133. številka. Ljubljana, v torek 14. junija 1904 XXXVII. leto. l^h&ja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogrske dezeie za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežela toliko yeč kolikor jmaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če « trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih olicah Bt. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniStvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št 85. u" Na Šmarni gori. V nerVljo so klerikalci priredili shod na Siiiarni gori, da proslave desetletnico katoliškega delavskega društva. Nameravano demonstracijo jim je nebeški oče temeljito pokvaril z dežjem, kar je pač viden dokaz, da tuii v nebesih ni30 zadovoljni s tem, kar pod krinko katoličanstva počenjajo dr. Su3teršič: dr. Krtk in drugi taki politiki. Udeležba je bila valed dežja sicer skrajno pičla, a »Slovenec« je vendar zadovoljen, češ, da so prišli najboljši klerikalci in najboljše klerikalke. No, če so bili res zbtani najboljši ljudje klerikalne stranke, potem pač ni bilo lepo, da sta jih dr. Krek in dr. Šusteršič pitala z neslan cstimi. Za lačne ljudi, ki se Žrtvujejo za site duhovnike, bi sa bila že lahko neko liko bolj potrudila, zakaj ker sta mcža na Šmarni gori n^čve&als, je res pod vsako kritiko. Prvi je govoril dr. Krek. Ta je med drugam rekel: »V pretekle«* letu se je storilo veliko za organizacijo delavstva, in vsega ljudstva; napake ki so se zgodile pri organizaciji, moramo računati na rovaš Človeške slabosti, kar se je pa storilo dobrega, to je bilo od Boga.« — »Napake« imenuje dr. Krek tiste brezštevilne in prekanjene sleparije, ki so se zgo-diie v klerikalni organizaciji, pri kon-sumih in posojilnicah. »Napake« — to je res dober izraz in nič slabše niso »človeške slabosti«, ki so krive dogodivših se lopovščin, ki so toliko poštenih ljudi spravile v nesrečo in na bersško palico. Krek seveda ni ničesar riskiral pri ti organizaciji, in dr. SustsršiČ se je pri nji naletel tako lep h tisočakov, da kupuje graščine — torej >e naravno, da mcža ne moreta prehvaliti svoje organizacije. Dr. Šusteršič je govoril o političnih rečeh. Klatil je tiste stare fraze, ki pri razsodnih ljudeh že d«vno nič ne zaležejo. T&ko je pripovedoval, da je slovensko ljudstvo (to so Su steršič in duhovniki) v najhujši opoziciji proti vladi. To mu verjame samo kak klerikalec, vsak drugi človek bi bil Šusteršiča vprašal: Kdaj je kaka vlada še dajala bogate subvencije strankam, ki ji delajo resno opozicijo. Prav sedanja vlada razmetava tisočake in tisočake za podjetja tistih klerikalcev, ki ji delajo »opozicijo« — seveda le ker vlada ve, da je ta opozicija samo navidezna, da je ta opozicija le komedija. In komedija ter nič drugega so tudi Šusteršičeve tirade, da se bo obstrukcija nadaljevala, dokler se ne razbije sedanji parlament, zakaj Šusteršič le govori tako, dela pa kakor dela od vlede subvencionirana stranka, kar se je pokazale pri volit v i delegacije. Tudi v drugih ozirih je Šusteršič »farbal« svoje poslušalce. Tako je pripovedoval, da so privilegirani delegatje dovolili 400 milijonov kron za nove kanone. Mi obsojamo tiste privilegirane delegate, ki so glasovali za ta izdatek, a Šusteršič bi bil moral povedati, da niso samo priviligi-rani, nego tudi ljudski zaet p o i k i v delegaciji glasovali za ta izdatek in da sploh ni šel nihče s tako vnemo v boj za dovolitev teh 400 milijonov kron, kakor klerikalci, ljudski zastopniki, poslanci kmetskih stanov in najboljši prijatelji ter zavezniki dr. Šusteršiča. »Sedanji sistem je kriv, da pravi ljudski zastopnik pod nobenim pogojem ne more glasovati za take stroške«, je deklariral dr. Šusteršič, pa previdno zamolčal , d a s o r a v n o klerikalci omogočili, daje bilo sprejetih onih 400 milijonov. Tudi ta klavrni shod je Šusteršič porabil, da je malo ozmerjal napredno učiteljstvo in uradništvu povedal, da ima predobre plače, a premalo dela. Kdo mu bo ugovarjal, Če vidi, kako neznansko se mučijo duhovniki in so pri tem tako slabo plačani, da komaj BtotisoČ kron prihranijo. S prazno haharijo, kako so du hovniki demokratizirali Kranjsko — tako da se lahko primerja s Švico — je končal Šusteršič svoje ekspekto-racije. ». . . . Ak klasik bil bi vsa*, kdor nam kaj kvasi« Po Šusteršiču so govorili »najboljši naši tovariši in tovarišice v boju za probujenje našega ljudstva«, a »Slovenec« ne poroča, kaj so govorili, bržčas ker ga je sram. Vojna na Daljnem Vztoku. Včeraj smo priobčili brzojav, katerega so v London dobili baje iz Petrograda, da je admiral Skridlov dne 7. t. m. s svojo eskadro priplul pred Port Artur in se pristanišču približal na trideset milj. Vsled ne-predorne megle, ki je nenadoma zavladala na morju, je trčil na japonsko eskadro, obstoječo iz več torpedovk in dveh oklopnic, ki so ga takoj napadle. Vnel se je ljut boj, v katerem se je Japoncem posrečilo ruske ladje neznatno poškodovati. Ker Skridlovu rusko brodovje iz Port Arturja ni pr.'šlo na pomoč, se je eskadra v petek 10. t. m. vrnila v Vladivostok. Ta vest je silno neverjetna! Ako je Skridlov v resnici že prišel tako blizu Port Arturja, potem pač ni misliti, da bi ne zastavil vseh svojih sil, da bi se združil s portartuškim brodovjem, zlasti ako je naletel samo na nekaj japonskih torpedovk in dve oklopnici. Upoštevati je namreč treba, da ruska vladivostoška eskadra ne obstoji samo, kakor si marsikdo morda misli, iz že večkrat imenovanih štirih križark »Rosija«, »Rjurik«, »Gromoboj« in »Bogatir« marveč tudi iz več kot 20 torpedovk in tor-pednih uničevalk. Ako se je torej Skridlov odločil, da se poskusi združiti s portarturškim brodovjem, in je v to svrho odplul iz Vladivostoka, je brez dvoma poleg križark vzel tudi sabo več torpedovk, ki bo za obrambo največje vrednosti. Saj je vendar moral računati s tem, da ga Japonci že ob vzhodni korejski obali ali v Rumenem morju lahko nenadoma napadejo. Ako bi v tem slučaju imeli Japonci na razpolago ne samo križarke, ampak tudi torpe-dovke, bi se jih Skridlov, ako hi ne imel torpedovk, ne mogel uspešni braniti, zakaj s križark bi pač lahko metal na sovražnika bombe in granate, ne mogel pa bi jih torpedirati, kar pa je v boju na morju največjega pomena. Zato se lahko s polno gotovostjo oklepa, da je Skridlov, ako se je v istini napotil proti Port Ar-turju, vzel sabo vsaj nekaj brzovoz-nih torpedovk. S to eskadro je potem pred Port Arturjem naletel na nekaj japonskih torpedovk in dve oklopnici. Vnel se je boj. Na obeh straneh je bilo »nekaj torpedovka, na ruski strani štiri križarke, na japonski pa dve oklopnici. V tem slučaju bi bil položaj ruske eskadre vsakakor veliko ugodnejši, kakor japonske, zakaj na ruski strani bi manevrirale štiri brzovozne križarke proti dvema neokretnima okiopnicama, kar bi se brez dvoma moralo uspešno završiti za Skridlova. Pa recimo tudi, da bi se Skridiova eskadra v boju ne mogla kosati z japonsko, bi se pač vsaj štirim kri-žarkam brez posebne težave lahko posrečilo uiti Japoncem ter doseči Port Artur. Treba je namreč upoštevati, da so vse te križarke brzovozne, ki prevozijo 22 vozlov, dočim vozijo japonske oklopnice v najugodnejšem slučaju jedva še 16 do 17 vozlov. Da bi torej japonske ladje mogle dohiteti in uničiti ruske križarke, ako bi se te sredi boja spustile v beg proti Port Arturju, je popolnoma izključeno, kakor je tudi izključene to, da hi portarturško bredovje — seveda posito, da je izhod iz pristanišča prost — ne prihitelo iz luke, Čim bi slišalo na širokem morju grome-nje topov. In da se to gromenje topov na trideset milj čuie, pač ni ni* kakega dvoma, kakor je dvomljivo, da bi se Japonci na širokem morju borili sami seboj, ali s kom dru gim, kakor z Rusi. Izrečenega torej izvajamo, da se je Skridlov, ako je bil res samo 30 milj od Port Arturja oddaljen, tudi faktično združil s portarturško eskadro, kakor je nedavno tega poročalo rusko brzojavno agentstvo, ali pa ga sploh ni bilo pred Port Arturjem! Da bi se bil Skridlov zopet vrnil v Vladivostok, ko se je približal Port Arturju že na 30 milj in je tukaj naletel na prvo zapreko, to je enostavno izključeno! Izpred Port Arturja. Pred Port Arturjem divja že več nego teden dni ljut boj, ne da bi nam o teh bojih dosedaj došlo kako zanesljivo poročilo. Sicer nam dohajajo dan na d*a*najrazliČnejŠe vesti, a kedo nam je porok, da so tudi resnične?! Vendar pa Če upoštevamo staro prislovico »vox populi vox dei«, moramo sklepati; da je to pot vojna sreča Rusom mila, zakaj vsa poročila soglašajo v tem, da so bili Japonci tako na suhem, kakor na morju odbiti izpred Port Arturja z velikimi izgubami. V tem domnevanju pa nas zlasti še potrjuje trdovratni molk s strani Japoncev. Dosedaj so še vsak svoj najneznatnejši uspeh takoj obesili na veliki zvon in to pot bi naj molčali, ako bi bile njih operacije istinito uspešne pred Port Arturjem?! Tega si kratkomalo ni misliti! Vesti o velikih bitkah pred Port Arturjem se se vedno vzdržujejo. Posebno ljuto so naskočili Japonci Port Artur v četrtek. Ddsi so štirikrat zaporedoma z vso silo napadli trdnjavo, vendar si niso mogli izvo-jevati, kakor se pereča iz Liaojanga, nobenega uspeha, marveč so bili z velikimi izgubami odbiti. Takisto se poroča, da je general MiŠčenko hudo porazil japonsko armado pri Vafang-t i e n u. Iz Londona pa ae javlja da sta LISTEK. 0 šolski higijeni z ozi-rom na kongres v Norim-berku. Fr. Kocbek. (Dalje.) Sklicatelji so razposlali širom sveta poziv na ustanovitev kongresa; njegovo nalogo bo označili sledeče: Spoznavamo, da je glede higijeniške vzgoje treba že v mladosti metodično postopati, da se zlasti v šoli mora telo dovršeno negovati, s čimer se zabrani duševni prenaper in oslabljenje individualitete. Uspešen razvoj naroda se osigura v prvi vrsti le 8 tem, da se zdravje mladine posebno v šolskem času vsestransko ojači. S skupnim delovanjem narodov se naloge in težnje šolske higijene bistveno olajšajo in pospešujejo. Da bi se prvi internacionalni kongres posrečil, ustanovili so se v raznih deželah komiteji v pospeševanje istega. Njih naloga je bila, da 80 izbirali govornike za kongres, Vzpodbujali posameznike na šolsko higijeniško razstavo ter nabirali gmotna sredstva, da se odpošljejo na kongres tehniki, šolniki in zdravniki, ki hi pridobljeno znanje uporabili v domačih krajih v prid šole in mladine. Olicijhlna udeležba je bila nepričakovano velika, kakor še redkokdaj na kakem internacionalnem kongresu. Zastopanih je bilo 20 evropskih in neevropskih držav, in sicer s 56 komiteji, od katerih je pripadalo na 11 nemških zveznih držav 21 komitejev. Na Avstrijskem so se ustanovili deželni organizacijski odbori na Gornjem in Spodnjem Avstrijskem, na Češkem, v Galiciji, Šleziji, na Štajerskem, Tirolskem, Solnograškem in v Trstu. Druge avstrijske kronovine se za kongres niso brigale. Od evropskih držav niste v tej organizaciji zastopani Turčija in Italija, četudi ste poslali po 1 udeležnika. Kongresa se je udeležilo okoli 1247 članov, ki so plačali po 20 mark članarine in dobili izkaznice, ter okoli 263 udeležnikov, ki niso imeli pravice glasovanja in so plačali 5 mark. Članov je bilo iz Prusije 144, Bavarskega 356, iz drugih zveznih držav Nemčije 121, tedaj iz Nemčije 621. Druge drŽave so biie zastopane sledeče: Belgija 9, Bolgarija 4, Chile 3, Kuba 1, Dansko 9, Francija 9, Anglija 48, Nizozemsko 51, Japan 5, Italija 4, Luksenburg 3, Norvegija 2, Avstrija 322, Portugal 8, Rumunija 3, Rusija 60, Švica 26, Srbija 3, Španija 15, Turčija 1, Severna Amerika 11, Uruguav 1, Ogrska 19. Bila je torej družba iz vseh krajev sveta, vendar se ni kazalo nikako nasprotstvo narodov. Naj še tu omenim znamenite besede Sir Lmnder Bruntona, ki je izvoljen za prezidenta 2. kongresa, kateri se vrši leta 1907. v Londonu. Ta je rekel: »Internacionalni kongresi so mostovi prijateljstva in pridobitve prometa, so sredstvo pobratimstva človeštva. Čimvečji je promet, tembolj bode izginila neprijaznost med narodi«. Pokroviteljstvo kongresa je prevzel princ dr. med. Ludovik Ferdinand Bavarski. Za kongres je bil sestavljen poseben poslovni red. Zborovanja so bila plenarna in odsekova. Prva so se vršila 5., 7. in 9. aprila v gledališču Apollc, druga pa 5. popoldne, 6. celi dan, 7. popoldne in 8. celi dan.*) Vsa potrebna obvestila so se objavljala v posebnem listu »Tag-blattu«, katerega je izšlo 5 številk, in sicer v nemškem, francoskem in angleškem jeziku. Po poslovniku je bil dopuščen vsak evropski jezik kot kongresni jezik, vendar se je zahtevalo, da pre- *) V novem poslopju kraljeve industrijama Sole. davatelji in udeležniki debat končno ponovijo svoj govor v nemškem, francoskem ali angleškem jeziku, ako so govorili v drugem jeziku. — V predsedstvo so bili izvoljeni člani raznih dežel. V plenarnih sejah so bili govori znamenitih zastopnikov najvažnejših kulturnih držav; Čas govora je bil določen na 45 minut. V teh sejah so se reševale tudi razne poslovne stvari. V odsekovih sejah so govorili najprej določeni poročevalci po 30 min., prosto oglašeni govorniki 20 min. govorniki k razpravi pa po 8 minut. Dne 5. aprila je kongres otvoril princ Ludovik Ferdinand Bavarski. Pozdravne govore so imeli razni ofi-cijalni zastopniki posameznih držav in korporacije. Posebno pozdravljeni so bili zastopniki Japana, Avstrije in Rusije. Prvi znanstveni govor je imel dr. Cohn iz Vratislave: »Kaj so zdravniki oči za šolsko higijeno storili in kaj imajo Še storiti« Dne 7. aprila je povoril v plenarni seji dr. Axel Johannesen iz Kristijani je »O stanju šolske higijene v Norvegiji«, dr. Le Gen-dre iz Pariza (francosko), dr. Sickinger: »Organisation grosser Volksschulkor per nach der natiirlichen Leiatunga- fahigkeit der Kinder« in znani higi-jenik prof dr. Kneppe iz Prage »O odvrnitvi kužnih bolezni v šoli«. Dne 9 aprila so govorili v skupni seji: dr. L. Liebermann iz Budimpešte pO nalogi in izobrazbi Šolskih zdravnikov«, potem dr. James Kerr iz Londona »O glavnih zahtevah, kako se imajo šole prezračevati« iu končno dr. Skvorcov iz Harkova »O nače ih vzgoje in izobraževanja iz higijeniškega stališča«. Poleg plenarnih aej ae je v 7 odsekih (ne pa 11, kakor napačno poroča »Slovenski učitelj«) obravnavalo 153 vprašanj, med temi je bilo 32 referatov. V skupini A se je razmotrivala higijena šolskih poslopij, v skupini B higijena pouka in učilišč, v skupini C higijeniško poučevanje učiteljev in učencev, v skupini D telesna vzgoja šolske mladine, v skupini E bolezni in zdravniška služba v šolah, v skupini F posebne šole (Sondersobulen), v skupini G pa higijena šolske mladine zunaj Šole, higijena učiteljskega osobja in različnosti. Prekratek je čas, da bi vam naštel posamezna predavanja in omenil njih jedro. O tem bode gotovo prinesel »Popotnik« obširno poročilo. (Konec prih,) dva ruska častnika dospela iz Port Arturja v Liaojang z važnimi poročili poveljnika portarturške posadke Steslja na generala Kuropatkina in daje ruska granata iz obrežnih utrdb zadela japonsko torpedovk o, ki je hotela ob izhodu iz pristana položiti mine; torpedovka je bila hudo poškovana in se je takoj potopila. Boji v Mandžuriji. Po poročilih iz Tokija prodira general Kuroki neprestano proti severu. Rusi se na celi črti umiČejo. Liaojang je že zapuščen in glavno rusko vojno taborišče pa je premeščeno v Mukden (?). Japonci se že nahajajo v neposredni bližini Liao-janga. Večja bitka je bila južno od Kajpinga. Tako Rusi kakor Japonci zatrjujejo, da so v tej bitki zmagali. Tudi iz Niučvanga se javlja, da se je deset milj jugozahodno od Kajčova vnel ljut boj, ki pa se je konča), ne da bi se zmaga obrnila na to, ali ono stran. Rusi zatrjujejo, da je bilo v bližini bojišča utrjenih 10000 Hunguzov, ki se pa boja niso udeležili. V London pa je došla iz Haj-čenga vest, da so Rusi dva japonska bataljona, ki sta jih hotela napasti za hrbtom, zajeli in jih popolnoma uničili. Nasprotno pa poroča Reuterjev urad iz Niućvariga, da so se pri Pulantienu spopadli ruski in japonski oddelki; Rusi so bili baje poraženi; izgubili so, kakor pravi poročilo, 800 mož in se umaknili proti Kajčovu. Potopljena japonska oklop-nica. Iz Šanghaja se poroča, da je popolnoma dognano, da so Japonci razen okiopnice »Hacuze« in križarke »Jcšimo« še istega dne izgubili še neko drugo o k i o p n i o o , katero so sprva sabo buksirali, a ki se je potem potopila v Pečilskem zalivu. Japonski konzul je proglasil kraj, kjer se je potopila ta oklopnici, kot nevaren za plujoče ladje in dal na tistem mestu napraviti daiekovidljivo rdeče svarilno znamenje. Vsa posadka s potopljene okiopnice se je rešila.Tudi oklopnioa »Fuji« je bila cd neke mine poškodovana in se sedaj nahaja v ladjedelnici v Sasehu. Armadno povelje generala Kuropatkina. Iz Liaojanga se brzojavlja: Položaj je nespremenjen. Pet dni že vlada V6iika vročina. General Kuro-patkin je izdal na svojo armado povelje, da naj izkazuje hrabremu sovražniku popolno spoštovanje, mrtvecem pa vojaške časti. Z ujetniki se naj ravna čim najlepše, ranjencem pa oe naj streže, kakor da bi bili Rusi. Grof Revventlov v vojnih operacijah. V »Berliner Tagblattu« piše grof Rewentlov, znan pruski strokovnjak Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Papeža Aleksandra VI. ljubljeni sin Cezar Borgia, bi se bil najrajši kopal v človeški krvi. Moril je za kratek Čas, moril tudi lastnoročno, če ga je ravno obšla taka volja. Tako je dal okrog cerkve sv. Petra napraviti ograjo in kadar bi se bil rad zabava), so morali njegovi vojaki na ta prostor pripeljati deset ujetnikov, moških, ženskih ali otrck. Ti nesrečni ljudje so bili zvezani na rokah in na nogah, tako da se niso mogli kar nič braniti. Cezar Borgia je potem zajahal svojega žrebca in se v divjem diru zapodil med ujetnike. Žrebec jih je podrl in poteptal, Cezar Borgia je pa nanje Etre i i al in po njih sekal z mečem To je delal toliko časa, da so obležali pred cerkvijo sv. Petra samo kosi človeškega mesa. Papež Aleksander VI. in njegova hči in ljubimka Lukrecija sta rada prisostvo vala Uk m prizorom. v vojaških zadevah, da je po nje* govem mnenju popolnoma mogoče, da 8e je admiralu Skridlovu posrečilo združiti v 1 a d i v o s t o | k o esk adro s portar turško; sicer bi bila ta akoija zvezana z velikim risikom, vendar pa se je pr&v lahko izvršila s popolnim uspehom. Vojna sila ruskega in japonskega bro-dovja se je v zadnjem času znatno spremenila na korist ruske eskadre. Vobče se pod danimi o k o 1 n o s t rn i ne da več govoriti oneome-jeni premoči japonske mor-narioe, ampak prevladana morju bo v bodoče pripadla onemu b r o d o v j u, ki bo imelo boljše vodstvo, v kolikor ne bodo na mornarici vplivale slučajne poškodbe in izgube, povzročene po minah. Obrambne priprave v Vladi-vostoku, Petrogradski poročevalec »Daily Expressa« je izvedel, da je vojno ministrstvo poveljniku vladivostoške trdnjave ukazalo, da naj poskrbi, da bo trdnjava čim najmočneje utrjena in armirana. Mnogo topov in provi-anta se pošlje v Vladivostok, kakor hitro bodo končani transporti vojaštva v Mukden. Ruska vlada je namreč poizvedeia, da nameravajo Japonoi najprvo vzeti Port Artur, potem izgnati rusko armado iz Mandžurije, na to pa silno armado in močno vojno brodovje poslati pred Viadivostok, da se tudi Še te trdnjave polaste. Za ojačenje ruskega brodovja. Odbor za povečanje ruskega vojnega brodovja je izdal ti le proglas: Tekom treh mesecev, odkar cbstoji društvo za povečanje ruske vojne mornarice, se je na prostovoljnih darovih nabralo 7.803.467 rublje? 90 kopejk. Izdalo bo je v tem času 1,988.231 rubi je v, plačati pa se še mora 4,647.293 rub ljev, da še torej društvo razpolaga sedaj s kapitalom 1,640.942 rubljev. Vse gori navedene svote bo se izdale v društvene svrhe, t o j e v n a-kup vojnih ladij. Za ta denar so se nakupile izključno nove vojne ladje, a niti eden trgovinski parni k. V javnosti se je često že slišala želja, da bi bilo umestno ako bi društvo naznanilo, kakšne vojne ladje je kupilo in kje. Toda odbor ne smatra za umestno, da bi te podrobnosti obelodanil preje, predno bo končana vojna, pač pa vnovič lahko zatrdi, da so se nakupile samo nove vojne ladje. — Domneva se, da je odbor za »usilenje ruskago flota« kupil od chilenske vlade križarke »C&pitan Prato«, »Esmeraida« in »Chacabuco«, ki so nedavno dospele v VlaGivostok, in več torpedovk. Obstrukcija v češkem deželnem zboru. Praga, 13.junija Obstrukoijski odbor nemških deželnih poslancev je imel včeraj sejo pod predsedstvom dr. Eppingerja. Zastopane so bile vse nemške stranke češkega deželnega zbora. Po kratki debati so enoglasno sklenili, da začno Nemoi takoj v jutranji prvi seji zopet z obstrukoijo ter jo nadaljujejo do konca zasedanja. Z obstrukoijo bodo začeli pri razpravi o prošnjah poslancev za dopust. Mnogo nemšaih poslancev bo v ta namen vložilo prošnje za dopust od 20. junija naprej. K vsaki taki prošnji bo govoril po eden nemški poslanec, zahtevalo se bo tudi glasovanje po imenih in odmor 10 minut. Splošno pričakujejo Nemci, da jim ne bo treba dolgo obstruirati, ker se bo deželni maršal že v prvi seji prepričal o brezuspešnosti na-daljnega zasedanja ter bo naznanil že koncem jutršne seje, da se prihodnja seja naznani pismeno, nakar se bo koncem tedna iiaznanilo v uradnem listu, da se zasedanje odgodi ali pa zaključi. Praga, 13.junija. Češki agrarci si prizadevajo, naj bi deželni maršal sklical zastopnike vseh strank na skupni razgovor, da bi M omogočilo vsaj za toliko č&sa redao delo, da bi se rešile predloge glede podpor po ujmah prizadetim in giede regulacij rek. O tem prizadevanju so se obvestili tudi nemški posUnoi, ki pa so izjavili, da tudi v prilog tem zadevam ne ustavijo obstrukcife. Zveza svobodomiselnih v Bukovini. Črnovice, 13. junija. Napredni svobodomiselni nemški, maloraski in romunski poslanci bukovinskega deželnega zbora so si ustanovili skupno svobodomiselno zvezo. V narodnih vprašanjih imajo člani te zveze popolnoma proste roke ter lahko v ta namen še vedno ostanejo v svojih narodnih klubih. „Svobodomiselna zveza" si je postavila za nalogo, da varuje gospodarske in socialnopolitične koristi bukovin-skemu prebivalstvu. V prvi vrsti pa si bo zveza prizadevala, uvesti deželno-zborsko volilno reformo. Ogrski državni zbor. Budapešta, 13. junija. Na dnevnem redu je bila predloga o dvame-sečnem podaljšanju proračunskega provizorija do konca avgusta 1904. Posl. Komjathv je izjavil v imenu neodvisne stranke, da ni v korist deželi, da sedanje ministrstvo vodi še vedno vladne posle; zato mu odreka sredstva k vladanju, kakor sploh vsakemu ministrstvu, ki stoji na temelju nagodbe iz leta 1867. Neodvisna stranka bo dovolila sredstva za vladanje le takemu ministrstvu, ki dela ogrsko politiko. Posl. Simonyi-Se-madam je izjavil v imenu ljudske stranke, da istotako odklanja predlogo, a motiviral bo to svoje stališče obširneje v proračunski debati. Za sedaj vpraša le ministrskega predsednika, kako dolgo še misli pustiti parlament zborovati. — Ministrski predsednik grof Tisza je izjavil, da bo parlament pred poletnimi počitnicami obravnaval le o proračnnn in o nekaterih predlogah, ki so v tesni zvezi s proračunom, kakor o predlogi glede regulacije plač drž. železničarjem in o vojaških ustanovah. — Posl. Lovaszv je rekel, da se Szekerdenjeva stranka britko kesa, ker je pomagala vreči lojalnega in koncilij antnega Szella ter s tem pripomogla nehote grofu Tiszi na krmilo, ki je zagovornik vojaške in dvorne reakcije. — Posl. Ratkav je očital vladi, da noče izvesti narodne pridobitve. Iz Srbije. Bel grad, 13. junija. Da se je ob obletnici kraljevega umora opustil namerani Častniški ples, je provzroČil avstro odrski poslanik Dumba, ki je zapretil ministru zunanjih zadev P as i ću, da zapusti z vsem osobjem v 24 urah srbsko zemljo. Belgrad, 13. maja. Včeraj je imela patrijotična družba „sv. Save" svoj občni zbor. Predsednika družbe sta bivša ministrska predsednika N i-k o 1 a j e v i ć in G e o r g j e v i ć. Ker pa družba že več let ni dala javnih računov o svojem delovanju, dasi je izdala že nad stotisoč družbinega denarja, pričakali so visokošolci na cesti oba predsednika ter proti njima hrupno demonstrirali. Položaj v Macedoniji. Solun, 13. junija. Turška nadaljuje zopet oboroževanje svojih čet v Macedoniji z veliko naglico. Vsak dan prihajajo v Macedonijo mladi častniki iz vojaške šole v Carigradu, še preden so dovršili svoje študije. Tako je prišlo samo zadnji teden k raznim vojaškim oddelkom v Macedonijo 250 novih turških Častnikov. Tudi brodovje se z naglico obnavlja. Neka tvrdka v Fila-delfiji je dobila nalog, naj Čimprej e izdela tri nove vojne ladje, nadalje je naročena tudi nova križarka. Carigrad, 13. junija. Romunija je ustanovila v Janini svoj konzulat, da zajezi grško propagando med „Ku-covalahi". Toda Grki so naščuvali prebivalstvo po celi okolici, naj bojkotira romunskega konzula. In res je romunski konzul Padeano že dva tedna v Janini, a še ni mogel dobiti stanovanja. Carigrad, 13. junija. Iz okraja Hiniš (vilajet Erzerum) je prišlo poročilo, da je armenska četa, obstoječa iz sedmih mož, popolnoma uničena. Carigrad, 13. junija. Na cesti v Pero je neki Armenec napadel načelnika turške tajne policije, Aondon bega ter ga z bodalom na vratu ranil. Rim, 13. junija. V Palermu je bil včeraj velik shod za Macedonce, ki so se ga udeležili najodličnejši politiki skoraj cele Sicilije. Govorniki so slikali nečloveški položaj macedonskega prebivalstva. Sprejela se je resolucija, s katero se prizadete velesile poživljajo, naj storijo svojo dolžnost. Najnovejši francoski škandal. Pariz, 13. juDija. Bogati red kar-tuzijancev je hotel ministrskega pred- §el je med nared in možato ozoa-nial boj proti hudodelcu na pape-tkem prestolu. Sploh je pojasnjeval, da je izvor vst'ga pohujšanja in vsega zla Vatikan. In Sivonarola je to oznanja! javno tudi v Rimu na trgu pred cerkvijo sv. Petra in ljud stvo i>.u je oduševljeno pritrjevalo. Papež je seveda na vse načine sku-žal, da bi bil Savonaroli zamašil usta, a ni ga mogel dobiti v rok« niti so mogli najeti merilci S.tvona-rolo z bodalom ali s strupom spra viti iz ž-vijenja. Papež jo Savenarolo peč izobčil m ga preklel, ali ljudstvo se mm to ni zmenilo in je hrabremu menihu, ki se je upal začeti boj proti papi-žu, ostalo zvesto — tako dolgo, kakor pač nižji slo;i ostanejo zve6ti. Gorje onemu, kdor išče ljubezni in zvestobe pri masi! To je izkusil tudi Savon*rola. Tisti, ki so dan^s goreli navdušenosti zanj, so ga čez nekaj ča^a lastnoročno gnali pred inkvizicijo in plesali okrog grmade, na kateri je stal ta genijalni in plemeniti apostol svobode. Ljudstva ZADitost je za desetletja udušila žar svobode. .Halje priro sednika Combesa z dvema milijonama podkupiti, naj bi jih pustil na Francoskem. Combes je seveda ponudbo odklonil. Tajna posredovalca sta bila bivši načelnik Waldeck-Rousseauvega ministrstva, med tem časom umrli D e-m a g n y in sedanji generalni komisar na svetovni razstavi v St. Louisu L a-grave. Posl. Millerand je prišel nato Combesa prosit, naj o zadevi molči, kar je tudi Combes storil zaradi republikanske vzajemnosti. Toda ker bi ga sedaj Millerand rad izpodrinil ter je v zadnji seji namigaval, kakor da bi se bil Lombes okoristil s premože njem razpaščenih kongregacij, noče več molčati ter je izročil celo umazano in trigo preiskovalni komisiji. Zarota v Maroku. London, 13. junija. Po celi deželi je organizovana tajna zarota /a odstavljenje sultana. Sultana zarotniki črnijo pri prebivalstvu, da hoče deželo prodati Francozom. Sultan bo moral najbrže bežati iz Fesa v Tauger. Dopibj.. Iz Ptuja* Kakor se je že obja vilo, priredi „Slov, pevsko društvo" v Ptuju dne 7. avgusta t. 1. veliki pevski koncert v Mariboru, za kojega so se bile določile sledeče skladbe: Mešam zbori: 1. „V mraku" H. O. Vogrič, novost *, 2. „Nočna pesem", Emil Adamič, novost; 3. „Na planine", P. H. Satt ner, „Mohorska pesmarica, II. del, str. 110. Moški zbori: 4. „Laliko fts4", 11. O. Vogrič, novost ; 5. „Povejte ve planine", Ant. Foerster; 0. „Na moruu, Nedved". Pesmi pod točko 1., *J. in 4. so bile od društva s častnimi darili nagrajene. Odbor si je svest, da je storil svojo dolžnost ter priskrbel za koncert tri nove skladbe s svoječasnim razpisom častnih daril. n Slo venska pevsko društvo" v Ptuju, osnovano na najširi podlagi, ne razpolaga na svo jem sedežu v Ptuju s številnim in sna menitim pevskim zborom, ker so se razmere od njegove ustanovitve do danes društvu na škodo zelo predi čile. Tužne narodne razmere po spod nještajerskih mestih in trgih zahtevaj tedaj neogibno in nujno obstanek dru štva, ki je v narodnostnem oziru veh kega pomena. Razvidno je torej, da ima društvo veliko nalogo, katere pa samo reševati ne more. Prosijo se torej slavna pevska društva, če se udeleže korporativno ali pa vsaj po oddelkih č. pevk in pevcev koueerta v Ma riboru, naj se nemudoma obrnejo na odbor „Slov. pevskega društva- v Ptuju ter naroče pesmi za koncert, da se zamorejo pesmi vežbati prej ko mogoče; Čim večja bo udeležba, tem krasneje bo donela slovenska pesem : torej je sijajnost koncerta odvisna od blagodušnosti in požrtvovalnosti sodelujočih za narod probujocib č. pevk iu pevcev. S tega stališča in z ozirom na sijajne in vidne dosedanje uspebc našega društva, prosimo vljudno še en krat slavna pevska društva, da store narodno dolžnost s svojim krepkim sodelovanjem in spodbujanjem k delu. Na delo torej č. slovenske pevke in pevci, z veseljem in vztrajno-^ j učite za koncert določene skladbe, tlu bo sijajnejši uspeh koncerta v Mariboru! Dnevne vesti. V Liubl>*i., 14. junija — „Nostra mazima culpa". Avtor znamenite knjige „Nostra mu xima culpa", župnik Vogrinec, je obelodauil izjavo, v kateri pravi, da v svojem spisu ni hotel grešiti proti dog matičnim naukom katoliške cerkve ter da papež ni primus inter pares. — Duhovnik pač ne sme imeti lastnega p reprič anj a, in Če ga ima, ga hiti1 s silo primorajo, da se mu odpove. — Vedno bisaga« Tudi nemški klerikalci imajo svoje pos+bfl šalsko društvo, ki je p sebn^ znano od tedaj, kar je nad vc p od* Fran Ferdinand prevzel protektorat Ta »Katholischer Schulvervin«, ki del« med Nemci in za Nemce«, šče denarnih pomočkov pri nas Slovenci r. Nemški klerikalci so tako bogat; da bi svo) »Sohulverein« pač lahko sami vzdrževali, vzliO temu pa bo4ijo beračit k nam Slovencem. Lansko leto je ta »Kath. Schul?ere'n« kar preplavil kranjsko deželo s svojimi nemškimi koledarji. Skiraj vsaka premožnejša slovenski« rodovina jr dobda ta koledar, davi ga ni nihče naročil. Sedaj pa pošilja »Sonuiver-eina opomine na plačilo in je opo minom kar priložil poštnohram'n\tuo položnico Značilno za kupčijako pre- In proti temu bestijalnernu početju se ni nihče oglasil. Rimljani, potomci slavnih junakov, sinovi vrlih mož, ki so se neustrašno borili proti raznim papežem, so bili tako korenito pokatoličanjeni, rla jih je mi-nolo vse moštvo. Tekom papeškega gospodstva so bili postali degeneri* rana, propadla rasa. Sicer pa ni bilo varno, se papežu in njegovi rodovini upreti. Inkvizicija je vsakega uničila. Celo cerkvenim knezom ni prizanašala. Nadškof Florida se je bil uprl pa« peževim sleparstvom s dispenzami. Hitro so obdolžili nadškofa, da je sam slepar. Papež ga je dal prijeti in vreči v ječo. Ta ječa je bila strašna. Stari nadškof je moral v ječi do kolen stati v vodi. Ta muka je bila tako strašna, da je nadškof raje vse priznal, kakor da bi bil ostal v ječi. Obsodili so ga na smrt, a niso se upali ga javno usmrtiti, nego so ga v ječi zastrupili. Pozneje se je izkazalo, da je bil nadškof popolnoma nedolžen in res samo zato ▼se priznal, kar so zahtevali, da bi se rešil muk v ječi. Grozodejstva papeža Aieksan- ! dra VI. in njegovega sina so končno provzročila po vsi Evropi tako ne- ! voljo, da so večji vladarji sklenili j temu početju narediti konec. Nemški cesar in francoski, angleški, španski in portugalski kralj so poslali v Rim posebne pooblaščenca, ki so imeli nalogo, papežu zagroziti, da ga bo posebna sinoda odstavila, če se ne poboljša Poslanik angleškega kralja, lord Heckinson je v javni avdijenci naštel nečuvena papeževa grozodejstva. Papeža se je polastila silna jeza. Zagrozil je lordu Htckinsonu, da ga pusli skozi okno vreči, Če spregovori še eno samo besedo. Ozmerjal je poslanike, jim p.edbacival, da so njihovi kr&lji še večji hudodelci, kakor on in jim ukazal, da Še tisti dan zapuste mesto, s:.cer jih da ob-glaviti. In kaj so storili nemški cesar in navedeni kralji? Ničesar! Našel se je pa pogumen mož, ki je neustrašno dvignil svoj glas in javno oznanjal, da ta papež ni Kri stuspv namestnik nego hudodelec. Ta mož je bil menih Savon&rola. brisanost nemških klerikalcev je to, da je na plačilnih opominih natisnena tudi reklama za rarlične nemško-klerikalne žurnale. Brez dvoma ae bo marsikdo ujel v to past in tako bo nemški »Schulverein« s slovenskimi groši deloval za nemške in klerikalne namene, medtem ko slovenskim narodnim društvom primanjkujejo sredstva na vseh koncih ia krajih. Ko bi že vendar naši ljudje prišli do spoznanja, da bolje de nar skozi okno vreči, kakor pa podpirati nemške ali klerikalne namene. Značilno je, da »Slovenec« nikdar ne crhne besedice proti temu, kako nemški klerikalci mol^eio slovensko prebivalstvo. — Železniška vest. Železniški uradnik na Savi, g. IvanBra-tina, je premeščen v Breži-.e. — Umrl je v Ljubljani v starosti 36 let tiavčni olicijal g. Ivan Globočnik. Pokojnik je bil znača jen narodnjak in je užival splošne simpatija. V nekem oziru je bil ta izborni uradnik, ki ga je finančna uprava resnično izrabljala, — prava žrtev razmer, ki vladajo pri finančnem ravnateljstvu. iSlučaj tega moža je le pekazal, kako potrebni bi bili takozvani revizorji, ki jih ima finančna uprava že zdavna na — papirju. — „Slovenske Matice" CXXXVI. odborova seja bo v Ljub Ijani, v sredo dne 22. rožnika t 1. ob petih popoldne v društveni pisarni. Soored: 1 Naznanila predsed-ništvs. 2. Potrditev zapisnikov o 135. odbore vi seji in o XL. rednem občnem zboru. 3. Volitev predsednika, I. in II. podpredsednika, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4 Tajmkovo poročilo. 5 Eventualia. — Šentpeteterska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prired t . v proslavo praznika slovanskih bn govestnikov sv. Cirila in M^tocia veiko slavnostno vrtno veselico dne 10 julij« t. 1. na vrtu Gossove pivarne na S/. Petra cesti št. 47 Vabilo in skrbio izbrani spored priobčimo pravočasno Slavna slovenska društva pa orosimo, da se pri prirej»«?snju svojih veselic prijazno ozirajo na to veselico, ki bede tudi v korist naše prepotrebne Šolske rirulbs. — Cestna dirka ljubljanskega kolesarskega društva „Ilirija", katera hi se imela voziti pretečeno nedeljo, se je morala vsled neugodnih vremenskih razmer preložiti na poznejši čas; latotako se je iz navedenega vzroka preložila veselica imenovanega društva. — Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani priredi dne 10 julija t. L svojo društveno veselico na vrtu restavra cije »Pri novem svetu« Zajedno opozarja svoje člane na občni zbor. ki se bede vršil dne 17 julija t. 1 v društvenih oroator'b. Pjdrobno*ti in dne*.ni rei s ede v naznanilu svoje-Casuo. — Društvena godba. Še enkrat opozarjamo slavno občinstvo na vrtni koncert društvene godbe v „Narodnem domu", kateri se vrši jutri v sredo 15. t. m. in pri katerem iz prijaznosti sodeluje tudi si. pevsko društvo „Slavec". Vstopnina za osebo 50 vin. Ker je Čisti dobiček namenjen v pokritje stroškov za uniformo, se preplačila hvaležno sprejemajo. Spored: I. Petje: 1. I. pl. Zaje: „Crnogorac Crnogorki-, moški zbor. 2. P. Križ-kowsky: „ Utopljenka", moški zbor. 3. I. pl. Zaje: rMoreu, simfonična glasbena slika za moški zbor z orkestrom. 4. I. pl. Zaje: „Slava delu", moški zbor. II. Godba: 1. Fučik: „Prihod gladijatorjev" marche triumphale. 2. Lecocq: „Mali vojvoda" overtura. 3. Dvonik: „Zvoki iz Moldave" valček. 4. Kovafik: „Potpourri iz čeških oper". 5. Parma: Intermezzo iz „Ksenije". 6. Schneider: „Diamanti in biseri opere" potpourri. 7. Filipovsky: „Žvrgolenje senie1* koncertna polka za piecolo. 8. Suppe: „Slavnostna overtura". 9. Še-bek : „Zbor dervišev" orijentalski prizor. 10. Ziehrer: „Avstrija v zvokih" valček. II. Dr. A. Dvorak: „Trdoglavci" potpourri. 12. Komzak : „Potpourri iz veselih koračnic". — V slučaju slabega vremena vrši se koncert drugi dan. — V Zgornjem Tuhinju je bil novi« izvoljen dosedanji župan g. Jernej Hribar z vsemi glasovi, z* sve*ovs c* pa Primož Matjan in Franc Hribar. — Nevarnega tatu so aretirali nizu Litije. Piše se Ignacij Kus m je d.-m* iz Temenice pri Višaji gori. Kradel je v Litiji in v okelici ter isvrš.l vec drzrjjh vlomov. — Redek slučaj. Fran Mu-un»j po domače »Auibr-.ž«, posest-n,k v Rakitniku pri Postojni, ima kravo, katera je skotila v treh letih 1- telet, numreč v starosti 2l/a let 3, k*tera so ostala živ*; pri 3Va letih 3 mrtva; pri 4Va letih 2 iiva, a sedaj pri o1 letih zopet 4 mrtva, ker so bila vsa samotana v n|i. Kravo ae je posrečilo ohraniti pri življenju. — Učiteljsko društvo za ptujski Okraj zboruje vsled Bklepa z dne 9. junija t. 1. v četrtek dne 23. junija t. 1. ob navadnem Času v šoli ptujske okolice. P. n. poročevalci o referatu a) se vljudno vabijo in prosijo, da pridejo poročat. — Dijaška podporna društva. Od Drave se nam piše: Odbori podpornih društev za slovenske visokošolce nas sp^t spominjajo, da zlagamo denar za revne dijake; dobivamo tiskana poročila in položnice. Kakor drugod, je tudi tu naša orga nizacija pomankljiva. Posameznik se težko odbci, »ko za stvar ni posebno vnet, da bi sam odposlal svoj prispevek. Zatorej bi bilo notrebno, da bi imelo vsako društvo sa) v vsakem večem kraju (mestu in trgu) svojeg« zaupnika ali poverjenika, kateri bi doneske pobiral in odpošiljal. Ta bi o pravem času doneske pobral in bi pri vseh tistih osebah potrkal, od katerih je prispevkov pričakovati. Tak zaupnik bi mogel še poaebe tiste oseba, katere so med študijami dobivale podporo, katere so nasproti podpornim društvom »dolžniki«, poiskati in za podpornike pridobiti! Kajti večine teh nehvaležnežev ni najti med podporniki! Nočejo se spomniti, da so mogli le s pomočjo podpor študije končati, da tudi sedaj študirajo revni dijaki, katerim se mora pomagati! — Grof Oskar Christal-nik, c in kr. nadporodnik izven službe, Slovencem jako naklonjeni potomec staroslovenske korotanske plemenitaške rodbine, je podedoval po svojem stricu tvn\. grofu Aial bertu Ohristalniku graščine Svinc, Waisenberg, Hornburg, Mittertrbaudy) se hoče »odpovedat1, kro-ti in državi«, ker mu je ta budalost požrla že več milijonov, tako da se jedva otepa upnikov * Odrečena promocija. Ne davno bi bil moral hiti v Kološvaru proenoviran ?a doktorja prftva Ivan Pa*«u'y, ki pripada romunski na rodni stranki. Mladi pravnik je iz delal diaertaoijo »O ogrskih zakonih«. V tej razpravi je očital ogrski državi, da poatopa napram drugim narodnostim v državi krivično, nestrpno in strankarsko. Profesorski kolegij je diaertaoijo enoglasno zavrgel ter na dan promocije naznanil mlademu doktorandu, da ne zasluži doktorake diplome ogrski državljan, ki blati ogrske zakone. — Resnica oči kolje. * Pozrtovalni Ruai. Ruski „Cerkovnyj včatnik" v 14. štev. piše: Iz vasi prihajajo cele množice poročil, katera dokazujejo, kako v resnici globoko in iskreno ljubezen goji prosto rusko ljudstvo do domovine. V neki vasi po božji službi, ko je duhovnik izšel iz cerkve pristopil je k njemu 60-letni starček in ves ginjen s solzami v očeh rekel duhovniku: „Batjuška naznani carju batjuški, da sem pripravljen iti v vojsko; naj car vzame tudi moje sinove; imam 4 in vse hočem dati v carjevo službo !u Prosto ljudstvo tudi žrtvuje v korist vojsko vse, kar ima. V neki vasi je 751etna starica-zakotnica prinesla kos prta prihranjenega za svoj pogreb in rekla: „Vzemi batjuška, — tam ga potrebujejo; po moji smrti Že kdo pokrije moje telo.u * Koliko papirja se izdela na svetu. Po najnovejšem pro-raČunaniu se izdela vsako leto 1.800000000 funtov papirja Od tega se porabi polovica za tiak, šestina za pisanje in ostali del za druge svrhe. Vlade ga potrebujejo 200 milijonov funtov, za pouk se ga porabi 180 milijonov, za industrijske svrhe se ga porabi 180 milijonov funtov, trgovina ga potrebuje 240 milijonov funtov, 100 milijonov funtov se ga porabi za zasebna dopisovanja in 900 milijonov funtov gre v tiskarne. Papir izdeluje 3900 tovarn, v katerih deluje 90 000 moških in 180.000 žensk. 100 000 oseb se peča z nabiranjem starih cunj. * Japonska ženiina ponudba. V nekem dnevniku iz To kija je čitati sledečo ponudbo: »S^m iepa ženska. Moji krasni dolgi lasje me ogrinjajo liki ob$aki. Mehke kot pašnik so moje prsi. Mehak in lep kot nežna cvetka je moj obraz. Bogata sem dovolj, da lahko brez skrbi prehodim s svojim bodočim soprogom pota življenja. Ako bi našla dobrega, pametnega, izobraženega gospoda z icp m vedenjem, sklenila bi ž n im zvezo za življenje ter bi pozneje de lila ž njim zabavo (?), da bi bila ž njim v krati iz rožnatega mramorja pokopana«. To se S'cer čita lepo in poetično, toda pri Japoncih in — Japonkah so pretiravanja in fraze doma. * Ne velja. Reginald Vander bild je sedel v čitalnici v Newportu in čital. »Ti socialisti«, je rekel, »niso nič boljši kakor mi, kadar jim kaj diši«. »Star kmet na Rhode Islandu je pognal vse svoje imetje in postal socialist Lotil se je svojega soaeda, da bi ga pridobil za socializem. »Te* daj Ezdra«, je rekel sosedu, »razumeš me, kaj ne? Ali misliš, da moramo vse deliti med seboj?« »To je ravno, kar mislimo, odgovori Eidra. »Ako bi imel dve kravi, ali bi mi hotel dati eno?« »Gotovo«. »Ako bi imel dva konja, sli bi mi dal enega?« »Gotovo, prav gotovo«. »Ako bi imel dva prešiča, ali bi mi dal enega?a »Oh«, je rekel stari socialist nevoljno, »preveč blizu si prišel. Ti veš, da imam dva prašiča«. * V krčmi. Neki upnik je zagledal svojega dolžnika v krčmi. »Aha mu je z^kiical jezno — za vino imate še denarja, zame pa ne!« — »Prijatelj«, je odgovoril dolžnik, »vi vidite, d* vino pi|em, ne pa, da je plačujem«. Književnost. — „PFedhistoricke, slo« vanske obce v krajine a na Morate je naslov jako zanimivi geološko-narodopisni studiji, katero je Vlad. Vyhnal priobčil v podlistku olomuškega „Pozoraw. — Uebersichtskarte von Ostasien. V založbi knjigotržnice Artaria&Comp. na Dunaju je izšel velik zemljevid vzhodnoazijskega bojišča. Ta zemljevid je prav natančno izdelan. Poleg glavnega zemljevida obsega de 14 malih detajlnih zemljevidov o posamičnih pristanih, zalivih. Cona 1 K 60 h. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 14. junija. Danes se čuje iz najresnejših političnih krogov, da hoče vlada na jesen razpustiti državni zbor. Praga 14. junija. Danes se je sešel češki deželnizbor Pred sejo so imeli Mladočehi in češki agrarci skupno posvetovanje. Sklenili so, povabiti vse stranke ve- čine na sestanek in dogovor, kako nastopiti proti nemški obstrukciji Nemške stranke začno obstrukoijo z interpelacijami. Praga 14. junija. Nemci so koj pri otvoritvi deželnega zbora začeli z obstrukcijo. Seja se je začela ob %h Dež. maršal knez Lobkovic je v daljšem govoru obžaloval nemško obstrukcijo ter dejal, da mu ne preostaja druzega, kakor da po določbah dež. reda izpolnjuje svoje dolžnosti. Potem se je začelo s čitanjem došlih vlog. ProŠnia bivšega ministra in poslanca Bilrn-reitherja za dopust je dala povd, da so Nemci po dr. Malem predlagali pavzo 10 minut in glasovanje po imenih. Dr. Herold je imel potem fulminanteu govor o nemški obstrukciji v Pragi in o češki obstrukciji na Dunaju ter končal svoja izvajanja, da je od češkega kraljestva odvisna eksistenca habsburške dinastije. V istem smislu je govoril češki agrarec Kubr. Pri glasovanju po imenih so bili oddani samo trije glasovi čez absolutno večino. Seja še traja. Zagreb 14 junija V Kamenici v Sremu je danes umrl znameniti srbski pesnik Zmaj Jovan Jovanovič. Budimpešta 14 junija. Zaradi zakupa graščinskih zemljišč so med rumunskimi kmeti nastali veliki nemiri, ki jih je orožništvo s težavo zadušilo. Petrograd 14. junija. Poročila različnih listov o najdenih bombah v sebah carske palače v Carskem selu so izmišljena. Rusko-japonska vojna. Petrograd 14 junija Rezervisti iz 29 okrožij so s posebnim carskim ukazom poklicani pod zastave. London 14. junija. Iz Tokio se poroča, da so Rusi — broječi 3000 mož z 20 topovi — vsled zadnjega bombardiranja zapustili Inka v. London 14. junija. Razni listi trde, da je bil general Steselj pri bombardiranju Port Arturja zadet in da so mu morali desno nogo odrezati. Potrjena ta vest še ni. London 14. junija. Iz Varšave se poroča, da je mobilizacija 17.ruskega voja do vršena London 14. junija. Admiral Togo javlja, da je japorsko brodovje 10. t. m pri Taljenvanu izsledilo štiri ruske razdiralke torpedov in jih pregnalo v Port Artur. Japonske ladje so doslej uničile 60 pritrjenih in 30 plavajočih min. London 14. junija. Pri proslavi japonskih zmag je pri nekem mostu bilo ubitih 19 oseb, mnogo pa ranjenih. Bratje Sokoli! V sredo. 15. t. m., so redovne vaje od 3,9. do \a10. z?ečer. Po redovnih vajah sestanek. Na zdar! Odbor. Listnica uredništva. Gcap. A. Kuhar v Trbovljah: Potrjujemo, da niste z nobenim člankom iz Trbovelj v zvezi. Da se odstrani telesno za« pi*t|€k^ okrepi želodec In pospeši probavljanje, — priporočajo /iiHintiini proletiorji medieluo t< • n .» tinkturo IrLnnuiria Pli'coll j «. v jjtiil UM DuuMjukl ooMti. 3—5 Zunanja naročila po povzetju 1264 leteorologično poročilo. lufci&ft a*d aor)««i 80«*». h »doji »toni tl*k TB6 0 mm => Cm § opazo-' lanja Stanje barometra v mm.| , o § Vetrovi 13. 9. zv. 14 7. z). . 2. pop. 7364 736 3 7364 173 160 243 al. j vzhod al. j zahod al. vzhod oblačno del. jasno del. oblač. Srednja vceraj&nja temperatura: i;5 , ^rmito; 17 o . Hoarmm v -4 urah : 0 7 min. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Dradnikurzi dunaj. borze 14 junija 1904. Naložbeni i».*i>ir1i. Denar 4 2° o majeva renta . . . 992! > 9955 4*2'V0 srebrna renta . . , 99 01 5 9926 4°;0 avstr. kronska renta 99-50 40/0 ., zlata i| 118-61 i 11875 4°l) ogrska kronska „ 97 2( ) €740 4% „ zlata „ 11811 > 118-35 4°/0 posojilo dežele Kranjske 100-- - 100-76 4i/a°/o posoiilo mesta Spljet 10025 101-25 4l/,°/o *> „ Zader , 100-- 10rr - 4',° o bos.-herc. žel. pos. 1902 i 100'2£ S 10125 4° o češka dež. banka k. o. . ?97E » 9985 4% „ „ „ 2. o. . 997E > 10005 4Vi°,'o zst. pisma gal. d. hip. b. 41,°o pest. kom. k. o. z 101-81 ) 102 — 10°;0 pr...... 106 61 > 10760 4,/j°/oza8t-Pisma Innerst. hr. 101-- 102 — *Va°/o „ „ ogrske cen. 100-5C 1 100 75 &?/•*/• 2 Pis- ogr. hip. ban. 4* V,0 obl. ogr. lokalnih že- j 100- 10065 1 100- 101-— £*/•*/• obl. češke ind. banke 9976 100 — 4" c prior. Trst-PoreC lok. žel. 985f 4° o prior. dol. žei. . . • 9P50 100- - 3° o „ iuž\ žel. kup. Vi V: 29325 295 25 4l'a0/o avst. pos. za žel. p. o. . 110-75 10175 Srečk«. Srečke od I. 1854 .... 183- 193- ,..... 1860'/* . . . 182- 184 50 •i i« n 1864 .... 267 — 260 — : 160- 16370 „ zem. kred. I. emisija | 296 — 306 — :t n n ^* »' 290 — 298 — ogr. hip. banke . . 268- 274- „ srbske a trs. 100 — 90- 93- turSke . .... 127 5U 128 60 Basilika srečke . 21 — 2190 Kreditne „ ... 485*— 474 — InomoSko ,, ... 80 — 84 50 Krakovske n ... 78- 82- Ljubljanske „ ... 67- 70 — Avst. rud. križa., , . . 53-50 55 50 Ogr. „ m ti 29- 30 — iiudolfove „ 67- 72- Salcburške „ ... 75-— 79 50 Dunajske kom. „ ... 5 2- f22 — Delnice. Južne železnice 77 50 7850 Državne železnice . . . . j 63375 634 75 Avstr.-ogrske bančne delnice 1621 — 1631-— Avstr. kreditne banke , . i 63950 640 50 Ogrske „ „ . . | 74V- 745 — Zivnostenske „ 249-50 250-50 Premogokop v Mostu [Brux) 602-- 608 - Alpinske montan . . . . 1 408'- 409 — Praske žel indr. dr. . . . 1 1995- 2005 — EUma-Muranyi.....j 484-—1 486*- Trbovljske prem. družbe 305 — 308-— Avstr. orožne tovr. družbe 474 — 477 — češke sladkorne družbe . . lb4 — 156 — Valute. 1133 11-38 20 franki ....... 1901 1M)3 20 marke....... 23-46 23.54 24-— 117-30, 117-50 Laski bankovci..... 9510 9530 Bublji........j 253 - 254 — Dolarji 4-84 5 - Žitne cene v Budimpešti. Dne 14. junija 1904. Termin. Pšenica za oktober « . 60 kg K 912 Rž „ oktober 1904 . Koruza „ julij 1904 . . „ avgust . . . „ „ pomlad . . . oktober . . . EfVlttir. 6 vin. višje. 50 60 50 50 50 687 5-27 538 5-58 588 Marija Benedek naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Slavkota, Vinkota in Brigite vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče, gospod Matija Benedek trgovec in c. kr. žandarmerijski stražmoSter v pokoju v ponedeljek, dne lb. junija ob pol 5-uri popoldne po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v svojem 59. letu življenja mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v sredo, dne 15. t. m. ob 9. uri dopoldne iz hiSe žalosti v Gabrovki na pokopališče v Sv. Križu. Sv. maSe zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Sv. Križa pri Litiji. 1684 Sv. Križ pri Litiji 13. jun. 1904. Svarilo! Kdor moji ženi Luciji Resek, zda) omoženi Šolar v Mojstrani, oziroma v Hrusici, kaj posodi ali kaj druzega da, nisem jaz od današ njega dneva več plačnik. 1676—1 V Mojstrani, 13. junija 1904. Ivan Šolar mizarski mojster v Mojstrani št. 24. po 6 cm in 5 cm debelih, samo tr^st rdtč i« * (S>'inlarcht:), je naprodaj. Vec pove Ustnik J. Peternel na Bledu. 1682-1 Mlinar ki bi mlel štule, se sprejme, oziroma se da v najem mlin* Nastop od 17. do 20. julija t. 1. VeČ pove lastnik Avgust Terpinc v Kamniku. 1674-1 Spretnega žičarja (Grobzieher) sprejme takoj za stalno žičamica na Nižje Avstrijskem. Ponudbe z navedbo sedanjih služb pod MW. C. 3691" odpošilja Rudolf | Mosse, Dunaj I, Seilerstatte. 1670 2 Prodajalko izvežbano v prodaji špecerijskega blaga sprejme IVAN JELEN C v Tržiču G-orerLjsl^o. 1683— i Javljam, da prevzemam v delo slikanje napisov in črk ter jih izvršujem kar najboljše, moderno in v lepih barvah. 1617—4 B. GROSSER slikar za napise in črke BL*f v»l»lf ana^ ti«*ihi trts i? 11. Izjava Podpisani Janez Vilfan is Srednjega Bitnja h. §t. 23, po dom. Kraj dni k, nr^k licem vbh razža-ljive besede, k» sem jih govoril v razburjenosti o Franu Sifrer-ju, županu v StraiičČti pri Kranju, in obljubujem, d& v bodoče o njem ne bom žaljivo govoril. 1631 Janez Vilfan. 8parov finih konj iz kobilarne, vprežnih in jahalnih, dalje različne vozove proda 1645 2 S. Bayer v Zagrebu. Na novo prirejena s štirimi sobami iu kuhinjo z vso opravo blizu Lesec na Gorenjskem se da za poletno sezono v najem. Kje? pove upravništvo „Slov. Naredah 1680-1 Od d*:, se ra9-2 Gostilna I se želi vzeti v najem v Ljubljani ali na J deželi pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod flM. V. 101". 1637-2 V neki notarski pisarni na de ; želi se sprejme takoj spreten in izvežban i6is-3 Činov pesek (Zinnsand) ! najnovejše sredstvo za čiščenje in snaženje! očisti vsakršno kuhinjsku posodo in vse kovinske predmete iz bakra, Kavserjevega cina i Kavserzinn', dalje kopalne banje itd., da so kakor novi. Presenetljiv uspeh. Slovita priznanja. Ceno. ker se lahko vedno zopet rabi. Prosim, poizkusite. V Ljubljani naprodaj pri 1603 4 V« Golobu, Mestni trg štev. 10. Prodajalna mesta oddaja tovarnar Otto Schmidt v Draždanah A 27. 1000 krcn ako je goljufija Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. rj več tisoč zahvalnicam; pošilja diskretno za v avstr. znamkah gospa \. liiiuprt, Berlin S.W. 220Linden-sirasse 50 ^ r Dr. E. Slajmer odpotuje za 5 tednov. § 2-67 £siton Aškerc Zlatorog. To krasno narodno pr.ivljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pndržal tudi demona „Zelenega lovca". Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev ; zato se nadejamo, da zašlo vi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog". Izšel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani in velja broširan 1 K 60 h, po pošti 1 K 70 h. Ces. *r. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veijaven ođ dne I. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž.kol. P KOGA CEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^- ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Au88ee, Solnograd, čez K'^in-Reifliru v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trt jž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osoirii vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzens-feste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inumost, čez Klein-Reifling v Line, Bu-dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. -- Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlair v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 56 m popoldne OBObni vlaK v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensteete, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal V Solnograd, L-rncl-Gastem, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensteste, Inomost. Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz 1. in II. razreda). PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo. Toplice, Kočevje, Ob 1. uri 5 m popoldne: isto tako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplie od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. ko!. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3, uri 23 m ziutraj osobni vlak z Dunaj?* čez Amstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni voz I. in II. razr.} Inomost, Franzensteste, Solnograd, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, ^elovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in II. razr.), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo. Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gaatein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, TodHc, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — Ob 9 uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7 uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob 6. uri 1J m zvč. Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropejskem času ki je za % min. pred krajevnim, časom v Ljubljani. trgovina z mešanim blagom na najboljšem prostora, z velikim prometom, brez konkurence, v večjem mestu. Natančneja pojasnila daje Franc Pleterski, Novo mesto. v ■ U Pijte Klauerjev „Triglav nžjzdra'ejši vseh likerjev. Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanja iu jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in mrličev, od izmetkov in mrhovine, trpinčijo človeka in žival. Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh Janglefoot". Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5—lb3 Glavna zaloga za Kranjsko : Kdmund Kavčič zzzzz v Ljubljani. . škrat edini slovenski humoristično-sati-rični tednik, l& prinaša okUučno originalne $lHQe. J^haja v Jrstu vsako soboto. — Naročnina $a vse leto 6 J?, $a pol leta 3 Jtf Posamezne številke Se prodajajo po tO stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogled t Silili! pomožni uradnik, Naslov pove uprav. „SIov. Narodu \ Skladišče j v pritličju, veliko, svetlo in suho, v j notraojem mestu se odda eventuelu«; takoj v najem. Naslov pove upravništvo „8ftov. Naroda*. i65" \ Masinista izprašaue^a, obenem k 1 j u č a v n i č a rj u sprejme tovarna za glinaste izdelke v Racjfci štajersko . m Išče se v Ljubljani gostilna na račun ali v najem Ponudbe na upravništvo „81 H Naroda**. 167 r-i Posestvo naprodaj. V Ž;gmar»icah, okraj Ribnica se proda posestvo z vsemi gospodar skimi poslopji vred, dalje z njivami, travniki in gozdom, — vse v lepi I Vse poslopje je zdelano komaj p 10. leti in v dobrem stanju, hiša je krita s cementno opeko, zraven aiicjc pa obširen, nasajen vrt. Za kupnino se čaka proti 5" „ obrestovan ju. Natan ČnejŠa pojasnila in pogoji se izvedo pr, Ivanu Žagarju v Mokronogu, Dolenjsko, i SE *X' *'* *** "t" **" *A" "Ji* *f i! Zenitna ponudba. Trgovec na deželi, star 26 let, se želi seznaniti z gospodično, ki bi ne bila stara Črez 22 let i u bi imela nad 10.000 K premožen Resne ponudbe naj se b!a. volijo poslati na upravništvo „ Slovenskega Naroda- pod šifro: „Tajnost 26". 1679-1 :.v ..;;;v.,j'. . ' v fa «Jf*# «¥* čJU . MM i f % 9 9 9 9 I i St. 7482. Razpis. 1676-1 Deželni odbor kranjski oddaja potom javne dražbe naslednja dela v izvršitev : 1. ) O listina ni te v jezu na Krici pri Brodu m odkop otokov v proračunjenem znesku 4000 K. 2. ) Zagradbo levega brega Krke pri Mr4ecjiva»i v prora Čunjenem znesku 6000 K, od katerega zneska se pa odbije ^00 K za i ralna dela, oziroma za dobave po udeležencih. Pismene ponudbe z napovedbo popusta ali naplačila v procentih na en< cene v proračunih naj se predlože podpisanemu deželnemu odbora do 2. julija i. I. 12. ure opoldne. Ponudbe, ki naj se glase za eno ali za drugo delo, ali pa za obe deli skupaj, morajo biti kolkovane i kolkom za 1 K ter jih je doposlati zapeč%\ s primernim napisom. Ponudbam mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavlHM pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij 5" stavbnih stroškov v gotovini ali v pupilamovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico izbrati ponudnika za vsako d( posebej, ali pa tudi za obe deli skupaj, in sicer ne glede na višino ponuduc cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno obravnavo. Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled v navadnih uradnih urah v deželnem stavbnem uradu. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 12. junija 1904. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. ■V z a* j e 232. xi a. zavarovalna "toetrLiESL v Prag'i, Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 73,324 623 17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s vm<*nkozl nlo« uiimUo - liurodtio upmvo. 3-67 Vta pojMnil» daj«; Generalni za stop v Ljubljani, čegar pisarne po v l&stnej bančnej hiši w Crospodeklli ulieah &£«*w« Zavaruje poaiupja iu premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdati.-podpore v narodne in OSSSt koristne namene. Izdajatelj in odgovorni orednik: Dr. Ivan Ta v Žar Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne" 33^7663117 80