LI0t ca koristi delav-efceflalludetva. DêUv* el so oprftvlitnl do vaega kar produclra|o. Thio p»p«r !• devoted If (ht intereete of tho working cUm- Worker* aro entitled to all what thov produco. íinphiÜM ••oo«»okoj brez pen- nje. I Ker pomeni ta krivična razsodba najbolj barbarski atentat na osebno svobotlo in ker je ista naj-podl ejša žalitev socialističnega prepričanja, bodo socialisti napeli vse strune, da bo vrhovno sodišče to krivično in po kapitalistih tli ktirano razsodbo razveljavilo. de. Iskal jih je od New Yorka do Han Prancisca. Tako je dobil ne kaj mož — strokovnjakov, ki so bili pri volji prevzeti ponudena jim mesta ter tako pripomoči soc. upravi do popoluega uspeha. Mih temi je bil tudi strokovnjak v tlakovanju C. A. Mullen iz New Yorka. S svojim strokovnim znan jem in svojo poštenostjo je dose gel, da je mesto pri vsakem kva d rat nem m jartlu asfaltnega tlaka prihranilo en dolar. Ako [»omislimo. da mesto tlakuje vsako leto nad pol mdiona kvadratnih jar do v, nam je »lika jasna. Takega sijajnega uspeha pa nasprotniki niso mogli mirno preboleti. Kapi talistično časopisje se je trudilo dan na dan, da bi kolikor mogoče zmanjšali to veliko delo. Najemali so strokovnjake, da bi za vrgli način mihvauškega tlako vanj«; a vse zastonj. Mihvauški načfri tlakovanja si je pridobil priznajo izven Milwaukee. Chicago in okrog dvajset drugih večjih mest je sprejelo mihvauški način. Toda to dejstvo mihvauški h zagrizencev ni spametovalo. Celo v zadnjem volilnem boju so uničevali uspeh v tlakovanju. Ob enem pa so z glorijo obetali kaj bodo vse storili, ako bodo izvoljeni. No. ncNtrankarji so bili zvolje ni in treba je bilo začeti z delom Pa Čujte, pasja vera, nestrankar ski komisar javnih tlel se je odločil za način tlakovanja prejšnjo, to je socialistične uprave iz "gotovih vzrokov"! Mi te vzroke poznamo, to je, da je vsak drug na čin dražji in slahejši. Nestrankarji si na ta način ne bodo pridobili slave; pač pa bodo utonili v svojih !»»*» nrb lažeh in obrekovanju. Berger za podržavljenje brezžičnega brzojava. Washington, D. C. — Soc. kongresni k V. L. Berger je vložil v kongresu predlog, ki zahteva j>o-državljenje brezžičnega brvoja-va. Iz katastrofe Titanic-a je razvidno. kako važna iznajdba je ta brzojav v pomorskem prometu, obenem je pa tudi razvidno, da ta iznajdba ne pride do prave vrednosti za Človeško družbo, ker pre-komorske družbe v svoji gonji za profitom zaposlujejo nevešče in | neizkušene operatorje pri brezžičnem brzojavu samo zato, da jim ni treba plačevati visokih plač ter da tako tem hitreje polnijo svoj lastni žep. a pri tem docela pozabljajo na varnost «vojih potnikov. Ako pa vlada prevzame v svojo oskrbo to prometno sredstvo, bo vlada skrbela, da bo poslovanje popolno, ker se ne bo ozirala toliko na stroške kakor na varnost potnikov. Konvencija socialistične stranke. Indiaiiapolis, 12. maja. Na sto in sto tisoče ameriških delavcev se z živim zanimanjem ozira na naše mesto, kjer sc pričenja konvencija socialistične stranke. O-krog 300 mož broječa delegacija, zastopajoča nad 130.000 mesečne pristojbine plačujočih socialistov so jo zbrala k najvažnejšemu delu v zgodovini ameriškega socializma |R)d kojega zastavo se zbira ameriški proletariat v bojne vrste, da tako pripravljen in sposo-bljen izvrši velevažno nalogo, katero mu je naložila zgodovina človeštva, in to čim hitreje. Oderuštvo posojevalnih agentov. Ki«lo jabolko za nestrankarje. , Milwaukee. Wis. — BI«maže. ki jih doživljajo naši nestrankar-; ji * vsakim dnem postajajo tako •Čutne, da nikakor ne morejo !ptati brez posledic. |Ko je svoj eas Socialistična U-pava prevzela mestne posle, ji e bilo najvoč na tem, da preskrbi mestu najboljšo upravo, kakor je obljubila strsnka pred volitvami. Mayor Seidel ne je trudil, ds dobi najboljše može za važne urs- Ka pital isti čna delitev. Tokio, Japonska. — Te dni sta so mudila v tem mestu ameriški midtimilionar Nelson Morris in njegova žena, ki sta na poti okolu sveta. Obiskala sta tudi indijaki durbar v Delhi ter nato propoto vala na avtomobilu vso Indijo in otok Ceylon, kjer sta bila gosta maharje Baneresa in guverner ja. Morris je kupil več starih indijskih draguljev, med njimi je najvažnejši neki znani emerald. last maha raje v Pa tali ji. Vse to je sta-[lo stotisoče. Morris, ki ima v Chicagi svoje klavnice, v katerih so delavci sramotno nizko plačani, ni hotel vzeti nobenega svojih delavcev seboj na potovanje, dasi jih je več tisoč brez dela in bi ga marsikateri izmed njih prav rad spremljal. Morri* meiče stran milione, katere so mu delavci nakupičili, a delavci pa niti vsakdanjega kruha nimajo. Kako vanl ugaja ta delitev t Kapitalistični politični govorniki izvršujejo dve deli ob eneme : obljubujejo in lažejo. Te vzvišene naloge do človeške družbe st» naša delegacija zaveda v polni meri. Kakor marljive mravlje v svojem gnezdu »o je lotila tega epohalnoga dela edina v delu, edina v stremljenju in edina v končnem cilju: Rešitev človeške družbe iz krempljev izkoriščevalcev človeške energije. Kakor jo "Izvrnevalni odbor" včeraj pri svoji seji določil, se bo vršilo glasovanje za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata prihodnji petek. Vpajo, tla konvencija temu redu ne bo nasprotovala. ker se ji ne gre za malenkosti, ampak za resno in trezno delo. Isti izvrševalni odbor je dovolil, da se izplača iz strankine blagajne "Chicago Daily Socialistu $1000 podporo v sedanjem boju proti oasniškemu trnstu. in da st izplača organizaciji za svobotlo govora v St. Diego, Cal., 230 dolarjev podpore. Neangleško govoreče organizacijo v soc. stranki bodo jm> medsebojnem sporazumu na konvenciji zahtevalo, tla dobo 50% |k>-pusta v pristojbinah, da bodo na ta način dobilo dovolj sredstev za »popolnitev in razširjenje delokroga. Druga zahteva, ki jo stavijo te sekcije, je, tla bodo imeli dele-gatje tujegovoročih sekcij iste pravice kakor istih angleških so-drugov. Jugoslovansko sekcijo na tej konvenciji zastopa sod rug in tajnik naše zveze Frank Petrič. To je prvi slučaj, da so Jugoslovani zastopani na narodni konvenciji soc. stranke v Ameriki. Kolik strah in nestrpno sovraštvo imajo kapitalistične oblasti pred socalizmom jo pokazalo dejstvo, tla sta župan Shank in policijski načelnik llvland izdala n-kaz, da socialisti ne sniejo nositi nikakih rdečih zastav pri manife-staeijskem obhodu, katerega pri-rede tukajšnji socialisti tlar.es zvečer. Delegat V. L. Berger, kakor drugi, kar najostreje obsoja ta ukaz in pravi, da obžaluje, ker nima časa, da bi obiskal omenjena oblastvenika ter jima povedal, kako so socialisti s svojo rdečo zastavo vladali v najlepšem redu v Milwaukee, ki je dvakrat večje mesto kot Indianapolis. Mayor Shank sc namreč boji, da bi rdeča zastava provzročila nemire. Milwaukee, Wis. — Kako ne-usmiljeno je ameriško delavstvo izkoriščevano ob vsaki priliki, kažejo oderuški slučaji, s katerimi ima opraviti tukajšnji distriktni pravdnik VVinfred C. Zabel. Pred nekaj meseci smo jniroča-li, ds jei sti Zabel najodločucjšt preganjal posojevalnoga oderuha Murphy-a, ki si je nakopičil mili one s tem, da je posojeval denar v fv trebi so nahajaj oči m reve žem na protipostavno visoke obresti. Murphy je bil obsojen na tri ifiesece dela v prisilni delav niči.j Hotel se je odkupiti, a sodišče odkupnine ni sprejelo. Za tem «lučajem je bilo prijavljenih še lepo število druzih, v katerih segajo bresti od 25—60% in še višje. Te oderisike kreature so preganjale svoje žrtve brez n-smiljenja. Dosti družin in posameznih eksitenc je bilo uničenih na ta način, lzpovedbe nekaterih žrtev morajo pretresti vsakogar. Zato pa je distriktni pravdnik napovedal brezobziren boj takim pijavkam človeške krvi. Do sedaj je bilo že lepo število teh oderuških agentov kaznovanih. Ta odločen nastop socialističnega uradnika že rodi uspehe. Ni ga skoro dne, tla bi ne falirala ena ali druga taka oderuška firma. Kolik strah imajo mihvauški oderuhi pred zasluženo kaznijo, priča pismo, ki ga je poslala Pmseljska posojilnica svojim 1500 dolžnikom. To pismo se glasi: Na podlagi zahteve in nasveta distriktnega pravdnika W. C. Zabel-» vrtin - pošii jHmo ta lint ter vam naznanjamo, da smo na vašem dolžnem pismu znižali obrestno mero na zakonito stopinjo in to neozirajo se na prvotno pogodbo, na katero Vam je bil denar posojen. To naznanilo vam pošiljamo, ker smo voljni podvreči sc zakonskim določbam te države. kakor zahteva distriktni pravdnik. Ob onem želimo zaključiti svoje raeii/ne kakor hitro mogoče, zato so oglaisite v našem u-radu kakor hitro mogoče, da uravnamo zadevo. Ako niste sami zmožni določiti pravilno svoto, se obrnite na urad omenjenga pravdnika in mi bomo višino dolga, katerega bo ta urad določil, pripoznali kot |>o-stavno. To pismo govori dovolj jasno. Torej samo ena taka posojilnica je imela v krempljih 1500 ljudij, od katerih so visi ali delavci ali slabo plačani uradniki. Na podla gi tega jo razvidno, kako bujno je cvetelo to oderuštvo v tem mestu; za kar so pa republikanski in demokratski predniki pravdnika Zal>ela niso zmenili, pa kako tudi, ko so bili pa sami soudeležni pri takih oderuštvih. Te vrste oderuštvo pa ni samo v Milwaukee upeljano. ampak bujno cvete po vsej Ameriki. To da drugje javnost nič no zve o tem škandaloznem izkoriščevan-ju. ker so blasti gluhe in slepo za vse tako grehe kapitalistične družbe. vstop ni bil dovoljen. Nekaleri u-pajo, da se bo glasovanje se en krat vršilo. Socialisti vedno in povsod dela jo na to, tla so uvedejo manesto sedanjih strokovnih unij indu-striske unije, v katerih bodo vsi delavci ene industrije, neoziraje se na to, kako delo pravljajo, sku paj organizirani in ne posebej, kot je to sedaj. Ako bi imeli tiskarji eno, to je, industrijsko unijo, bi bil boj mnogo lažji in uspešnejši Ta šola Ih) sicer draga, a bo za to tem koristnejša. Sedanji pred sodnik ameriške delavske federacijo Uompers in njegov regim pa sta dobila težke zaušnice v tej šoli. PREISKAVA TITANIC-OVE KATASTROFE KONČANA. ŽALOSTEN SLUČAJ. Zadnjo nedeljo so je vršilo glasovanje ali naj se tudi stavci pridružijo stavkujočim operatorjem tiskovnih strojev, voznikom, izde-ovalcem klišejev in "newsboy-e?n". Ako bi se tudi stavci pridružili štrajkarjem, bi bilo časniške-mu trustu docela nemogoče izdati kak časopis. Vse unije v Chicagi simpatizirajo z štrajkarji in pomagajo po svojih močeh bojevati ta boj. Tako je n. pr. unija clek-rikov odločila 25 dolarjev kazni za vsakega člana, ki kupi kak scab" časopis, Istotako tudi unija uslužbencev na pocestnih že-eznieah veliko pomaga, ker noče >revažati kapitalističnega časopisja itd. Vsled tega je vsak dela vec pričakoval, da se bo unija stavcev odzvala pozivu svojih «o- delavcev ter šla na štrajk ter tako pomagala zmagati v pravičnem boju. Toda pri nedeljskem glasovanju so je zgodilo ravno obratno. Unijaki stavci bodo šo naprej delali s "seabskimi" operatorji tiskarskih strojev. Do tega žalostnega koraka je največ pripomogel predsednik mednarodne tiskarsko organizacije Jam cm M. Lvnch, ki je dospel i/z Indianapolisa. ZborujoČim tiskarjem je zagrozil, da bo vse tiskanje v Chicagi nadomestil s "scabi" ako ti glasujejo za štrajk in da bo njih uniji razveljavil "sharter". To diktatorstvo je provzročilo, da je 1009 tiskarjev glasovalo proti štrajku in 655 za štrajk. Več kot polovico članov Tii glasovalo. Voditeljem štrajkujočih unij New York. — Senatni komite, ki jo vodil preiskavo grozne mor sko katastrofo, je končal zasliševanje |M)trebnih prič in izvedencev. Poročilo te preiskave bo slo nolo na dejstvih, ki osvitljujejo brezbrižnost in slabo varnost, ka teri so bili zročeni nesrečni potnici na Titanic-u. Najvažnejšo tdč-ce tega poročila so: Titanic jo bil obveščen o ledenikih na morju od rugih parni-nikov. Titanic ni zmanjšal svoje hitrosti, dasi jo vozil okrog 25 milj na uro. Kapitan Smith ni bil na poveljniškem mostiču, ampak pri obedu v svoji kabini. v , t ( uvaj v jamborjevem gnezdu ni imel potrebnega dalnogleda. Preiskava ni dobila nobenega lokaza. tla no bila vrata, ki vodijo iz enega varnostnega preda-a v tlruzega. zaprta. Ha vno tako ni nikakega dokaza zato, tla so bile rešilne in varnostne priprave nadzorovane v Southamptonu, predno je Titanic odplul. Na Titanicu je bilo rešilnih čolnov samo za eno tretjino potnikov. Poleg teh glavnih nedostatkov je šo dosti druzih manjših, ki so pri|>omogli katastrofi do take višine. Isto poročilo se peča z nekate rimi nasveti glede izboljšanja škandaloznih razmer, ki viadajo na parnikih. Združene države sicer nemore jo nadzorovati parnikov, ki se gradijo izven njih. Ima pa pravi co zabraniti odplovitev iz ameriških pristanišč parnikom, ki niso zadostno preskrbljeni z varnostnimi napravami. Predvsem mora biti na vsakem parniku dovolj rešilnih čolnov za vse potnike. Veliko važnost se polaga tudi na spo-polnitev brezžičnega brzojava in sioor na ta način, da bo vladala nekaka enotnost v poslovanju br zojava. Ker pa se vrši meseca ju lija mednarodni kongres izveden cev v brezžičnem brzojavu, senat ni odsek priporoča, da naj se ta kongres peča in reši to vprašanje. Prodno je bila preiskava za ključena. je bil zaslišan tudi in ženir na Titanicu II. C. Oham bers, ki je izpovedal pod prisego, da vrata, ki ločijo eden del ladije od drugega, niso bila zaprta in da mornarji niso bili poučeni o operiranju tozadevnih priprav. Dalje je ruski potnik tretjega razreda Bork Pickard izpovedal, da so bila vrata iz medkrovja zaklenjena. Kdon izmed potnikov je vrata razbil, nakar pa ga je eden izmed uradnikov vrgel nazaj po stopnicah. Po njegovi iz-povedbi so bili prizori v medkrov. ju tako grozni, da jih ni mogoče popisati. Proti nasilju — za pravico! Truat za jok k) in trnst za far-marske stroje podpirata Roosevel. ta. Bankirji delujejo za Tafta. Železniški magnart Hitt plačuje za Champ filarka. Ali bo potem Roo-»evelt. kot predsednik mogel biti neodvisen! In TsftT In Clarkf Ol» priliki vsakega večjega industrijskega boja skušajo kapitalisti stavfcujoče delavce očrniti pri ljudstvu kot najkrvoločnejšo nasil-nike ter tako naščuvati ljudsko mnenje proti borečim se delavcem. Kapitalistično časopisje kar tekmuje med seboj v priol>čevan-ju najgorostasnejših izmišljotin in najpodlejših lažij o nasilju in anarhiji, ki jo provzročajo štrajkarji v svoji podivjanosti. Kot nekaki ljudski tribuni se postavlja to časopisje v svoji 'brezprimerni hinavščini na branik tfpJošnih ljudskih koristi ter poživlja vlado in zalkone v boj proti mirnim štrajkarjem, katere dolže, da uničujejo tujo lastnino in netijo ro-kovrijaštvo in revolucijo. Istina pa je, da je raVno nasprotno resnica! Delavci smo proti nasilju. Delavci smo mirni in za-kone spoštujoči prebivalci. Mi ne začnemo štrajka zato, da bi vznemirjali človeško dnužbo. Mi delavci štrajkamo zato, ker smo v to pri si lj on i po skrajno žalostnih življenskih razmerah v katerih smo prisiljeni «živeti. Z hitro rastočimi cenami živl^jenskiih potrebščin so delavci primorani ali zahtevati večjo, dragini primemo >lačo, aili pa omejiti svoje živ-jenske potrebščine. Ker pa je de-aivstvo v svojih življenskih po-rebščinah skoro do sfkrajnoitti o-mojeno in kor ga za nobeno ceno ni volja živeti tako kakor živijo \itajski kuliji, zahteva višjo plačo. To mu na izkoriščajoči delodajalci otlrekajo ne oziraje se na to, tla so delavci opravičeni; zato pa delavstvo štrajka. Tisočero in tisočem družin v Chicagi in j>o drugih mestih se dane« odrekajo najnujnejšo potrebo za življenje. Vsakemu mora »iti znano dejstvo, da znaša tedenski zasdiivžek ogromne armade noizurjenih delavcev v chicaških Ravnicah manj kakor 8 dolarjev, stotako mora biti znano dejstvo, a so tisoči krojače v še na slabšem, ako pomislimo na dolg čas njih brezposelnosti. Mi vemo na podlagi poročila zvezi ne vlade, da dela 25% delavcev v jeklarnah v South Chicagi kakor sužnji po dvanajst ur na dan in sedem dnij v tekluu in vse to samo za bomo življenje od dane« do jutri. Poročila chicaške prost it ucijske komisije izkazujejo, da so tisoči nedolžnih deklet prisiljeni začeti življenje sramote v bordelih. ker ne morejo živeti ob sramotno ni-Tflcem zaslužku, ki ga dobivajo v sijajnih ehicaških dopartment -prodajalnah, v umazanih pralnicah in nezdravih tovarnah. To so vzroki, ki vodijo do štrajka! ' |Na svetu bi ne bilo nikakega štrajka, ako bi ho postopalo z delavci pravično, ako bi delavci dobivali popolno vrednost svojega dola. Kavno sedaj divja v Chicagi iud boj mod časopisnim trustom in njegovimi linijskimi delavci. Kapitailist ično časopisje poroča, da so bili delavci dobro plačani in da so v sedanjem boju ne gre za vprašanje delavskih plač. Toda resnica v tem oziru jo, tla hoče triu*, oslabiti in uničiti unijo tiskarjev in ko bo dosegM to, bo znižal plače. Tu ne gre za razne ormalnosti v pogajanju z operatorji tiskovnih strojev, kakor to rdijo kapitalisti, pač pa se sedanji boj bojuje za obstoj unij. katere so trust prisilile, da je svojim Vlaveem d o vodil boljše plače in »oljše delovne razmere, kakor bi jih, ako bi bili delavci neorganizi-rani. Boj z vsemi tiskarskimi unijami so je pričel z bojem z operatorji tiskovnih strojev. Ako bi se jim posrečilo uničiti eno panogo 4 tiskarske unije, lotili bi ke druge, a tretje itd., dokler bi zadnji sled » unij ne izginil iz Ohicage. Rnsk boj je bojevsl famozni Otia v Tios Angeles s pomočjo tsmkajšnje a PROLETARKC UST SA INTERESU DELAVSKEGA LJUDSTVA. tthaja vsaki torek. Laataik ia udajatcij ««rMlofiuU delavska titkovoa družba * Ckksff«. III. Harocaiaa: Z« Amarico $1.50 11 calo 11 to, 7Sc «a «ol l«ta. Z« Evropo $2 m celo lato. $1 m pol Uta. «MM M dooomoru Pri iprtmtnbi bituUif* mrn0U§ MMf« ttnii ar AM! Mil«. PROLETARIAN OwMd and published EvaaY Tuesday by iMtk Slavic Workmen's Publishlnf Compta y Chksfo. iilinoU. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki. ___icbiption bates: United Statea and Canada. H B «car. 75c lor half year. Foreign countriaa %2 a year, $1 for balf year. bj>tisinc bates on a|rctmcnt. NASLOV «ADDRESS»! v^PROLET^REC" il4« Blue Island ave. Chicago, 111. zveze fahrikaiitov. Ta izkorišče-vaLna handa hoče uničiti to, kar si je delavstvo v teku časa priborilo z največjo težavo in z neštetimi žrtvami. Kapitalisti streme za tem. da je delavni čas tem daljši in da so plače temi nižje, z drugimi besedami: da iz delavcev kar največ profita izprešajo. Boj delavstva je torej boj za obstanek, je boj za pravico. Ta boj bojuje delavstvo v mejah miru in postavnosti. Ako se dogodi kak nemir ali nasilje, je to samo posledica Skrajno krivičnega postopanja pod kapitalistično komando stoječe policije, milice najetih profesionalcih pretepačev in iz-zivačev, ki poti krinko zakona izvršujejo najbrutalnejša grozodejstva, kojih ponledica je, da tudi najrairnejsemu človeku zavre kri. ko vidi, da ta kapitalistična sodr-ga ne pozna nobenih mej v svojem satanskem početju. Ako res kje pride do nasilja, je to nasilje povzročila vlada in njeni zastopniki, kajti delavstvo samo spoznava, da ni rešitve zanj v nasilju, ampak da bo delavstvo še le takrat rešeno sedanjega kapitalističnega jarma, ko bo dobivalo popolmo vrednost »vojega dela. To pa se da doseči samo potom izobrazbe in agitacije med delavstvom samim. CAPINSKI PROLETARIAT. Kari Kautskj. Najsi so bili včasih hlapci in lakaji, kakor tudi i>osli in vojaki najemniki še tako mnogoštevilni, vendar navadno niso mogli dobiti vsi neposedujoči posla. Tisti neposedujoči, ki niso bili sposobni za delo — otroci, starčki, bolniki, pohabljenci — se že od vsega po-četka niso mogli preživljati v e-nein teh poklieov. Kakor smo videli, pa se je tem pridružila od začetkov novejšega časa tolika množica dela iščočih — zlasti kmetov, ki so bili pregnani s svojih posestev ali pa so pobegnili pred nasilnostmi — da je prišlo mnogo za delo sposobnih ljudi v enak položaj, kakor za delo nesposobni. Njim ni preostajalo nič druzega kakor beračiti, krasti ali pa se prost it uira t i. Stali so pred izbero, ali umro lakote ali pa delajo nasproti vsem pojmom sramežljivosti, časti in dostojanstva. Preživeti šo se mogli samo s tem, da so skrbi za najbližje osebne t^f-fchžčine neprenehoma dajali prednost pred skrbjo za svoj dober glas. Jasno je, da je moralo vplivati tako stanje nadvse demo-ralizirajoče in pohujšujoče. Ta korupcija se je poveča vala in se še povečava s tem, da so brezposelni reveži za družbo pov-serrt nepotrebni, da jih ta ne potrebuje. pa«* pa bi se z njih odpravo oprostila nezaželjenega bremena. Poginiti pa mora vsak razred, ki jc nepotreben, ki nima izvrševati v družbi nikakih nujnih funkcij; to velja o najnižjih prav tako kakor o najvišjih. In berači niti ne morejo biti ponosni na samoprevaro, da bi bili potrebni, zakaj nikakih spominov nimajo na dol»o, v kateri bi bil marda njih razred izkazal družbi uslugo; ne morejo trkati na svojo moč, pa vsiljevati družbi svoje parasitstvo. Samo trj>e jih: zategadelj je ponižnost prvs dolžnost berača in velja za največjo krepost reveža. Knako st reža jem se tudi ta plast proletarcev plazi pred nogami ^ mogotcev; proti sedanjemu dru-\ žabnemu reilu ne tvori nikake o-j K pozicije. Nasprotno. Odkazani so J* ia drobtine, ki padftjjo z mize bo- gatinov: kako bi torej niogii ¿tleti, da bogataš izgine! f{jih samih ne izkoriščajo; toda čim višja je stopnja izkoriščanja d«*lavca, čiiu večji je dohodek bogatina» tem darežljivejši utegne biti, tem več lahko pričakujejo od njega bera-či. Od izkoriščanja dobe delež, kakor strežaji, čemu bi so borili proti njemu t V začetkih reformacije na Nemškem, ko so katoliško cerkev vsi razredi skrajno sovražili, ker jih je izkoriščala, so bili proletarci tisti, ki so ji stali zvesto na strani, zakaj dajala jim je bogatejšo miloščino kakor sko-puški meščani in oplenjcni kmet je. Ta plast proletariats — capin-ski proletariat — se še nikdar ni postavila iz lastnega nagona izkoriščanju po robu. Seveda tudi ni branik izkoriščanja, kakor je bil vojni izrodek lakajstva. Strahopeten in brez nazorov, nemudoma zapusti tiste, katerih miloščino uživa, brž ko izgube bogatstvo iti moč. Nikdar ni stal v sprednjih bojih revolucionarnega gibanja, pač pa je bil pri vse«h nemirih takoj pripravljen, da ribari v kalnem. C'asi je celo pomaga! /adati zadnji udarec padajočemu gospod u j oče mu razredu. Navadno se je zadovoljil v revoluciji s tem, da je izkoristil in kompromitiral, a jo ob prvi priliki zopet izdal. Kapitalistično proizvajanje je močno pomnožilo capinski proletariat; dovaja mu neprenehoma novih rekrutoy; zlasti v velikih mestih tvori znaten del prebivalstva. Po značaju in nazorih mu je zelo blizu tisti del malih kmetov in m a lili meščanov, ki je skrajno propadel, ki obupava nad lastno močjo in se skuša obdržati nad vodo z miloščinami, ki mu jih mečejo višji razredi. PROLETAREC il ai -EE- — Pred kratkem so se vršile na Dunaju občinske volitve za četrti razred. Socialisti so dobili 9 mandatov, karščanski socialisti 11 (prej so jih imeli 14) in svobodo-misleci 1. Vse meščanske stranke so sle v boj proti socialistom. Beljak, Koroško, 24. aprila. Koroško delavstvo beljaškega volilnega okraja jc z glasovnicami temeljito odgovorilo na ostuden volilni boj vsenetnškes tranke in njih kandidata profesorja Angererja proti socialno demokratičnemu kandidatu. Pri včerajšnji nadomestni volit vi je bil namreč izvoljen socialno demokratični kandidat sodrug Florjan Oroger s 3520 glasovi za državnega poslanca, njegov vsenemški kandidat profesor Angerer je dobil 2704 glasove in krščansko socialni kandidat llerler 4)56 glasov. Sodrug Florjan (Iroger je torej izvoljen s ."»HO glasovi absolutne večine. Od lanskih junijskih volitev so napredovali socialni demokratje za 593 glasov. Vseneinci kljub vsej nečedni agitaciji za borih 73 in krščanski socialci za 147 glasov. Iz upravništva. Zadnji teden so dosj>ele knjige iz Ljubljane. Agitatorjem in prijateljem socialistične literature priporočamo, da pridno segajo po njih in jih širijo med slov. delavce. Vsa knjige zadevajoča zaostala naročila se bodo izpolnila v kratkem, deloma so se že. Kdor teh naročnikov ne bo dobil knjig v teku ene^a tedna, naj nam sporoči. • • Ker se nekateri naročniki majske izdaje 4'Proletarca" pritožujejo, da niso dobili vseh naročenih iztisov, poživljamo vse prizadete, da nas obveste.ker imamo š»« večje število te številke v zalogi in laihko vsakomur postrežemo ž njo. ZA SYOAN, PA. Hoc. kitih Mladi Vrh. št. 1.1. .?. S. Zveze, v Sygan, Pa., priredi majsko slavnost 29. maja. Vstopnina za moške ."»0 c, ženske proste. Svirala bode godba na pihala iz Bridgeville. Začetek ob sedmih zvečer. — ODBOK. ZA BARBERTON, OHIO. Tem potom nazivanjam sod rogom štev. 66., da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se ima vršiti dne 19. maja. v prostorih sod m ga Frank bevsteka 817 NVooster Avc., ob 9. uri dopoldne Fr. Lcvstek, tajnik. Berger v boju zoper spremembo zakona o naseljevanju. . y * «t Washington, I). C. — Predzad njo soboto je v 'kongresnem odseku za naseljevanje prišel na vrsto predlog, ki zahteva spremembo dosedanjega zakona o prostem naseljevanju političnih zločincev drugi-h narodov v Združenih državah. Po tej spremembi bi se noben politični kaznjenec ne smel naseliti v naših državah. Socialistični kongresnik Viktor L. Berger je v dolgem in ostrem govoru razkrinkal podle iti krivične namene predlagateljev in zagovornikov te spremembe. Kakor se Berger izraža, hoče tozadevni pretHog ustvariti zakon, po katerem bi se lahko deportiralo vsakega tujca, ki je le denarno prispeval za osvoboditev svoje domovine. Mnogo tujerodnih državljanov »t* zgraža in vznemirja zaradi tega predloga in pričakovati je poseb ne deputacije iz New Yorka, ki bo protestirala pred kongresnim komitejem proti sprejetju take neutemeljene spremembe. Hicer ni dosti ali pa nič upanja, da bi se kongres toliko spozabil in sprejel to spremembo, a nasprotniki te spremembe hočejo, da ta akcija v kongresu niti na vrsto ne pride, ker bi to čut svobode do skrajno sti žalilo in postavilo naš kongres v čudno luč pred svetom. Berger je nato dejal: "Naselili ško vprašanje je zelo velike važnosti, ker se tiče gospodarskega, socialnega in političnega dohro-bita našega naroda. Naseljevanje v preteklosti je bilo izvanredne velike važnosti v gospodarskem razvoju; kajti isto je omogočevalo uve«ljavljcnje naravnih bogatstev — v farmarstvu, rudarstvu in izdelovanju v tovar nah. Naseljevanje je omogočevalo brveditev velikih podjetij, kakor zelenic, kanalov in drugih javnih naprav. Pomagalo je večati bo gatstvo ameriškega naroda, bodisi direktno ali indirektno. Naseljevanje v preteklosti je bilo tudi velike socialne važnosti. Množilo je prebivalstvo: oživel je zapad po tujerodnih naselnikib, vzhod pa se je apo pol nje val. Naseljevanje je dalo ameriškemu narodu življenje in energijo. Nemški. angleški, skandinavski, irski in drugi naseljenci so povzdignili sever in zapad naše republike do današnje vrednosti. Brez naseljencev bi bila ta zemlja brez vrednosti. Poleg vsega tega pa je igrala ¡migracija veliko vlogo tudi na političnem polju. Najbolj energični iti revolucionarni elenujti vseh evropskih držav in dežel so prihajali v Ameriko, ker jim njih domača vlada ni bila po volji. Iz tega je razvidno, da so bili naseljenci odločilni in rešilni faktor v javnem življenju. Zgodovina kaže. da so te vrste naseljenci v vsakem moralnem vprašanju zavzemali pravilno stališče. Večina njih bili so odločno proti suženjstvu. Na stotisoče in stotisoče naseljencev raznih evropskih narodov je služilo v armadi Z. Dr. Toliok o naseljencih v preteklo, sti. Na podlagi navedenega se mora vsakdo strinjati, da so bili tujerodni naseljenci pravi blagoslov za našo državo. Pri poznam pa. da je sedanja imigracija nekoliko različna in da jo je treba regulirati: Nikakor pa ne mislim trditi, da je princip, ki je danes uveljavljen, četudi ga je anierikanska delavska federacija odobrila in je bil sprejet v kongresu I. 1H97, pravilen, ker se vsa važnost (Hilaga na nekatere faze izobrazbe. Da je kdo zmožen citati ustavo Z. Dr. v svojem lastnem jeziku. št. ne priča o izobrazbi. To vseka kotne more biti mera za vrednost posameznega človeka. To merilo bi malo zadevalo večino evropejskih narodnosti, ker je ta zmožna čitanja in pisanja. Svojo kulturo pa ta večina pokaže v dejstvu, da se organizira v unije in druga društva. Več anal-a f bet o v pa je med nekaterimi severnimi in južnimi Slovani in Italijani. Toda tu pa je potreba upoštevati dejstvo, da ti analfabeti niso sami krivi svojega neznanja, marveč gre to neznanje na račun njihove slabe vlade. Kakor hitro se tem analfabetom ponudi prilika za učenje, so voljni učiti se. Kolrkor se pa Italijanov iu Judov tiče, je pa gonja proti njim neopravičena, kakor je bila neopravičena gonja proti Nemcem in Ircem 60 leti. Med Italija ni je sicer precej analfabetov, s kljub tetuu je večina njih poiteua iu koristna kakor katere druge narodnosti. Med ruskimi Židi so nekako 4% analfabetov, toda vsled tega niso ljudje v splošnem nič manj inteligentni, |>odjetiii in družabni. Njih drugi rod se je skoro docela otreael tujstva. Toda o vselil vprašanjih naseljevanja ne Ihuii danes razpravljal. Danes gre samo za spremembo se danjega zakona, zato hočem o tem izraziti svoje mnenje." Med drugimi zvajanji je dejal Berger: "Sprejetje te spremembe bi pomenila docela novo politiko za Združene države. Politika, ki bi bila v popolnem nasprotju ono, ki je bila uveljavljena, od začetka te države iu tudi pred njo. S to spremembo bi naše •države stopile na nižjo stopinjo svobode, kakor stoje danes Sviea, Anglija, Francija. Švedska in druge evropske države. Da, celo napol — ustavnim državam bi bila zapostavljena naša svoboda. Skratka: Združene države bi s tako spremembo na mah zavrgle vse svoje tradicije. v preteklosti je bila Amerika pribežališče preganjanih. Sicer je želja po imetju in obrti igrala veliko vlogo, a večino kolonij so u-stanovili verski in politični preganjanji. Prvi naselniki v državi Massa-chuaetts so bili pribežniki, ki so bili preganjani iz verskih in političnih ozirov. Nekoliko let pozneje je bilo mesto Baltimore u-stanovljeno od katoliških pribež-nikov iz Anglije. Francoski Huge-noti so pribežali z Francije ter se naselili v Soutih Carolini. V Norfh Carolini so se naselili verski pribežniki iz Moravske^a. Anglež Viljem Pen, oče Pennsvlvanije. Nemec Danici Pistorius in drugi začetniki naših držav so bili sko-ro vsi verski ali politični pribežniki, meti katerimi je bilo poleg priprostih ljudi j tudi veliko izobražencev iz vseh poklicev. Okolu leta 1833 je v Ameriko pribežalo znatno število Nemcev, ker so isti doma agitirali za svobodo, a jih je v Lada zato preganjala. 1 stota ko je bilo 1. 1849, ko je vsa srednja Kvropa gorela v revoluciji in je bil marsikateri agitator za svobodo prisiljen pobegni-ti, ako si je hotel ohraniti življenje. Rusko priseljevanje s»» je pričelo 1. 1883. Med priseljenci je bilo veliko političnih zločincev, ki so bili toliko srečni, da so ušli ostrim krempljem ruskega vladnega terorizma. Nato je Berger naveJ iz 1. 18.">1. slučaj, ki jasno osvitljuje, kako je demokratični predsednik in demokratična administracija visoko cenil pravico pribežništva politič-njih zločincev. Martin Koszta je bil ogerski pribežnik, ki se je udeležil revolucije l. 1848—49 proti Avstriji. Ko je dospel v Z. Dr. je izrazil željo postati ameriški državljan. Nato se jc pa vrnil v domovino kot tajni posrlanec znanega ogerskega revolucionarja Ludovik Kossuth-a. V tistem času se je pa zgodil napad na sedanjega avstrijskega cesarja in Koszto je policija obtožila soudeležbe pri zaroti. Toda njemu se je posrečilo uiti. Pribežal je v Smirno (Mala Azija). Avstrijska vlada je zahtevala, da Turčija izroči Koszto, a Turčija je odklonila. V spora>nimu z Rusijo. ki je Avstriji pomagala zadušiti o-gersko revolucijo, je oddelek avstrijskih vojakov s silo ugrabil Koszto ter ga odvedel na bojno ladijo "Hussar". Privrženci Koszte so pa o tem početju obvestili ameriškega kon-sula, ki je takoj poslal ameriško vojno ladijo St. Louis. da resi jetnika. Kapitan ladije D. M. Ingra-ham je zahteval od poveljnika avstrijske ladije, da mu izroči Koszto in sicer v teku štirih ur. Med tem se je pripravil za napad. Kapitan "lli»ss«r"-a se je sicer branil, sporoči) j»« o tem avstrijskemu kotisulu. Avstrijska vlada je nato ukazala izročiti Koazto francoskemu konzulatu za toliko časa, da se dožene, ako ima prvi državljanski papir ali ne. Tako je Koszta ušel avstrijskim rabljem. Združene države »o postopanje kapitan* Ingrabam z navdušenjem odobrile in kongres mu je zs ta junaški čin podaril zlato medaljo. Mesto New York mu je darovalo dragocen meč v dar. Tako so Amerikauci branili svojo svobodo, a dane« hočejo nekateri koristolovci uničit! to, kar je ameriški narod upošteval ves čas svojega obstoja. Ko bi se začetnik tega infamuega predloga senator Hoot kedaj bojeval za svobodo, bi jo znal ceniti; v svojem izobilju pač misli, da jo vsak človek, ki si upa dvigniti glavo, glas in roko proti okrutnosti nekaterih evrop skih vlad ter si poželi svobode, revolucionar in anarhist, za katerega ni mesta v širni naši republiki Taka sprememba bi pomenila moderno tiranstvo. Mi vemo, da ameriškim kapitalistom, katerih zastopnik je senator Root, svobodomiselni in za vedni naselniki niso po volji; zlasti jim niso po volji soicialisti. Ako bi bilo po njih volji, bi se vs» tujerodne socialiste enostavno pognalo, od koder so prišli. Senator Root in pa njegovi "revni" varovanci pa naj imajo zavest, da jih tudi tak infamni zakon ne more rešiti pogina v hližni bodočnosti. Iz naselbin. Chicago brez časopisa. Chicago, IU. — "Chicago brez časopisja", tako sem čital "(jJlas Naroda' in tudi drugi izven chicaški časopisi poročajo to Ta vest pa je samo na ¡>olovico resnična, kajti "Chicago Daily So(tialist" izhaja sedaj dvakrat na dan. Zjutraj pod imenom "Chicago Daily World" in zvečer pod svojim starim imenom. Poleg jutranje in večerne izdaje izide tudi "Extra" opoludne. Tako imamo tri, včasih celo štiri izdaje na dan .Socialističnega časopisja st L roda vsak dan od 250.000 do 300.000 iztisov. Ko bi jih mogli pa še več natisniti, bi jih pa še več prodali. To ni malenkost, či-tatelji! Vest, da je Chicago brez časopisja je tsauio toliko resnična, kolikor to (kapitalistično angleško časopisje zadene. Socialistično časopisje kupujejo in čitajo brez izjeme: milionarji kakor navadni delavci. Kako milionarjeiii ugaja. se ne da natančno povedati, a da delavstvu ugaja, pa kaže to, ker je zahtevanje po soc. časopisju vsak dan večje. Zato lahko s ^guniostjo pričakujemo, da bo uspeh soc. časopisja naravnost velikabske važnosti, kajti delav-i sedaj spoznavajo, kakšni prijatelji delavcev so kapitalistični časopisi. Delavstvo pa uvideva, kje jc njegov list in njegova stranka. Splošno mnenje chicažanov je odločno na strani štrajkarjev, ker noče nihče kupovati "scab" časopisa, če tudi kateri zide. Razume se, da se dobijo tudi med nami kukavice, ki kupujejo kapitalistično časopisje. Toda noben tak junak nima toliko poguma, da bi se upal javno pokazati svojo barvo. Tako potuhnjeno gre vsak tak "nebodigatreba" kakor pes. kadar klobatso ukrade. Ako se kapitalistom posreči izdati list, tedaj ga prodajajo v varstvu policije,ker se boje, da bi ne prišla zaslužena kazen od zavednega delavstva. Sicer ne vein, ako so "(llas Naroda", "Cleveflajidska Amerika" in drugi listi vedoina poročali laž, ali so bili napačno poučeni iz angleškega časopisja. Računam pa na resnicoljubnost vseh prizadetih časnikarjev, da neresnico po >ra vi jo, kajti v slučaju, da bi tudi tiskarji pri soc. časopisih štraj-kali, bi to postavilo socialiste v nečastno luč. ker bi s«' moralo dc-avstvo z delavstvom boriti za zboljšanje plače in delovnih po gojev.Istina pa je, da socialistične tiskarne vedno in povsod upoštevajo opravičene zahteve svojih lelavcev. "»\ časopisjs. d«« jvoiicija najkrivičiufjše postopa z vsakomur, ki le količkaj na-si »not nje kozaškemu postopaču, kateremu bi celo v Rusiji zlepa UAaiii ne dobili primere. Celo ž*tti se ne prizanaša. Najbolj pa je ostuc'na laž, ^ st ra j k a r j i pretepajo prodajalo, kapitalističnega časopuj*. mki, ako poleg vsakega takega prodajalca stoji par policajev, ki čakajo na ži^tve kakor jautrebi i>a kokoši. Vse to pa se dogaja na povelje demokratičnega mayorja Ilarriao. n-a, ki ni drugega kot metla ¿at niškega trusta, kateri edini m je pridobil inayorski stolec. Ta št raj k pa odpira ehicaškemu de-lavKtvu oči dan na dan, da ip0. znava resnico in bo zato s svojimi tlačitelji temeljito obračunalo ob . svojem času. — M. Kulovie. Nt St. Louis Mo. — Tukaj Vam pošljem zaostalo naročnino za "Proietarca", ki je v resnici vse hvale vreden list. kterega bi moral citati vsak zaveden delavetJ. e smel hi manjkati v nobeni slo-e tisk i hiši! Delavci, rojaki, brusimo svoje orožje proti nenasitne, mu kapitalizmu, ki dan za dnem mori delavce — naše sotrpine! Delavci, koliko časa bomo še gle* lali svoje družine gladne, (ločim se ti lenuha raki trotjeo blačijo v svilo, živijo v razkošju, a ti nimaš za najpotrebnejše. Delavci, otre-siino se teh pijavk, ki pijejo našo kri! Podpirajmo delavsko časopis-je in socialistično stranko, ki je edino prava za nas trpine! Sedaj imamo najjasnejši zgled koliko se »riga kapitalizem za nas, ko se je potopil pa rn i k "Titanic"! Koliko se piše o milionerjih in potnikih prvega in drugega razreda, a ničesar se pa ne čita o potnikih med krovja. ki so bili le delavci. Nikdo se ne briga zanje! Koliko pridnih rok je šlo na dno morja, koliko otrok je ostalo brez očetov in koliko žena brez soprogov? Kdo naj jih nadomesti T Kdo naj skrbi za sirote, ktere je kapi tail istična sa-tnopašnost potisnila v skrajno revščino. Sedaj mrtvim postavljajo spomenik, živim pa nastavljajo smrtno past! Spomenik je pač cenejši kot pa skrb za varnost. Zato dragi sotrpini, otresimo se jih," st rimo jim moč, da se bodo tudi oni potopili na dno morja, kakor se je potopil "Titanic". Ve-liko jih je, ki vedno le zdihujejo, kako slabo se jim godi. Toda ljubi delavec, samo z zdihovanjem ne prikličemo boljših časov. Treba se je organizirati, ker le v združenju je moč. Le tako nam bo mogoče prodreti z našimi pravičnimi zahtevami. Bliža se čas volitev. Tudi delavci — trpini dobro premislimo, komu oddamo svoje glasove. Delavec premisli, da tvoj glas ravno toliko velja kakor trojega izkoriščevalca. Oddaj ga za socialistične^ kandidata, ki edino zastopa tvoje koristi in delavske interese sploh. Ne daj se preslepiti za čašo pive in ne oddaj svojega glasu tvojemu nasprotniku! Seveda se za časa volitev mnogo beta od re-uiiblikanske in demokratske stranke. Toda vzemi si za vzgled Milwaukee iu videl boš, da sta obe stranki zaveznici kapitalistov. Vsak, še toliko nezaveden človek mora priti do spoznanja, da je boj med republikanci in demokrati samo pesek v oči. Zatorej delavci, lokler ne bomo imeli svojih zastopnikov. to je socialistov, ne moremo pričakovati kaj boljšega. | Omenim naj še, da so delavske razmere dokaj slabe, ker kapitalisti že skrbijo za neprostovoljne mčitnice. S soc. |>ozdravom. —» Math. Spe efe. Cleveland, O. — Pri nas v Cle- velandu je vse navdušeno za napredek. To navdušenje cesto rodi obilo groinenja v oblakih našega slovenskega gibanja, a blagodejnega dežja pade malo iz njih. De-aTsko gibanje je povsem nekam l i 1 u cm- ol> 2. uri se vrši velik javni ljudski shod s sledečim redom: M|. I \x>, oziroma prošnjo našega soc. Današnji odnošaji na -ifrtnba *> „„m je odzval, ter nan n^.4.1___• i i ... bode poaetil omenjeni «lan. Izobr. Doma". Tako nam bode da- dnevnim nA prvič soc. govor- nika v našej naselbini. Na zalite- Hrvatskem l poroča sodr. Thora. Bešenie iz Chi-cagei Sodrugi! Agitirajte,* drt pride na shod kar največ jugosl. delavcev! i Odbor kluba št 11. Za program in določitev eao slovenskem govoru še v italijanskem jeziku. V angleškem jeziku je govoril so-drug Dunn, organizator za okraj. Na shod je prišel tudi sodr. A. Kupar iz Yale, da odpelje sodr. Zavertnika na Yale. V nedeljo dne petega maja dopoldne se je vršil »hod na Yale. Po slovenskem govoru je sodr. Zavertnik na zahtevo nemškega občinstva, govoril še v nemškem jeziku. Popoldne dne petega maja se je vršil shod v Frontenaeu v avstrijski dvorani ob ogromni udeležbi slov. olx'instva. Slov. del. pevski zbor "Orel nad Triglavom' je zapel tri pesmice, za kar je žel burno dobravanje. Vsi shodi so brli dobro obiska ni. Na vse shode so prišle tudi žene in mladina. Izvzemši na shodih prvega majnika, se je povsod razpravljalo o točki: "ali »i> današnje gospodarske razmere take. da se morajo delavci organizirati politično in ae z izvojevanjem politične sile rešijo kapitalistične sužnosti?" Skoraj na vseh shodil» so posegli tam naseljeni Slovenci v razpravo in s svojim stvarnim izvajanjem dokazali, da razumejo potrebo močne delavske politične organizacije. Posebno va/na sta bila shoda dne 1. majnika. V Kast Mineral so slov. podporna društva. ki imajo skupno zastavo, priredila «lavnost. Na seji so bili člani skoraj vseli ondotnih podpornih organizacij. V Kadle.v se je pa vršila manifestacija mednarodno organiziranega delavstva. Slovenci v Crawford in Cherokee okraju so dobro organizirani v |>od|>orni organizaciji. Za podporno organizacijo pa ne zaostaja politična. Do sedaj so imeli tri soc. klube, dva so pa ustanovili. Zdaj jih imajo pet. Mnogo Slovencev je pa pri angleški organizaciji. oziroma »o ona gonilna sila. ki je organizirala domačine v soc. klubih. Pa tudi gospodarsko so se pričeli organizirati. V Fle-mingu, Kans. so vstanovili kon-sumno društvo s šestdesetimi člani, drugo se pa snuje v Frontenaeu. Slovenci, ki so v državi Kansas (»oznani pod imenom Austrian», uživajo prav dober ugled med domačini. dasi so izključno skoraj vsi nasprotniki postavne prohibi-cije. Ako bode vjeseni izvoljen za oudotni kongresni okraj socialist v kongres, kar je -skoraj gotovo, tedaj lahko izrečemo, da so velik, ogromen del agitacije zvrnili Slovenci, da bi bila brez njih dela ♦ zmaga nemogoča. • • — Nemogoče mi je vsakemu Slovencu v Crawford iu Cherokee okrajni izruči posebej svojo zahvalo za gostoljubnost in prijazen sprejem ob času mojega bivanja v omenjenih okrajih. Sploh mi je težko najti pravih besedi, da bi se zahvalil za trud, ki «o ga imeli z menoj. Zategadelj Vam kličem ob povratku: Hvala vsem za gostoljuben »prejem ... po začrtani poti naprej, dokler za se, svoje žene in otroke ne izvojujemo gospodarske enakopravnosti v človeški družbi! Jože Zavertnik. Raziirite svoje znanje 1 Poučite so o socializmu 1 Razvedrite si duha I — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure. Pošljite naročilo še danes: LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI: Etbin Kristan: "Samosvoj", trda vezba.............................. 1.15 mehka vezba...............t,............80 "Pod Spovednem pečatom", I. zvezek................................ 1.05 H. zvezek................................ .80 Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): "Diungel". Po £ vest iz chicafikih klavnic.........................................$1.00 Etbin Kristan: "Francka ln drugo"..................................25 Pavel Mihalek: "I* nižin ilvljanja"..................................50 "Tajnosti španske Inkvizicije". (I)osedaj izAli samo štirje snopiči). — Snopič po .......................................................5 BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO. Vladimir Knafli»': "Socializem"..................................... 1.50 Enrieo Ferri: Socializem in moderna veda.............................60 4' Država prihodnjosti" ..............................................20 "Slovenci".........................................................50 "Proletariat".......................................................10 Etbin Kristan: "Nevarni socializem".................................15 "Strahovi." (Priporočljivo)......................................15 "Komunistični manifest"........................................... .20 "Zakaj smo socialisti"...............................................10 "Kdo uničuje proizvajanje v malem"..................................15 "Socializem"........................................................10 "Kapitalistični razred" ..............................................15 "Socljalna demokracija in kmetako ljudstvo"..........................5 "Vojna ln socialna demokracija"......................................15 "Občinski socializem'' ...............................................35 "Moderni socializem" ..............................................10 "NaSa bogatatva" ..................................................5 Po C. Clinne-ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem"..................10 KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO: Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): "KatoUško svetovno nasiranje ln svobodna znanost"............. .35 "Krst sv. Vladimirja." (V verzih. Priporočljivo.) ....... .............25 "V dobi klerlkallzma". (Priporočljivo.)..........................80 DRUGE KNJIGE IN BROŠURE: "O konsumnih društvih".............................................10 "Narodno vprašanje ln Slovenci"..................................... "Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Cilji socializma." .......................................................10 "Štiri črtica". (Poljudne zbirke "Več lučil" 5. snopič.) 1. Nekaj iz iivljenja fajmoštra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedež za "nebeško kraljevstvo"..............................................12 "Kako je lep vojaški stan." (Poljudne zbirke "Več lučil" 6. snoni* ). Vse te knjiga in brošure pošljemo poštnine prosto. »mm»»»»»»»»»»»»»»»»' »»»»»»»»»»♦»< POZOR BRATJE SLOVENCI! f Ali že veste kje je dobiti najboljše mes po najnižji ceni? — Gotovo v novi prvi Slovenski moderno urejeni mesnici Ferko Bros., 270—1st Ave. in Park St. Tu se dobijo najokusnejše sveže in prekajene KRANJSKE KLOBASE, kakor tudi jetrne in krvave domačega izdelka ter najokusnejše PBEKAJENO MESO; vse po najnižjih cenah. % Pridite in prepričajte se sami o naših cenah kakor tudi o kakovosti nagega blaga. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naše geslo. Ne pozabite nae torej obiskati v naši novi mesnici v Joe. Tratniko-» vem poslopju. I MILWAUKEE. WIS. Telefon: South 3518. Še danes naročite en iztis slavnega romana "JUNGLE", kjer so popisane delavske razmere chicaških klavnic. Cena znižana na dolar s poštnino vred. Upravništvo Proletarca. Milwaukee — Wisconsin Borchardt Bros. Krojačnica, zaloga oblek in druge moške oprave. 347—349 GROVE STREET. ZA MILWAUKEE, WIS. WM. BLOEDORN priporoča Slovencem HARMONIE HALLO Vogal 1st Ave. in Mineral Street « SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izboma pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo nljudno sprejet. »mmmmmm»»»»»»^ Ako hočete res dobro in po meri ** narejeno OBLEKO obrnite s« < > na rojaka: Klrchgessler &, Ermenc i! * 4 E f ki tudi popravljata, čistita, ;; peglata in barvata obleke. Vsako delo jamčeno. ; * Slovenci in Hrvatje, podpirajte <» domača podjetje. 291 Grovt St., Mllviikn, Wis. Obuvala zrn mrtke: od $1.60 do $4.00 zrn ientke: od $1.00 do $8.no sa otroke: od tOc do $2.60 Mi vas hočemo vselej zadovoljiti AHRENS&VAHL 355 Grove St. Milwaukee, Wis. Sodrug Milwaukee, Wis. LOUIS BERQANT 267 — 1st Avenue priporoča Slovencem In Hrvatom svoj dobro založeni SALOON. Kadar pridete na 1st Avenue, ne pozabite obiskati saloon IG. KUŠLJAN-A 229 1st Ave. MILWAUKEE, WIS. FOTOGRAF L. HAGENDORFF ima znižane cene za POROČNE in BIRMANSKE slika. 173 Reed St. MILWAUKEE, - - - WIS. Trgovina z železnino: Orodje vsake vrste - Peči •• Kuhinjska oprava — Barve — Čopiči — Lopate i. t. d. A. T. TRENTLAGE A SON; »•ti G rove St. Mllwaakc«, Wls Avstr, Slovensko Ustanovljeno Bol, Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kana». GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kane. Podpreds. : FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kane. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulbsrry, Kans. Blagajnik : FRANK STARČIČ, Box 489, Frontenac, Kana. Zapianikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kana. NADZORNIKI : PONGRAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana., POROTNI ODBOR: 1 JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JULIJ BOGNAR, Box 6, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaia samo eden Dolar. Vai dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne posiljatve pa gl. blagajniku. PRVI, PA ZADNJI PRVI MAJNIK. Spisal Jože Zavertnik. Dan je vstajal v vsej svoji krasoti in lepoti. Nebo je zarilo na vzhodu in solnce se je prikazevalo počasi nad veličastveno prerijo, posuto z mesti, trgi, tvornicami, visokimi dimniki in železnifikem omrežjem, da razlije svojo čarobno stvarjajoČo moč nad naravo. Tupatam so bili nasejani ostanki starih, nekdanjih pragozdov. Od viharja podrti hrasti in su-hlad so ležali križem in tvorili netivo za gozdni požar. Rosne kapljice so visele na vejicah in bli-ščale v mavričnih barvah. Ptice so pele svojo jutranjo pesen, žolna je pa urno plezajoča po deblu s svojim tik. tik, tak naznanjala smrt mrčesu. Ob skoraj vgasnolem ognju, med železniško progo in gozdom sta sedela dva brezposelna delavca v visoki travi, ki so jo vila med železniško progo in gozdom kot temnozelen trak. Po(J debelimi ogorki je tlela počasi žrjaviea. iz katere se je dvigal lahek, skoraj neviden sivkast dim. ki je hitel proti vzhodu ... po vetru odka-zani poti. "Janez", se je oglasil kakih štirideset let star človek, sedeč na hrastovem od črvov razjedenem in preluknjanem porobku, na katerega obrazu so bile vrezane odločne poteze; njegove razvite prsi so razodevale izvanredno telesno silo. njegove udelane in žnlja-ve roke so pa pričale, da je tekom svojega življenja mnogo delal za druge ljudi. "Kaj pa je To F* se je oglasil njegov mlajši tovariš in obrnil svoj mladeniški obraz proti nje« mu, na katerega je življenje zarisalo še malo izkustev, muk in trpljenja. "Danes ostaneva tukaj in ne bodeva potovala dalje", se je o-giasil Tom v debelem in nizkem basu. '.Prvi majnik je in tovorni vlaki naj hitijo mimo naju svojo pot. Imam še malo črne kave, katero lahko skuhava v kositrasti škatlji, pa kos kruha in slanine, kar ho za danes zadostovalo za naju." "Ah, pojdiva naprej", je pričel zopet mlajši. "Mogoče dobiva delo v bližnjem mestu." "Delo ... pa danes . . . ne", je odgovoril Tom. "Kaj pa ti je vendar dan«»s, da nočeš nikamor, ko si vendar vedno silil naprej?" je vprašal mlaj-»• 81. "Prvi majnik je . . . delavski praznik", je spregovoril Tom in vstal. "Delavski praznik? . . . Prvi majnik? . . . Obrazloži mi Tom!" je rekel Janez in gledal vpraša-joče svojega tovariša v obraz. "Seveda, mlad si še, pa ne veš ---pa z dežele, od matere si prišel, komaj pred dobrim letom v obljubljeno deželo, da okusiš med in mleko v tej deželi največjega kapitalističnega oderušt-va", je nadaljeval Tom in gledal tovarišas s vojimi dobrohotnimi očmi. "Povej, povej mi no Tom, kaj pomeni prvi majnik," je Janez proseče sili vanj. "Prvi majnik je delavski praznik. katerega niso postavili ee- rji, kralji, kapitalisti ali pa pa-• V i?"' Kovor^ Tom " povdar-fVi. "Prvi majnik so si delavci tavili za praznik proti volji vseh izkoriščevalcev, to je ljudi, ki živijo o delu druzih. "Zakaj so si pa delavci postavili prvi majnik za praznik? je zvedavo vprašal Janez. "Ej, zakaj?' je odgovoril Tom, "da protestirajo proti krivicam, ki jih trpe." "Kakšne krivice pa trpijo delavci?" se je oglasil Janez. "Saj so vstvarjeni za delo. Jaz ne vidim krivic v delu . . . Nekdo mora delati, drugače pa poginemo lakote". "Ej seveda . . . seveda poginemo lakote vsi, ako ne bo delal nikdo", mu je smehljaje pritrdil Tom. "Ali krivica ne tiči v tem, ako morajo ljudje delati, če hočejo živeti . . . Zdaj pa pojdi po suhlad, da vznetim ogenj. Jaz bom skuhal kavo in pripravil za naju zajuterk, ti pa prinesi drv." Janez je hitel po drva v gozd. Tom je pa zajel s kositrasto ška tljo, ki je nekoč služila za konser-virano sadje vodo v jarku in jo postavil na žrjavico. Kmalu se je vrnil tudi Janez s težko butaro na rami in jo vrgel kraj ognja na tla. "Ako ni krivično, ker morajo ljudje delati, ako hočejo živeti, tedaj nevera, zakaj bi se delavci pritoževali, ker delajo?" je ponovno vprašal Janez, ko se je vse-del poleg svojega tovariša in zanetil svojo malo pipieo. "Delati . . . saj tudi ti horeš delati, pa ne delaš. Zakaj ne delaš?" je spregovoril Tom zadnje besede s povdarkom. "Delati ho češ, pa delati ne sineš. Tu priha jas s svojimi nazori navskriž". "Nikar mi ne očitaj, ker ne de lam. Saj si tudi ti brez dela", je odgovoril Janez in zardel do ušes "Prismoda". je dejal Tom blagohotno. "Seveda ne delava oba. dasi hočeva delati . . . Vidiš, v tem je pa krivica." "Povej mi razločnejše, da te bom razumel", je rekel Janez in pogledal svojega tovariša. "Povedati je lahko",- je nadaljeval Tom, "ako me le hočeš po slušati?" "Seveda, da te bom poslušal, da se kaj naučim", je spregovoril Janez. "Poglej ... na svetu živi dr bal . . . malo jih je, ki pravijo, da je .vse njih lastnina", je resno govoril Tom. "Nazivljejo se go spode, v resnici so pa tatovi in romarji. Smelo trdijo, da so ribe v vodi, zverjad v gozdu, zemeljski zakladi pod zemljo, orodje za delo njih lastnina. Pri tem se sklicujejo na Boga, dasi ni nikjer v sv. pismu zapisano, da je Bog kedaj delil zemljo in kedaj kateremu Človeku povedal, kaj je njegova lastnina. Vzlic temu pa pridigajo delaveem božjo zapoved: Ne kra-di! Ta drhal, je kriva, da delavec ne more delati, dasi berači za delo. Ta svojat, ki se oblači v svilo in žamet in se kinča z dragulji, je provzročila, da morajo otroci delavskih starišev v najnežnejši mladosti na delo, mesto v šolo, da vidiš ob cestnih voglih berače brez rok in nog, ki prosijo milo-darov, da hčere delavskih starišev postajajo prostitutke ... Ali sedaj razumeš?" "TTmevam. kar si mi povedal, vendar mi pa ni jasno, zakaj so delavci proglasili prvi majnik za svoj praznik?" je počasi izgovoril Janez. "ITa. ha, ha", se je zasmejal Tom. "Delavci bi lahko tudi kateri drugi dan v koledarju izbrali za avoj praznik. V tem ne tiči pomen dneva. Delavcem je pred- vsem. da s svojim praznikom dokažejo, da lahko obsodijo vao človeško družbo na 8iurt od lakote, ako odlože svoje orodje. . . . Ka pitaliatični oderuhi oropajo poljedelca in delavca za njegov produkt. Ako kateri njiju skuša vzeti kaj nazaj, potem pa ga obsodijo v ječo ali celo na vislice. To je krivično! Bogatinu dovolijo, da okVade siromaka, Če se pa gane siromak, so pa takoj beriči za njim. Ti gospodje so sami zakrivili, da jih siromaki mrzijo . . . V tej deželi svobode hodijo otroci delavcev le toliko v šolo, da jih kapitalistični Qderuhi kasneje tem laglje izkoriščajo . . . Gorje pa posamezniku, ki bi se vprl temu oderuitvu. Tak je položaj vseh delavcev sirom sveta. Zato pa zavedni delavci vseh narodov protestirajo na prvega majnika proti tem krivicam in krivični uredbi človeške družbe . . . Zdrava in krepka sva in hočeva delati, pa naju noče nikdo sprejeti v delo. Ali ni to narobe svet, proti kateremu je treba protestirati?" "Razumem te", je tiho pristavil Janez, takoj pa dejal glasneje: Ali slišiš, psi lajajo", in zamahnil je z roko proti jugu, kot bi hotel zaznamovati smer, iz katere je lajanje udarjalo na njegovo uho. Tom je vzdolbeno roko pristavil k ušesu in se sklonil naprej kot bi se hotel prepričati;" da je Janez povedal resnico. N a krat je pa dejal tiho: "Da, čujem jih. kaj neki delajo v tej okolici psi?.., Razločno slišim tudi ropot železniškega vlaka. Nevem, mogoče so lovci?" je dejal Janez. "Lovci? Nemogoče v tej divjini", je odločno rekel Tom. Mej tem je lajanje prihajalo bliže in bliže. Gosta, visoka trava se je zibala in gibala in vodoravna gibajoča črta se je urno premikala proti njima, iz katere je prihajalo zamolklo lajanje, pome šauo v veselje naznanjajočim krikom divje zveri, ki je zasledila svojo žrtev. V travi se je prikazal pred njima kroni pes, s krvavo podplntimi očmi in zverskim zo bovjem, za njim drugi, tretji, četrti . . . peti. Tom je zgrabil za debelo gorjačo in udaril s tako silo prvo zver po glavi, da se je zgrudila z zamolklim jekom na tla. Ali predno je vdaril drugič, so ga psi obkolili od vseh strani Zaman je tolkel s svojimi orjaški* mi rokami okoli sebe: psi so ga potegnili na tla in na tleh se je ^aljala krvava, nerazločna zmes • « • « Janez je mislil takoj na svojo rešitev. Hitro je premeril z očmi daljavo med seboj in tovornim vlakom, ki je v tem trenotku ropotal mimo. Kakor blisek je planil proti njemu, da bi prijel za ročaj na tovornem vozu in skočil nanj. Ali spodrsnil je, divji, bo lestni krik se mu je razvil iz prsi. potem je pa bilo tiho . . . čili se je le še ropot odhajajočega v da ljavi zginjajočega vlaka. Sest jezdecev, oboroženih s puškami je prijezdilo v divjem diru na mesto, kjer se je krvava nerazločna zmes valjala na tleh Z velikim trudom so odtrgali krvne pse od svoje žrtve, ki je bila oblita s krvjo in je krvavela iz mnogih ran . .< . Drugi dan je zakotni listič v mestecu C - - - prinesel i malo vest, da so krvni psi šerifa, ki je lovil nevarne železniške roparje, razmesarili in tako nevarno ra nili nekega trainpa. da bo težko okreval od, zadobljenih poškodb druzega pa je povozil vlak. Od zdolaj pa je urednik zlobno pri stavil: Te vrste ljudje so nevarni lastnini kot železniški roparji in tolovaji, človeška družba je naj bolj varna pred njimi, ako so mrtvi. Orosns bolečine. Gosp. Mihael J. Peko iz Kelay-res, Pa., pisal nam je, da je imel ujegov brat grozne bolečine nad en mesec dnij, valed krčev v že-odcu. On pravi: "Moj brat je tr-)el na groznih bolečinah vsled krčev v želodcu, ne da bi bil mogel dobiti kake pomoči. On celo jesti ni zamogek Nasvetoval sem mu, rabiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ker smo ga v naši družini večkrat rabili in vedno z velikim ua|>diom. Ko ga je rabil en teden, so bolečine zginile in od tega časa se moj brat po vse dobro počuti. Mihael J. Peko, Ke-ayre», Pa." To izvrstno zdravilo naj bi se M)skušulo pri vseh nerednostih želodca in drobovja. Izčisča telo ter ga drži čisto; ojača celi sestav, izčiati kri narvniiu potom. V lekarnah — Jos. Triner, 1333 1339 S. Ashland A ve. Chicago, 111. Vse oči obrnjene na Milwaukee Ako se zanimate za napredek človeštva pazite na Milwaukee kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo To pa najlažje storite, ako se na ročite na "Milwaukee Leader" nov. soc. dnevnik. Leader je iz vrsten in metropol i t« k i časopis ki prinaša vse novice, največ po »ornoeti pa posveča delavskim in terenom. Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25c na messc. — Naalov The Milwaukee Leader, Milwau kes, Wis. Dolžnost vsakega socialista Je, podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". Pridobite mu novs naročnike. Prehlajenja se lahko ianabite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri je zavita steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, tTeba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na stekle- nici. T^o Work-No Pdtf The Workingman's Problem Zanemarjen prehlad. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER cnlstrani nevarne posledice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omota. 25o. in 5()c. stekleuice. — Pazite na ime in sidro na omotu. V NAJEM SE ODDA prijazna soba za enega ali dva. Prevozne zveze na vae strani. Wsst Side, tri bloke od 40th ave. Natančneje pove upravniatvo "Proletarca". Vas konzularne in notarska sa-deve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220H Grove St.. MILWAUKEE, WIS. carl strover Attorney at Law Zisttpa ni vsak sodiičih. St. sobe 1009 133 E. WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Tslefon: Main 3989 POZOR! SLOVENCI! POZORI SALOON a modernim kegljf&en Bv«S« pivo v sodé ki h in bntaljkal in drag« ruBorratM pij**« Ur uaijek« «nsodk«. Potniki dob« êodno pra« litte si Poetresba točna la inborn*. V««m Slovencem in drugim Slovana« M toplo pn (wrote MARTIN POTOKAR, 1626 So. Oentr« Av«. Chicaf* Dr. W. C. Ohlendorf, s. d. Zdravnik sa notranj« M,;eiJa in ranocolnlk. Izdravniika preiskava brezpli*n ^ čati j« 1« zdravila, 1924 BluokC Av«., Chicago. U redu je od 1 dt T*? pol.; od 7 do » zvečer, Ilrea ChiJ? iiveèi bolniki n^j piiejo slovenj j ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode io runih neopojnih pijač. 1837 So. Fiak SV. Tel. Canal \m* louis rabsel moderno urejen salun 14 461 BRANO AVE., KEIOSNA, VI) Telefon 1199. L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Ghicaft, % Ima ▼•¿jo aalogo ar, verifc«, nov in dragih drago tis. Lrrrhij« lag vsakovrstna popravila v tej «troki m Mio nitki ■ Potisekov saloon 1237-lst St. La Salle, 111 Toéi me, foot Uni podrejen« péjaê» priporoča rojakom «a obifan PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v Kallfornlfl. kj«r m toii dobra vina In inportirano piluntka pivo. Prodaja vina na galone jn na drobno. AnL Schnabl, cor. Trumbull iti. in 26. Str., Chicigo, III AVSTRO-AMERIKANSU Črta. Najpripravnojia in naje«*iejfta par«-brodna črta za Slovene« in Hrvat* Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reka. Brni poitni in novi paxobr«di na dva vijaka: Cesar Franc Jožef I. odpluje prvi* iz New Torka 15. June 1912. Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Parniki odplujejo iz New Torka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trata ob soboti h ob 2 popoldan proti New Y«rka. — Vsi parniki imajo brezžični brzojar, električno razavetjavo in »o modem« urejeni. —Hrana je domala. — M orna-riji in zdravnik govorijo slovensko is hrvatsko. Za nadalne informacije obrnite sc aa nase zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO Gen'l Agt's, 2 Washington St., New York. Zaetopnik za Zapad: K. W. Sempf, 120 N. La Salle St., Chi. cago, 111. P. AD. RICHTER a Co . 21S Nad Htm«. Inr York. R f. 11)r. Itiehterj?™ Con«« Plini« olajftajo. (-.»j«, ali 5Qr t '■»»i Slovcnci, obiskujte 'PARIS' RESTAVRACIJO 1914 Blue Island Ave., Chicago. i Lastnik: Tom. Orianiaa. Postrežba točna. — Jedila dobra. — Cene primerno nizke. — Odprto ponoči in podnevu. ROJAKI * ^.ukeoanul _ Cc kocetc piti dobre Tj^**' pijače in se zabaviti po domače pojdite k B« Maluiich-u, 714 Marke! Street, tVaukegaa. Pri njem« je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. Importiran starokrajski tobak vsake vrste aa cio^rste. pipe in žvečenje. lm portirane cigare in cigarete. Vs* pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1245 W. 18th St., Chicago, 111. M, A, Weisskopf, M. D, Iakuien sdravnik. Urad nje od 8—11 prsdpoldn« in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ars. Tsl. Canal 476 Chicago, m Dobra domača kuhinja. éé Odprto po dnevi in'po noči. BALKAN" KAVARNA - RESTAUR ACIJ A -IN POOL TABLE- M. Poldrugač 1816 So. Centre Ave. ZDRAVLJENJE V 5 Varicocele Hydrocele j BRKZ NOŽA IN BOLEČIN Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varieoceli, 8tructuri; dalj« ozdravim nalezljivo zastrupijenje, živino nezmožnost, vodenico in bolezni tidoiih «« molkih. Ta prilika je dana alaati tistim, ki so izdali i« velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki m bili I zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jas edino sredstvo, s katerim zdravim vspeino. Popravite Vaie zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezik«. Dobili boste najbolj!« nasvete in prednosti, ki sem «i jih iztekel v moji 14 letni praksi kot sp«eiali«t v boleznih pri moikih. Ozdravim pozitivno telodec, pljuča, lodlc« in n «prilik« v Jetrih. (Za neuapeino zdravljenje ni treba plačati). TAJNE« moške bolezni Zftiba nagona, bolezni v ledicah ia jetrih zdravim hitro za stalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vod«. PLJUČA naduho, Bronehitis. srčne bolezni - in pljučne zdravim po moji najno-vejii metodi Zastrupl^enle in vseh drugih kotnih I bolezni, kakor priič«,| lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v oza ture, garje, otekline, p«-dju in druge organske bolezni zdravim za stal* no. (Prtitkovinje brezplačno) (Nasveti zastonj.) DR. ZINS, 183 N. Clark Str. med Randolph in Clark Odprto; 8 zjutraj do 8 zvoč«r. Ob nndnljnh od 8 sjutr. do 4 pop. Chicago! ISaaaaaai y»aat mmkl Gotov denar. Hranilna vloga v tej banki je varna investicija. Nosi 3% obresti in je gotov denar kadar ga rabite INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, 111. 22 letno poslovanje. , Var. , . tt__i__a x , . , „ Varnost m s hrambe ni V soboto večer odprta od 6. do 8. ure. predali po $3.00 na leto. jugosl« zadružna tiskarna GLAVNICA SOIITI SLAVIC COOPFRATIVF PRMFRY DfCORPORATED Delnice se prodajajo po $10.00 ena in jih je moči odplačevati po $1.00. Pristopajte k temu zadružnemu podjetju, ki bo nosilo dvojno korist in ki bo trdnjava delavske prosv«te. Vsa pisma je nasloviti na FKANk PETRICA, 1M0 So. Ceitre Ave., chicago. ill.