111. Številka- Ljubljana, v petek 15. maja 1896. XXIX. leto.
SLOVENSKI MUL
!ah«ja vsak dan svcdtor, hurnai nedeljo in praznike, ter velja po polti prcjeman za a vstro-ogerske deSele ca vse loto 18 gld., za pol leta 8 gld. za čntrt leta 4 gld., za jeden moeeo 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., z« četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poliljanjo na dom računa se po 10 kr
na mesec, po 'M kr. za četrt leU. — Za taje dežeio toliko vofi, kolikor pofituina zna&a. Za oznanila placnjo ne od fitiristopne petit-vnte po ti kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., co se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — DredniStvo iu u prav ni 5 t v o je na Kongresnem trgn it. 12. U p ravni fit v u naj se blagovolijo polil jati naročnin«, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Deželnozborske volitve na Štajerskem.
Neznosna nestrpnost, nemške večine štajerskega deželnega zbora je napotila slovenske po slance, da so svoj čas zapustili dež. zbor, kjer se n1 nikdar upošteval njih glas in kjer so se vedno z brutalno brezobzirnostjo teptale pravice slovenskega prebivalstva na Štajerskem.
Slovenski poslanci so uvideli, da v zboru , ki se Is roga najplementarnejšim zahtevam pravičnosti, kateri z zasramovanjnm zavrača najpravičnejše tir-jatve tretjine prebivalstva, da tam zanje ni mesta. Spoznali so, da samo najslovesnejša oblika protestu, da samo abstinenca zamore te razmere premeniti.
Nemci so bili knj neugodno presenečeni, ko so videli, da ja konec uprav neizmerni slovenski potrpežljivosti. Spoznali so, da bodo morali prej ali slej odnehati, ker so sedanje rnzmere nevsdrž-Ijive in tudi vlada je spoznala, da tako, kakor do sedaj, ne pojde več. Doslej se niti z nemške niti z vladne strani ni storilo nič, da se omogoči slovenskim zastopnikom povratek v dež. zbor, da se izpolnijo pogoji, kateri so se stavili za zopetni vstop slovenskih poslancev v zbornico. Nemci tudi sploh niso voljni v to svrho kaj storiti in ko bi šlo po njihovi želji, bi se sploh no začela s Slovenci ni-kaka pogajanja.
Vladi pa no more biti vse jedno, ali je slovenska tretjina štajerskega prebivalstva v dež zbora zastopana ali ni in kakor je na Češkem zastavila vse svoje moči, da je nemške poslane« odvrnila od abstinence in jih zopet zvabila v d /.. zbor, kakor skuša na Tirolskem italijanske poslance pridobiti za vstop v deželuo zbornico, tako bode morala storiti tudi na Štajerskem.
Doslej še ni vlada nič storila, morda zategadelj ne, ker hoče videti, čo se volilci pri novih volitvah izrečejo za poslance, kateri so na svoj prapor zapisali abstinenco. To se da tudi sklepati iz besed, katere je ministerski predsednik grof Badeni pri neki priliki rekel nekemu slovenskemu poslancu, kateri ga je vprašal, ali misli kaj storiti, da se slovenskim poslancem omogoči  vstop v dež. zbor.
V tistih okrajih, katere so tudi do sedaj zastopali slovenski poslanci, ni dvoma, da se izrečejo volilci za nadaljevanje začete abstinence in kolikor slovesnejše to store, toliko bolj se bode Čul njih glas, toliko odločneje in krepkeje bodo mogli nastopati voljeni poslanci. Ker ee bodo vršile dežel-nozborsko volitve že meseca julija, treba bo, lotiti se takoj dela.
Toda izid deželnozborskih volitev še ni odločilen. Vsled Sclimerlingove volilne geometrije ne more slovenski narod dobiti toliko zastopnikov, kolikor rsa jih gre in torej sam iz svoje moči ne more premeniti razmer v deželnem zboru. Če ostane razmerje mej strankami v deželnem zboru isto, kakor je bilo, če se ne premeni, potem ni upanja, da dobe štajerski Slovenci kmalu, kar zahtevajo in morajo zahtevati.
Nemška večina izgubi morda k-k posamičen mandat v kmetskih občinah ali v mestih, toda to ne bo prav nič uplivalo na razmerje strank. Jedino v velikem posestvu se da doseči, da zmagajo po-razumljenju s Slovenci naklonjeni kandidatje in le če se bodo v veleposestniški kuriji volili taki možje, kateri bodo hoteli ugoditi slovenskim zahtevam, je upanje, da bodo mogli slovenski poslanci vetopiti v dež. zbor.
Odločilni upliv na velepos^tvo ima vlada. Ako hoče vlada, se volijo v veleposestniški kuriji taki poslanci, s katerimi se bo dalo govoriti o sporaz-umljenju s Slovenci. V tej kuriji odločuje največ le vladna volja in zato so bližajoče se deželno* zborske volitve na Štajerskem odločilne važnosti, ne samo za razmere na Štajerskem, nego sph h za razmerje mej sedanjo vlado in slovenskim narodom. Pri volitvi v štajerski kuriji veleposestnikov bo imela vlada priliko pokazati, noče li biti pravična vsem narodom in hoče-li delovati za sporazumljenje mej narodi, ali pa so bile dotične besede v programu ministerskega predsednika le navadna puh lica. Ako bi vlada nič ne storila, da ugodi štajerski deželni zbor skromnim zahtevam slovenskega prebivalstva, bi jo slovenski poslanci ne mogli več podpirati.
Državni zbor.
Na Dtiuaji, 13. maja.
V današnji seji se je unela velika debata in sicer glede predloga, kateri je bil posl. dr. Kaizl stavil že v predido'i seji. Kaizlov predlog zahteva, da naj 10% odpusta pri zemljiškem davku ne bodo deležni veleposestniki, ampak naj se ves odpust raz* deli mej koiete.
Katoliško- ljudske Bt ranke vodja D i pa uli je r<kel, da ss mora Kaizlov poskus, razširiti nasprolje mej kmeti in veleposestniki, imenovati herostratsko počenjanje. V socijalnem oziru so veleposestniki velikega pomena za kmeta in zato morajo odpusta pri zemljiškem davku biti vsi posestniki deležni, mali in veliki.
Dr. Herold je pojasnjeval financ jalni položaj ČeSke, dokazoval, kako neugodno bo nanj vplivala davčna reforma in izjavil, da bodo češki poslanci glasovali zoper predlogo, ker je za Češko slaba in ker nasprotuje njih avtonomističnim načrtom. Izrekel se je za Kaizlov predlog.
Finančni minister dr. Bilinski je dokazoval, da bode davčna reforma deželnm financam na korist in se ustavljal Kaizlovemu predlogu, češ, da je sicer duhovit in lep, a neizvedljiv.
Dr. Lueger je najprej govoril o Škodi, katera preti financam mesta dunajskega po davčni reformi in se potem potegoval za Kaizlov predlog. Prijemal je Dipaulija in mn očital, da ne zastopa kmetskih interesov, nego zgolj veleposestniške.
Veleposestnik grof Zedvvitz je, opiraje se Kaizlovemu predlogu, opozarjal na to, da bodo veleposestniki morali dosti več personalne dohodarine plačevati, nego bode znašal odpust pri zemljiškem davku, vsled čessr je zahteva, naj tega odpusta ne bodo drfležui, jako nepravična.
Dr. Kramar je rekel, da je Kaizlovemu predlogu namen, olajšati breme flirom*š"ini kmetom in zboljšeti razmerje mej malimi in velikimi posestniki, da pa po besedah grofa Z^dlcvvitza ni nifi upanja, da se to doseže.
Po n« katerih faktičnih popravkih sta govorila
„R o m e".
(Par Krnile Zola.)
Danes došla številka „Journala" z dne 8. maja prinesla je zadnji odstavek tega najnovejega romana Emila Zole. Istodobno »e koučn tudi prevod v raznih n» francoakih listih in izidejo knjige. Zanimivo je vedeti, da se je tiskal v „Journalua ta roman v GOO.000 izvodih in da noii danes na Dunaj došla izvirna knjiga že broj 21).000.
Pisatelj nam slika Rim nekdaj, potem za časa papežev in Rim v sedanjosti. Kdor bi pričakoval v tem romanu kaj tac* ga, kur smo navajeni zahtevati od romancierja, bi se nomalo motil Ker to, kar bi opravičevalo to ime, je kratka zgodba, tako kratko medla, kakor nam jih Zola šn ni podal, za bralca tem bolj dolgočasna, ker naleti v književnosti in v zgodovini vsak čas ua take dogodke, ne radi njih samih medla, ampak radi njih mnogobrojnosti in pri vsem tem grozni jednoličnosti. Dva zaljubljenca sta imela to velikansko nesrečo, da sta zavžila strup, kater- ga je namenil neki kardinal svojemu tekmecu, boječ se, da ne bi ta zasedel papeževega stola po slučajni smrti Nj. Svetosti Leva 13. Ta zgodba pa zavzema le mal del knjige, vse drugo so bolj premišljevanja o človeški naravi, v svoji glo-
bokosti in premišljoni resnicoljubnosti vredna pisa teljevega imena, ki nam tu podaja svoje socijalno filotoflČM nazore v taki obsežnosti, kot do zdaj ni imel priliko v nobenem svojem delu.
Duhovni oi'e Pierre Froment vidi, da mu gine vera; dan za dnem mu odnaša veter novodobne naobraženosti najdraže zaklade iz njegove, do zdaj tako verne duše. Vender je trden in zažene proč knjigo,  ki mu preti podkoputi temelj njegove vere
— a ko n.u mej molitvijo nakrat vstanejo dvomi o resnici tega, kar moli, ko se mu zdi, da to ni mogoče, kar mora verjeti — a vender je duhovnik, naj ihi druge vere, naj je bojujoči član cerkve, ne: proč h temi mielimi! In po dolgem trndn posreči se mu znebiti se teh misij, znebiti se vsega premišljevanja o veri in on moli z ustnami, moli s srcem in ljubi Boga in je srečen, ker nič ne misli Kaj to! Oči, ušesa, sto vrat je, skozi katera prodira sovražnik, ptklaneki duh, »poznanje v njegovo dušo, jo vznemirja, ga muči. Vender se branil Brani se z močjo obupnega, si želi /gabiti vid in sluh in misel, vse, samo da ostane še duhovnik. Kako je težko prelomiti zvezo dano Bogu za celo življenje! On si želi okrepčanja in se poda v Lurd: čudodelna mati Božja naj reši njega, naj mu da moč!  Šel je
— vrnil se je. Bil je slabši kot je šel 1 Čudeže, ki se -vrše pred njim, on jih ni videl in naj veruje v čudeže, ki ao ae vriili pred tisoč leti ? In pri vsaki
molitvi ao mu vetajali vedno bolj dvomi, in ko je dvomil, bil je vedno bolj gotov, uverjen — zatekel se je k revežem, du'nih del usmiljenja ni mogel spolnjevati, bil je sam tako zelo potreben tolažbe vršil je tedaj telesna dela vsmdjenosti, postal je prijatelj revnih in zapuščenih, delil dobrote od jutra do večera in ni imel časa misliti ni na čudeže, ni na molitve, ni na dvome in ne na resnice. Kako srečen bi zdaj lahko bil, da mu ni Bog dal očij, da vidi mej bogatimi hudobne ljudi in mej revnimi, sestradanimi dobre in umne — in začel je obupa-vati nad previdnostjo, pravičnostjo, vpegamogoč-nostjo, nad vsem, bil je zopet tam, od koder se je komaj rešil. Ni mu pomagalo, če se je spomnil na nebesa, kjer Čaka trpoče plačilo, za to, kar so prestali na zemlji. In vender je on trpel po vidu, trpel je po sluhu, trpel je v svojih možganih, na svojem životu. Ali naj po smrti duša brez života trpi, ali naj vetnr brez zraka piha — ne obupati, tega ne ! Vere je treba, da postane to, kar je bila v začetku krščanstva, vera naj bo tolažba sirot. Kar je mislil, je pisal in zbral je vse pomisleke, zbra! je vse po-boljške v svojo knjigo „Novi Rim". In nabrala se je kopa socijalnih nazorov, stavil je polno modernih zahtev na vero in hotel ji je primesiti polno novih družbinskih naukov v nadi, da ti pokrepčajo staro, okamenelo vero in jo pomlade, jo usposobijo za nada I j no življenje, za nadaljni boj proti brezveratvu.
e poročevalca Beer in Robič, potem pa se jo o Kaizlovem predlogu glasovalo imenoma.   Predlog je bil odklonjen s 1 16 proti 79 glasom. Členi IV—XII vladne predloge so se vzprtjeli brez preraembe. Prihodnja seja bo v petek.
V EJublJfelll9 15. maja. Volilna reforma. Poljski klub se trudi, da bi gospodska zbornica preinenila načrt volilne rt forme, katero je sklenila zbomiea poslancev, da bi se poslanci v občni kuriji javno volili. Poljski plemenitaši se grozno boje, da tajna volitev pokaže, da ne zastopajo pravega mnenja gališkega prebivalstva. Gospodska zbornica bi utegnila Poljakom ustreči, ako bode le grof Badeni tudi to želel. Zbornica poslancev bi pa utegnila odjenjati, ko pride stvar v novic v razpravo. Tajna volitev so je VBprejela le vslod togi, ker je mnogo Poljakov ruankalo pri glasovanju iu .so levičarji, nevoljni, da je bil dr. Lueger vzprejet pri cesarju v avdijenciji, glasovali proti volji vlade. Stul »j se je pa razmerje mej vlado in levičarji zbolpalo, ker je grof Badeni obljubil, da se osnuje okrožno sodišče v Tratoovu, katero želo Nemci in se je že potrebno ukrenilo zastran zgradbe potrebnega poslopja. Po tem takem je sedaj stvar povsem odvisna od vlade.
Borba mej protisemiti Poslednje dni sta bila na Dunaju dva shoda krščanskih socijalistov, na katerima so ostro obsodili postopanje nemških nacijonalcev. Govorniki h i napadali »O-itdentacbe Eundscliau", očitali t^*mu pristno nemškemu glasilu, da je cd Židov podkupljeno. Dr. Lueger je celo „Deuteches Volksblatt" napadal, da je lažnjivo poročal o njegovi avdijenoiji pri cesarju. Doklor se krščanski socijalisti zaganjajo v „Odtdeutaehe Riul-Bohan*) ki nima dosti priviženeev, je to brez pomena; a nud „Deutscbes Volksblatt" si pa uteg nejo opeči prete. Ta list je največ pomagal protise-mitom do zmag«, kajti „ R■■ iol spost" na Dunaju nima dor>ti vpliva, če pripravijo „Dentsches Volks blatt", da BSČ io odločno borbo proti krščanskemu socijalizmu, ut> guejo se stvari hitro zasukat i na Dunaju. Da bi klerikaliaein zavladal na Dunaju, ni misliti.
Agrarno vprašanje v poljskem deželno-zborskem agrarnem klubu IV dni je agrarni klub poljskih veleposestnikov pod predsedstvom grofa Stadnickega iojfl sejo. Razgovor je bil pteoej živahen, Četudi nobeden govornikov ni zinil besedice, ka; je treba storiti v povzdigo poljedelstva. Zabavljali so Mino proti kmetski ljudski stranki, ki pod-kopava vpiiv duhovščini in grajščakoui pri kmetih. To neki iepodkopuje taroduo blagostanje. Sklenili so, da bodo z v.s mi sredstvi dt-Lli prr ti ljudski strank:. G diski veleposestniki zrna t rajo jd no boj proti ljudski stranki sa ;.grarno vprašanje. S svojca stališč* imajo tudi prav Oe se bolj kmeisko prebivalstvo zave, in so bode bolje < rganizovalo, se ne bode dalo tako izkoriščati, kakor ne je doslej. Kmetski delavci <Majo veleposestnikom ekoio zastor j Tako, kakor gal.ško BVetoO in di.hov.sk) velepor-estvo izkorišča delavce, ji!i no izkorišča DObcn iidovski to-
varnar. Da bi pa to počen janje ostalo tajno, bi radi preprečili, da bi nobeden njih nasprotnik ne prišel v posta vodajne zastopa.
Odnošaji mej Francijo in Rusijo. .Moskov-
skija Vjedomosti" pišejo, da Rusija in Francija nimata nikacih agresivnih nakan. Zveza mej njima ima le defenzivne namene. Položaj Rusije in Francije je pa seveda različen v tem oziru. Da je Francija osamljena, jo gotovo zmorejo Nemčija, Avstrija in Italija. V vojni z Rusijo pa ta državna zveza ni gotova uspeha. Za Francijo je zveza z Rusijo vse-kako pogoj obstanka, Rmiji pa zveza s Francijo samo tolike koristi, da se nekoliko prej in ložja ubrani sovražnikov, ako bi jo napadli Nemci, Avstrijci in Italijani. Francosko-nemsko zbližanje ni nevarno za Rusijo, temveč jej je še jako povoljno. Čim boljši bodo odnošaji mej Nemci in Francoz«, tem manja bode nevarnost za evropski mir. O kaki ofenzivni zvezi mej Francijo in Nemčijo se pa jedva govoriti more.
Španski zbornici sta začeli svoje zborovanje. Prestolni govor naglasa, da je upati, da se vstaja na Kubi kmalu zatre. Španija mora vse storiti, da se vstanek zaduši. Zmaga vstaje bi bila uničenje civilizacije iu narodnega blagostanja. — Špauska vlada je pač malo preoptimiatična. Tako kmalu vstaje še ne boda konec. General \Veyier menda Že sam obupava, da bi zmagal iu si išče povola, da bi se častno znebil poveljuištva. Tako zahteva, da se zaprti severnoameriški tihotapci morajo ustreliti. On pravi, da je to neobhodno potrebno, kajti dokler bodo vstaji iz Zjedinjenih držav dobivali pomoč, ne boda konca vstaje. Španska vlada pa ne more v to privoliti, ker po neki pogodbi S »anoi nimajo pravice usmrtiti nobenega ameriškega državljana, če se to zgodi, dobe zjedmjtue države lep povod za vojno. To vse ve general Wey!er, a on s in ne želi dati usmrtiti Američanov, temveč iš'*e le bjl| povedi, da odloži poveljstvo. Cfo vlada i:e privoli v njegovo zahtevo, bil bi to lep povod.
Perzija in Turčija) Izvedelo se je, da so Perzi, ki bivajo v Carigradu, bili sklenili, da se ima šah umoriti. Morilec sam je bil poprej v Carigradu. Perzijska vlada se je obrnila do turške, naj strožje pazi na Perze. Turška vlada je hitro nekaj Perzov pozaprla, druge pa iztirala iz Carigrada. Celo ljubo jej'je to bilo, ker v Carigradu za Perze ne marajo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15 maja.
— (Uspehi ljubljanske deputacije.) V torek se je deputaci|a obč. sveta, gg. župan Hribar, Gogola in Ravnikar, poklonila ministerskernu predsedniku grofu Badeniju, da izprosi državno podporo ljubljanskemu mestu in po potresu prizadetim biinisB posestnikom. Ministerski predsednik je deputacijo jr.ko Ijubeznjivo vzprejel, se z zanimanjem informoval o razmerah in potrebah v Ljub Ijani ter deputacijo zagotovil, da dovoli vlada na vhak način n^ko  podporo.   Zajedno  je ministerski
In revež e pri tem pozabil, da ima vera dogme, da ima ranke, katere jn treba verjeti in n^j jih tudi ne im ' 11 m e, in v h ■> i naj i ■. »10-ti podil .-a \.-v Rim, da po k;, že, papežu pot, po kateri te da še rešiti veta. Njego.u knjgo so presojali v sejah po dolgi p ti, ki voli iz Runa do pap« ža, in kardinali v zboru indeksa so čuli ideje duhovnega oče*a: „Kršćanstvo nuj poHtnie zopet vera pravice in resnice, kar je bilo, predno so je dobili v roke boga tini in mogočneži. Mali in revni naj si vladajoč dfle zern-ka dobra in nuj se ne pokoravajo drugim zakonom kakor zakonu o vsem jednakem dnlu. Papež naj bo na čelu zveze narodov, naj bo vladar miru in naj skrbi za nravnost; on naj bo vez do brote in ljubezni, ki VSis vsa bitja". In kardinali se niso sramovali, nasprotno, lepo število jih je bilo proti vsakim novotarijam. Zagovarjali so princip inonarhizina, abeolu tizma itd , trdeč, <'■<• bi • dolgo vladal Sveti oče Lev XIII. bi nastala nevarnost za krščaiiNko vero vsled njegove popustljivosti in prostcuuiseliioNti.
Te strani knjige, kjer no obširno opisuje zborovanje, niso brez zaniuiivnsti.
Kot tu, propal je nbbe. Pierre s svojimi nazori tudi drugod in mu ni preostalo druzega, kot, da se je vrnil v svojo domovino, da deli zopet dobrote revežem, te mu je še kuj premoženja ostalo.
Potem,   na  kolodvoru, srodi gneče, ni Pierre
več mislil. Moral je vz^ti vožui list in dati vpisati svojo prtljago. In koj poten jn stopil v vagon. Drogi dan petem, zjutraj pride v Pariz.
To je konec romana in če kdo misli v svoji j literarni strogosti, da prav za prav konca gled* junaka romana, glede duhovnega očeta Pierre ni, ima morda prav. Tolažimo se, da ga izvolijo v Parizu socijalisti svojim poslancem in da dobi morda tako priliko na drugem mestu zagovarjati svoje nazor*. Vprašanje je, če bo v parlamentu imel več vspehov kot v Rimu Mislimo ui tudi lahko, da kot zria-čajen človek, odloži svojo dubovsko službo sa katero ni, in da umre po tolikih letih grenkega boja za reveže sam v največi revščini, recimo za jetiko. Saj debel tako ni bil nikdar, drugače ne bi Šel v Hi in po tej poti, sladil bi se raje v domačem miru nad cvrtjem in drugimi zeinskimi dobrotami.
Natančen v opazovanju in resnicoljuben v opisovanju je ontal Zola tudi v tem spisu; v gotovi smeri pa se je približal precej mlajšemu zarodu francoskih pisateljev in pokazal je, da tudi on uui6 biti ne vedno intrasigeanten. Morda je tedaj kaj resnice na domnevanji, da on zasede pred kratkem izpraznjeno mesto v zboru nesmrtuih. Gotovo je, da je „Umi" jedno najboljših, če ne najboljše njegovo delo.
Na D u n aj i, 10. maja.
Borštnik.
predsednik na povabilo g. župana Hribarja obljubil, da pride meseca junija ali julija sam v Ljubljano, da spozna tukajšnje razmere. V četrtek se je deputacija poklonila finančnemu ministru vitezu B i-1 i n s k e m u. Pridružil i so se deputaciji tudi gospodje dež. predsednik baron Hei n, ki je toplo podpiral prošnje deputacije, in drž. poslanca ekscelenca baron S c h w e g e I, — kateri je dokazal, da je skrben čnstni meščan ljubljanski — ter KuJar. Finančni minister je deputaciji po daljšem pogajanja obljubil, da se dovoli državno posojilo po 3% in sicer pol milijona za regulacijo, pni milijona za ljubljanske hišno posostnikeinpol milijona sa deželo. Garancijo za to posojilo mora prevzeti mesto ali dežela, vrniti pa se mora posojilo v 20 lotih. Z ozirom na pretužne kreditne razmero je ta povsem zagotovljena podpora velikega pomena. Vlada predloži dotični zakonski načrt še te dni poslanski zbornici, katera ga, kakor je deputaciji obljub I predsednik poslanske zbornice baron Chlumeckv, takoj resi, tako da bode če ta measo lahko zadobil veljavo. Dopu-taci j » se je poklonila tudi vojnemu ministru Kri ogli a mer j u in je ieposlovnla, da se uvrsti Ljub Ijana glede vojaške najemščinevvišji razred, kar je sa vojaštvo in sploh ea mesto jako ugodno. Tudi v drugih ssdovah obljubila se je deputaciji povoljna rešitev, kakor da «e z zgradbo gimnazijskega poslopja kurilu prične, da se kmalu odobri stavbeni red BS mesto Ljubljano, da se ustanove v Ljubljani mehanične delavnice ia da se v novem poštnem poslopju že sedaj vse stori IS električno razsvetljavo tega poslopja itd. itd. Kakor vidno, je torej deputacija dosegla jako lepe usphe.
— (Mestno posojilo za napravo električno razsvetljave) Cesar je eaakoijoniral d» ž. zakon, s katerim Be dovoljuje mest. u i občini ljubljanski najeti posojilo 400 000 gld. za napravo električno razsvetljave.
— (Deželne doklade) Cesar je potrdil sklep dež. zbrra glede deželnih doklad /a loto 18(JG. Po
j tem sklepu se bo pobirala 30% d-, »klada na nepo-I sredne davke, samostojna dež naklada na porabo 1 žganih opojnih tekočin, od hpktoliterske stopinje j 30 krM naklada na poslajeuo žganje od litra 15 kt\, naklada na porabo piva od hektolitra 1 gld. in 40% doklada na užitnino.
— (Sokolski jour fixe) dne 13. t. m. ob-i nesel se je vrlo dobro. Nekaj časa sem pogrešali j smo tistih zabavnih večerov, kakotšni so bili prva 1 leta iu posnejs običajui. No, reditelj zadnjega jour-
lix i g. Josip N ol i i je zopet upuljal v društ/eni krog tisto neprisiljeno iu živahuo, z zdravim in kipečim humorjem prepleteno zabavo, katera more in mora ugajati Šh tako razvajenim zahtevam. Po kon'auih prostih vajah napolnila ea je ob polu 10. uri zvečer ntranska galerija do zadnjega kotički. Osobito nas je veselilo videti obilo btaivjših čUuov. Roddelj J. N o 11 i pozdravil je zbrane Sokola primernim nagovorom. Hej petjem vrlega „S I s v č e v e g.*" okteta iu pohvalnim tamburanjetn društvenih tamburašev nvričal je uentiuiljivi reditelj svojo komične prizore: „L^ enkrat!*, „PueVuva" in ,Oj kanonir!a Prva to -lfa. bila ju zanimiva deklssiaoija • podobo, tretja pa deklainatoriČno - pevnko predavanji s 4 sl<-kami, spromljevsujem tambuiic in petja j »<o!o, nkb-l in splošueg v zbora. Jak') humoristične iti zabavno slike ju izdelal iz prijaznosti gosp. Miljutin Z trnik, v katerem je društvo pridobilo novo in požrtvovalno j delavno moč. Po g. Jesenku poslovenjena deklamacija z godbo, ki opi.tuje naravo v puščavi, leva, gazelo, studeuček, itd., zasluti, da se predstavi o priliki kakega večjega družbinskega večera. Zbrani družbi je vzpored g. Nollija očividno ugajal in menimo, da je starosta g. d r. Ivan Ta vč ar vsem ia srca govoril, ko je izrekel imenom društva marljivemu reditelju, psvcem in tamburašem in ilustratorju g. Zamiku toplo in zasluženo pohvalo. Po geslu: „omoe tulit punetum, epu imscuit utile dulci" priredil je društveni ta ju i k g. V. Murni k za ta več* r malo predavanje o sokohtvu in njegovi nalogi ter o potrebuih svojstvih, ki naj dičijo vsacega Sokola. Po nasvetu blagajnika g. Skaleta, da se inenu-jeta za prihodnji jour-fixe dne 3. junija t. 1. rediteljema gg. J. P srda u in J. Rebek ter po na-pitnici vrlemu oktetu pevskega društva sSlaveo<>» ki rade volje sodeluje pri vseh narodmh podjetjih, poprijel je za besedo reditelj J. No lli, so zahvalil vsem svojim sot rudnikom in nazdravil vrlemu starosti g. dr. Tavčarju, kise tako živo zanima za
^Sokola". Potem je obširno in humoristično razlagal pomen in koriit prostih vaj in pravilnega kretanja. Vabil je vse društvenike, starejše in mlajše, naj si hodijo v telovadnico teio krepit v svojo in svojega naroda korist. V boljše in živahnejše proizvajanje prostih vaj priskrbel si je odbor glasovir ter sklenil, da se bodo društveni jour fixi redoma vršili vselej le po prostih vajah, da bodo člani po telesnem naporu mogli se tudi zabavati in raz veseljevati v pravi sokolski družbi. Da bi se telovadnica čim najmnogobrojneje pohajala in telovadba Čim naj marljivo je gojila, v to ime je reditelj Nolli zaklical vsem zbranim krepki Na zdar! in zaključil jour-fixi. Vsi pa smo se razšli v nadi, da beBede niso padle na nerodovitna tla, nego da hočemo dosledno, neomahljivo in vztrajno vršiti nalogo Sokolsko! — šč —
— (Pevski zbor nGlasbeno Matice") je naredil včeraj popoludne mali izlet v Po d u t i k. Ako-pram je bil islet le za ožje kroge povk in pevcev in njih rodbin in se torej ni javno naznanil, se je zbralo prav Je.po število prijateljev „Glasbene Ma-t'ce", ki so prihajali peš in v dolgih vrstah voz. Zabava pri .Mikltvu" jo bila prav živahna. Petje mešanega in moškega zbora pod vodstvom g. Razingerju je našlo živo odobravanje vseh navzočih. Mladina pa se je veselo vrtila pri zvokih orkestra na godala in se kratkočasila z raznovrstnimi igrami na prostem.
— (Iz hiš — v barake) I)t se odpomrre nekoliko pomankanju stanovanj in spravijo ljudje v: aj začasno pod streho, sklonil je mestni magi-strat vse potrebno, da so nekatere deložirane stranko ki vsled pomanjkanja stanovanj, dr^gine in silno zušanih na;emščin, niso mogle dobiti primermh stanovanj, našle pravočasno, to je prve dni maja, v barakah, zgrajenih na mestne stroške, potrebno zavetišče, kjer ostanejo do jeseni. Istotako dobilo je par trgovcev prostora v njih, ker se bodo te dni dotične hiše začele podirati.
— (Razširjenje deželnobrambovske vojašnice ) Tekom letošnjega leta izvrši se pri novi hrambi.■ vsi-.» vojašnici nova stavba, ki bode v zvezi s sedanjimi skladišči ter bo služila za razne svrhe moštva in častrištvs, katerima je sedaj primanjkovalo za to primernega prostora. Dotičue obravnave so, kakor čujemo, že ugodno končane.
— (Pravopisne epake.) Ljubljanski pohaj* kovalec nam piše: Rojeni Ljubljančani si sicer domišljamo, da je ljubljansko narečje lepo, česar noben drug Slovenec ne m tali, a tudi lokalni patrijotizem ne sme presegati dopustnih mej. Zrl, da je v Ljubljani še vedno mnogo v ljubljanski slovenščini pisanih napisov. Včeraj n. pr. sem bil v gostilni „pri zelenimu hribu'', vra«*aje se domov, aein šel mimo hišo, na kateri visi tabla „prodaja moka" in blizu te sem zagledal napis „prodaja kruha n i vaga".
—i (Banka „Slavija-) imela je dne 12. t. m. svoj občni zbor. 1/. letnega poročila, katerega nam je doposlt Iu generalno ravnateljstvo trga uzorno slovanskega zavoda, posnemamo, da je dno SI. decembra 1895 banka BSlavjjaM Atola v požarnem oddelku 325.716 članov; število rje članov pomnožilo se je pa leta 1895 za 723, ki so imeli pri njej zavarovanega kaj) tala za 25;$, 1 30.811 gld. Zavarovalno prani je u plačalo se je 1,080*767 gld. c>.r) kr.; izplačala pa je tvojim z-varovancem za škode in deleže vzajemno podedo- an|ekih društev 1,083.390 gld. 3H kr. Same obresti, k tter■» jo banka prejela od plodonosne naložitve svojih fondov, znašale so 292 724 gld. 97 kr. in so se porabili za zopet no pnmnozilev fondov, ki \klub ogromnim izplačilom lanskega leta iznašajo 5,198.709 gld. 58 kr. Kako zelo skrbi banka „Slavi ju za varnost svojih članov, razvidno je iz tega, da iznaša nje rez erv ni fond za požarna zavarovanja 5 0% v m oh letnih premij, dasi minister ki razglas že 33% letnih premij proglaša ssa idostno rezeivovauje. Pokojninski fond uradniški, ki j.- nastal večinoma iz prebitkov uprave, iznaša že 321.322 gld. pokojninski fond zastopniški pa ima 156*027 gld imovine. Ako konočuo omenimo še, da je banka ,Slavijau v 27. letih svojega obstanka plačila za škode 12,219511 gld 37 kr., priznal bode gotovo vsakdo, da so to Številko, ki pričajo o uzornem vodatvu zavoda in pa o priljubljenosti njegovi povsod, koderkoli posluje. — Poučno je pa tudi, kaj premore poštenje, vztrajn st in dobra uprava, kajti iz primerjevalnega izkaza o uspehih zavaro-vulnic v letu 1895. prepričali smo se, da banka »Slavij«, ki je bila — kakor znano — leta 1869
ustanovljena z neznatno svotico 3000 gld. zavzema danes po velikosti svojih fondov drugo mesto mej 33 avstro-ogerskimi vzajemnimi zavarovalnicami. — Tak zavod, ki temelji na tako zdravem in reelnem temelju, zasluži vsekakor vse zaupanje in zato n <j bi se Slovenci zatekali še mnogošte vilneje pod njegovo okrilje *er dali slovo tujim zavarovalncam, ki našim narodnim težnjam niso iuk.hr prijesne bile. Ravnali naj bi se vsi zavedni Slovenci tudi glede zavarovalstva po lepem geslu: „Svoji  k svojim!"
— (Vodovodna dela na Opekarski cesti)
bodo do srede meseca junija pri ugodnem vremenu popolnoma dovršena.
— (Nočni izgredi.) Kakor nedavno, bilo je tudi pretečeno noč pri raznih predavalnicah snetih več; tabel ter zanesenih iu obešenih na oddaljenih mestih. Tako je bila tablica z deželnega muzeja privezana na vratih realke; vidika tabla z Vanekove prodajalnice v Seleuburgovih ulicah našla so je v parku pri deželnem muzeju; tablici krojača Potočnika in agenta Žitnika pav „Zvezdi". Okohi 3. ure zjutraj zasačila je poboja dva mladeniča, ki sta bila ravnokar vzela pokrov z grebenične jame na Dvornem trgu ter ga vrgla v Ljubljanico. Oba sta bila aretovana in uradno zaslišana, potem pa zopet izpuščena. Dognano je, da sta ona dva mladeniča v družbi nekih vrstnifcov tudi snela in prenašala drugsi tablice in verjetno je, da sta se pred par tedni udeležila pri velikem nočnem izg'edu. Sicer pa bode preiskava, Ui se je pričela, razjasnila to zadevo.
— (Eksplozija.) V kleti tukajšnje trgovske tvrdke Krisp-r na Mestnem trgu eksplodirala je v Bredo zvečer velika lončena posoda, napolnjena s salf'ctrovo kiselino. Gasilnega društva oddelek poskrbel je, da se je odprla klet ter tako dalo duška plinu in dimu. Nesreča se pri tem ni pripetila. Dim, ki je prihajal na trg, privabil e obilo občinstva, ki je na prvi mah mislilo, da je nastal požar.
— (Napaden vasovalec) Sinočni aaojavolepi pomladanski večer jo v srcu Au<ujevega hlapca Frana Vinska obudil najOtlnejša čutila. Navdalo ga je sladko kopruenje po svoji izvoljenki iu ua peljalo na Poljanski trg, kjer biva njegova ljubica. Z rahlo roko je potrkal na okenci in punico res priklical, da mu je odprla. France Vinšek je bil srečen, neizmerno srečen, mesarska blfpoa Franc Zaje in Janez Per pa sta z zavistjo in z divjim srdom gledala to sredo in jej hipoma naredila konec. Napadla sta Franca Vinska ter ga v ledje zabodla z nožem in ga z neko ročico iu s kamni pobila r.a glavi in na hrbtu Napadalo* je potioija aretirala iu ju izročila dež. sodišču, težko ranjenega vasovalca Vinska pa je dala prenesti v dež. b tlnioo.
— (Ubegel prisiljenec) Das 8. t m je 42letni prieiljeneo Osvald Krneobiti rodom iz celovškega okraja od d* la v KVslerjevi pivovarni porekli in as doslej še ni ujel.
— (Prostovoljno gasilno društvo) v D »(skesa pri Dolu piiredi da« 17. t. iu v gostilni F Zupančiča veeehco s sledečim vsporedons! \< Blagoslov« Ijenjo briagalnio; 9 pozdrav; 3 g >dba; 4. igra in streljanje na dobitke; S prosta nabava in ples Pri veselio« bo s^rala domžalska godba. Vstopnina za neudeSO kr. Z«čel k ob I. uri. Čb*ti dobtdek ie namenjen ta popla nje gasilnega orodja« K«r je krtii pripraven in samo četrt me od ^ostaie L* .e oddaljen, pričakuje dtoitvo nlelelaikov tuli iz dm g h krajev.
— (Novorojenec v farovžu ) V Škocijanu na Dolenjskem so dne 8 t m. prinesli nezak- n-Bke^a otroka k sv. krstu Ko je g župnik izve 11, da je mali pogan sad prepovedane Ijoberni. pre šinila ga je sveta jeza; pridigo Val je botru in botri o raznih rečeh ih končno i/javil, da nezakonskega otroki no krsti. Boter, Ikooijanski kmet, pa si je znal pomagati Vsame otroka, ga položi v fnovški -hištimi" na neko posteljo, potem pa odide hitrih korakov. Ko je začel otrok jok.iti, so se farovški gospodje tako prestrašil, da so se neki kar tresli i-i prav odleglo jim je, ko so ae prepričali, da se ni primerila rokaka nesre'a. D t se otrok čim prje spravi iz farovža, je g. župmk poslal nekega človeka za botrom, a iskauje je bilo zaman. Gospo 1 župnk je moral sam iti k botni, da ga je pomiril, kar se mu je tudi posiečdo. Otroka je potem gOSD. kaplan krstil, v firovžu pa so zelo veseli, da je stvar tako iztekla.
— (Požari) V pomd-ljok je pogorela biša posestnika Jožefa BenOaoa v Š«ničioi v občini med-vodski, nekaj dnij pr*j pa je v Hrašnh nastal v gozdu posestuice Marije Klopčič ogenj, kateri so zanetili otroci in ki je upepelil več kot oral gozda.
— (Električna razsvetljava v Kočevju ) Kočevska  občina   namerava zajedno  s vodovodom
napraviti električno razsvetljavo in je že storila primerne korake v to svrho.
— (Spomenik Davorinu Trstenjaku.) Zaslužnemu pisate'jn in zgodovinarju slovenskemu, pokojnemu župniku Davorinu Trstenjaku postavili bodo štajerski rodoljubi primerno spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Kraljevih. Rodoljubna namera štajerskih rojakov našla bede mej Slovenci gotovo prijaven odmev.
— (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaju) priredi v torek 19 maja t. I. svoj II. redni občni zbor. Dnevni red: 1 č-tanje zapisnika; 2 poročilo odborovo; 3. porodilo odseka ra ureditev blagajne; 4 sprem.mba poolovnika; !3. slučajnosti. L> cal: Kastnerjeva restavracija „Zutn Magistrat*. Začetek ob o .m h. Slovanski gosLi dobro d^šli !
— (Z Dunaja) se nam javlja: Koncert, ki ga je priredilo slovansko pevsko društvo zadnjo sredo, vspel je sijajno. Obširna Ronaherjeva dvorana je bila polna najodličnejšega slova iskega občinstva. M*j navzočimi bila js tudi ljubljanska deputacija gg. župan Hribar, Gogola, Rivnihar, daljen, h Muc-nik. drž poslanci gg. dr. Ferjančič, Koblar, Kušar. Operni pevki gospč. Verhunčevi priredila se jo burna ovacija za nje prekrHHno petje. Foersterj^vo „Ljubico" pel je zbor itovrse.no; tudi druge točke vzprejelo je navdušeno občinstvo z živahnim odobravanjem.
— > Deželnozborske volitve v Istri) Pri volitvi volilnih mož. v P o d g r a d u je sijajno zmagala narodna stranka. V Lovranu so bih voljeni soglasno narodni volilni možje, dočnn je pri zadnjih volitvah zmagala na sprotni Aka stranka.
* (Succijev tekmec ) Neki žid Madko Her-mMi v llidenu )e hotel prekositi diplomiranega sta-da!ca Succija. Sklenil je, postiti se 84 dnij. 21 dnij se jo res premagoval iu se postil, a oslabul je tako, da so ga morali prenesti v bolnico.
* (Ujet slepar) Dunajska policija je zaprla -bankirja* / ^o Bertassa zaradi velikih sleparstev. Mož je prodajal eksotične vrednostne papirje na obroke in na zvijačen n-tčin silil ljudi, da ho mu za srečko, vredno 30 gld, morali plačati l.r>0 gld. H-rtass je na ta na'in pnsleparil ogromne svote. Ob sebi se umeje, da je Bertass .id.
* (Volkovi) SO v Kurici v Tesabji napadli neko družno ciganov in raztrgali tsr večinoma požrli tn.ii <t z< nsk m otr^k.
			1
	Slovenci in Slovenke!	ne zabite	
	družbo sv. Cirila in	Metoda!	
t			1
Književnost.
— Mittheilungen d9S Musealvcreines fiir Krain    Drugi enooe: letnAnj«-«?*  letniki  ima na-j filndnjo vseboo: V. L \<c: Schioss und HVrrachafe i F o livg in Ob^rkr.on; O. Grat-v: Aus dnin Schrif-j b-nwchatze d* r B&okersnoft ;  F. Seidl:   Das Klima vou  Krain;  < >. (lra'zy:   Die tnannigfache  V rvven-i dnng iies Torfes vem Latbaobee Uoor itn vorigen Jahrhnnderte; V L : L n Beriobt iibnr dia Sehlaoht vou Le pa n to; O. G.-,   amtliobe Verdffantl>ohong iiher die Standeserbo'mng im Jahre 1875;  V. L.: Johann Weikhard Freih. v. Valvasor
Dutiaj 15. maja. Zakonski načrt za lokalne železnice, katerih sgradbo je gigotofiti gi leto 1896., in ki seje dni* predloii) po slantki abornici, določa /n zgradbo lokalne železnice Ljubljana  Vrhnika državno
garancijo na 400000 gld, deftelni prispevek na 20.000 gld. in prispevek interesentov na 40 000 g d. Za zgradbo lokalne železnice iz ti urice v Ajdovščino določa državno garancijo na 1,618 000 gld., deželni prispevek na 100 000 gid. iti prispevek interesentov na 50.000 gld. — 1a začetka je vlada za leleinloo Gorica-Ajdovšdlna zahtevala prispevka 200.00 ) gld., posl. dr. G r gorčic in grof Coronini pa sta i/pošlo val a, da je odnehala za 100.000.
Dunaj 15. maja. Poslanska zbornica je v današnji liejj dognala razpravo o davčni reformi« Koncem seje je mladočeški poslanec Btranskj interpelirel vlado zaradi prepreča-vanja   proti   mileniju  naperjenih demonstracij.
Dunai 15« maja. Volitve v delegacijo se bodo vršile dne 22. maja.
Dunaj 15. maja. Vseučiliški rektor dr. Meuger je strogo prepovedal, da bi se dijaki zbirali v vseučiliških prostorih in je zagrozil, da se univerza zapre takoj in na nedoločen čas, ako bi se primerila še ! aka demonstracija.
Madrid 15. maja, Vlada odpošlje še 20.000 mož na Kubo.
¥^olcrlJiic srcck« 13. maja. V Pragi:       83,     53,     G3, 73,
76.
Iz iaracltie*-:» fllsta.
Isvrtiilnc mM eU »pIi nti v ne drnibe: Franceta Š;i:\ i k :i posestvo in polovica zemljišča v Patigercah, cenjeno 40 ^ld. in ii'A) gld. v drugič.) dne 21. maja v Novem mestu.
Henrika H 0 se 1 m a y e r j a v Ljubljani premičnine (lii&na in gostilniška oprava in vinska zaloga), cunjene 3i)31 gld., dno 21. maja in 18. junija v Ljubljani.
Gregorja Bede. k a posestva v Gaberjah, cenjena 190 gld., 485 gld. 70 gld., 50 gld. in 4!> gld, dne 21. maja in l'J. junija v Novem mestu.
Antona Kngoja zemljišče v Ccrkovski vaBi, cenjeno J2818 gld., dne 21. maja in 30. junja v Logatcu.
Franceta P i rman a posestvo v Dol. Jezom, cenjeno 2155 gld., dne 21. maja in 2F>. junija v Cerknici.
Meteorologično poročilo.
Maj	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
13.	i». zvečer	788-4	15 8	sr. jug	pol obl	
14.	7. zjutraj 2. pojit)!.	7357 734 1	10 3 17-4	si. vzhod »r. jug	skoro obl. del. obl.	0-0
»	'.». zvečer	734-7	12 7	ar. jzah.	del. obl.	
15. >	7. zjutraj 2. popol.	7*6*6 733-4	10 2 217	si. ss vzhod l> m. j/.ah.	skoro obl. del. obl.	00
kr.
Srednja temperatura srede in četrtku  15*9* in 13'5°, oziroma za 2 1" nad in 0*4   pod oortnalom
H>'a.n^jsl5:«=v borza
dne. 15 maja 1890.
(skupni državni dolg v notah..... 101 gld.
Skupni državni dolg v srebru    .... 101 „
Avstrijska zlata renta....... 122 ,
Avstrijska kronska renta 4°',,..... 101 ,
Ogeraka zlata renta 4" u....... 122 „
Ogerska kronska renta 4"/„..... WJ a
Avstro-ogergke bančne deln>ce     .... 948 „
Kreditne delnico......... 353 „
London viata........... 120 ,
NemAki dri. bankovci xa 100 mark    .   . 58 „
90 mark............ t* g
6 frankov........                                        .   . 9 n
ftalijatihki bankovci........ 44 n
C. kr. cekini........... 5 ,
Dne 13. ma r 1890.
4«,0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 144 gld.
Državne srečke iz 1. 18t>4 po 100 gld..    . 196 ,
Dunava r<-g. srečke 5°/, po loO gld.   .   . 127 „ —
Zemlj. obč. avstr. 4' ,u „ zlati zast. listi    . — , —
Kreditne Brečke po 100 gld...... 199 , —
Ljubljanske srečke......... 22 , 25
Rndolfove srečke po 10 gld...... 25 g —
Akcije anglo-avstr. banke po 800 gld. . 158 „ 25
1 rauiway-druat. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 480 „ —
Papirnati rubelj......... 1 .27
Zahvala.
V BVOJMBO in imet u ostalih sorodnikov izrekam nujpnsrčnejAo zahvalo vsem. ki s<> nos tola-tili v bolMDJ in ob biiiiti prednge naSe teto, nepozabne gospo (9410)
Apoionije Gerdiua
t it spremili dragO pokojaico k večnemu počitku. '/An*ti so zahvaljujem častiti duhovščini.   Beg jim
povnl11 Uršula Strah
— kr.
25 .
Učenca
14   do   16   let  starega,   vzprejme takoj Matevž /nvi-^nil*:
usnjar v Cerknici. (2399-2)
Elegantna, malo rabljena
salonska garnitura
obstoječa (2409—2)
iz zofe in 6 fauteuilov IfegT 33 cerx6 proda,. TjSU
Kje? povo upravništvo „Slovenskega Naroda".
gdi
1 i
i
e
i
e
e 1 i
«5 «5
Bubenska tovarna za stroje
železna in kovinska livarna
Berthold Kraus
Dunaj, 3/2 LOvvengasse 3
ponuja svoje lastne sloveče izdelke
orodja in stro jhv za poljedelstvo, kmetijstvo, vinar-stvo, trombe in vozove.
Spretni solidni Ku*l<>|»iiilti v pokrajinah
se iščejo. (1855-8)
Idr   • ' F7
n   k m%
(poiiiiiožciil rcstltiicljskl tok)
steklenica 1 gld , 5 steklenic 4 gld.
rabi se za drgnjenje v krepilo konjakih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikib in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepUen, lajSa otrpne-lo6t konjskih udov* ter služi v krepilo pred in r restitucljo (očvr-stenje) po kakem tru-dapolnem delu.
Skušena redilna štupa za živino
za konje, rogato živino, ovce, prašiče itd
Rabi se skoro 40 let i najbolj&im vspehom večinoma po hlevih, ako živince no moro
im^^^^^'Jr- -"st: ; zboljsuje tnlekc.
mfi&i - ^jH       Zarootek z rabilnim
m- .# mti pa:   n lVojom   vred   vi Ija
l- 50 kr , 5 zametkov z rabilnim navodom ■amo 2 gld.
Priporoča in razpošilja na vse strani s prvo poŠto
lekarnar Ubald pl. Trnk6czy
Ljubljana, Kranjsko. (2150—7)
C. tf. glavdd ravnateljstvo avstr. flrž. železnic. Izvod iz voznega reda
■v-elja.-s7-n.eg-«, od 1. x*o.a,jac 1896.
Nastopno omenjeni prihajalo! In  •dhajalni ca.it oanačatil  10 .
srednjeevropskem 6asu
Odhod Is LJubljane (juž. kol).
Ob 12. Url 5 min. pO nofll osobni vlak r Trbli, Pontabel, llg_ Ijak, Celovec, FransonsfasU, LJulmo, č«s Relathal v Antita, lacbl Gmunden, Solnofiratl, Stojr, I.ino, Dunaj Tia Amstetten. Ob 6. Url 15 min. Zjutraj meiani vlak t Kofiovje, Noto monto Ob 7. url lO min. zjutraj oaobni vlak ▼ Trbii, Pontabel, i:, I j* k, CaloTOD, Pransentfeate, Ltjubtio, Huna) £ea Helathat t Bolnogrid Sirrr, LlnO, lliulnjflTioe, l'lzenj, Marijin« Tara, Hab, Kranaova Tare' Karlove Tarn, PngO, liipsku l'<ii Amstetten na UuiinJ.
Ob 12. url 55 min. popoludne meiani vlak * KoieTJe, \ ,. meato.
Ob U. url 50 min. dopoladne osobni via T Trbii, rontabei,
Itoljak, Golovec, Fraiiznuafest«!, l.julmo, Helr.thal, Dunaj. Ob 4. Url popoludne  osubni   vlak r Trbii ,  Bolj&k,   Celovec , l.jiitni". ('cr. Si<lrtli.il ▼ Solungrad, Lend*Uastoin, /.ril na Jeseni, Ino-litoat, llrciriMic, ('urili. Genovo, 1'arii, Htnjr, I.inu,  Umunden, Isclil Iludojevica,   Tlseiij,  klarijine  vare,  • loli,   Francovo vare, Karluvu var«*, l'raici. lii|iako, Dunaj vla Amstetten. Ob O. nrl 30 min zv«Aor ineiftni vlak v Kočevje, Koto iih<-! ■ Ob 7. nrl 4-4 min. zvečer osobni vlak t Desce-llled.
a*riliutl v I.julil |niio   juž. kol.).
Ob 5. nrl 52 min. Zjutraj oaobni vlak a Dunaja via Anutettcn,
Hulnuurada, Linoa, Hteyra, Umiiadeiia, lsohla, Aussega, Ljubua, Cu-lovca, Iteljaka, Kranaonsfeste, Trbiia.
Ob 8. url zjutraj osobni vlak is beto-Bltd*.
Ob 8. nrl 19 min. zjutraj meiani rlakls Kočevja, Novega moiita.
Ob 11 url 2& min. dopolndn* osobni vlak a Dunaja, via Am-stotten, 1 j »kunu, Vrage, Francovlli varov, Karlovih virov, lir , Marijinili varov, 1'lsnja, Budajevio, Holnograda, Liinoa, Htejra, Parun, Genove, Curiha, llregeaioa, Inomosta, /sila na jeacru, Deud-Gaateina, Djuhua, Celovca, 1'outabla, Trbiia.
Ob 2. url 32 min. popoludne meiani vlak U Kočevja, Novoga mosta.
Ob 4. url 55 min. popoludne on.it.m vlak a Dunaja, Edabna,
Holatliala, Iteljaka, Celovca, Fr<tnxrnsfe«te, 1'ontabla, Trbiža..
Ob 8. url 35 min. zvečer meiani vlak in Kočevja, Novega m< : .
Ob 8. nrl 4 min. zvaoer oaobni vlak s Duunja prekn Amitnttomt, is l.i] ii.iii, Druge, Kramo vili varov, Karlovih varov, llnba, ii.ir, varov, 1'Unja, Hudujevio, Soluogrnda, 1,jiiIhij,  Deljuka, Celovoa, 1'ontabla, Trbiia.
Ob
Ob
7. 2. 6. IO
e. u. e.
9.
Odhod I« IjiiUljHiic (ilt A. kol.), url 23 min. zjutraj       v Kniniiik. ,,   05    „    popoludne . „ „   60    „ sveder ,,   26    ,, sveder
(1'inlr.lmi vlak le ob nedeljah in praanikih.',
PrIUod \ E,|al»li»uo   drž. kol.), url 58 min. zjutraj      la KaauUae. (1705-111, „   15    ,,    dopoludne „ „ u  20   ., sveder „   55    „ zveoor
(1'osleilnji vlak le ob nedeljah in prsanlkih
Štacunsko dekle
ae vzprejme v službo v specerijeko prodajalnico pri Jan v/ii Jeleu«*-u v Tržiču, Gorenjsko. (8402-2)
Spodnja krila za dame
iz sifona, listra, klota in eatina
nočne korzete
s švicarskim pletenjem
ženske srajce
z gumbi na rami
predpasnike
(>o:>l-io)     za dame in otroke v-
priporoCa z velenpoStovunjem
Karel Recknagel.
i
s
s
k
Prostovoljna dražba.
V 7..:|.u'i'.:im umrl'|irer,tHfitoj;a gOHp(,da dekane .TiartiiiK l*o\Ne- fta ipadajoce |»r«'Hiienlii»*, mej kal rimi ho tudi 1 tjlu*«* I.-jm« ilvlite« proun)ale se Im»«I<> «Ijic '-i I imtj^ t. I. ob '.)■ uri zjutrui in fie bodi Ireba tudi prihodnja ilni v lill»nlei v župniAču na prostovoljni drSabj.
Izkluevalo bodo po inventarni ceni, pod katero se pa pnsamirnih s: \ ;inj  pr< dajalo i e l»od»'.
Kupci nuj ne oplasijo receoi dan, izvedo pa, kar žv\6 vr'dt-ti, pri podpisanem.
V Ribnici, dne 14. maja 1890.
l<>-|lXk<*    < J« t* I I II 1 Jt.a-
0. kr notar kot sodnijeki poverjenec
(8410—1)
Severnonemški L!oyd v Bremenu. |
' • Kutu (■sijuiiiriiii p<i vis. c   kr. ininisU'isI vu v. oilivdlin /. dni*' 7. iiuija 1 K'. 11, f.1 '».'i7.'l. L Brzoparnlike voinje v Newyork: I   Bremen-Sev. Amerika. 1/. Bremena oh totkih in snhniili. y Newyork.
Li Soutbamptona ob iredah
in iii'dfljuh. I/. Oenovo Dsiromt Neapolja
T lit
Gibraltar
i niMcone dvakrat
Bremun - Avstralija.
V Adelaldo,
BSelbourne, JJ>4—5 8ydney
Bremen-Iztočna Azija.
V Kino.
v
Japan.
Bromen - luž. Amerka. V Montovldeo.
V Buoiiob Alrea.
firmote
Kuverte ^
priporoma p«» nixki cuui
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Doering-ovo milo s sovo.
i
Prekomorska vo2nia v Newyork
7 — 8 iTnii.
Najboljša in uajceuejda potovalna prilika.
N.ii.iin' m i.i pojasnila, dajo:
Julij Srliiiiin^€fcB\ Ljubljana. ■
Najbolje
VKoh škodljivih ovinkov
popolno prosto sredstvo
r.a
gojenje lepote.
Preskusen vspeh
I.epa, sveža mladostna koža.
	Samo zajamčeno pristno	
' i»   m  t* m S    H - '■ X.    jK jk ■< ■ * J* "		■ 1*1   «< ■
	fe jo označeno S sovo. e-	M )•( 1
1111 r- S ■ i.i   a>   m >•		•< \-~y:. - 3 m jal t gA
111. (1889—81	4Vn;»   ilO kr. Povsod se Uhku kupi	Mi
V Ljubljani prodajata na debelo: Anton Kriaper in Vašo Fetričić Glavno zastopstvo: A. Motscli & Co , Dunaj, I, Lugeck S
lzdajutelj in odgovorni urednik: J oni p No 11 i.
Lastnina m tisk „Narodne Tiskarne",