodsekuzadržavnena-stavljence so včeraj razpravljali o učiteljski pragmatiki, v finančnem odseku pa so začeli specijalno debato o davku na vojne dobičke. o predlogu dr. Steinwenderja. Finančni odsek gosposke zt>ornice nasprotuje tem predlogom. Razmere na Koroškera. Kakor smo že poročali, so podali poslanci dr. Ravnihar in to-variši v seji 4. t. m. interpelacijo na ministrskega predsednika glede kršenja jezlkovne enakoprav-nojti na Koroškem. V zadnjem času so začeli namreč na Koroškem — posebno iz Rožne doline poročajo tako — izginjati slovenski javni napisi. Na neki v i š i i ukaz so odstranili slovenske napise na orožniških postajah. na občinskih deskah. ćelo po kažipotih itd. Interpelacija vpraša, ali je mtni-strski predsednik voljan sporočit!, kdojeodredil to nezakonitost in ali je pripravljen kaznovati krivce. Zakon v varstvo beguncev. Begunski odsek poslanske zbornice le sklenil, da se izvoli pododsek devetih članov izmed zastopnikov prizadetih dežel, ki se je takoj konstituira! in poveril sestavo predlo^ov dvema referentoma dr. Bugvrattu in grofu Lasockemu. Dr. Bugatto je /e izdelal nacrt zakona v varstvo vojnih beguncev. Avdijenca poslanca Redlicha. Poslanec dr. R e d 1 i c h, eden izmed redkih treznih nemŠkih politi-kov, je bil 4. t. m. pri cesarju v dol-gi avdijenci, ki je imela povsem politični značaj. Nova hrvatska vlrh, Hrvatski ban M i h a 1 o v ić je v Budimpešti po konferenci s člani ogr-ske vlade in hrvatske delegacije predložil ogrskemn ministrskemu predsedniku listo bodoće hrvatske vlade. Imenovani bodo: vseučiliški profesor dr. Vinko Kr škovič z,a sekcijskega načelnika notranjih za-dev in s tem za banovega namestni-ka. dr. A. B a d a j za sekcijskega predstojnika za pravosodie, M. R o j c za sekcijskega predstojnika za nauk in bogočastje in A. pl. R a u e r za narodno gospodarstvo. Kakor se poro-ča, bo ustanovljen tuđi še poseben resort za socijalno skrbstvo, ki ga prevzame profesor dr. 5 i 1 o v i ć. Iz Zagreba poročajo nadalje, da bo namestnik bosanskega dežclnega šefa Unkelhausser skoraj imenovan za hrvatskega ministra. O^r-ska vlada je sicer hotela, da ostane grof Zichy hrvatski minister in da se osnuje za Unkelhausseria posebno državno tajništvo, toda srbsko-hr-vatska koalicija je to zahtevo odkla-njala in zatrjuje se, da se je ogrska vlada že vdala. Istočasno z nastopom nove vlade se izvršijo nekatere spremembe na stollcah velikih županov. stran 2* .SLOVENSKI NAROD«, dne 6, Juliji 1917. 152. Itev. DunaJ, 5. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. Pr! Brzežanih smo vzeli zadnje v sovražni posesti ostale delc pozici] nazaj ter Jih obdržali proti napadom. Sicer je bilo hotno delovanje na vseh drugih bojiščih majhno. Sef generalnoga štaba. Itto oradnu porodio. Berolki, 5. julija. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCE. Armadna skupina prestol. Ruprehta Bavarskega. Na Flandrskem In v Artoisu je ostalo včeraj strelsko delovanje iz-veeine slabotno. Na več točkah srao zavrnili sovražne Izvidne šunke. Armadna skupina nemške- ga prestolonaslednika. Naša pridobitev tal ob Chemln des Damesu vzhodno od Cemyja daje tranccskemu vodstvu povod, da» je odredilo včeraj in danes zjutraj ojačilo. Armadna fronta general* feldmaršala vojvode \!-brehta W u r t e m b e r š k e g a. Zadnje dni so izvršili Iz vidni od-delkl vzhodno od Mosle na več kra-jih posrečena podvzetja. Neka naša letalska tlotilja je na-padla veeraj dopoldne voja$l:e naprave in naprave ob obali na vzhod-ni obali Ane!!;e. KHiib močni obrambi s tal in angleških skupin se je posre-čilo vreči več tisoč kflogramov bonib na cilj ter opazovati dober nčinek. Vsa letala so se vrniia nepoškodo-vana. VZHODNO BOJISCE. X'rmadna skupina general feldmaršala princa Le-opolda Bavarskega. Na bofisču v vzhodnji Galiciji je bilo včera.i le malo streljanja. Na vi-šinah pri Brzežanih je prišlo le do fcrajevnih bojev, v katerih so bili Rusi vrženi iz nekaj črt rup, v kate-rih so se bili še držali. V sosednjih odsekih |e ostalo v splošnem mimo. Na fronti generalohersia nadvojvode Jožefa in pri armadni skupini generalfeldmaršala v. Mackensena je bil sovražnik ponekod živahnejši, ka-kor sicer. ~ MAKEDONSKO BOJISCE. Položaj le neizpremenlen. « Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. Ruska ofenziva. Ruska ofenziva v prostoru Zbo-rov - Brzežani je ustavljena in naše čete so mogle ćelo na več točkah preiti v protinapade. Dne 1. julija se je bilo posrećilo Rusom južno od Br-zežanov prekoračiti Zlato Lipo ter se ustaliti na višinah zapadno od re-ke v nekaterih naših pozicijah, ker so bile te po dvadnevnem bobnajo-čem ognju razbite. Došle rezerve pa so ustavile nadalinje sovražno prodiranje. Dne 3. julija so Rusi nadalfe-vali svoje napade na visino pri Brzežanih ter se jim je posrećilo vdreti v širini ene stotnije v našo crto. To se je sedaj izravnalo. Po štiridnevnih ljutih bojih sta nastopila dva dneva relativnega miru. Jasno je. da bodo Rusi porabili to pavro za pripravo na nove silne šunke. Na moldavsk! fn obdonavski fronti se je bojno delovanje stopnje-vafo kot znak velikih napadov. RUSKO URADNO POROClLO. 3. julija. Zapadna fronta, V smeri na Zločov traja naša ofenziva uspešno. Dne 2. t. m. proti 3. popoldne se je po Ijutem in trdo-vratnem boju polastil polk Zarajsk vaši Prešovce. Hrabre čete finske divizije in češko-slovanska brigada so se polastile mo-gočno utrjenih sovrainih pozicij na visinah južno in jugozapadno od va-vi Zborov in utrjene vaši Korhilov. ko so prebile tri crte sovražnih strelskih jarkov. Finska divizija ic vjela 1560 častnikov in vojakov ter vple-nila 4 topove iz strelskih jarkov, 9 strojnih pušk in eno metalo min. češko - slovanska brigada je vjela 62 častjiikov in 3130 xpjakox tet yple= nila 15 topov in mnogo strojnih pušk, ki jih je po većini obrnila proti so-vražniku. Vjeti še vedno pnhajajo. Jugo-vzhodno od Brzežanov so se razvili boji majhne sile. Tekom boja 1. t. m. v tej pokrajini smo vjeli 53 častnikov in 2200 vojakov. — Na ostali fronti ogenj pušk. — Romunska in kavkaska fronta. Ogenj pušk. Ruski opis bitke. Petrograd, 5. julija. (Kor. urad.) Petrogradska brzojavna agentura: Z meroJajne strani se priobčujejo tele podrobnosti o ofenzivi: I>eli 49. ar-madnega zbora in 6. divizije finland-ske so pod silnim sovražnim ognjem napadli sovražne pozicije in zavzeli dve Crti strelskih jarkov severno od Konjuhov in zavrnili sovražne protinapade. Razne enote so imele velike izgube, zlasti na častnikih. Na osta-lem delu tega odseka je naša artiljerija nadalje razdirala sovražne strel-skc jarke. Sovražnik je močno oćgo-varjal. V odseku 6. armadne^a zbora so se polastile naše čete vseh sovražnih strelskih jarkov na pobočjih močno utrjene gore vzhodno od Konjuhov ter zasedle kraj sam in gozđ in vse sovražne strelske jarke južno od Konjuhov. Vjeli smo mnogo mož in vplenili strojne puške. V odseku 41. armadnega zbora so se polasttli de!i 35. transamurske divizije roba kraja Siba'ina in vseh treh sovražnih strelskih jarkov v gozdu LiŠu, kjer jugozapadno od Mjeciscov so zavze-le čete 34. in 22. armadnega zbora prvo, in delnma drugo in tretjo Crto sovražnih strelskih jarkov. Vjeli smo več mož. Moč ruske napadalne vojske. Curiti, 5. julija. Vojaški kritik »Corriere de!!a sera« piše, da šteje ruska vojska, ki ima namen prebiti sovražno fronto, 3S divizij. Sodba o ruski ofenzivi. Stockholm, 5. julija. (Kor. urad.) Stockholms Dagblad« meni, da ima ruska ofenziva bolj političen, kakor vojaški značaj, kar da dak izuje ploha petrogradskih proklamacij. Olaj-šala je tuđi raspoloženje na Fran-coskem, kjer se posebno vesele, da ni treba več pomirjevati ljudstva, ki je bilo v skrbeh zaradi zimske vojne, samo z ameriškimi paradami. List dostavlja, da londonsko časopisje stvari pred prevelikim upanjem na trajnost ofenzive ruske armade. Iz ruske armade. Karlsruhe, 5. julija. Iz Petrogra-da poročaio. da sta bila znana ruska generala Suharov in Kaledin, pristaša starega režima, odslovljena. Cast-ni4ce, ki so dosegli predpisano starost, še nadalje odslavljajo. doslej le bilo odslovljenih kakih 14^00 takih Častnikov. Najmlajši ruski general je sedaj deneral Vesolovskij, !ci je sele 36 let star. Na željo delavskega in vojaškega sovjeta je bilo več generalov, med njimi knez Dragomirov in Roop, ki so bili do sedaj poveljniki raznih vojaških okrajev, deeradira-nih in poslanih kot poročniki na fronto. Ustavodairf zhor. Curih, 5. julija. Glasom petro-erradskega poročila je sklenila komisija za s!clfcanie ustavodajnega zbr>-ra. da ne odtegrne članom carske hiše volilne pravice. Obč?nske vo'ftve v Petrograd^. Petrograd, 4. julija. (Kor. nrad.) Volitve za veliki mestni svet Petro-grada so imele ta-le uspeh: 37 ma-ksimal-stov. "4 revolncifnnarnih 50-cijalistov. 47 kadetov. 40 minimali-stov, 5 socijalnih demokratov. 6 narodnih socijalistov in 11 pristašev Civajsove stranke. Bitka na zapadu. FRANCOSKO URADNO POROĆiLO. 2. julija popoldne. Južno od St. Ouentina smo zavrnili sovražni nenadni napad na naše male posto-janke pri Gauchvju. V odseku Cemy in Ailles sta obe artiljeriji zopet posebno delavni. Včeraj koncem dneva so izvršile naie Čete na obeh straneh ceste Ailles - Paissv protinapad. Mo-gočno izvršeni boj nam je dovolil vreči Nemce preko crte jarkov, ki so jih bili včeraj zasedli. Zopet zasedeno ozemlje, ki je posejano z mrtvimi, je dokaz za težke izgube, kl jih je imel sovražnik tekom svoje ofenzive. Pre-cej silen artiljerijski boj v odseku ceste Laon - Reims. V Woevru smo majhen nemški izvidni oddclck, ki je skušal pri Fiirevu vdreti v naše pozicije, s svojim ognjem razpršili. 2. julija zvečer. Tekom dneva je bilo delovanje obeh artilj^rij zeio živaiino v odsekih zapadno io vzhodno od Cernyja, a brw podvxe- tij infanterije. Casih prekinjen topovski ogenj severno od St. Ouentina in na visoki planoti Kaliforniji, Sicer povsod miren dan. 3. j u 1 i ja popoldne. Včeraj so izvršili Nemcf prati pol 7. zvečer po oživelem obstreljevanju ćelo vrsto silnih napadov na one Jarke, ki smo jih bili na obeh straneh ceste Ailles-Paissv zavzeli. Zelo živahni boj, ki je trajal vso noč, se je končM s celim neuspehom sovražnika. Pržaii smo vse svoje postojanke. Bolj proti zapadu sta se enako ponesrečila dva nenadna napada na naše male stražne oddelke. Na levem bregu Mose se je proti polnoči stopnjev^ala sila artilje-rijskega boja v odseku visine 304 in gozd pri Avocourtu. Proti 2. uri 30 min. so napadli Nemci na fronti 500 m jugo - vzhodno od tega gozda. Njih napadalni valovi so se zlomili v na-ŠciTi ognju in nišo mogli dospeti do naših črt. Sovražnik ni obnovil svo-;ega poskusa. V Champagni smo raz-strelili pri vpadu v nemške crte so-vra/no stražnico. Z ostale fronte ni poročati ničesar. Be!g?l«ko poročHo. 2. julija. Ponoči smo z izgu-bami zavrnili sovražnf oddelek. ki se je skušal približan' našim strelskim jarkom južno od Het Sasa. Cez dan posebno živahen topovski boj v okolici Pixrmiidna, Steenstraeta in Het Sasa. usrWne"ponočie~ zapadno oćT fiavrin-coiirta in severno od Nieuporta ter vjeli nekaj mož. Južno od reke Co-jeul je sovražnik napadel naše naj-sprednje postoianke.Pregnali smo ga. Amerikanci na Francoskem. Bern, 5. julija. Angleški listi ne smejo prinašati nobenih podatkov o številu ameriških čet na Francoskem. »Times« poročajo iz Novega Jorka z dne 28. junija, da so ameriški časopisi zelo zadovoljni zaradi hi-trosti transporta. »Associated Press« pravi: Da je bilo mogoče vojaško ekspedicijo v tem obsegu v tako kratkem času in brez nezgode sesta-vitit transportirati in izkrcati, je dobro znamenje za bodočnost. »Times« poročajo nadalje, da bodo stale eks-pedicijske čete pod izključnim povelj-ni§tvom generala Pershinga in da računa amerška vlada s tem, da bo mogla vzdržati lastne zvezne crte s če-tarni na fronti na zapadu in z Wa~ sh i n Stonom. Berolin, 4. julija. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Pariški časnikarji. ki so govorili z Vivianijem, ko se je ta vmil Iz Amerike, pripovedujeio, da je mo-goče računati n? ameriško pomoČ sele spomladi 1918. Zopet obljubljena odloČJtev. Zeneva, 4. julija. Pariško časopisje prinaša pozive poveljnikov se-verne vzhodne fronte, v katerih ro-te poveljniki, da naj opuste misel na skorajšnji mir, ker bodo morali kma-Iu zopet pričeti z ofenzivo. Temu boju pa ne bo sledil noben boj več, ker bo prinesel odločitev. LFTALSKI NAPAD N\ ESSFX. London, 4. julija. (Kor. urad.) Uradno se pnroča: Ob 7. zjutraj so dospela snvražna letnla nad obal f7ssexa. Obrambni topovi so začeli ćelovati. Nekaj bomb ie bilo vrženih. London, 4. julija. ^Kor. ur.) Uradno se poroča: Kakih 12 do 14 letal je napadlo danes zjutraj Harvvich. Glasom zadnjega poručila je bilo ubitih 11, ranjenih pa 6 oseb. Stvarna škoda je rnajlino. Dasiravno je bilo vreme nerazgledno, so obrambni topovi raz-pršili sovražno formacijo. NaSa letala so zapletla sovraimka v boj. Obr-n\\ se je zopet proti morju ter ni po-skusi! priti nad notranjost dežele. Napad je trajal nekaj minut. Z ostalih bojili!. BOLGARSKO URADNO POROĆILO. 3. j u 1 i j a. Makedonska fronta. Na ćeli fronti slaboten artiljerijski ogenj, ki je bil v dolini Var-darja živahnejši. Pri kraju AlČak Mali so naše najsprednje postojan ke pregnale neki grški infanterijski oddelek. Vjeli smo več mož grškega polka št, 2. Na IeveiTi bregu Strume infanterijski boji med stražnimi od-delki. Pri Jenikeju smo z ogrnjem raz-pršili angleški oddelek na konjih. So-vrafnik je pustil na bojišću mrtve. — Romunska fronta. Pri Tulči ogenj pušk. 4. julija. Makedonska fronta. Na ceii fronti izredno slabotno bojno delovanje, izvtemši zapadno od Dojranskegra jezera, kjer je bil sovražni artiljerijski ogenj nekoliko žjvahnejši. Na raznih debh fcpptfi za nas uspešna izvidna podvzetja. — Romunska fronta. Pri Tulči slaboten artiljerijski ogenj in ogenj pušk. Pri Izači zmeren artiljerijski ogenj. TRETJI SOVRA2NI PODMORSKI COLN. Berolln, 5. julija. (Kor. ur.) Neki naš podmorski čoin v Sredozemskem morju, poveljnik nadporočnik na morju Heimburg, je 19. junija ob obali pri Tunisu potopil s torpednim Mrelom nek franeoski podmorski ćoln, ki se je vozil v spremstvu ne-kega rušilca. Nadporočnik v. Heim-burg je s tem potopil svoj tretji sovražni podmorski čoin. ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 4. j u 1 i j a. V noči 2. na 3. t. m. se je posrećilo sovražnemu napadalne-mu odseku, da se je vstalil na eni naših vzpostavljenih postojank južno Kostanjevice na Krasu. Bil pa je hitro zopet pregnan iz nje in je pustil 10 vjetnikov. med njimi 1 oficirja. v naših rokah. Včeraj je bilo patruljsko delovanje na vsej fronti živahno. Sovražne patrulje so bile povsodi od-bite. V Jezerski dolini smo vjeli 1 av-strijskega oficirja. Artiljerijsko delovanje je bilo na karniski fronti na prelazu hriba Croce in severno Pon-tebe in na julijski fronti pri Vodicah in vzhodno Gorice živahno. Na Krasu je poskusil sovražnik proti 9. uri ■iMfcii^ vwjili# i^ifiii Nova grška vlada. Bern, 4. julija. (Kor. ur.) Lvon-ski listi poročajo iz Aten: Del uradov nove vlade se bo nastanil v kraljevski palači. Kraljevski park se izpre-meni v javna sprehajališča. Francozi na Grškem. Lugano, 5. julija. Francoske gar-nizije so zapustile Xanthi in Kefa-lonijo. P Kralja ne vprašajo. Atene, 5. julija. Vlada je sklenila, da predloži vse dosedanje dekrete kralju v podpis, ne da bi se z njim prej posvetovala. Odstop italijanskega mornariškega ministra. Lugano, 5. lulija. (Kor. urad.) »Oiornale dT Italia« notriuje, da je mornariški minister Triangi podal demisijo in v prošnji navedel tuđi zdravstvene vzroke za odstop. Italijanska piovba. Lugano, 5. julija. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« poroča, da je pri-plulo tekom 1. t. m. dovršenega ted-na v italjanska pristanišČa 810 trgov-skih ladij s skupno 318.367 tonami in cdplulo 540 trgovskih ladij s 338.504 tonami. Italijanske izgube so: 1 par-nik. 8 malih jadrnic in 4 ribiške barke. Italijanski senat. Curih, 4. julija. (Kor. urad.) Italijanski senat ima danes in jutri tajne seje v svrho razprave o vladnih iz-javah, podanih začetkom zasedanja. Debato prične T i 11 o n i. Med go-vorniki so prijavljeni senator C o -c h i a, ki želi interpelirati glede al-banskega vprašanja, in senator G a -r o f a 1 o. Tuđi več senatorjev, ki kot generali in admirali poznajo stvari, se hoče oglasiti k besedi. Nemška ladje v Araerikl. Amsterdam, 3. julija. (Kor. ur.) Iz Londona poročajo: Predsednik \Vilson je dodelil »Federal Shipping Boa^du« 87 interniranih nemških ladij. ki so bile skoraj vse od posadk poškodovane. Vse druge ladje je bilo že rrej zaplenilo vojno brodovje ter jih vporabljajo sedaj kot pomožne križarke. Podmorski čoin pri Azorth. Amsterdam, 5. julija. (Kor. urad.) Reuter poroča iz Ponta Delgade (Azori): Neki podmorski Čoin je ob-streljeval, ko se je danilo, mesto. Neka deklica je bila ubita, neka druga ranjena. Forti so odgovarjali. Pritisk na nevtralce. Stockhoini, 5. julija. Švedske ladje, katerim je bila Nemčija 1. t. m. dovolila pot iz Anglije na Švedsko, so dospele v švedska pristanišča. Ve-čine švedskih ladij s 300.000 tonami pa An^Ieži nišo pustili odpluti ter SO jim stavili nesprejemljive pogoje, da morajo plačati 25% vrednosti ladje ali tovora kot varščino, da se ladje takoj vrnejo ter nato tri mesece vo-zijo med angleškimi pristanišči In pristanišči zaveznikov. Državljanska vojna na Kitajskem. Saitgai, 4. julija. Poveljnik repu-blikancev, ki bodo nastopili proti Pekingu, bo prejšnji ministrski predsed- Predsednik kftajske republike, Berolhi, 4. julija. »Lokalanzei-ger« poroča iz Rotterdarna: Pred proklamacijo cesarstva na Kitajskem so imeli monarhistični voditelji razgovor s predsednikom republike, ki so ga pozvali, da naj odstopi. Ta pa je izjavil, da rajši umre, kakor da bi odstopil. Poslaniki entente so skle-nili, da za enkrat počakajo, kako so razreši kritični položaj. »Tagliche Runschau« poroča iz Basla: Predsednik kitaiske republike je prostovoljno odstopiL V priznanje njegovih zaslug je dobil naslov vojvode. Napadi 03 amerHke transporte. Washington, 4. julija. (Kor. ur.) Glasom poročila mornariškega tajnih ka Danielsa so bili ameriški transporti čet dvakrat napadeni od nemških podmorskih Čolnov. Transporti so bili razdeljeni na razne kontingente, ki so obstojali iz ladij za čete bt eskorte vojnih ladij. Eskorta naj bi se bila ojačila z ameriškimi torpedni-mi lovci, ki operirajo sedaj v evropskih vodah. Prvi napad je bil izvršen 22. junija ob pol 11. zvečer in sicer na točki tostran dogovorjene točke, kjer naj bi se ladje sestale s torped-nimi lovci. Udeležilo se je napada veliko število podmorskih čolnov. Tor-pedni lovci iz eskorte so jih razgnali. eksplodirajo sele v gotovi razdalji pod morsko gladino. V enem slučaju, je prišel po strelu na periskop les z ladje na površje, tako, da je bilo podmorski čoin gotovo zadet ter potopljen. Nemški državni zbor. Berlin, 5. julija. Nemški državni zbor se je zopet sestal. Predsednik dr. K a e m p f je otvoril sejo z nago^ vorom, v katerem je rekel: Sovražnik! so z zasmeho-m zavrniii naŠo mirovno ponudbo. Tuđi danes so njihovi vojni cilji isti kakor prej: OmajatI in uničiti hočejo Nemčijo in njene za-veznike. Dolžnost vsega naroda je, da se temu z vso silo upremo in da za vsako ceno branimo bodočnost NemČije. V neomajnem zaupanju in zavedajoč se svojega prava in svoje sile nadaljujemo vsiljeni nam obrambni boj v trdni zavesti, da nam ostaneta zmaga in pravica. Zbornica je na to pričela prvo branje novega 15 miljardnega vojne-ga kredita. Drž. tajnik Rodern je iz-javil, da so vojni izdatki zopet znatno narasli, od februarja do maja so znašall 3 miljarde mark. Državni kaneler bo govorfl v zbornici najbrž v soboto. Nemška cesarska dvojica v Laxenburgu. Dunaj, 6. julija- Nemška cesar in cesarica sta prispela danes ob 9. dopoldne v Laxenburg, ki je krasno okinčan. Velika množica je oduševljeno pozdravljala našega cesarja in cesarico Žito, ko sta se peljala na kolodvor sprejet svoje visoke goste. Cesar je bil v unifarmi nemškega ge-neralfeldmaršala. Točno ob 9. je pri-spel nemški dvorni vlak, iz katerega je izstopil cesar Viljem v poljski uniformi avstrijskega feldmaršala. Spre-jem je bil izredno prisrčen. Cesarja sta se poljubila ta si iskreno stisnila roke. Na pori v La-xenburg je množica visoke goste pri-srčno pozdravljala. Nemški cesar in cesarica sta se nastanila v takzv. starem gradu, kjer je še dopoldne sprejel cesar Viljem zunanjega ministra grofa Czernina, avstrijskega ml-nistrskega predsednika viteza Seid-lerja in ogrskega ministrskega predsednika grofa Esjfcerhazva. Politične v«iti. = O amnestijsketmt ukazu piše dunajska »Arbeiter Ztg.c: »Pri političnih preganjanjih, katerih orodje so bila vojaška sodisča, je treba razlikovati dve skupini. Prvič tožbe proti ljudem brez imena, katere so zaradi kake nedolžne hesede vlckll pred sodišče in jih obsodili v krute kazni, ki so bile v najhuj^em slučaju zaradi kakega ponesrečenega izreka obso-jeni v štiriletno, petletno. desetletno težko ječo, pri katerih pa je splosno obstajal »zločin« samo v možganih gospoda voditelja razprave. Da se ta krvava krivica odpravi z amnestijo, je najpametneie; samo žrtvam naj bi se priznala vsaj tuđi odškodnina za nepravično obsodbo; kaj ti nepra^ jš&fr je bila iu ob^odba cai ^fek 152. Utv. „SLOVENSKI NAROD', dne 6. julija 1917. Stran & ,^ Druga skupina so potem t e n đ e n -cm procesi proti poslan-c e m, sami silno tcndenčni procesi, za katere se je za gotova, iz nacijo-naino - političnih vzrokov umljiva dejstva iskal neke vrste krivonosec. Poznamo vse te procese in se ne obotavljamo reći, da so se te pravde mogle začeti edino le pred vojaSkimi sodišči in da so obsodbe mogla iz-rečl tudf le vojaška sodišCa. Pri teh tožbah pa se amnestija nikakor ne zdi primeraa pot, kajti kakor se je na eni strani obsodba, tako se bo tuđi amnestija na drugi strani preso-jala le politično; enim Je bila obsod-ba nov poiitičen kurz, drugim se bo zdela amnestija drug poiitičen kurz. Tu bi bila pač obnovltev ka-zenskega postopanja pred rednim sodiščem, pred poroto, edina primerna pot; tuđi zato, ker Imajo obtoženci pravico, da plazeče obrekovanje izgine z njiho-vega političnega slovesa; to se pa ne more zgoditi s pomiloščenjem, remveć samo po rednem sodišču. Amnestija se kaže kot neka večja milost; toda sodelovala je pač tuđi želja, da bi se temne razsodbe vo-jaških sodišč obvarovale naknadne presoje potom javnih sodiše, kl je nikakor ne preneso. Za razstruplje-nie narodnostnih nasprotstev bi bilo seveda zelo koristno, če bi amnestija naletela povsod na pripravljene duhove; toda to se more le upati, ne pa prorokovati. Mi pa vidimo samo pravičnost in vprašujemo samo po njej. JComur ni vzvišena misel pravičnosti samo prazna pena, ne bo povpraše-vai, kateremu narodu, kateri stranki pripada tišti, ki je bil žrtev tustice, katera je bila preslepa, da bi sploh videla pravico in zakon.« — Potpisujemo z obema rakama, = Welfl na Praskem. »Neues Wiener Journal« citira list ^Braun-schweiger Allg. Anz.«. kl poroča o senzacijonalnem pravu za samostojnost Hanovra. Po bitki pri Langen-salzi L 1866. fa Pruska anektirala kraljevino Hanover. Zdaj je bila zo-pet slavnost v spomin na propast ha-noverske samostojnosti. Đrunšviški list trdi. da VVelfi (pristaši pregnane kraljevske družine) vedno vzbujajo uranja na obnovitev hanoverske kraljevine. Nemški drž. poslanec baron Schole - Scholenburg je v slavnost-nem govoru moćno poudarjal upanje, da se urede razmere po vojni po želji hanoverskega prebivalstva in da bo narod videl pri sebi »zopet svojega gospoda«. Tud1 drž. poslanec Alvers se je vnemal na tej slavnosti za »bo-dočo svobodo Hanovra«, — Rečeni bninšviški list pravi, da teh pojavov ni prezirati, nego da morajo mero-dajni krogi posvetiti vso pozornost tem elementom, ki pričakujejo od premaganja in razkosanje Nemčije obnovi te v Hanovra. = Nemir! t Amsterdama. V Amsterdamu vre prav ne var no. »Te-legraaf« trdi, da kravali ne stoje v zvezi s pomanjkanjem živiL, marveč da so pravi upor. Na cestah so morali postaviti strojne puške. Ponekod je prišlo do spopadov s policijo. IH zbor Jafce latice". Včeraj zvečer je imela „Glasbena Matica" v svojih prostorih svoj leto-šnji občni zbor pod predsedstvom svojega podpredsednika c. kr. sodnega svetnika Frana Zotmanna, ki se je uvodoma sporainjal smrti cesarja Franca Jožefa I. in nastopa vlade se-danjega našega cesarja Karla. Spomi-njal se je nato umrlih članov pred-sednika dvornega svetnika Frana H u-bada, ravnatelja Frana Gerbiča, častnega člana ravnatelja Antona Štrito f a, ustanovnikov Ivana Me jača in višjega stavbnega svetnika Frana Pavlina, rednih članov Josipa Marti-naka, Josipa Gomilška, dr. Karla Slanca, dr. Rudolfa Repica, Oro-slava Bernatoviča,4 Rajka Peruška, Jakoba Filipa, Josipine Šu-mijeve, Ide Guzeljeve, na bojišču padlih članov praporščaka Antona Vrbovca in Janka Verbiča, zborove pcvke Marije Gabričeve ter gojencev Silve Kuncove in Ljubo-mira Travna. — Zahvali se nadalje vsem dobrotnikom, zlasti naučnemu ministrstvu za podporo 3000 K in mestnemu magistratu za podporo 3000 kron, kakor tuđi ostalim dobrotnikom, ki so naklonili „Giasbeni Matici11 skupno vsoto 1100 kron. Nekaj vrst let sem prosi „Glasbena Matica4* tuđi za podporo kranjske dežele, toda do sedaj ni bila deležna niti podpore, niti odgovora- Zahvali se končno učiteljevu, ki je tuđi v preteklem letu vzomo resilo svoje naporno deio. Iz tajniškega poročila, katero je podal ravnatelj in koncertni vodja g. Matej Hubad, posnamemo o delova-nju „Glasbene Matice* v preteklem letu te-le najvažnejse podatke: Solo ,Glasbene Matice* je posečalo v preteklem letu razporedno po strokah: klavir pri 7 učiteJjin v 8 razredih 288 gojencev; gosli pri 2 (4) učiteljih v 6 razredih 173 gojencev; solopetje pri i harmonijo pri 1 učitelju v 2 razredih 15 gojencev; glasbeno teorijo pri 2 učiteljih v 2 razredih (4 oddelkih) 179 gojencev; perje mladine pri 1 učitelju v 3 razredih (3 oddel.) 77 gojencev; koncertno petje (gojcnlte) pri 2 učiteljih v 4 teaenskih urah 111 gojencev; koncertno petje (gojencev) pri 2 učiteljih v 3 tedenskih urah 40 gojencev. Ker so nekateri gojenca obiskovali po več predmctov, znaša število gojencev po osebah šteto 682. Kako velikansko delo je zmoglo učiteljsko osobje, je razvidno iz tega, da so imeli učitelji povprečno po 37 ur na teden, nekateri pa ćelo po 50 in 60 ur na teden. Napredovanje učencev je bilo prav lepo, kar so dokazali lolski izpiti in javne produkcije. Pevski zbor „Glas-bene Matice* je štel 45 samostojnih elamc pevk in 111 gojenk ter 35 samostojnih Članov pevcev in 40 gojencev. Izvršila pa je „Glasbena Matica" 4^ koncerte in sicer koncerte gg. Tkal-čiča in Grussa, češkega kvarteta, ge. Polakove in g. Droote, Ondnčka in Rvpla, Mozartov Requiem, P. Sattner-jev »Soči", in Vuškovićev. Donesli pa so koncerti invalidnim vojakom 402 K 04 vin., Soškemu skladu 5. armade 1600 K in goriškim beguncem 3000 kron. Tekom tren vojnih let je „Glasbena Matica" priredila 21 koncertov, med njimi 16 dobrodelnih ter je izro-čila dobrodelnim patrijotičnim name-nom 14.456 K 06 vin. Za lepi uspeh se odbor zahvaljuje pevskemu zboru ter stacijskemu poveljniku polkovniku pl. Kleinschrottu in upraviteljstvu kon-certne dvorane hotela Union ter drugim, ki so bili deležni pri prireditvah. Izdal se bo za člane 2. zvezek Švikar-SiČevih koroških narodnih pesmi ter se je izvršil ponatis Fčrsterjeve klavir-ske sole vseh 4 zvezkov. .Glasbena Matica" je štela v preteklem letu 868 članov, in sicer 5 čast-nih (FOrster, Sattner, Aljaž, OndriCek in pl. Šuklje), 49 ustanovnih, 734 rednih, 35 pevcev - članov in 45 pevk-članic. Preteklo leto je bilo 45. društveno leto „Glasbene Matice", 35. njeno šolsko leto in 26. leto rednih društvenih koncertov. Podružnica v Trstu poroča, da je imela pred izbruhom vojne nastavljena 2 učitelja in 5 pomožnih učiteljev ter 189 učencev. Jeseni 1914 so se razmere v učiteljskem zboru poslabšale in je bilo tuđi samo še 97 gojencev. Vsled izbruha vojne z Italijo pa je morala podružnica 19. maja 1915 skleniti poduk in se je šola zopet pričela sele po Novem letu 1915 s 27 gojenci. Lansko leto sta imela 2 učitelja 36 učencev. — Poročilo ravnatelja gosp. Hubad a se vzame na znanje. Iz blagajniškega poročila gospoda Alojzija Račića posnamemo, da je »Glasbena Matica* zaključila lansko leto pri izdatkih 108.180 K 58 v in da ji ostane pri društvenem dolgu 46.156 K zmerna imovina. Vsoti do-hođkov v znesku 109.429 K 14 vin. stoje nasproti izdatki v znesku 108.180 kron 58 vin. Proračun izkazuje 39.800 kron dohodkov in 57.470 K potreb-Ščine. Pokojninski zaklad znaSa 20.157 kron 76 vin., premoženje bivše podružnice v Novem mestu pa 2938 K 90 v. Revizijsko poročilo je predlagalo absolutonj. Sprejeto. Pri volitvah je bil izvoljen na predlog g. A. Pecar ja za predsed-nika muzejski ravnatelj g. dr. Man-tuani, v odbor pa so bili izvoljeni ti-le gg.: Dr. Pavel Grošelj, Ivan Hrast, dr. Viljelm K r e j č i, Fran Novak, Anton Petrovčič, Fran Pretnar, Stanko Premrl, Alojzij RaČiČ, Alojzij Ravni kar, Anton Ra zinger, Vladimir Rudež, P Hu- folin Sattner in Karei Zotman. a preglednika raćunov je bil na novo izvoljen g. E. Ruzička, za namest-nika pa g. A. Pećar. Po prediogu ravnatelja g. Mateja H u b a d a je nato občni zbor soglasno izvolil skladatelja Frana Serafina V i 1-harja za častnega člana „Glasbene Matice*. Občni zbor je končno izrekel toplo zahvalo podpredsedniku gospodu Zotmannu, ravnatelja g. Hubad u, blagajnikoma gg. Račiću in Pret-narju, g. Petrovćiču ter ostalim odbornikom in revizorjem in skladatelju P. Hugolinu Sattnerju. Dnevne vesti. — VoiiJo cesarske dvojice si-rotam. Cesarska dvojica je podpisala pri c. kr. avstr. vojaškem zakladu za vdove in sirote, ki je pod Njih Naj-višjim pokroviteljstvom, visoko vsoto na VI. avstrijsko vojno posojilo v zvezi z zavarovanjem. Po posebni cesarski odredbi dobi zavarovano vsoto Zaklad za vdove in sirote sarn, da Jo vporabi za preskrbo ubogih si-rot naših bnjevnikov. S tem visoko-duSnim volilom je cesarska dvojica vnovič pokazala ginljivo ljubezen in nikdar mirujočo skrb, ki z njinia spremlja usodo varstva in podpore potrebnih sirot, in dala zopet vsa-kocnur sljajen vzgled, kako treba je nabolj potrebna, Dejstvo pa, da se | )e uvriilo to nainovejše cesarsko vo-lUo v prid Zaklada za vojaške vdove in sirote baš potoni zavarovanja na vojno posoiik*, se more smatrati za odlično Najvišje priznanje za to bla-godejno podjetje. kl se je tako sijajno izkazaio. Ta okolščina pa bodi tuđi vzpodbuda najsuršim krogorn prebivalstva. da pristopajo k zavarovanju na vojno posojilo, s čemer zadoste ne le svoji domovinski ljubezni, mar-vec pospešijo tuđi prizadevanja za druzinsko oskrbo in za splošni javni blac:or. Na ta način postane vojno posojilo, ki je doseglo že do sedaj krasne uspehe, resnićno ljudsko posojilo. — Najvišje pohvalno priznanje Iz meci je dobil rezervni poročnik Alionz Mencinger pesp. 27. — Odlikovana orožnika. Nado-mestni orožniški stražmojster Josip M i k 1 a v č i č in orožniški straž-mojster Ivan B a j t, oba v Ribnici, sta odlikovana z železnšm križem s krono na traku hrabrostne svetnje. — Pohvaljeni orožnikL C>rožiil-ška podstražmajstra Alojz Kohlhau-ser in Metod Sprogar v lirastniku sta dobila pohvalo graškega orožn. po- I veljstva za spretnost in trud pri iz- I sledltvi dveh opasnih vlomilecv. Za enake zasluge je bil pohvaljen tuđi Črnovojn. narednik Josip Hodnik v Sv. Duhu pri I.očah. — Gledališka večera, ki bi se na korist Soškemu zakladu morala vršiti jutri in pojutrišnjem v veliki dvorani ljubljanskega Mestnega doma, sta se morala zaradi nenadno nasta-lih zaprek preložiti na prihodnji teden. Ze kupljene vstopnice o-bveljaio. Nadaljnia predprodaja je v Dolenče-vi trafiki v Prešernovi ulici. Kdaj se bosta večera, ki jima je velika ude-ležba že sedaj gotova, izvršila, se bo pravočasno javilo. — Dol in ost naznanlla. Lastniki zvoncev, (kakoršne imajo ^ole in zavodi) se opozarjajo, da jih morajo. ako tegra še nišo storili, nemudoma naznaniti c. in kr. vojaškemu povelj-ništvu v Gradcu. (K. u. k. Militar-komrnando in Graz.) Naznaniti je pa le take zvonce, ki imajo v premeru nad 25 cm. V naznanilu Je navesti stanovanje lastnikovo in kraj, kjer se zvonec nahaja, kakor tuđi težo in starost zvonca. — Bančnfm, hranllnffkfm in za-varovalnira uradnrkom, ki so opro-Ščenl za 6. vojno posojilo, more se oprostitev v ozira vrednih slttčajih podalj^ati do t5. avgtista 1917. Dotični zavod pa mora viožiti individualno vsestransko utemeljeno prošnjo. — Odđafadefavcev - votakov manjšim zasebnim obratom je danda-nes moj^oča le še v najmanjši meri, ker rabi vojna industrija itd. čedalje več ljudi. Le v nainujnejših slučajih in Če gre za interes poljedelstva, ljudske prehrane. vojaSke dobave ali druge javne interese, kaže viožiti prošnjo za take delavne sile in sicer na volaško poveljstvo v Gradcu. Prošnja mora glede resniČne potrebe potrditi žnpanstvo ali glavarstvo (magistrat). Prošnjo je kolekovati z 2 K, ražen če naj bo vporaba delav-cev v izključno javnem. ne pa tuđi v privatnem 'Interesu. Enako je priloge kolekovati s 50 v vsako polo. Obla-stim pa je naročeno, naj podpirajo take prošnie le v skrajnirr, zares neiz-ogibnih slnčajih. — Vojaško delo dobe šivilje pri nekem voiaškem podjetiu v Vcvčah. Za delo se lahko zgrlasijo tuđi take, ki stanujejo v Ljubljani In ljubljanski okolici. Preskrbijeno je za redno vožnjo ziutraj in zvečer v Vevče fn na-zaj. Zglasitve sprejema Zavod za po-speševanje obrti v Ljubljani. Dunaj-ska cesta št. 22. Prednost imajo take Šivilje, ki razpolagajo z Jastniml Ši-va*lnimi stroji. — S prve državne gimnazije. Dne 2. julija so se vršili zrelostni iz-piti na tukajšnji prvi državni gimnaziji. Priglasilo se je 8 rednih dija-kov, ki so vsi prestali izpite. Ti so: Pran Hiti iz Novega mesta (z odli-ko). Stanko K r o p i v n i k iz Ljubljane, Bogdan K u m p iz Golnika (z odliko), Fran LJpovšek iz Krasne, Fran Mejač iz Ljubljane, Josip P f e i i e r iz Ljubljane (z odliko), Bogomir V e s e 1 iz Ljubljane in Stane Zajec iz Domžal (z odliko). \>nc 4. junija so napravile zrelostne izpite 4 privatistinje. in sicer vse z odliko. Te so: Mira F i n k. Ljudmila I i e s i č, Friderika K r i s t a n in Va-leska Pire. — Aschmann Marta, ki je letos na liceju maturiraia, je osma matu-rantinja iz znane ljubljanske rodbine. Maturirali so do sedaj že štirje dečki in štiri deklice. Gotovo je to lepo veselje za starše. — Poročll se }e 5. t. m. gospod Josip M o 1 j k, c. kr. poročnik, z gospodično iMarijo D o v g a n v Ad-montu. Mlađemu paru Čast i tamo! — Ljubljana - Vrbnika. Pričenši z 8. juliiem vozi ta na lokalni železnici Ljubljana - Vrbnika ob nedeljah in praznikih posebna vlaka St. 2709 in 2710. Prvi odhaja iz Ljubljane ob 10. arfifijBfc m*6m i0 vti*m Uitrni* l I ko ob 10. uri 45 min; vlak št. 2710 pa odhaja iz Vrhnike ob 9. uri 08 min. zvećer in priđe v Ljubljano ob 9. uri 44 min. zvečer. O požaru v Bevkata dne 27. junija se poroča podrobneje, da je tre-scilo v gospodarsko poslopje hiše št. 10, nakar je začelo goreti več sosed-njih poslopij. Zgoreli sta Z niši, 16 gospodarskih poslopi], 12 hlevov in več kozolcev, 11 glav goveje živine ia 12 prašičev, vec živine je poško-dovane. PoŠkodovano je močno tuđi sadno drevje v blizini. Gasit je bilo I prišlo 5 ognjegasnih društev. Ker so bili Iju-dje na delu na polju, se tuđi ni moglo resiti razne obleke, posode, živil in sena. V Krškem bo dne 8. julija ob 4. uri popoldne na vrtu hotela Gregorič dobrodelni koncert polnoštevilne vo-jaške godbe pešpolka št. 53 iz Zagreba. Cisti dobiček je namenjen po potresu poškodovanim prebivalcem po-litičnega okraja Krško. Veselico s koncertom, plesom, srečolovoin, šaljivo razstavo in šaljivo pošto priredi podružnica Rdečega križa v Ilirski Bistrici dne S. julija 1917 na semnjišču v Ilirski Bistrici. IZnČetek ob 4. uri popoldne. Pri veselici sodeluje vojaška godba. Polovica Čistega dobicka je namenjena za Rdeči križ, polovica pa za v vojni oslepele vojake. Vstopnina k veselici 2 K za osebo. K plesu plačajo go-spodje po 20 v za vsak ples ali za cei večer 5 K. Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno preje-inajo. Nesreća na žeteznlcl. Na postaji v £t. Petru je pade! nadsprevodnik Ferdinand Votruba z vlaka in se tež-ko poškodoval. Prepeljali so ga v de-želno bolnišnico. Umri je v KonjSČici pri Zagorju ob Savi tamkaišnji župnik Peter Mohar. Pokojnik je bil eden izmed tistih starejših duhovnikov, ki se nišo mogli nikdar sprijazniti s seda-njim ljubljanskim škofom. Več let je služboval župnik Monar na Sv. Planini nad Zagorjem, odkoder ga ohra-nijo mnogi turisti v prijaznem spomi-nu. NTaj v miru počiva! Izgubila se 5. julija (včeraj) od 10. do 11. ure dopoldan v Zvezdl velika čma denamica (listnica) z večjo svoto denarja in z več računi in z eno sliko. Pošteni najditelj naj odda v urad lista ali na policijo proti dobri nagradi. Aprovizacija. 4- Oddaja mesa rta rumene iz-kaznice A in B. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala iz svojega skladišča v cerkvi Sv. Jožefa goveje meso 2 K kilogram na rumene izkaz-nice A in B v soboto popoldne, dne 7. julija 1917. DoloČa se naslednji red: Od z!*2. do 2. pridejo na vrsto vse rumene izkaznice zaznamovane s črko A. Od 2 do pol 3. rumene izkaz-niče s črko B štev. 1 do 150, od pol 3 do 3. štev. 151 do 300, od 3. do pol 4 štev. 301 do 450, od pol 4 do 4 štev. 451 do 600, od 4 do pol 5 štev. 601 do 755, od pol 5. do 5. št. 751 do 900, od 5. do pol 6. štev. štev. 901 do 1050, od pol 6. do 6. štev. 1051 do 1200, od 6. do pol 7. Štev. 1201 do konca. Vsaka stranka se mora pri nakupu mesa izkazati z rod-binsko karto. Izrecno se opozarja, da je kot izkazilo veljavna le ona rodbinska karta, katere so stranke prejele pri današnji krušni komisiji, ker se na rodbinsko kano prejšnega krušnega tedna ne bo dalo nobenega mesa. — Pripraviti je drobiž. -7- Znižanje moke in kruha. C. kr. urad za ljudsko prehrano cdredil je z razpisom 14. junija t. 1. številka 21.404, da se srne" za vsako osebo porabiti dnevno le 175 grainov mlevskih izdelkov (preje 200 gr) in za težake le 250 gramov (preje 300 Krarnov). To znižanje prvotno pred-pisane množine moke oztr. kruha, ki jo srne porabiti dnevno vsaka oseba je izvesti tako, da se samcem (to so gostilniški gostje itd.) zniža množina kruha, ostalim osebam pa moka. Težakom, ki imajo še dodatna krušno izkaznico pa se zniža moka pri ćeli izkaznicf. kakor vsaki drugi osebi, razven tega pa Še kruh, ki odpade na dodatno krušno izkaznico. Težakom, ki opravljajo v izrednih razmerah ne-pretrgoma najtežja telesna dela, pa ostane Še nadalje dnevno 300 gramov mlevskih izdelkov. Koga je prišteva-ti težakom ki opravljajo v izrednih razmerah najtežja telesna dela, bilo je že pred kratkim objavljeno v tu-kajšnjih listih. Da ne bode kake zmešnjave pri prodaji kruha in moke, se opozarja, da se ima prodaja kruha vršiti kakor dosedaj, pri prodaji rno-ke pa se bode kakor običajno, vsako-krat posebej objavilo v listih koliko je dobiti moke na močno izkaznico. Glede kart za težake, za poljske de-lavce itd., katerim se izdajajo krušne izkaznice itak samo na magistratu, pa se bod« to znižanje dnevnih porcij kruha upoštevalo pri izdaji krušnih izkaznic, katerih dobi opra-Tičeni pbrat v$ie4 z$tem ta&i tp^ liko manj. Raditega morajo pro'dajaM ci kruha oddajati strankam tuđi V naprej toliko četrtink hlebca, kolikor predloži stranka krušnih izkaznip. -f Frodajalcl kruha, moke in slađkor^L Več strank se pritožuje, da jih nekateri trgovci odslovč brez; moke z izgovorom, da je moke zmanjkalo, ali da so jo dobili premalo. Taki izgovori so danes, ko gre stranki za vsakega pol kilograma moke tembolj nedopustni, ker so po većini izmišljeni, vsled česar sa bode v prihodnje vsak prodajalec, ki bode stranko na tak način odpravU, nele strogo kaznoval, temveč se mu bode odvzela tuđi prodaja moke. Mo-goče je, da dobi kak trgovec nekaj kilogramov manj moke, kakor je zanj natisnjenih kart, ker pri glavni oddaji blaga, vsled prevelike obre-menitve skladišča ni mogoČe še posebej odtehtati morebitni pri-m a n j k 1 j a j in ker ob času nakazila moke tuđi še ni znano, koliko kart se bode sploh oddalo za vsako trgovino. Razven tega pa je to pri 98 od-stotkih sploh nepotrebno, ker veliko število strank sploh ne priđe po meko, tako da lahko skoraj prav vsi trgovci izhajajo z nakazano množino moke. Pa če bi tuđi komu v resnlcl pošla moka, še nima pravice stranke kratkomalo odsloviti brez moke, ker mora vsaka stranka dobiti, kar ji pristoja po karti. V tem slučaju mora trgovec prinesti v mestno posvetovalnico vse karte, kjer bode takoj dobil naknadno nakazilo, kakor hitro bode s kar tami dokazal, da jih ima več kakor je dobil blaga- Glede kruha in sladkorja, ki se bode oddajal tuđi le na numerirane , karte, velja isto. Stranke pa se opozarjajo na) z nakupom ne čakajo do zadnjega dne, ker v tem slučaju trgovec ne more priti po naknadno nakazilo. Ce bode vsled zamude pri nakupu trpele stranke škodo, naj isto pripišejo sami sebi. -f Pokvarjeua živila. V Gradcu so imeli te dni posebno veselje. Na-mestništvo je bilo naročilo z Ogr-skega dva vagona graha, kar je ve-ljalo 30.000 do 40.000 kron. Orah je prišel, a v tako slabem stanju, da je velika večina vse pošiljatve popol-noma nevžitna, Z Ogrskega so dobilf v Gradec tuđi 38 meterskih centov prekajenega mesa, ki je bilo vse živo in gnilo in je tako smrdelo, da so največji del morali zavreči. Na Ogr-skem pač znajo! Razne stvari * Gostilne na Dunaju. V velikih restavracijah na Dunaju je vsega do-sti dobiti. Sicer je precej drago, a razmeroma vendar ne pretirano. Ma-li gostilničarji pa imajo velike teža-ve in so v zunanjih okrajih že začeli zapirati svoje lokale, ker ne morejo dobiti živil. * Zaplemba živeža na berHnddh kolodvorih. Na kolodvorih v Berlinu se je izvršila racija. Zaplenjeno je bilo: 31 stotov mesa, klobas, Speha, 3 stoti graha, 2 stota moke, 6900 laje, 130 sodov finega olja, 4 stote masla; 3 stote sira, več stotov kave, s!ad~ korja, 2000 komadov milo in 40.000 ra sukna. * Težave na Nemškem. V Dtis* seldorfu, v Stettinu, v GHvici, v Hin-denburku in v drugih mestih so »o primerili izgredi, pri katerih jo bilo izpraznjenih mnogo prodajaln z živi-li. V Stettinu so bili 26, junija izgredi tako veliki, da je moralo priti voja-štvo na poinoč. Izgredov so se ude-ležili tuđi franeoski, angleški in belgijski vojni vjetniki. V Stettinu morajo biti otroci ob 7. uri zvečer doma, odrasli ob 10. uri. O izgredih v Dfls-seldorfu piše »Lokalanzeiger«, da ba že vojaško sodišče posvetilo izgrednikom. V Berolinu so vse porcije živil, ki jih dobe ljudje na nakazila, zopet občutno znižali. Obč. svetnik Reicke je razglasi!, da so Izpraznjene vse zaloge moke in da se dobi nova sele čez nekaj tednov. Magistrat je doslej dajal za osebo po dva kilograma krompirja na teden, zdaj je pa še to znižal in daje na teden le en kilogram. Na javne stroške hranijo zdaj v Berolinu 180.000 ljudi. Gospodarstvo. — Mestna hranilnlca ljubljanska« Promet meseca junija 1917. 1423 strank je vložilo 2,309.709 K 44 vin.; 1376 strank je dvignilo 1,559.017 K 22 vin., torej več vložilo 750.692 kron 22 vin. Stanje vIok s kapitaliziranim! obrestmi vred 60,93S.958 K 57 vin. Stevilo vložnih knjižic 33.918. V dru-gem četrtletju 1917 se je hipotečnih In obeinskih posojil izplačalo 76.141 kron 63 vin., vrnilo 771.405 K 43 vin. Stanje posojil 29,444.559 K 77 vin. Izdajatefl in odgovorni ureAlIM; Valentin KopHJtf1." Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 6. jnlija 1917. 152. itev. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolniSnici: Dn€ 1. jnlija: Anton Rokavec, zaiebnlk, 60 let — Ivana Zu*>an, rascbnica, 62 let. — i Marija Velepotič, poljska dninarica, 46 let. — Dne 2. julija: Neia Ccsar, užitkariai, 70 let ; Hi tani treba fzdaiafi nikakeoa deoaria! t* litoto kapca sa rroto registrirao Blagajno. Ponudit« fo ffattoaal refUtr. sftsfsfa. drmtbl s om«], s. Dmaai FIL, Slefrojasteragasae 31. 2201 ^=== Kapi sa ==a== MSica z vrtom ▼ Ljubljmal mU v blliiaL 2198 Naslov pove upravtL »Slov. Naroda«. Gospodična t !*•# aluib«, inteligentna, prtđna in ooStena vcSča slovenSčine in nemščine, izurjena v Šivanju in ročnih delih, navaicna vsakega domaćega dela. Mim! Rovan, Erika vas na Dolen]skeau 2197 i2 lxis$ij naprodaj v Mariboru. L Hlls ▼ oesarsfei ulici St 4, II. hlsa v*ff al stara poitna ulica ia Tlotriagnofova at. 11* 2182 Pojasnila daje gospa H. Saprlv-aikova, Badlgasse 15, Maribor. Prostorno skladište se vzame takoj v najem. Ponudbe pod „Skladište" na upravo. »Slov. Naroda«. ISjL^h ^Bk^a^ ^pj)\\^p^^ftak^pa^gov oMS^BS^BBBVHsa^sašiSBa ' trgovina •mi. ta« fMtUu m iatoll. — Pismene pooudbe pod ,taa>aI|aM 11M" na upravu. »Slov. Naroda«. Tnonka noiiiu iafrra prtaajalka WV ^ sprejme. 10$. ERMTH, trgovina meš. blaga ¥WMmMg>mmmmf^ Ja)a)ldaBrfako. 2111 Sprejme se popolnoma samostojna trafikantima 2 dobrimi spnčevali, ki zna vod'ti sama trafiko 21 $6 Naslov po*© upravo. »Slov Naroda« MT Proda ao akoral aava ~*N damska obleka in sicer čra volnen in svilen pepita kostum, ebojr brpz hibe, kakor tvdi daaaftkl Uv\\i it 38. 2194 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Sprejme se tako! In pod ugodnim! pogoji učenka sa šfeceii|sko tifoviM ▼ vs&lam mosta na 0oroa|skom. Ponudbe pod šitro „J. K* 1104" oa upravmštvo »S'oven^ke^a Naroda«. laf* Vareoa Ia dobra *^B kuharica SO takOj SprolatO, plača po dogovoru. Naslov pove uprav »Slov. Naroda«. 2172 Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutia covodom preziodnje smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma dobrega očeta, brata in svaka, gospoda Jerneja Kemperle izrekamo tem potom vsem naio naJDrfsrčnefSo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo vsem, kateri so nepozabneea ranj-kega posečali med njegovo dolgotrajno bolezntjo. onim, ki so mu okra-sili krsto s cvetjem, častiti duhovbčini, gospodom trgovcem, ki so v znak sočutja zaprti ob času sprevoda trgovine in se udeležili pri pogrebu, slav. narod. Citalnici in n;e zastavono§ip slav. Devskemu zboru, ki je 2apel v srce segajoče žalostinke v slovo, gospodom lovcem za ni'h obilo udeležbo pri pogrebu ter končno vsem, ki 20 spremili nepozab-nega k zadnjemu počitku. 2193 Žalujoii ostali. Cesar Karei in cesarica Žita v Ljubljani — v filmu! sW Jutri v sobete v ,Klno Central* '«*<*»»• ob 4, pol 6^ 7. in 9. uri zve&er. I Ish-L1HI Tovaraa olinaliti ban. laka ii nrneZa flifflb ' t5i I BRATA EBERIJ i trlusiD»iR laUraii, slitlu I Prodajalnicai I Miklošićeva nHca it. & I oaapffoti boaala wU«Im«j. i mm mni:V D«l«wniosii E Igriika uUca stev. 6. E električna sila. i Jjiiai Povećane slike do naravne velikosti, kakor tuđi oljute ptrhrctc u plati« utrSoje ametniSko po Tsaki fotografiji 185 Davorla Boviok prvi fotografski in povcCevalai ztTtd v CiMlui. ItUlverska 1LU1 tfct/dlinr lUjbolJ* im zooa 135 Ženitna ponudba! Jfrvat. rvm.'kctK 4t let star. v Vili čtnov ra*rmdu> af^ttven voim invalid. Čvrst, se fe// st-namti ? ieoo naobrajfeno groš cico ali vojno vdovo od 3O — 34 tet n /mm in pošten* cb'ielii j ne^ott^o imetka. J$ta mora biti Slovenka blag* m mirne nravt, vešča nemjj^egra /eyt^a9 dobra aospo-ain*a ter da ima smisia 3<* prirodo, knjtjevnost. gla%bo in petje. Ceniene ponudbe 3 fotografijo, je poslati na uoravntštvo m$(ov. Aaroda* pod „Ptemenita duialStSt1 Diskrecija zajamčena. 2191 Ivan Bizovičar ■metli in trgovski vrhur L§ubliana *w Kolezijska ulica št. 16 prmoroča svojo bogato Opremljeno vrtnarstvo ter okusno izdeltne vence« šopke ia trikove. :: l7r>osorvfinir •0 birtvaAMh otrOi i drevesae cvettlc«, ^ kakor latfi na|fi-f ae(*e deteradisks CTOtllo« sa frerma« r ta aalkaaa. s Vsakovrstne sadike do najžlahtnejSih cvetHc in zelenjadi. Sprelemam nt-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujejo točno m solidno Brzojavka« I. &l%OTttmr, ti vrtaar fcf«M|aaa. u Djitaert ob 9. uri zvečer v „n ni" v đeielnem glrtalUtu Prvovrstni orkester! lejiiki^IiTlieija. Ra lepo raaaajost se ae gleda. Zobna kroma *arg9 DunaJ. Samo kratak čas! ""e perzijskih preprog • • po nafvliPh canaH IV II r I J W U Pojasnila da)e iOS. HUIIBI, »pllli v I^aMfasi, Pa* fcaate it 1. ■a|k*q iulaiw !■ M4k«l|il itov. UmttrmM toiaBi hi feDBN£K£ buk a Id prlobčutejo vsak teden amaeve lavlatlrlli aflk m bo|U£ In o drugih važnih aktualnh domačih in tujih dogodkih, ter obilo za ni m ive j?» Čtiva: pesml, povesti, fske SSalaUT, les 4*t akti raki roman, poufne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike m sploh vseh strok poHudnega znanstva. 118 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen In nestrankarski flnsirovtn tednik, ki je posvefen le zabavi In pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj Imela naročena vuka rodbina, v$aka eostilna, kavama, brtv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte nafo&rtkov. „TEDENSKE SLIKE" stsnejo Cetrt leta K 3'— pol leta K 6\— in eelo leto K 12*—. NaroČniki dobe kot nagrado slike Preierna, Jorčiča, Oregorčiča in ASkerca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Polijite nam svoj naslov in poSljemo Vam 1 števllko „TEDENSKE SLIKE** brezplačoo tat poitame prosto na ogled. UpratniStfo Usta „TEDENSKE SUKEM lVlaMIsas« frmmUŠkMauMm bUm 10/L S pritrdilom občinskega sveta Ifnblissskegs, mft^str. it. 6817, z dne 11 maja 1917, stopa •* 8b fallfa Itl7 dlll|s) v veljavo nova razdelitev pasov in izprememba voznih cen. *• V pribodnfe veljajo sledeči pašo vi: 1. pas: SUvBl kolodvor — gUivu poMt, 2 pas: Bfamui po«a — Asabrotar trgy osiroma glavati ptMm — Sv. riorijasui mhom, 3. pas: aUtbrofter trg — garatadlika lMUtalo«, ocir. 8f. ITorl-|au »Me* — Dfttasjskl koloivor. Vozne eene znašafo: a) Za terailf)! en pas . . 19 vinarjev, dva pasova 10 vinarJ6Tt trije pasovi Uš vinaxj*v. b) Za otr#ka.....t vinarjor. c) Za znišane )«tnn|« vrt« ■ft) po vseb pasovib . . S vinarjev. Do popolne porabe dosedanjib voznih listkov se bodo izdajaH nameslo; 8 vinarskih za znifane fotranje vožnje stari Jntoanfi liatki po 6 in 10 vinarjev, 16 vinarskih ia preostali 15 vinarski listki, 20 vinarskih še preostali 20 in 25 vinarski lisđd, 8 vinarskih Se preostali & vinarski otrolki listtd. ?*fTD ohita doliilK (bIk ote! i UiHaiL Najveiia slovenska Hranllnica! Moba braiilmca OobOinska LJUBLJANA Prešemova nllca Stev. 3 je imela koncem leta 1916 vlog . . . . K 55,000.000*— hipotečnlh in obflnskih posojil.....K 30,600.000-— rezervnega zaklada........„ 1,500.000*— Spreiema vloge wsik delavnik hi Uh obrastale najviJie po 47. v«d|« in nestaln* vloge pa po dogovoru. HruDaka je papOarao uru in stoji pod kontrolo c kp. deželne vlade. Za nufevasje ina vpe^ane Učne doimate hranHnlk«. r*Mpi m ■—»Mit ta f—UmU m mrujtum proti 5% Ibvm Bnap** M pi*0] I'/«% ttrais la prca MdauaJ ---------- 1% ■■!>■— */«% »ipl»i■¥■■!■ m telf. _ ■ ^saT sjs^^B^d^^^aajajsjafepajaau^LdBk ^■■ja^saHaaiaasi^Bi^aHaBi aaaav ^B^aai^assMaaBaiaaBdSMaas rjMajKM\^phgBm^g^'^g«^BHm.^BL^BBf^sj _^^^ ^^ v orH|H*VHrB'BJB* atajajf/saiv aa 9aa^sjaaww aaaWaaaBajKsandaaja) n i** Kreditno druitvo. -fj«