to XXXIV. Številka 59
, ***_»novitelji: občinska konferenca SZDL J^Mjnice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka ^   Trii* - Izdaja Časopisno podjetje Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik v. d. Jože Koinjek
Obilna letošnja žetev — Kombajni v teh dneh vneto luščijo žitna zrna in zlatorumenega klasja na zasebnih in družbenih poljih. V kranjskem Kmetijsko-živilskem kombinatu so žitu letos namenih' 430 od skupnih 1250 hektarov rodovitnih pvršin. Sodeč po prvih požetih njivah, bo letošnji pridelek več kot dober. Pričakujejo okoli 1900 ton žita, od tega več kot 500 ton pšenice. Hektarski donos pšenice — okoli 40 meterskih stoto v — je celo višji kot v nekaterih žitorodnih pokrajinah Slovenije in Jugoslavije. To je le nov dokaz, da je mogoče z ustrezno izbiro semenske sorte in z agrotehničnimi ukrepi, prilagojenimi vremenskim razmeram in drugim posebnostim predalpskega sveta, tudi na gorenjskih poljih pridelati ne tako majhne količine »kruha«. Žito naj zato v prihodnje ne bi bilo le stranski pridelek ob krompirju, mleku in mesu. — Foto: C. Z.
Kranj, torek, 4. 8. 1981
Cena: 7 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko
prebivalci radovljiške in tržiške občine jutri praznujejo. Radovljica ni se bodo srknili 5. avgusta 1941. leta, ko je bil na VodiŠki planini na Jelovici ustanovljen prvi slovenski *^*taljon narodnoosvobodilne vojske, ki je dobil ime po našen^velikem pisatelju Ivanu Cankarju, Tržičani pa bodo obudili spomin na krvav dogodek pred šttridesetimi leti, ko v Verbičevi koči pod Storžičem v junaškem boju s premočnim nemškim okupatorjem padli prvi borci za svobodo. V obeh občinah bodo letošnje praznovanje, ki "bo posvečeno 40. obletnici vstaje na Slovenskem, počastili s številnimi prireditvami in delovnimi  zmagami. K prazniku čestita tudi naše uredništvo.
[ ^ares lep praznik
*V „ ...
*ninulib dneh ob praznovanju 1. avgusta - praznika občine Sa^*nj so rasen številnih prireditev odprli nekatere pomembne ^i^Sajkte - Največja in najpomembnejša pa je nedvomno Delav-I   "^4. most čez Savo
a#^^*"Cranj  -  S športnimi priredit-$VV»i ob kranjskem občinskem praz-dfr!r>^vi se je praznovanje začelo Že fi^Vtii julija. Osrednje prireditve pa se začele v četrtek, 30. julija, ko dopoldne v avli občinske skup-
»^W**e odprli razstavo filatelistov in
\*T»grafij, hkrati pa v Cerkljah tudi nova stanovanjska bloka. Praz-Vanje     je potem nadaljevalo z ^topom    folklornega ansambla ?>tX) v  veliki  hali Gorenjskega
petek dopoldne so najprej odprli "Titovem trgu arheološki spome-
^_^<?n Dragota Stefeta je bil slav ^*ni govornik ob otvoritvi mostu t&redsednik  republiškega izvrš sveta Jože Florjančič (na sliki)
nik — Kostnico, nato pa je bila v prostorih občinske skupščine predstavitev Kranjskega zbornika.
Največja prireditev pa je bila potem popoldne na Orehku oziroma v Cirčah. Tu se je zbralo več deset tisoč prebivalcev Kranja oziroma občine, kjer so ob občinskem prazniku odprli nov most čez Savo. Številne obiskovalce ter goste, med katerimi so bili predstavniki republiškega, gorenjskega in kranjskega družbenopolitičnega življenja, je najprej pozdravil Drago Štefe, član koordinacijskega odbora za izgradnjo 10-letnega programa prometa v Kranju. Orisal je program, priprave in izgradnjo mostu, ki je po zahtevnosti in načinu gradnje med najlepšimi v Evropi, sicer pa najširši v Sloveniji. Ob treh še prej zgrajenih mostovih Čez Savo, je ta edini, ki premošča reko v višini terena na obeh bregovih. Ne zgolj zaradi precejšnje oddaljenosti med bregovoma, marveč tudi zaradi velike višine in križanja z železnico je bila gradnja mostu za kranjskega Gradbinca in mariborsko Metalno kot glavna izvajalca del zelo zahtevna. Most je dolg 356 metrov, visok 35 metrov in širok 23 metrov. Najdaljši razpon med stebroma je 117 metrov. Na njem so trije vozni pasovi, na obeh straneh pa pločnik za pešce in kolesarska steza. Poleg mostu, ki so ga poimenovali za Delavski most, so zgradili tudi priključni cesti s križiščem pred mlekarno v Cirčah in izvennivojskim križiščem z magistralno cesto Kranj — Ljubljana na Orehku. Zgrajen je tudi nov del Zasavske ceste z nadvozom in nadhod v Cirčah.
Na svečanosti je spregovoril tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Jože Florjančič, ki je med drugim orisal prizadevanja za hitrejši družbenoekonomski razvoj pri nas, opozoril pa tudi na dosledno uresnčevanje nalog in akcij ob sedanjih naporih za stabilizacijo. Poudaril je, da je Kranj v minulem obdobju veliko prispeval k današnjim razvojnim uspehom pri nas nasploh in občanom nazadnje zaželel Še veliko uspehov in lepo praznovanje.
Ob otvoritvi so potem podelili izvajalcem in predstavnikom tudi velike plakete Kranja. Dobili so jih Metalna Maribor, Gradbinec Kranj, strokovna služba republiške skupnosti za ceste, Cestno podjetje Kranj in Projektivno podjetje Kranj.
Most so odprli po starem običaju: s plačilom mitnine, čezenj pa so se najprej, kot simbol, da je Kranj kolesarsko mesto, popeljali kolesarji.
A. 2.
Universal
odprl nove delavnice
JESENICE - Stočlanski kolektiv temeljne organizacije kranjskega Merkurja Universal na Jesenicah, ki se ukvarja s prodajo proizvodov jugoslovanske črne metalurgije, je dan pred občinskim praznikom slavil pomemben delovni dosežek. Odprl je nove delavniike prostore z garderobami za delavce, kjer bodo pripravljali blago za prodajo glede na različna naročila kupcev.
Gre za objekt, ki ga je jeseniški Gradbinec začel graditi februarja lani, dokončal pa ga je maja letos. Delavci Universala so prvotno načrtovali za tretjino večje prostore v njem, zaradi ustalitvenih ukrepov so nato zgradili le najnujnejše. Tako so za 8,1 milijona dinarjev pridobili novih 450 kvadratnih metrov uporabnih površin, ki bodo omogočale
...............IIIIIIII1IW>
uresničitev programa za kompletno ponudbo domačemu kupcu.
Med krajšo svečanostjo, ki so se je udeležili poleg delavcev Merkurja tudi nekateri vodstveni družbenopolitični delavci iz jeseniške občine, je nove prostore predal svojemu namenu glavni direktor delovne organizacije Merkur iz Kranja Jakob Piskernik. V govoru ob odprtju objekta je med drugim dejal: »Vsakega doseženega cilja smo veseli; tako tudi, da smo to našo skromno naložbo dokončno uresničili.
Ob tej priložnosti moram povedati, da smo imeli glede naložb smelejše načrte. Prepričani smo bili, da bomo letos na Jesenicah odprli tudi novo maloprodajno trgovino. Zal še do danes nismo uspeli pridobiti lokacije. Ob tem nam začetka izgradnje nove prodajalne to leto ne omogoča niti zakon o začasni pre-
Eovedi razpolaganja z delom dru ž enih sredstev za gradnjo določenih objektov.
Ko že govorim o naložbah, ne morem mimo ugotovitve, da so le-te v trgovini skromne. Slaba akumulativna sposobnost in nizek ostanek dohodka omejujeta možnosti našega razvoja.
Ob primerjavi rezultatov polletnega gospodarjenja s sorodnimi organizacijami smo vseeno lahko zadovoljni. Novi delavniški prostori na Jesenicah pa morjao našo storilnost Še povečati!«
S. Saje
Ob odprtju novih delavnic Universala na Jesenicah — Foto: S. Saje
gorenjski sejem
kranj 14.-24.8.'81
- velik izbor blaga široke potrošnje po nižjih cenah
- kmetijska mehanizacija
- bogat zabavni večerni program
- gostinske specialitete
- specialitete na žaru
- ribje specialitete
G LAS 2.STRAN
NOTRANJA POLITIKA
TOREK. 4. AVGUSTA 1
PO JUGOSLAVIJI
Varčevanje z gorivi
Zvezni izvršni svet je predlagal, naj bi v drugem polletju letošnjega leta varčevali z gorivi. Uvoz surove nafte in naftnih derivatov bo v drugem polletju manjši od planiranega v energetski bilanci. Čeprav je bilo v prvem polletju nakopanega precej več premoga kot lani, za 12 odstotkov, ga še vedno ni dovolj za vse potrebe. Zvezni izvršni svet predlaga, naj bi sprejeli ustrezne ukrepe in spremembe v samoupravnih sporazumih v smislu enakomerne preskrbe in pod enakimi pogoji z naftnimi derivati, premogom in koksom za vso državo.
Zakona o taksah niso sprejeli
V odboru za finance zbora republik in pokrajin so ugotovili, da slovenska in hrvaška skupščina nista dali soglasja k osnutku zakona o taksah za prehod meje. Za sprejem tega zakona ni pogojev. Redna procedura okoli tega zakona je bila v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine končana. Zakon ni odložen do jeseni, temveč sploh ni sprejet. Vendar pa bo treba upoštevati opozorila v skupščini, da naj bi glede odnašanja dinarjev in deviz na tuje ravnali vsi občani bolj odgovorno in varčno.
Manj mesa na tuje
V prvem polletju letošnjega leta smo v tujino prodali za okoli 148 milijonov dolarjev živine, mesa in mesnih izdelkov. Od tega smo na tržišče razvitih držav izvozili za okoli 124 milijonov blaga. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je izvoz za skoraj tretjino manjši. Na zmanjšanje izvoza in dotoka deviz je najbolj vplival vstop Grčije v EGS, ki mora upoštevati predpise o uvozu na trg držav Članic te gospodarske organizacije in ne more kupovati junetine iz Jugoslavije. Lani smo v Grčijo prodali v šestih mesecih 23.507 ton junetine, letos pa izvoza sploh ni bilo.
Na železnici omejili naložbe
Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in manjših posojilnih možnosti domačih bank in izpada posojila mednarodne banke za razvoj so v železniškem gospodarstvu Ljubljana črtali več naložb. Tako bodo začasno ustavili nadaljevanje obnove obvoznic prog Jesenice— Nova Gorica—Sežana in Ljubljana — Trebnje—Sevni ■ ca, proge Ljubljana —Pivka ter renonstruncijo postaj na progi Pragersko —Središče. Prav tako bodo bolj počasi tekla dela pri rekonstrukciji postaj Sežana, Jesenice in Tezno.
Akontacije zazgubaše
Temeljne organizacije združenega dela, ki bodo po obračunu za prvo polletje ugotovile izgubo, imajo pravico od 1. avgusta dalje izplačevati akontacije osebnih dohodkov do višine povprečnih osebnih dohodkov, izplačanih na delavca v prvem trimesečju letos. V prvem polletju je z izgubo poslovalo 168 gospodarskih temeljnih organizacij in 26 temeljnih organizacij s področja družbenih dejavnosti. Nekatere vloge temeljnih organizacij, ki še niso pokrile niti' lanske izgube, so že odobrili in Jim dovolili izplačila. Med njimi sta tudi TOZD gostin stvo in žičnice Kamnik in Alpetour TOZD Hoteli Po kljuka z Gorenjske.
Združevanje dela in sredstev tudi v izobraževanju
Skorja Loka — Začetek usmerjenega izobraževanja je v naši republiki pred vrati. Izobraževanje ob delu, za delo, na delu, iz dela so bili v zadnjem   letu   predmet številnih uradnih in seveda tudi neuradnih razprav. Priprav so se še posebej resno  lotili   v   škofjeloški občini, saj pri njih prehod na usmerjeno izobraževanje sovpada z izgraditvijo novega šolskega centra in dijaškega doma. Ta dva novozgrajena objekta bosta tako že v šolskem letu 1981/82 s    kopico    sodobno opremljenih prostorov nudila vse potrebno za uspešno izvajanje programa srednjega   usmerjenega izobraževanja. Skupni   interesi   pri   izvajanju in uresničevanju terjajo tudi spremembo   v   organiziranosti dosedanjih srednješolskih   izobraževalnih organizacij,    vključno    z dijaškim domom    in    Delavsko univerzo. Gre za Šolski center za kovinsko in avtomehansko    stroko, Poklicno lesno šolo, Gimnazijo Boris Ziherl in Delavsko univerzo.
Izobraževalna organizacija, ki bo imela 5 temeljnih izobraževalnih organizacij in bo zajemala vse loško srednje šolstvo, se bo imenovala Šolski center Boris Ziherl. Čeprav je bilo v začetku proti tej inačici nekaj odpora, pa je prevladalo mnenje, da je taka sprememba nujna. Ne samo zaradi večje možnosti priprave, izvajanja in kontrole pedagoškega dela. To je tudi lepa priložnost za spremembo predvsem organizacije dela, ki s seboj nujno prinaša večji poudarek na strokovnosti dela.
Po reorganizaciji bo Šolski center Boris Ziherl sestavljalo naslednjih
postelje. V zadnjem šolskem letu je bilo v domu 194 gojencev. Vendar pa prostori niso bili prvotno namenjeni za bivanje uč*»noev. Bili so nefunkcionalni, saj se spalnice pozimi niso ogrevale, pa tudi sanitarij je bilo premalo. V novi stavbi bodo gojencem nudene in zagotovljene optimalne možnosti za nemoteno učenje in koristno preživljanje prostega časa.
Gimnazija Boris Ziherl nosi to ime od februarja 1976, kot štiriletna splošnoizobraževalna šola pa je bila verificirana leta 1960. Ze pet let na šoli uspešno deluje v vsakem letniku po en oddelek za vrhunske smučarje. Septembra lani je gimnazija pod »svojo streho« sprejela tudi takrat zgrajeno Športno halo Poden. V novem šolskem letu bodo v prvem letniku le trije oddelki družboslovne usmeritve, od tega en smučarski. Pokrivali bodo območje Škofje Loke in Kranja. Posebej pomembno pa je dejstvo, da bo možno celoten pouk srednjega usmerjenega izobraževanja v Šolskem centru Boris Ziherl izvesti dopoldne. V novem šolskem letu bo predvidoma 35 oddelkov za mladino. Vsi oddelki izobraževanja odraslih bodo popoldne. Na ta način bo povečana izkoriščenost novih šolskih prostorov, kljub postopni ukinitvi periodične organizacije pouka za mladino.
Združitev šol podira pregrade med njimi, odpravlja razliko med izobraževanjem za fizično in umsko delo. Izenačile se bodo tudi razlike v opremljenosti posameznih šol. S tem pa se seveda na najbolj neposreden način uresničuje tako napovedana
-s
I %
Šolski center na Podnu - Foto: Zo. Jelovčan
pet TOZD: srednja šola lesarske usmeritve, srednja šola kovinarske in cestno prometne usmeritve, srednja šola družboslovne usmeritve, Dom učencev in Delavska univerza.
Zanimivo je primerjanje in ugotavljanje, kakšni bodo pogoji za delo posameznih TOZD v novozgrajenem šolskem centru v primerjavi s pogoji v starih stavbah in delovnih razmerah. Kovinarska šola ima od vseh najstarejšo tradicijo. Začetki takratne obrtne šole segajo kar v leto 1889. Vse do začetka 2. svetovne vojne je šola delala v smislu takratnih pogledov na vajeništvo in sploh delavski razred. Danes izobražuje učence v gospodarstvu za kovinarske poklice, za avtomehanike, ob delu pa tudi voznike. V zadnjem šolskem letu so kot organizacijska enota Iskre-Šolaki center iz Kranja izobraževali oddelek dijakov za strojne tehnike.
Poklicna lesna šola je bila ustanovljena leta 1957 in je poleg Maribora in Nove Gorice tretja tovrstna šola v republiki. Učence izobražuje bodisi za ozek ali širok profil. Poklicna lesna šola bo edina, ki svojega vzgojnoizobraževalnega procesa ne bo v celoti preselila v novi center na Podnu. 11 oddelkov različnih smeri in profilov bo namreč ostalo na Trati.
Dijaški dom ali po novem Dom učencev bo imel v novi stavbi kapaciteto 240 ležišč in to v 80 sobah po 3
Organiziran program predšolske vzgoje
Britof — Društvo prijateljev mladine Kranj in koordinacijski odbor za vzgojo in izobraževanje pri KS Britof — Orehovlje skupaj z vzgojiteljico Damjano Zabret organizirajo program predšolske vzgoje in izobraževanja. Program vsebuje družabne igre, uro pravljic, sprehode v naravo, glasbene ure. pa tudi za naanje s kredo po asfaltu je zagotovljena lokacija. Program se odvija na prostem vsak četrtek od 10. do 12. ure do 1. septembra 1981. v slabem vremenu pa v Kulturnem domu Andreja Kmeta v Britofu.
enotna vzgojnoizobraževalna osnova. Še posebno dobro bo moralo biti sodelovanje med posameznimi šolami na področju svobodnih in interesnih dejavnosti učencev in pri delu družbenopolitičnih organizacij. Pri svobodnih dejavnostih bo možen večji izbor kvalitetnih mentorjev.
Pogoj za uspešno delo bo v nenehnem bogatenju samoupravnih odnosov in demokratizaciji odnosa učitelj - učenec. Le na tak način bo možno zares kvalitetno izvajati predpisane vzgojnoizobraževalne programe.
Z. J.
France Popit — šestdesetletnik
»S tvojim prihodom se je v bistvu začela intenzivna preobrazba družbene in gospodarske strukture na Gorenjskem. S svojo jasno vizijo in delom si vgrajeval politiko Zveze komunistov v vse celice družbenega življenja in pri tem imel vedno pred očmi interese delovnega človeka. Vedno si prisluhnil tudi drobnim problemom posameznika, mnogim si pomagal, jih usmerjal. Ni malo uspešnih partijskih delavcev, ki «o se izoblikovali v bogastvo tvojih misli in dela. Prenekaterim kadrom z Gorenjske si bil vzornik in učitelj. Tvoje delo je bilo vzor, kako je treba uresničevati politiko in aktivnost Zveze komunistov v družbenopolitičnih organizacijah ter samoupravnih organih. Rdeča nit te aktivnosti KP in ZK je potegnjena v sedanje čase in v prihodnost.«
To je med drugim poudaril sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina v čestitki predsedniku CK ZKS Francetu Popitu ob življenjskem jubileju — šestdesetletnici. Hkrati z njim so mu čestitali tudi nekdanji sodelavci z Gorenjske in sedanji naj. uglednejši družbenopolitični delavci naše regije.
France Popit je bil rojen 3. avgusta, 1921. leta na Vrhniki. Ze leta 1936 je bil sprejet v SKOJ, deloval je v naprednih gimnazijskih društvih, kar oblastem ni ostalo prikrito. Zato je bil leta 1940 izključen iz vseh srednjih šol v Jugoslaviji, tako da se je do začetka vojne moral preživljati kot delavec. Leto 1940 je postalo neizbrisen mejnik v njego-vem delu, saj je postal član Komunistične partije Jugoslavije. Kot vsi komunisti se je odzval pozivu CK KPJ in Tita in leta 1941 odšel v partizane. Med NOB je bil na raznih političnih dolžnostih, med drugim inštruktor CK KPS, komisar notranjske operativne cone, od maja 1944 pa šef odseka OZN A VII. korpusa.
Naštevanje odgovornih dolžnosti o človeku res mogoče ne pove veliko, vsekakor pa dokazuje njegovo delovno zagnanost in prizadevnost. Zato naj omenimo le nekatere najbolj pomembne funkcije slavljenca: generalni sekretar predsedstva vlade LR Slovenije, minister za gozdarstvo LRS, član izvršnega sveta LRS, sekretar okrajnih komitjev v Kranju in Ljubljani, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, sekretar izvršnega komiteja CK ZKS. Decembra 1968 je bil prvič izvoljen za predsednika komiteja CK ZKS, ponovno aprila 1974 in še tretjič leta 1978. Je nosilec spomenice leta 1941, odlikovan z redom junaka socialističnega dela, z redom republike z zlatim vencem, ima pa tudi tuja odlikovanja in je dobitnik številnih drugih odlikovanj in priznanj
Iz časa, ko je delal na Gorenjskem, so glavni poudarki njegove aktivnosti v ustanavljanju ekonomskih enot v gospodarstvu, prvih zametkov sedanjih TOZD — z namenom, da bi odločanje o ustvarjanju in delitvi dohodka čimbolj približali delavcem, da bi samoupravljanje dobilo celovito materialno osnovo. Posebno veliko naporov je vložil v vsebinsko oblikovanje ekonomskih enot v Železarni, Iskri, Savi in drugih večjih podjetjih. Pri tem se je stalno zavzemal za večjo produktivnost in to ne samo v delovnih organizacijah temveč tudi v družbenih dejavnostih. V tem času je njegovo delo zajelo tudi organizacijsko preobrazbo večjih podjetij, kjer se je že pokazala nujnost večje proizvodnje in tehnološke specializacije. Tako je Iskra začela specializirati proizvodnjo in izdelavo posameznih naprav in strojev prenašati v kraje, kjer je dovolj delavcev in tako je začela nastajati današnja Iskra, ki ima delovne organizacije skoraj po vsej Sloveniji. Njenemu zgledu so sledile tudi Planika, Sava, Peko in druge delovne organizacije.
V Valjevo mlada brigada
Kranj — V soboto zvečer je krenilo z avtobusom v Valjevo na zvezno delovno akcijo Podrinje Kolubara okoli 40 brigadirjev iz kranjske občine. Predsednik zbora brigadirjev (naziv komandant brigade se z uveljavitvijo kolektivnega vodstva ne uporablja več) Marjan Rahne s Planine, doslej dvakratni udarnik -na republiški akciji Suha krajina 76 in na zvezni akciji Beograd 1978 — je ob odhodu povedal:
»Priprave niso bile najboljše, saj je načrtovana lokalna akcija v Kranju odpadla. Trikrat smo se zbrali na brigadni konferenci in dvakrat na terenu - na Joštu in na kranjskem sejmišču.   Kljub  stalnim prizade-
vanjem centra za MDA pri občinski konferenci  ZSMS Kranj  nam ni uspelo zagotoviti predpisanega števila petdesetih brigadirjev. Manjko bo zato moral dopolniti pokrovitelj naše brigade v Valjevu. Zanimanje med mladimi za prostovoljno delo upada, del krivde lahko pripišemo tudi   delovnim   organizacijam. V enem izmed kranjskih podjetij smo evidentirali štiri brigadirje, a izredno plačan dopust so odobrili le enemu. Razumeti   kaže  pri   tem delovne organizacije: zaradi omejenega zaposlovanja in dopustov jim delovna sila ne ostaja; ponavadi pa so mladinci, ki želijo na akcijo, tudi med najbolj pridnimi delavci. Verjamem, težko jih je pogrešiti, toda sodelovanje v brigadi je zanje tudi moralna nagrada in svojevrstna vzpodbuda za naprej. Pritegniti bi morali tudi večje  število študentov. Po novem pravilniku delo na akciji šteje kot opravljena praksa in zanj prejmejo tudi predpisano nagrado. V Valjevo, kjer bo naše brigadirsko naselje, odhaja v povprečju izredno mlada, še »nepolnoletna brigada« (večina brigadirjev ni dopolnila niti osemnajst let). Kljub temu upamo, da bomo dosegli in tudi presegli normo in se domov vrnili s priznanji.«
Srečno smo zaželeli brigadirjem MDB Jože Gregorčič iz Kranja, mladim, ki bodo vse do konca avgustovskih dni vihteli kramp in lopate na delovišču, polagali električni kabel in vodovodne cevi, urejali parke in opravljali nekatera dela na zgodovinako-kulturnih spomenikih.
C Z.
Naložba bo počakala
Ljubelj - Cez Ljubelj se vsako dnevno med sezono valijo reke turi-stov, ki pa se ustavijo največkrat zaradi nujnih opravkov na carini menjave denarja in kratkega počit ka. Zaostreni gospodarski pogoji in težak položaj gostinstva so preprečili načrtovane investicije Kompasi na   Ljubelju.   Direktor Kompasi TGO Ljubelj Franc Nemec je po-vedal, da so naročili prometno štu dijo, ki bi jo pripravile R*P^Wtški skupnost za ceste, občina Irac m UNZ, v kateri bi roiakah prometne rešitev na Ljubelju. Hotel ni Liu belju, ki ima 93 postelj, je solidne zaseden, pogodbe za zimsko sezono so že sklenjene. Načrtovali so razši ritev žičnic, vendar m denarja, zato bodo le zamenjali nosilne vrvi. Leto* so postavili poleg menjalnice/,0*k s spominki, ki omogoča kvalitetnejšo ponudbo, v sami menjalnici pa so postavili dva nova pulta M^«v* poteka hitreje, tudi letos pa proda j*ajo bencinske kupone. V^^ic. zamenjajo tudi po 1,6 milijona dnevno. Ob višku aezone so Jft™11 prostori zasičeni z «vtom<*uL Ni Kompasu so načrtoval, nakup jpo tir jočegVkioska, ki bi ga P*"*«* spoineniku. vendar je U »v"v*£ povezana z dodatnimi vl^^L^n munalne objekte. Delavci se^truduo, da bi poiskali notranje kakšne večje naložbe P* trenutek ni ugoden  ^ pornazarič
\
MCTBANM POL5TIKA, GOSPODARSTVO
3.STRAN GLAS
i vali
Živ prikaz revolucionarne preteklosti
delavskega gibanja in NOB pri teamiš-^>»J!a OTiae^s jeam iirfaai železarne je v Kosovi ^eaa- jjirapr^vill razstavo Leto 1941 - leto ^^.redi&cv v ■ofevjeita, ki je namenjen muzejski
^Baawff — Odbor jeseniške kul- vanjeni   poskrbel   ■/.»   prenovo m
***tme sfeujiniatB an aroeditev muzeja usposobitev   objekta   predvsem /.h
^amm ajiadtaiii aai Jesenicah je muzejsko dejavnost. Za vsa dela je
svojim   •**ćen?.ietBim    delo- že porabil dober milijon dinarjev, za
Leto 1941 — leto vstaje (na desni njen avtor Tone revolucionar Vencelj Perko) — Fmtn: S. $xqpe
e k dosežkom želje za bodoči razvoj
n Tal ■ občine so svečano proslavili svoj praz-— S Mi i finimi prireditvami so označili dose-wm zadrtali svojo prihodnjo dejavnost
Ktakurne. športne teb dneh raz v ielezarskem ini aftnfiKi. Občani so se zbrali ttrifrnttijuu likamuft sustav na Jese-w KnaanaikG gasi in Mojstrani mm Leto 1941 na ¥ taaiju.' pad Mežaklo so si i^^rfaiii Oribnuiii—ijpa v balinanju, i^^ijsnjp im jflaiiaapii Udeležili so (j^ taiuiii wm£mnatai ob odprtju novih ij^Men»&wdfc «adhwnvr na Jesenicah k. fp»imenT»»MHKpi ms—u 1ji ne Lipov-JJJ* Iksfie w r«isi Bsailudjiii Naj-^•i) jnssni pa jje kal jjearniski pred ki je minil v prireditve ob
sanmanadnem  koncertu pi-adbatoi Jeseniški železa rji sfcoipščino so* v njej t^^aiii me sflasMHtaa seji delegati k^Bp' ^iUJiHTiai idbfiu Jesenice in 'igDatge, Medi siednjimi so bili 56na 1Mhiiiiiftia> in drogi prvo-, jnvdk^iuntaiaai zveznih, repub-in  gonenjskih dmžbenopoli fe^^titajarmom ter občani pobrate-
um ilhrtnasti je pozdravil jeaeasake občinske <^^stnne Rasne h ials Zatem ko je ^^jarajai odnesla venec k spomeni
ku na Obranci in so udeleženci z enominutnim molkom počastili spomin na tovariša Tita ter Kardelja, je predsednik skupščine Ive Arzenšek -v slavnostnem govoru med drugim naglasil: »Revolucionarna preteklost nas spremlja tada w sproža de van jih za naš nadaljnji razvoj. H>aje vsebino našemu <V lui —ijaa.. <&a$e ipa nam prav tako mpupanittflyrw) voljo pri premagovanju ndnijni (gospodarskih in drugih težav.
Na nedavnem zasedanjjn afestrov občinske skupščine so delegati zelo poglobljeno razpravljali o številnih problemih. Na osnovi ugotovitev ko sprejeli sklepe, ki nas obvezujejo za reševanje težav. Ga* za odpravo sedanjih negativnih gospodarskih gibanj, kar lahko dosežemo le z boljšim delom, s skrajnim varčevanjem na vseh področjih, z vet^jo odgovornostjo in z enotnostjo volje ter akcije vseh nas.«
Govoru je sledila podelitev letošnjih občinskih priznanj 1. avgust. Zh njihove delovne dosežke jih je predsednik Arzenšek izročil dvema ko lektivoma in trem posameznikom. Nagrajenci so v zahvali izrazili pripravljenost za nadaljnje prizadevanje po razvoju v bodoče.
S.Sajje
kompletno ureditev prostorov z opremo in ureditev zunanjosti objekta a. (©aw*boo pa bi po načrtih potreboval še osem milijonov dinarjev. Pred 25 leti dano pobudo za ureditev muzeja revolucije in NOB na Jeseničan si vztrajno prizadeva uresničiti. Dokončno naj bi to dosegel i:98f. leta ob desetletnici svojega dekroaraja.
Delovanje odbora, je naglasil njegov predsednik Janko Burnik ob odprtju razstave Leto 1941 -leto vatajje minnilii petek v Kosovi graščini, je bilo razen tega usmerjeno v prirejanje raznih razstav, predvsem o delavskem gibanju in narodnoosvobodilna feorfei Tokratno, deseto zaporedje, je ob občinskem prazniku im 46. <daktaacd vstaje pripravil oddelek za zgodovino delavskega gibanja in NOB pri tehniškem muzeju jeseniške železarne.
tKsjtt ije v swežanem nagovoru ob odprtju razstave dejal paredsednik borčevske organizacije na Gorenjskem iin w jjeaeniški občini Jože Ulčar-Mirk-o, bi se silnih naporov in žrtev našega ljudstva za svobodo marali večkrat spominjati. Razstava je prvi korak v prikazovanju začetkov upora proti okupatorju, zato pa naj bi. kakor je zaželel, v bodoče v tej hiši prikazovali vso našo revolucionarno preteklost.
Udeležencem slovesnosti, med ka-tteaihni jje 3b9 toidi predvojni jeseniški revolucionar Vencelj Perko, je razstavo predstavil njen avtor Tone Konobelj. Po krajšem kulturnem sporedu, pripravil ga je oktet DPD Svoboda France Prešeren iz Žirovnice, so si z zanimanjem ogledaii pisane iin .sSatavno gradivo ter originalne predmete, ki živo predstavljajo pomembne dogodke leta 1941 ma ttem pnafanejn naše domovine. KazStava b© odprta vse do prvih septembrskih dni.
S. Saje
Najdražjemu gostu na seji Mihi Marinka izročata jeseniška pionirja zbornik Jeklo in ljudje — Foto: S. Saje
1
Eno letošnjih občinskih priznanj je prejela temeljna organizacija Gorenjskih oblačil iz Kranja Konfekcija Jesenice — Foto: S. Saje
Kranjčani pninovali
Svečana seja skupščine
— 1. avgusta dopoldne so se v stavfoti 'občanske skunsčine sestali na svečam seji delegati vseh rihmm fdb&nske skupščine, med gosti pn «o haii ludi Miha Marinko Vinko Hafner, Martin Košir in drugi Po kratkem pregledu uspehov, ki jih je Kranj dosegel v minulih letih na družbenogospodarskem področju in priložnostnem govoru predsednika skupščine Staneta Božič* so na seji podelili letošnje nagrade in priznanja občine.
Nagrade so dobili Kemična tovar-sna Haoterm, krajevna skupnost Stražišce, Maja Artač, Franc Fojkar ir. Bojan dr Fortič. Priznanja pa so p<»delili Iskri, Savi, Planiki, Ibiju in Gorenjskemu Kasku ter Slavku Mal-gaju, AvgHSbu Ovseniku, Dragotu Mteletu iin Jakobu Vebovru.
A. 2.
90HKT ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Razpis kadrovskih štipendij podaljšan za tretjino
i JAS
SUAHBRJ NISO BILI ZASTONJ
Gorenjskem smo domala z obupom zrli v prve podatke i* razpisanih kadrovskih štipendijah leto 1981 -82. Razočaranje je izviralo zlasti ^promerjav bogatega razpisa v lanskem letu in fcnndgine usmeritve v pravkar podpisanih samoupravnu^ jpiiiiiiuniifr • štipendiranju v občinah, po katen Tiora.'kadrovsko štipendiranje postati prevladujoča »rtiika.
Stoi»ib*tttn* ižerfffnr občinskih skupnosti za zapo-*to»wy* ^renske-Kranj je o pičli beri razpisanih IkannaaMh Tliraa—tij obvestila družbenopolitične q>?ir..^»,r im Mlatili druge dejavnike na Gorenj-im :*e je lotili preverjanja in dopolnjevanja Z nmisUlstmii smo bili zadovoljni, saj smo •■d »njavo 'Utunneara --publiškega razpisa dopisali 429 'tiMoaimft*tfiB«mfcii
» še. več pobud za povečanje o stale družbenopolitične orga strokovna služba in drugi. Izide in ta dodatek je Gorenjski _.nih štipendij. Poleg tega je bilo fnih objav OŽD. kakšna pa ho kapnila
a^admh podatkov do danes je torej flfi za 5X štipendij ali približno tretjino inah smo zabeležili naslednje prirastke Štipendij ali 48 odstotkov. Kranj 118
=Dr')že!r!?h
, : a tka ttiasaigje, iamidk Htna) dtrjar^ili :rnese; 4e H" ;«Ka: : osa m i« IBadh ie • i'/',1 Ig
'iztah >(fgpaq »senscs'   : ~
asi
štipendij sik 37'odstotkov, Kadovijaa 100 štipendij ali 39 odstotkov, Skofja Loka 19] štipendij ali 55 odstotkov in Tržič 10 štipendij ali 8odstotkov več
SESTAV ŠTIPENDIJ IN RAZVOJ
Razpisane stipendije se po cibčmah dokaj razlikujejo glede na šesta««) jpdUiinev ml. rasen izobraževanja. Zanimivo je, da se nekatere ugotovitve iz lanskega leta paUtjjujjejjo adi <orih) aaajkaa^ajou videti je namreč, da namerava tržiska občina svoj razvoj graditi pred-sseaa na Basnim s 'Sticikettinimi ssalajpni šolami (na profilu tehnika j, škofjeloška občina na delavcih z višjo izobrazbo in kranjska občina na kadru z visoko izobrazbo Takšne sklepe namreč ponujajo razlike v deležih razpisanih kadrovskih štipendij.
Sicer pa je na ^Gorenjskem za šolsko leto 1961 —82 domala tri četrtine štipendij namenjenih za skrajšane in srednje programe usmerjenega izobraževanja, ki trajajo leto in pol do treh let (aH za zahtevnostne stopnje II., III. in IVI Za zahtevnostno stopnjo V. (tehnike) je 12,(> odstotka razpisanih štipendij, za višje tale 3l4 <aSittmtilke iin \viiadke sdle 7.J6 odstotka vsega razpisa
RAZPIS ŠTIPENDIJ IN SREDNJEROČNI KADROVSKI NAČRTI
Primerjavi) kaže, da so štipenditorji glede na svoje potrebe zelo dobro poskrbeli za kadrovsko obnovo oziroma dopolnitev ti. »širokega profila« (zahtevno-sfaan Staoaanjj 3H.„ HM. iin VW..%. Zanje je namreč obilica štipendij (kar H»44 ali za preko 60 odstotkov letošnje generacije osniosolcevl Ugodno je tudi razmerje /.a visoke šole, medtem ko so se očitno znašli v »nemilosti« tehniki in kader /. višjo izobrazbo. Ni odveč pripomniti, da se predvsem za tehnike z letošnjo sliko /,e nekoliko uresničujejo »Bojazni«, nakazane v sred n jeročnih načrtih.
V hi iju je se primerjava da je s štipendija mi kakor z blagom: v preteklosti jih je bilo veliko in marsikdo se zanje sploh ni zmenil; ko jih /.manjkuje. se povpraševanje bliakovrto dvigne. Ze letos smo opazili, da je bilo ^vpraševanje jM) kadrovskih štipendijah povečano, kajti štipendija že pomeni »vstopnico« za zaposlitev, in teh se ne pobira ver po cesti.
Franc Belčič
Nov vrtec — Kranj: V soboto, 1. avgusta, zjutraj (pred slavnostno sejo vseh zborov občinske skupščine) so na Planini odprli tudi nov vrtec. Ima 17 oddelkov za 282 predšolskih otrok in štiri oddelke za 56 dojenčkov. Dva oddelka pa bosta namenjena razvojno motenim otrokom. — A. Z.
Nova stanovanja v Cerkljah - V četrtek popoldne so v Cerklja ob občinskem prazniku občine Kranj, ob navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnega življenja kranjske občine in cerkljanskega območja izročili v uporabo 20 novih stanovanj v dveh sta vnjskih blokih, ki jih je v dobrem letu dni zgradilo SGP Graditelj iz Kamnika. Investitor del je bila Samoupravna stanovanjska skup . y, t.su
strokovna dela pa je uspešno dokončal Domplan iz Kr )b tem
velja še posebej poudariti, da so stanovanja kot >ra okrog stanovanjskih blokov dokončno urejena..C opravljenih del je 29 rrt.Ujonov dinarjev, kvadrat stane nekaj
manj k»? 23 tisoč dinarjev, vseh stt i ocršin pa je 1890
ielovne organizacije
hnadn \ "anj i radi
šola Cerkve in ddvorv, - T "
dobna stanovanja se
i
J
G L A S 4.STRAN.
KULTURA
TOREK. 4. AVGUSTA 198'
Talni spomenik nekdanjega grobišča
V Kranju odprli razstavno ponazoritev arheoloških najdb iz itaroslovanske nekropole, ki so jih arheologi izkopali med leti ltftJ in 1§73 — Talni spomenik v starem mestnem jedru govori o prehojeni zgodovinski poti in o naii pretekli omiki
Kranj — V petek. .51. julija je Gorenjski muzej v okviru prireditev ob kranjskem občinskem prazniku odprl v starem mestnem jedru, v prehodu med Titovim trgom in Tavčarjevo   ulico, kuiturnozgodo-
odkrivala 2500 let stara kulturna materialna dediščina, ki izpričuje pogrebne ljudske običaje in socialni čut do pokojnih. Med pomembnejša slovenska arheološka odkritja se uvršča raziskano skeletno grobišče z
Pretekli petek Je Gorenjski muzej v okviru pireditev ob občinskem prazniku odpri v prehodu med Titovim trgom in Tavčarjevo ulico v starem kranjskem mestnem središču talni spomenik nekdanjega grobišča, razstavno ponazoritev arheoloških najdb, ki so jih arheologi izkopali med leti 1953 in 1973.
vinski spomenik, razstavno ponazoritev arheoloških najdb iz staro-slovanske nekropole, ki so jih arheologi na Titovem trsu izkopali med leti 1953 in 1973. Cas pokopov in naselbinska sled obsega obdobje Ilirov, v 7. stoletju pred našim štetjem, in traja preko latinske, rimske in srednjeveške dobe do konca 18. stoletja. V zemeljskem sloju se je
827 pokopi iz staroslovanskega obdobja od 8. do 12. stoletja.
Na otvoritveni slovesnosti je uvodoma spregovoril ravnatelj Gorenjskega muzeja Anton Miklavčič, ki je o pomenu odkritega in ohranjenega kulturnega bogastva dejal, da kulturne os taline govore poznavalcem povsem določeno o glavnih značilnostih poselitve, menjavi material-
Arheologi so v zemeljskem sloju odkrili 2500 let staro kulturno materialno dediščino, ki izpričuje pogrebne ljudske običaje in socialni čut do pokojnih. Med najpomembnejšimi je skletno grobišče z 827 pokopi iz staroslovanskega obdobja od 8. do 12. stoletja.
nih dobrin. /. ohranjenimi okostji pa navsezadnje tudi o lastnostih človeka kot  takega. Na tem koščku zemlje so se nalagale skozi stoletja, arheologi so jih odkrivali od 1953 do 1973 leta. ko je padla odločitev, da se delno na kraju samem ohranijo in prikažejo v obliki kulturnozgodovinskega   objekta   z ostanki zgradb in gradenj iz različnih obdobij ter s prikazom osteološkega in drugega kulturnega gradiva, ki je bilo   izkopano   na  Titovem trgu. Idejni  projekt je  izdelal arhitekt Peter Fister, celotni projekt leta 1974  Splošni   projektivni   biro iz Ljublane, glavna gradbena dela so bila  opravljena  leta  1975, ostala postopoma do danes. Objekt ne sodi med velike gradbene podvige, edinstven je  zaradi  svojega pomena. Prostor pokriva betonska plošča in obiskovalec stopi vanj po stopnicah, ki vodijo pod zemljo. Gradnja je potekala od leta 1974 naprej in je skupaj veljala nekaj več kot milijon dinarjev.
Arheologi so delali pod vodstvom Andreja Valiča, kustosa za arheologijo pri Gorenjskem muzeju, ki je na otvoritveni   slovesnosti strokovno osvetlil pomen odkrite 2500 let stare kulturno     materialne dediščine. »Ohranitev v obliki talnega spomenika in okvirna predstavitev najdb z vključitvijo  v staro arhitekturno okolje mesta predstavlja enkratno vez s preteklostjo. Postavitev je zahtevala strokovno študiozen pristop, vešče delo in izkušeno.tehnično znanje in izvedbo. Razstavna ponazoritev arheoloških najdb je odnos ter istočasno del spoznanja prehojene   zgodovinske   poti. Kranjski pomnik  se vključuje v izobraževanje, v sklop preteklih družbenih dogajanj, sodobni popotniki pa se bodo seznanjali s snovanjem naših prednikov in z našo preteklo omiko,« je dejal Andrej Valič. Odkrito kulturno gradivo še proučujejo in vrednotijo in v primerjavi z drugimi najdišči bo izluščen pomen in nekdanja vloga kranjskega mesta.
M. Volčjak
Ogled sejma HI-FI aparatov
Kranj — Klub ljubiteljev glasbe iz Kranja, ki v svojo dejavnost uvršča tudi področje tehnike za reprodukcijo zvoka, pripravlja za 5. september obisk sejma HI-FI aparatur v Milanu. Cena enodnevnega avtobusnega izleta znaša 1.250 dinarjev, akontacija 200 dinarjev. Prijavite se lahko na naslov: Klub ljubiteljev glasbe Kranj, Koroška cesta 2, kjer boste dobili ostale podrobne informacije. Oglasite se lahko tudi na uradnih urah, vsak ponedeljek in sredo od 18. do 20. ure v prostorih kluba. V primeru takse za prehod meje boste lahko izlet odpovedali.
Pravijo ji mama Dorca
Navadno ni veliko ljudi, ki bi se razdajali svoji okolici in soljudem tako intenzivno vse življenje, kakor to velja za Tržičanko Dorco Kralj. Optimizem, dobra volja in pristen smeh, ki jih izžareva, se prenesejo na sogovornika« ki se sprašuje, odkod ženski, ki se bliža sedemdesetim, tako veliko energije, da še vedno sodeluje v kulturnem življenju svojega kraja. Predvsem pa z mladimi. Ti jo imajo najraje. Sama pravi, da umetnik, vsak, ki je posten, ki najde kontakt z ljudmi, ne gleda na leta.
Na odru je že od svojega šestega leta. Bila je deveti otrok v družini desetih otrok, ki jih je mati spravila h kruhu z odrekanjem, a z veliko ljubezni in razdejanja. Kulturno življenje v Tržiču je bilo pred vojno zelo razgibano. Imeli so svoj orkester in igralsko družino, ki sta štela do
sedemdeset članov. Igrali so zastonj, iz golega entuziazma in veselja do dela. Spominja se svojih prvih vlog, Spaka iz Sena kresne noči, dojilje iz Ben Hurja, neštetih operet, polnih dvoran in toplega sprejema pri gledalcih. 2e pred vojno so igrali zahtevna dela. Skoraj vse Nušičeve komedije, Finžgarja, Cankarja, celo Shakespeareja. Igrala je težke karakterne vloge, Čeprav po letih še skoraj otrok. Spominov je veliko in porumenele fotografije s prizori iz iger, ki nosijo letnico iz tridesetih let, izžarevajo voljo in mladostno zagnanost. Potem je prišla vojna in z njo premor, zato so se s toliko večjo energijo po njej zagrizli v delo. Prirejali so vesele večere, igrali partizanska dela, izkupiček pa razdelili starim nad osemdeset let. Potem je kulturno delo zamrlo. Igralci so se postarali, televizija je ljudi obdržala doma in ne brez grenkobe spregovori o današnji gledališki duhovni revšči-
pOTCa Kralj je najraje med m. MUm>, ki ima i njej dobro pnjn.viju
ni, ki vlada v Tržiču. Gledališče pa ni njena edina ljubezen. Pisala je pesmi, vodila prireditve, pela v pevskem zboru, plesala v baletu, bila pri tržiških gasilcih. S ponosom pove, da je bila prva ženska predsednica ekonomske enote v BPT v Tržiču, kjer je bila poleg pri vseh odborih. Kot sama pravi, je bila skoraj povsod poleg. Pri ustanavljanju radia Ljubljana, pisala je v časopise, leta 1960 je bila edina ženska z Gorenjske, ki je bila na paradi pri Titu v Beogradu. Ponosna je na red dela in na to, da je bila leta 1961 delegat AFZ Tržič na konferenci žena Jugoslavije, stalen gost je na izseljenskih piknikih in v društvu mehanikov in šoferjev. Skupaj s svojo narodno nošo je prepotovala pol sveta in zapustila, kakor sama pravi, povsod veliko prijateljev in častno zastopala svojo domovino. Ze od ustanovitve folklorne skupine Karavanke, ki so praznovale petnajstletnico, napoveduje   njihove   nastope, že pet   let   sodeluje   z Mladinskim gledališčem. Ob obletnici so ji podelili priznanje. Rada dela z mladimi ljudmi, saj jih razume in jim poskuša svetovati kakor prijateljica. Pred nekaj dnevi se je vrnila iz Francije   s   folklorno   skupino in MGL, kjer so bili na gostovanju. Njene pesmi pozna skoraj vsak Tržiča n  Nastajajo kar mimogrede, ob različnih priložnostih, izžarevajo veliko željo po življenju, voljo do dela, predvsem pa neuničljiv optimizem. »Ljudje potrebujejjo kulturo, potrebujejo sprostitev,« pravi Dorca. Zgodi se. da pride na oder, pa ljudje pravijo: »Dorca gre, spet se bomo smejali!«
Aplavz je največja nagrada za delo, še posebno pa to. da ji ljudje nravijo kar mama Dorca, posebno mladi. To ima najraje, saj čuti, da je zares njih(,\ i
Jesenice - Na kolektivni razstavi likovnih del članov kluba Dolih z Jesenic , ki so jo odprli 30. julija v jeseniškem delavskem domu ob letošnjem občinskem prazniku, se z 28 stvaritvami predstavlja 13 slikarjev. Slike prikazujejo kraje, ljudi in dogodke iz narodnoosvobodilne borbe. Obiskovalci si to razstavo lahko ogledajo vsak dan razen nedelje do 12. avgusta, razen tega pa jih vabita tudi razstavi del iz slikarske kolonije Vršič v kranjskogorskem hotelu Prisank in slih iz kolonije Vrata v mojstranski osnovni šoli. (S) — Foto: S. Saje
Bogastvo
tradicije in prizadevanj
j
Tržič — Vrednotenje kulture je odraz materialnega in duhovnega napredka družbene sredine. Družbena prizadevanja so usmerjena k približevanju naše sedanje in pretekle kulture ljudem in prav tu imajo muzeji pomembno vlogo. Kako je s tem v Tržiču nam je pripovedoval Janez S ter, kustos tržiškega muzeja. Predhodnik muzeja je bilo Muzejsko društvo, ustanovljeno kot sekcija Turističnega društva v letih 52—55 in je štelo do dvesto članov, ki so leta 54 organizirali prvo razstavo. Duhovni pobudnik ustanovitve muzeja je bil dr. Franjo Bas, pomembno vlogo pa sta imela tudi dr. Koz-ma Ahačič in Viktor Kragl. Prostori muzeja so v Polakovi kajži, ki je nastala v drugi polovici prejšnjega stoletja. V muzeju je več zbirk. Prva je čevljarska.  Predstavljena je originalna čevljarska delavnica iz 19. stoletja pred prehodom na manufakturo, druga, zgodovinska, ki kaže pot čez Ljubelj, je bila letos obogatena, saj so od aprila do maja letos potekala na Pavlinovi jasi arheološka izkopavanja, pri katerih so odkrili ostanke rimske dobe iz 4. stol. pred našim štetjem. Naslednje zbirke so še tekstilna, usnjarska, lesarska in gozdarska. »Od leta 1967 imamo v lasti Kurnikovo hišo, v kateri smo skupaj   s   spomeniškim varstvom Kranj uredili etnografsko zbirko, pa še literarno zbirko Vojteha Kurnika, kolarsko in nogavičarsko. Pomembna je še gasilska zbirka, saj bo leta 1983 minilo sto let od ustanovitve Prostovoljnega požarnega društva, tretjega na Gorenjskem. Leta 1955 smo dobili v last tristo let staro kovačijo ob Mošeniku, ki bi jo bilo potrebno zaščititi pred propadom, taka dela pa so zelo draga in zahtevna. Če bo ureditev uspela, bomo do leta 1985 odprli prvi kosarski muzej v Sloveniji, v katerem bomo rekonstruirali postopek izdelave kose na star način. Kosarski muzej bi bil začetek turistične magistrate po mestu, ki jo načrtujemo do leta 1990. Pred desetimi leti je bila osnovana zbirka delavsko gibanje in NOB, ki jo bomo še razširili,« je povedal Janez Šter.
Muzej se pri svojem delu srečuje s težavami. Najprej so to kadrovske
težave, saj je za muzej, Kurnikov hišo in Še galerijo, v kateri je leto po devetnajst razstav, le en ciovei »Trudimo se za redno opravljanji vodstev po razstavah, za katalogi* cijo že zbranih predmetov in za zb ranje novih eksponatov, zlasti iz k od 1941 do 1945. V tisku je zborni Od spomenika do spomenika NOB1 občini Tržič. Nabirati bi bilo potre* no ljudsko blago, vendar do leta * ni predvidenih finančnih sredstev * nove kadre. Prostorskih probleme praktično ni, vendar je njihovo va* zevanje drago, saj so to stare stavb od občinske kulturne skupnosti p dobimo dovolj denarja le za sprotn vzdrževanje in tekoče zadeve. D> narja za vsako večjo akcijo, na pn pa praktično ni. Za eksponate lahki plačamo le simbolično odškodnine Zal pa ljudje še vedno mislijo, da j* muzej ropotarnica, kamor lahke spravijo tisto, kar doma ne poti jejo več.«
4000 eksponatov daje celovito dobo kraja, žal pa je po besedah J« neza Stera obiska malo, le od 300 do 5000 letno. Domačini pridejo muzej na Šuštarsko nedeljo ali k spremljevalci skupin, redni obisk valci so le učenci tržiških osnovni šol. Precej je tudi skupin. Tujce zli sti Belgijce, Francoze in Nemce n** zgodovina zelo zanima. »Žal pa obisk muzeja včasih za skupino »mašilo« med zajtrkom in kosilom pravi Ster. Obiskovalcev bi bilo v* če bi bil muzej bolje označen z nap si, ki so bili v preteklosti tarča nepr dipravov. Obstajajo že načrti * nove v okviru turistične magistrat V tržiški kulturi ima muzej p membno vlogo, posebno sedaj, fc0; turističnega društva. »Trudimo ' vključiti   v   turistično ponudb Nujno bi bilo še enkrat tiskati vod' po mestu in na novo izdati 0rif
nalne tržiške spominke dovolj.«
Dela
Na koncu še vprašanje, kdaj j muzej odprt za obiskovalce?
»Razen sobote in nedelje vsak da od devetih do dvanajstih, če pa p za organizirane skupine, pa mu* lahko odpremo po predhodnem d*? govoru.«
Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n. sol. o.
Kranj, Cesta JLA 2
TOZD Mlekarna Kranj
razpisuje na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta delovna mesta oziroma naloge:
VOZNIKA MOTORNIH VOZIL
za opravljanje delovnih nalog: prevoz mleka, konzumnega mleka, mlečnih izdelkov, embalaže in drugih tovorov s tovornjaki in hladilniki,
nakladanje in razkladanje n 1, konzumnega mleka, mlečnih izdelkov, embalaže in drugih tovorov na tovornjake, tovornjake s prikolico in hladilnike.
Posebni pogoji:
vozniško dovoljenje C in K kategorije, dve leti delovnih izkušenj, dvomesečno poizkusno delo.
Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o lzP°!n-'e," vanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KZK nra j, v.. JLA 2, v 15 dneh po objavi. __
TOREK. 4. AVGUSTA 1981
ŠPORT IN REKREACIJA
5.STRAN.G LAS
Kolesarstvo
Ropret ponovno najboljši
Kranj - Leto taja 14. mednarodna kolesarska dirka Po ulicah Kranja, ki jo je pripravil domači kine Sara v počastitev
rnjfmahimn p---je a««»»amfla taa^fc.
movsieev in okrog dvaaajat tisoč ljaabi-tettev tega zahtevnega aj
boljših
kolesarjev so na-
stopali ie peadetavaiki ia Zvezne republike Češkoslovaške
Nemčije,
in sosednje Av-
jši mladinci so startali prvi. VoaUi so - ■ raga i v skupni doištai nekaj već kot M kilaanetrov. 1—g-1 je Novoaeeščan SenaM Papet s rasam 36,66, dokro miaato nt njim pa so pripeljali v cilj Aleš Pegam (Sava), Brane Ugrenovie (Astra) in Bobi Sskoatk (Kag). Starajai mladinci so ssarali pripiMlli dvanajst krogov osiroaaa dobrih 36 sHamitrui. 8 »ssasa M,M je Ml naj-sitrojdi Savčan Janez Lampi«, ki je pobegnil v zadaje«, krog« Računa Robertu Pi iTa je sa nJim aaoatal 26 sekund, minnto ia pet ■■kani pstosnsjsi pa so M Miran Kavai (Sava), Gerhard litter (Arbo Danaj) in Bogomir Arsen se k (Branik).
Vrstni red pionirjev B (1 krog oz. »Mm): 1. Jurij Sribar (Novoteks) 5.17. 2. huraa Cvat 5,22, 3. Uro« Vera« (oba Hrastnik) 6,24; pionirji A (2 kroga oa. UM metrov): 1. Marjan Leber, 2. Gregor Uran-kar, oba 16,66, 3. Bruno Pirih (vsi Sava)
1648.
Najbolj napeta je bila po pričakovanju dirka Članov. Nastanilo jik je kar 62. toliko
to dolgo ne, v osili pa so M krogov v skupni dol ti ni dobrih t« kUonaetrov. Nekaj kro-
Kv so se drsali v strnjeni skupini in ae neajavali na tora, potom pa so abrali pognm sa pobeg Ciril Krklikar is Astre, Mirko Raknl iz Roga ia Drago rVeli h, član Save. Prednost so aenebno povečevali. Na •redni proge so vodili z dobro minuto prednosti, v dvajsetem krogu pa te z več kot dvema min«
je
Zal so bili prešibki, da bi zdržali do konca. Od glavne skupine ae je najprej odlepil Rogovec Dušen Hamun, nato pa te tost kolesarjev, med njimi Savčan Bojan Ropret ia As tro vre Primoi Carin. Ta par je bil v IS. krogu le to 4« sekund sa vodečimi, v 2». pa sta jik celo prehitela. Od tod naprej bil razplet, bliskovit. Bo zmagovalec t ali Cerin? Vprašanje ni dolgo lebdelo v zraku, kajti Ropret se je tri kroge pred koncem odločil sa samostojen pobeg. Gledalci so ga navdušeno pozdravili kot novega junaka kranjskih ulic, ene naj-zahtevnejših dirk pri nas sploh.
Vrani red članov: 1. Ropret (Sava) 2:27.45. 2. Cerin (Astra) 2:28,34, 3. Krklikar (Astra) 3:3t,M, 4. PreUh (Sava) 2 36,45, 6. Lojen (M. C. Zagreb) 3:31,42, v istem času pa so prišli v cilj se: Marin -kovic (OBK Beograd), Uršič (Soča), Udovi« (Sava), Skalj (TVD Dol), Ritter Arbo) in Kiseriovski (Reka). Od «2 nastopajočih je dirko končalo le 30 članov.
H. Jelovčan
Savčan Fretih, Rogovec Rakui ter Astrovec Krhhkar so po kranjskih ulicah vodili kar 24 krogov, potem pa niso več zdržali napada Ropreta in Cenna. -Foto: H. J.
Več državnih rekordov
KRANJ - Polna dvs dneva, v petek v iinaass.mil »njih v soboto pa v Analih. »<> števila! ljubitelji kolesarskega sporta spre-adjaU drtavno prvenstvo v štirih disciplinah aa dirkališču v Strašišču. O »icer selo lepih bojih bi pravzaprav tenko povedali kaj več, saj v nasprotja a cestnimi dirkami tekmovalci v dirkaliskik disciplinah skoraj ne uporabljajo taktiziranja. Pomembna eta, prodnem hitrost i« sprint.
Zato bomo ob euhoparnih številkah sku-tali oceniti drtavno prvenstvo zlasti z vidika aspredfc* tekmovalcev v tehniki in hitrosti vožnje na dirkalisču. Ta je namreč očiten kljub tema, da vsi nimajo enakih pogojev za vadbo, aaj imajo razen Kranjčanov, pri katerih gostujejo vsi slovenski klubi, stezo sasso še Zagrebčani
Zato tudi ni naključje, da ao najboljše resnhate dosegali slovenski predstavniki Padli so celo štirje državni rekordi. Poeta vil ga je domačin Bojan Ropret v zaele-doralai vožnji aa 466 metrov s časom 6:66,13, starejši mladinec Jure Pavli« (Rog) v isti disciplini na 3666 »e*™^ 8 čaeem 3:42,48, nJajšć mladinec Robi Se-bsnik (Rog) v vožnji 566 metrov na čas z rezultatom 36,66 ter članska ekipa Save v prsdtekmovaaju na 4664 mertov zasledo valne vošnje s časom 4:48,74. To so uspehi, ki sodijo blizu kvalitetnega vrha.
Kshaarji ao od zadnjega državne«s pr-veastva v hitrosti torej vidno napredovali. Posebno razveseljiv je ahok pvi mladincih, ki ae zaostajajo bistveno za člani niti v hitrosti niti v tehniki voznic. Ugotovitev potrjujejo rezultati pa tudi dejstvo, da je v obeh dneh nadel le ea tekmovalec.
Ob najboljših kolersariih, ki so sodelovali na državnem prvenstvu, žal ni bilo predstavnikov ljubljanske Astre, ki bi imeli pri mladincih lepe možnosti za osvojitev nekaj medalj. Izoetaaha niso opravičili, namesto komentarje ps povejmo le to, de so pe« shodili ve« sebi kot drugim.
Rezultati - ćlani: lMf m „a čas: 1. Cudermsn (Sava) 1:13.74, 3. Raku* 1:13,80. 3. Žanbi (oba Rog) 1:14,M; 4664 m zasledovalno: 1. Ropret (Sava) 564,12, 2. Poloači« (Rog) 5:82,51, 3. Udovi« (Sava) 5:13,43; 1466 m z 288 m sprinta: 1. Žaubi, 2. Hamun (oba Rog), 3. Bogovi« (M. C. Zagreb); Ekipno 4888 m zasledovalne vožnje: 1. Sava 4:48,88, 2. Rog 4:57,82, 3. TVD Dol 5:13,51;
starejši mladinci: 1880 m na čas: 1. Zevnik 1:13,86, 2. Lampi« 1:14,88, 3. Kava« (vsi Savs) 1:14,88; 3888 zasledovalno: 1. Pavli« (Rog) 3:43,48, 2. Mara 3:43,83, 3. Lampi« (oba Sava) 3:68,34; 1888 m z 288 m sprinta: 1. Zevnik, 2. Krišelj, 3. Kavai (vsi Sava); ekipno 3888 m zasledovalne vožnje: 1. Rog 3:41,83, 2. Sava 3:48,86, 3. Metaltacosamerce 3:56,82;
mlaj« mladinci: 688 m na čas: 1. Sebenik 38,66, 2. Pavifni« (oba Rog) 38,68, 3. Po savec (Sloga-Viho) 38.73; 3888 m zasledovalno: 1. Sebenik 2:36,41, 2. Pavlini« (oba Rog) 2:36,64, 3. Dreven (Sloga-Viho) 2:41,88; 1888 m z 288 m sprinta: 1. Poaavec (Sloga-Viho), 2. Pavlini«, 3. Gale (obe Rog); ekipno 3888 m zasledo vsi ne vošnje: 1. Rog 2:28.6», 2. Sava 2:41,86, 3. Sloga-Viho 2:38,08.
H. Jelovčan
Vaterpolo
TRIGLAVANI ZMAGOVALCI
KRANJ - Vaterpolski klub Triglav in VZ Slovenije sta v letnem bazenu v okviru •portaih prireditev v počastitev občinske f» praznika organizirali turnir. Nastopila so moštva Triglava, VP Kranj, Vodovodni ■tota ta KaaVaik7
Čeprav so tokrat bivši člaai prve zvezne vaterpolske lige Triglav iz Kranja nastopili poanta jen i. jisa je uspelo zmagati Odlično igro ao pokazali tudi vojaki VP Krsaj, ki so bUi drugi in veliko boljši kot Kamničani.
ki igrajo v medrepubliški vaterpolski ligi in od Vodovodnega stolna, ki se bori za republiškega prvaka. Najboljši strelec dvodnevnega turnirja je bil Ljubo Cali« (Triglav). Dosegel je osemnajat zadetkov.
Izidi - Triglav : VP Kranj 18:13, Triglav : Kamnik 38:7, Triglav : Vodovodni stolp 24-15, Vodovodni stolp : Kamnik 16:19, Vodovodni stolp : VP Kranj 13:1.9. VP Kranj : Kamnik 13:8.
Vrstni red: 1. Triglav 6 (58:35). 2. VP Kranj 4 (46:38), 3. Kamnik 2 (34:48). 4. Vodovodni stolp 0 (44:72).
-dh
Bojan Ropret, državni rekorder v zasledovalni vožnji na 4000 metrov posamično in ekipno ter zmagovalec nedeljske dirke Po ulicah Kranja. — Foto: H. J.
Tenis
V FINALU VIRAG IN MULEJ
KRANJ - Teniška igrišča na stadionu Stanka Mlakarja so bila dvs dni prizorišče letošnjega članskega odprtega prvenstva Kranja. Turnir je te tradicionalen, saj sovpada v športni del prireditev za občinski praznik občine Kranj.
Tokrat se je v Kranju zbralo štiriinšest-deset najboljših slovenskih teniških igralcev. Nsjveč uspeha so tokrat imeli Mariborčani in Kranjčani. V finalu sta namreč zaigrala Brsnikovec Virag in Kranjčan Mulej. V i ragu je tokrat uspelo, da je bil boljši od Muieja.
Izidi - četrtfinale - Virag : Večaj 6:2, 6:0, Zibrat : Breznik 6:4, 6:3, Mulej : Starman 6:4, 6:4, Jagačič : Jeras 6:7, 6:3, 6:0; polnnale - Virag : Zibrat 6:2, 1:6, 6:2, Mulej : Jagači« 6:3, 6:7, 6:0; finale - Virag : Mulej 6:2, 6:3.
Streljanje
PETERNELU DRŽAVNI NASLOV
LJUBLJANA - Strelišče ns Dolenjski cesti je gostilo nsše najboljše strelce, ki so se borili ns šestintridesetem državnem prvenstvu v streljanju a pištolo. Najboljši rezultat je dosegel Franc Peternel starejši, ki je v streljanju MK hitrostrelno pištolo dosegel 583 krogov.
Tako je Franc Peternel starejši le za en krog zgrešil državni rekord, med drugimi pa je premagal tudi svojega sina Franceta. Peternel mlajši je bil namreč prvak v tej disciplini lani v Zagrebu.
-dh
Rokomet
ROKOMET AfilCE ALPLESA STARTA JO 8 POTI8JEM
KRANJ — Prvenstvo v novoustanovljeni dvanajstčlaaski I. B. zvezni rokometni ligi bodo začeli 19. septembra. Tako ao se dogovorili ns sestanku tekmovalne komisije v Doboju. V tem tekmovanju bosta Slovenijo zastopali ženski vrsti Alpless in Olimpije, med moškimi ekipami pa Aero-Celje.
Tekmovalne številke ženskih ekip so naslednje: 1. Split, 3. Zamet (Reka), 3. Rudar (Labin), 4. Spartak (Sobotica), 5. Ugled (Temerin-Vojvodina), 6. Alples, 7. Potisje (Ada), 8. OUmpija, 9. Trogir, 10. Triko (Bosanska Gradiška), 11. Crvenka, 13. Borovo. Rokoasetašice Alpless se bodo v prvem kolu 16. septembra doma pomerile z ekipo Poti«)a, OUmpija pa bo gostovala pri Ugtodu. Že v drugem kolu pa se bosta ekipi pomerili v Ljubljani med seboj.
Med moškimi ekipami so Celjani izvlekli številko tri in ae bodo 18. septembra pomerili v dvorani na Golovcu z Mehaniko iz Metkovića. Na seji v Doboju so se tudi dogovorili, da se morajo vse tekme igrati v dvoranah.
•I Kuhar
•r . _ -i-i.— turnirju v počastitev občinskega praznika je dobro igralo ^^^Kra^ĆsvoM O drugo mesto. - foto: D. Humer
OSREDNJA DIRKA TITU V SPOMIN
BRDO — Konjeniški klub in vzrejni center Brdo, prireditelja velikega ko njeaiškega tekmovanja na novem hipodromu na Brdu 6. septembra letos, bost* osrednjo in najbolj privlačno dirko najboljših jugoslovanskih hssačev posvetil* spominu na tovariša Tita. Naš predsednik se je ob vsaki priložnosti zavaesaal za načrten rmzvoj konjereje in konjeniškegs športa.
Prireditelja raspi sujeta spominsko dirko za tri do dvanajstletne kasače, rojene v Jugoslaviji, ki so letos te dosegli kilometrski čaa 1.34,5 ali boljšega. Leetvica najboljših jugoalovaaahih hssačev kaše, da je letos predpisani čas doseglo te sedemnajst konj, med njimi devet iz Slovenije in osem iz ostalih jugoslovanskih republik. Na čelu vseh je dvanajstletni trebeč Dingo Marka Slavi ea iz Kljucarevcev pri Ljutomeru z rekordnim kilometrskim «aeom 1.16,3. Hitreje od njega v več kot stoletni sgo-doviai tovrstnih dirk ni hasal te noben jugoslovanski hasač. Duk z voznikom Borisom Doliaariem is Skorje Loke je dragi, Lepe na Angelce Skofic iz konjeniškega kluba Brdo pa sedma. Vrstni red kasačev se utegne do prijavnega roka (22. avgust) še sprem ti alti. Ne glede ns to bo prireditelj z n zapadnim skladom 126 tiso« dinarjev ia povrnjeno starta!ao privnbil na novozgrajeni brdski hipodrom vse
l najboljše jugoalo osrednji dirki m
vaaoke kasače. V osrednji dirki ns 1888 metrov dolgi progi ho prostora le za 14 kasačev z najboljšimi kilossetr •k i asi časi v letošnji tekmovalni sezoni, ostali pa bodo nastopili v tekmi dvoiet-nihov as 1488 metrov, v dirki s temeljem od 1.24,4 do 1.28,0 in v dirki s temeljem 1.28,1 do 1.31.0. r X
Smisel športa in športne vzgoje
Šport postaja veliko vadišče in gledališče, množično udejstvovanje, področje, ki ae mu v zadnjem času posvečajo tudi številne vede, ki odkrivajo njegove zakonitosti, razvojne težnje, vpliv treniranja na človeka, na njegov organizem, zavestna stanja in na osebnost.
Smisel Sporta in športne vzgoje, njenq globljo vsebino in pomen športa v človekovem življenju — od njegovega začetka, cvetoče mladosti do mnogih dejavnih let pa odkriva in razglaša filozofija, ki proučuje bistvo in smisel človekovega življenja, išče bogastvo bivanja in osvetljuje človekove vrednote, njegove gmotne, kulturne in naravne potrebe. Pri tem pa ne gre le za razmišljanje, temveč za spremembo ravnanja odnosa do lastne narave in do načina življenja. To še posebno velja v današnjem času, ki poleg dobrin prinaša tudi nekaj slabosti. Te so posledice znatnega živčnega napora, avtomatiziranih postopkov, sedečega načina dela in drugih dejavnikov, ki povzročajo značilna obolenja in nevšečnosti, ki se jim je potrebno čimpreje postaviti po robu. Znano je, da je vsak sam v veliki meri oblikovalec lastnega zdravja, delovne zmogljivosti in gibalne omike, ki mu pomaga pri vseh opravilih Veliki misleci preteklosti so po veleum-. nem navdihu in po lastnih izkušnjah izrekli ' trajno veljavne resnice o zdravju in zmogljivosti kot viru človekove dejavnosti, na glasali so, da podobno kot kruh tudi zmogljivost moramo prislužiti z lastnim naporom, da tisti, ki hoče čim dlje ostati
zdrav in krepak, mora biti dejaven, ljubiti delo in napor. Danes so take in podobne misli o pomenu gibanja, ki poudarja, ohranja, podaljšuje življenje, zagotavlja skladen človekov razvoj in njegov obstoj, še bolj utemeljene. Nauk o boju in enotnosti nasprotij in o tekmovalnem duhu, ki spodbuja človekov napredek se uresničuje tudi v športu, v številnih preizkušnjah in nastopih.
Šport je v kratkem razdobju, posebno v zadnjih desetletjih zaradi porasta blaginje, lažjega fizičnega dela in daljianja prostega časa postal mogočno kulturno udejstvovanje našega čas in ga pogosto imenujemo pojav dvajsetega stoletja. Usmerjajo ga ideje preteklosti, dopolnjene z idejami sedanjosti in novi spoznanji. Znano je da so
miselnost, idejnost usmerjevalci športa in gibalne omike. Sodobna filozofska misel prodira v svet športa, se opira na splošni nauk o razvoju družbe, življenja in človeka, na sodobne metode, posplošuje spoznanja ostalih ved in odpira oči naprednejšim pogledom o družbenem pomenu in osebni vrednosti športa, njegovih zvrsti, ki se ločijo po namenu udejstvovanja.
Stara in še vedno veljavna resnica, ki pravi da delo oblikuje človeka, njegovo miselnost in ravnanje, se kaže tudi na področju športnega udejstvovanja, ko gre za velike napore, za velike storitve, za sposobnost usmerjanja gibanja, mišljenja in čustvovanja.
Jože Ažman
Deseti mednarodni pokal Kranja v smučarskih skokih
Na mednarodni skakalni prireditvi na Gorenji Savi so bili najboljši pn članih vojaki VP Kranj. Zmagal je Benedikpred Tepešem in Bajcem. - Foto D. Humer
Branko Benedik junak pokala
KRANJ — Prenovljena skakalnica je na Gorenji Savi v soboto doživela nov rekord skakalnice. Vojak VP Kranj Branko Benedik, član SK Triglav iz Kranja, je v drugi seriji s 53,6 metra postavil nov rekord skakalnice. Tako je Branko Benedik za triin-pol metra izboljšal rekord skakalnice, ki ga je tasel I aKjaa Maeiao Rigoni.
Sicer pa ao bili tokrat pred tisoč gledalci v ospredju vojaki iz VP Kranj. Ne samo, da je tm*g~' Branko Benedik, sta se takoj za zmagovalcem uvrstila še Miran Tepeš- in Vaaja Baje, ki oba služita vojaški rok. Te tri prva mesta ponovno dokazujejo, da v VP Kranj dobro skrbijo za športnike.
sama te ama je pokazala, da je tokrat organizator SK Triglav Kranj v počastitev praznika občine dobro pripravil vse, de se je tekma lahko nemoteno odvijala. Skoki so bil dolgi in lepi tako, da je bila inveetici-js, ki je bila vlotona v novi nalet, pravilna. Tekma ae je odvijala v pričakovanju novega rekorda, ki pa je bil kar petkrat presežen. In tudi vai ti rje vojaki so ji dajali pravi ton. Tods tokrat je Benedik u uspelo, ds je
bil z dvema skokoma, 63 in 53,5, boljši od Tepeta in Bajca.
Tudi starejši mladinci niso zatajili. Pokazali so veliko in s svojimi dolgimi in lepimi skoki niso dosti zaostajali zs svojimi starejšimi vrstniki. Lep mednarodni uspeh je na tej tekmi dosegal mladi Triglav Gašpirc, ki mu je uspelo, da je z d verni lepimi skoki premagal Ceha Slušni ja ia NHtaaij«. V obeh kosuVareaeah je nastopilo itiriinšestdeset tekmovalcev iz Avstrije, Italije, C8SR, NDR, Madžarske in Jugoslavije.
Rezal ta ti - mladinci - 1. Gašpirc (Triglav) 226.2 (61.6   -   68,6). 2. Shaaay
214.5 (51  - 46,6), Mišanv (oba (ČS8R)
286.6 (46,5 - 46,5), 4. Pelhan (Jesenice) 288,6 (46 - 46), 5. Česen (Triglav) 161.4 (45 - 43.6);
člani - 1. Benedik 338,8 (63 - 63,5), 2. Tepeš 334,3 (63 - 68), 3. Baje (vsi VP Kranj) 388,8 (68 - 61,6), 4. Žagar (Ilirija) 217.5 (48 - 51,5), 5. Bizjak (Triglav) 216.8
(46,5 - 58,5).
D. Humer
Doslej največji uspeh Triglava
KRANJ- Z osredjo teamo članov in mladincev ns prenovljeni in povečani 55-m skakalnici ns Gorenji Ssvi se je končal šesti mednarodni teden smučar shih skokov aa treh skakalnicah pokritih s plastiko. Skupaj je nastopilo blizu 268 skakalcev iz Avstrije, Italije, CSSR, Mad-tarske in Jugoslavije. Od sedmih modnih prvih mest so kranjski skakalci osvojili kar štiri. Zmagali ao Boštjan Zupan med mlajšimi cicibaai, Mnriam Jagodic pri starejših cicibanih. Krištof Gašpirc med starejšimi mladinci in Brane Benedik med člani. Tudi ostali kranjski skakalci se dobro uvrstili tako da tanko trdimo, ds so letaeaji rezultati doslej najboljši na mednarodnih tednik sm »carskih skokov v Kranju. To je nedvomno rezultat odHčnega dela pri zadeva ega poklicu sga trenerja Sasnttja Čim zarja in njegovih amaterskih pomočnikov Jaaija Grilca in Bojana Kejšarja.
V četrtek so tekmovali aa 16-m skakalnici v Strašišču cicibaai ia mlajši pionirji. Kraajoani so zrna ga H dvakrat, med mlajšimi pionirji p« j« saaeeljivo zmagal Jedko Sssid z Mojstrane. To je bile najbolj mno-šična prireditev v okviru mednarodnega tedna skokov v Kranju.
Roultati - mlajši cicibaai: 1. Zupan (Triglav) 167,6 (16,6, 16), 2. Cepetata (Velenje) 133,1 (9,5. 6,6). S Speako (Trigtav) 117,6 (16, 6,6),... 6. Istoraih (Jsseslos); starejši cicibani. 1. Jagodic (Triatav) 177,6 (11,5. *• KasJelj 174.1 (11,6, 12), 3.
Gašperia (oba Jesenice) 166.3 (16,6, 16.6), ... 6. Kam Si« (Jeeeaiee), 14. Vekar (Zlri), 16. Impst (Jeeeaiee); mlajši pionirji: 1. Šmid (Jeeeaiee) 318.Š (14, 14). 2. Randkjaj 1844 (lt, 11,6) S. Resnic 182.3 (13, 13). 4. Knifle tasr, 6. Kater Zeran, 6. Mssnk, 7. Lipar (vai Triatav). 8. keaatnih (Jeeenice). 12. Pikata ar (Triglav), 14. Marjaaovi« (Je. eeaioe) 16. Denmaa (Trigtav). m
Na 36-m skakalnici na Gorenji Savi pe ao v petek Ukazovali starejši pionirji in mlajši nUadinei. Pri pionirjih je bil najboljši LjubRaačan Horvat, med mlasUnei pa Pelhan z Jesenic. Kranjčani so osvojili dve dragi mesti.
Reanltati - starejši pionirji: 1- Horvat (Urita) 188,3 (884, 36,6), 2. Bketjunc (Trigtav) 182,3 (28, 284), 8. Debelak (Dirija) 1664 (28,6. 28,6), 4. Mar (Uri) (Justin (Triglav), 7. Sssid (Jeeeaiee), 6. Balah (Je seaiee), 16. aUenar (Trigtav), 13. Dolenc (Trigtav), mtajši mlsdlariTl. Peihaa (Jesenice) 216,6 (38,234), 2. Stira (Triatav) 288,3 (33, 88). 3. Dolar (Jeeeaiee) 287,3 (31.6. 32). 4. Kešar, 5. Meda (oba Triglav), 7. žabkar (Trši*) 11. Sitar (Trigtav), 12. Jekovec (Trši*). 13. S. Stira (Trigtav), 14. Grvala (Jesenice), 16. Statner (Triglav).
J. Javomik
ODLIKOVANJE BOGDANU NOBČIĆU
KRANJ - Na tedna skokov aa plasti Palh akakatai-cah aa Gorenji Savi je hita prod priest-kom Ishmeiaajs krajša sleveeneot. Pridiiinis skupščine oh Mas Kraaj Stane Besi« je szlims aadhotjšmmj szsneereksmu shnhshru Kranjčanu Beejdaaa Nereieu izročil drnavno odlikovanja. Beejdaa Norci« je dobil red
Norci* s*
k
nik komisije za skoke
Kavčič.
■■Bil" Norci* ss ta postavil od ska-lahnsga športa. Za dvanajstletno sode-ovanje ss mu je zahvalil tudi proaaod-
SZJ Jote
dh
G LAS 6.STRAN
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
TOREK. 4 AVGUSTA 198
IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST
Martin Prešeren
Tomo Križnar
54
Z MOPEDOM
PO JUŽNI AMERIKI
V teh 24 urah je bilo mnogo modrovanja na račun evropske pornografije, ki si jo je iz Indije uvoženi zdravnik za vse tako želel. Lani sem mu poslal nekaj nagih babnic iz Teleksa, v zahvalo sem prejel novo izdajo originalne indijske Bhagavathgite. Po teh 24 urah sem bil uničen, kot bi me povozil sam »David«, pa čeprav se je orkan pred otokom premislil in odlo-mastil na Dominiko, kjer je naslednji dan več tisoč ljudi izgubilo streho nad glavo.
Zgodovina Sant Vincenta je krvava. Preden se je izkrcal Krištof Kolumb, so tu živeli centralnoameriški Indijanci plemena Karibov, ki so nekdaj baje pripluli z Zahodne obale. V tem tropskem vrtu, ne prehladnem ne prevročem, dobro namočenem in zaradi vulkanskih izbruhov dobro gnojenem, z obrisi visokega Mount Soufriera v okras, so prvotni prebivalci živeli po starih običajih, po prastarih spoznanjih o človekovem sožitju z naravo, hodili v svete kraje, kjer so peli in darovali duhovom umrlih poglavarjev in tudi navadnih Zemljanov. Upoštevati so morali le tabuje, ki so manifestirali najnujnejše zakone življenja v skupnosti.
Potem so se pred 400 leti v zalivu zasidrale portugalske barke. Misijonarji so tulili o poganih prekletih od boga, ki se kopljejo goli, hodijo nagi, plešejo poganske plese in so sploh brez dostojnosti. Nataknili so jim obleke, prepovedali bobnanje, kaznovali svobodno ljubezen pod palmami in, kar je najbolj brezobzirno, osmešili so njihove bogove, ki so bili vendarle samo miselna predstava preprostega človeka o naravnih silah. Naučili so jih križati se in jih tlačili v cerkve, polne mračnih grozot mučenja, katerih zvonovi so ropotali od jutra do noči. Indijanci so zgubili vero v vse. Svojih predstav o stvarnosti so se sramovali, novim krščanskim zaradi slabih zgledov belih prišlekov niso zaupali. Egoizem je pregnal kolektivizem. Ideja, da je umetnost življenja le umetnost čimvečje-ga osebnega uživanja, je spremenila ljudi. Pojavil se je strah prao smrtjo, strah pred tem, kaj bo na drugem svetu. Pojavljati se je začela pobitost, melanholija sredi dneva, brez vzroka, kar tako, ker življenje nima več nobene prave vrednosti, vsem cocacolam, nagim babnicam na mastnih orumenelih revialnih listin z velikimi ušesi navkljub. S sosednjega, angleškega otoka Barbados, je prejšnje stoletje odšlo precej Črnih sužnjev, pripeljanih iz Gvinejskega zaliva, za delo na dobro uspevajočih plantažah sladkornega trsa. S čolni so se po dolgih zahrbtnih valovih prebili do Sant Vincenta. Karibi so jih sprejeli gostoljubno. Črnci so si postavili koče iz bambusa, hodili so na lov in nabirali rajske sadeže. Vse bi bilo v redu, če ne bi prišlo do spora zaradi deklet, ki jih ni bilo za vse. Ko so se izkrcali Angleži, so zasedli otok brez večjega odpora. Veliko črnih so pobili, Indijanci so večji del pobegnili v odročne doline pod vulkanom, afriške sužnje so vklenili in jih odpeljali na zahod, na celino, na nove plantaže, kjer danes leži neodvisni Beliš.
Otok je silno strm, gorat in razčlenjen, zato se večjih plantaž, razen ob morju uspevajočih kokosovih nasadov, ni splačalo obdelovati. Sant Vincent tako nikoli ni postal močnejša postojanka evropskega gospodarstva v tem delu sveta. Občasno so se ustavljali v skritih zalivih morski gusarji, ki so.prežali na barke, namenjene iz Paname v Evropo, natovorjene z zlatom in dragimi kamni, naropanimi v inkovskih palačah Nove Španije ... Zrli so na Karibih uplenjene prašiče, se nalivali z močnim jamajskim rumom in posiljevali zdrave rdečelične indijanske bunke. Mlajši rodovi otočanov so postajale svetlejše polti.
Za otok so se Angleži spopadli s Francozi, Holand-ci, vendar je ta ostal v glavnem britanski.
Indijanci Karibov so preživeli le na najbolj zapuščenem delu otoka Dominika, kjer žive v rezervatu. Kljub temu jih je vsak dan manj in etnografi jim prerokujejo izumrtje. Na otoku Sant Vincent žive
Na vrhu ognjenika
danes le na skrajnem severnem koncu, v najbolj vetrovnem, deževnem in skalnem zalivu. Žive sami zase pod kokosovimi palmami v glavnem od tistega, kar potegnejo iz morja ali najdejo v gošči pobočja proti vulkanskemu kraterju. Drugi otočani afriške in azijske krvi jih ne marajo. Kadar pridejo po rum v nekaj ur peš hoje po nevarni stezici nad razpenjenimi čermi oddaljeno prvo vasico s cerkvico, otroci mečejo kamenje za njimi. Če kot tujec poveš, da greš k njim, te imajo za trčenega. »Kaj le boš videl tam, Karibi ne hodijo v šolo, brezbožni so, kot živali žive na tistih mrzlih skalah!«
Nobenega Kariba nisem videl v celih hlačah. Hiše so borne, neverjetno majhne, zbite iz obrušenih desk in tramov, naplavi jenih na obali. Ženski obrazi so široki, zgodaj zgubani; dekleta so postavne, debelo-ritne in čokate. Beli zobje se svetijo v širokem smehu rjavega žametnega obraza, lase imajo prekrasne, dolge in črne kot vranje perje... Mladina je videti mišiča-sta in zdrava. Bednih nisem videl veliko, sploh pa ne bolnikov z najhujšimi tropskimi boleznimi, kot so malarija, elefantis, golšavost. Starejši radi posedajo ob čolnih na peščini m žalostno strme čez modre vode. Dela ni veliko, tropsko podnebje je darežljivo z vsem. Ko odprem objektiv kamere, se razbeže, Bel sem, Evropejec sem. Močan mož z nekakšnim kopjem mi da vedeti, da je bolje, če zginem.
Na pol poti okrog otoka ni steze. Strme gole pečine padajo v razburkano morje. Vse zelenje je požgano. Redke peščine spodaj so črne, pokrite z vulkanskim peskom. Okrog negostoljubnega sveta se da priti s Čolnom na jadro, pleteno iz vej kokosovih palm. Letalskih zvez s svetom Sant Vincent nima veliko. Z lokalnih linij s Trinidadom, Barbadosom in Monte Seratom prispe sem le malo turistov, zato je otok ostal deviški, nedotaknjen, iz prejšnjega stoletja. Večjih luksusnih hotelov hvala bogu še ni. Otoške plaže so zaradi dokaj aktivnega vulkana črne, kar pa v Ga u gin ove slike zagledanim mogotcem ni všeč. Oni hočejo bele, čiste. Prav zaradi vedno sitnega vulkana tuji investitorji hotelskih koncernov še vedno dvomijo o varnosti večjih naložb.
Na otoku pravzaprav ni kaj veliko videti, ni ne zgodovinskih ne kulturnih ostankov, ki bi s svojo drugačnostjo potešili nemirne duhove.
Edini turistični prospekt obljublja zanimiv ogled botaničnega vrta nasproti vladnega poslopja, v katerem je znani tečni kapitan Blight leta 1793, znan že s Tahitija po svojih krutih metodah, zasadil prvi kru-hovec, in ta še zdaj stoji. V tem prvem urejenem rastlinjaku zahodne hemisfere so mulci iz bližnjih barakarskih četrti zasadili kolumbijsko marihuano. Prav tedaj, ko sem stopil v vrt, so jo sežigali.
J« iz
»Na Begunjščuo grem in preko nje po plazovih k Zeleniški koči.« mu je odvrnil Marko in nadaljeval pot. ne da bi se ustavil. Njegovi koraki so enakomerno udarjali po cesti, le smučarske palice so od časa do časa drsnile po robu ceste. Skozi Begunje je še bolj pospešil korak, da bi čim prej dosegel dolino Drage Potne srage so mu drsele prek čela in lica. Hotel je biti še pred nočjo v Roblekovem domu na Begunjšču i Kar hitro je dosegel dolino Drage in dospel do »Smučarske koče v Dragi« Smuči in palice je Marko odložil pred vrati koče in vstopil v gostinsko sobo.
»Dober dan vsem skupaj.« je pozdravil in že se je rokoval z domačini in lovci, katere je poznal. V kotu sobe je sedel tudi Čopov Joža. znan gornik iz Jesenic z dvema neznanima »gospodoma«, ki sta bila napravljena
v pol turista, hlače pa sta imela vojaške
»Zdravo Joža,« je posebej pozdravil gornika Joža.
»Prisedi k nam,« je povabil Joža Marka. »Kam pa si namenjen?« j«» Joža radovedno vprašal.
»Veš, k Robleku grem. jutri pa na vrh. nato pa v Zeleniško kočo.«
»Ali boš šel po plazovih?«
»Seveda, saj imam smuči zunaj pred vrati.«
»Veš, tam se pa pazi. da te ne bo neslo. Sneg v tem času je dokaj nevaren.«
»Brez skrbi, Joža, ga bom pa že preje otipal kakšen je in kako je treba voziti. Vozil bom bolj počasi in previdno.«
»Tako je prav, Marko.« je potrjeval izkušeni Joža.
»Ja, Joža kam pa greš ti?« je Marko vprašal Joža. »ali pa se vračaš« ko imaš za klobukom tako lep šopek?« Joža je imel za klobukom res izbran šopek gorskih cvetk, aurikel. encijan. dafno in vejico ruševja, vendar 1« po en cvet.
»Vračam se z Begunjščice, ta dva »gospoda« sta pa iz Beograda, p« sem jima bil za vodiča. Prišla sta na inšpekcijo, kako kaj napreduje delo »bunkerjev« na Rupnikovi liniji. Iz štaba sta,« je predstavljal Joža svoje dva gosta. Marko jima je iz vljudnosti stisnil roke in se jima predstavi]. V koči se je Marko ustavil le toliko, da se je odžejal.
»Kar iti bo treba, da še pred nočjo pridem do Robleka,« opravičeval in se dvignil s stola. Stisnil je roko Jožu in gospodom Beograda, vsem drugim pa dvignil klobuk v pozdrav.
»Pa srečno, Marko!« je še slišal za seboj, ko je zapiral vrata. Marko ae je kmalu znašel v soteski strmih pečin, ki so navpično štrlele v jasno nebo; oči so mu begale za rumenimi auriklji, ki so se bili oprijemali sive skale. Ob poti pa je cvetel modri encijan in rdeča dafna. Vonj teh cvetov je ostajaj-v tej soteski in napajal vsa živa bitja. Marka je ves čas spremljal deroči m čisti potok vse tja do pod Planince, ki jo je prečkal. Od poči ti se je mislil na Poljski planini. Tam si je izbral primeren prostor na jasi. Odšel je h koči, kjer je našel dve stari deski, ki ju je položil na jaso in sedel nanju. Razvezal je nahrbtnik in iz njega vzel dobrote, ki jih mu je pripravila mati pred no je odšel na pot. Tam doli v zelenem bukovju, ka je šele pričelo brsteti se je oglašala kukavica.
Zadnji sončni žarki so obsevali gorske vrhove in Markov obraz, ko ae je spomnil srečanja z neznanima »gospodoma« iz Beograda, ki sta bila menda iz štaba za utrditev »Rupnikove linije«.
»Preklete linije, samo denar se meče proč, zadržale pa ne bodo nikogar,« je pomislil. Marko je poznal to Rupnikovo linijo sestavljeno ix raznih oblik »bunkerjev« in nekaj betonskih »koza«. Vila seje izpod Pod-gore, za Begunjami, preko travnika Kležneka, mimo Markovega mesta do reke Save in do vasi Selca. Nekaj bunkerjev pa ie bilo že gotovih tam pri vasi Moste pri Žirovnici, dobro skritih med skalami nad potokom Završnico. Menda pa vsi ti bunkerji v notranjščini sploh še niso bili opremljeni, da pripravljeni sprejmejo sovražnika če bo treba. To je bila prva obrambna linija, na drugi liniji pa so bunkerji stali dobro vidni že od daleč, kot bi hoteli reči sovražniku: »Tu smo!« Kako naj bi človek verjel v obrambne linije, saj še Maginotova ni bila kos nemškim napadalcem. Francija jo je predala neporušeno Nemcem, tako opevano in nepremagljivo Maginotovo linijo, kaj pa naj bi sploh pomenila ta uboga in revna Rup. nikova linija.
Močan srnjakov lajež je Marka zdramil iz vsega tega razmišljanja. Sonce se je potapljalo tam za triglavskim pogorjem, ko si je Marko oprtal nahrbtnik in nadaljeval pot proti Roblekovemu domu. Po daljši hoji je Marko dosegel zadnji vzpon pod Roblekovo kočo. ki je bil poraščen le & z ruševjem. Med potjo je obudil spomine tudi na staro in zapuščeno »Vilfanovo kočo«, ko se je spenjal po zadnji serpentini pod Roblekovim domom, kjer je bila še velika snežna krpa Na grebenu pred domom ga je oblizal mrzel veter, ki je vlekel iz zeleniške globeli. Se bo lepo vreme se je razveselil, ko je odlagal smuči in palice na verandi. Stopil je v hodnik, odprl je sobna vrata in vstopil v njo Gostinska soba je bila prazna vendar prijetno topla, ker jo je ogrevala kmečka peč.
BRANKO BABIC
24
NA KOZARI
Bali smo se, da jih ne bi sovražnik zajel. Tudi zaradi tega smo šli v preboj, da bi jih spravili na varno. Ko smo odprli prehod, smo takoj javili, naj ranjence usmerijo tja. Vendar pa to ni bilo storjeno, čeprav je bilo Časa dovolj, saj smo ta prehod držali 4: julija do devetih zjutraj. To pa je bilo usodno za ranjence in tudi za večino civilnega prebivalstva, zbranega na tem sektorju. Tako so skoraj vsi ranjenci in velika večina prebivalstva ostali v obroču.
Skozi prehod, ki smo ga odprli, smo začeli spuščati ljudi in nekaj ranjencev, ki smo jih imeli na tej strani. Spominjam se, kako nas je nekaj stalo sredi ceste in smo priganjali ljudi, naj hitro stečejo čez na drugo stran v hrib in v kritje gozda ter dalje proti Karanu, kjer ni bilo sovražnika. Cesta je bila namreč neprestano pod sovražnikovim ognjem, čeprav smo se levo in desno bočno zavarovali. Vendar je razdalja dveh do treh kilometrov sovražniku še vedno omogočala, da je cesto še naprej držal pod dokaj močnim ognjem svojega orožja. Zato je bilo potrebno hitro jrečkati  to  komunikacijo. Toda
ijudje so vlačili s seboj svoje stvari, živino in celo vozove, kar vse je zelo oviralo hitrejši premik. Spominjam se, kako se je nekomu ravno na robu ceste zapletla krava v grmovje in je ni mogel izmotati. Toliko časa se je ukvarjal z njo, da ga je zadel rafal iz strojnice in je obležal mrtev poleg krave, ki se je še naprej naprezala, da bi se osvobodila, kot bi slutila smrtno nevarnost. Se bolj smo priganjali ljudi, nai stečejo preko ceste. Ne vem, koliko časa senf stal sredi ceste in priganjal ljudi. Pozabil sem na nevarnost. Bil je trenutek. M.o nisi mislil nase. Sele tovariši so me pregnali s ceste.
Okrog devetih dopoldne je sovražnik z močnejšimi silami in s tanki iz smeri Prijedora in Bosanske Dubice prešel v protinapad in ponovno zaprl obroč. V tem času, ko smo imeli prehod odprt, je uspelo priti iz obroča blizu 20.000 ljudem in manjšemu številu ranjencev ter enotam, ki so izvedle preboj. To so bile udarni in 1. bataljon z delom štaba odreda in okrožnega komiteja. Na sektorju 2. in X bataljona pa se je to noč
prebilo le nekaj posameznih skupin.
Naslednjo noč na  5. julij so enote 2. in 3. bataljona, ki so končno uspele priti vse na kraj preboja in se takoj vključiti v bitko, kakor tudi enota 4. bataljona, ki je bil v zaščit niči, šle ponovno v preboj. Bila je to krvava noč, bitka na življenje in smrt. Sovražnik, ki je predvideval, da se bodo partizani naslednjo noč poskušali ponovno prebiti, je na  tem  mestu zbral močne sile. Tako se je začel krvavi ples. Sledil je juriš za jurišem, razvila se je borba na nož. Vso noč je besnela bitka, ki ni prenehala niti za trenutek. Vendar je sovražnik čvrsto držal svoje položaje in le manjšemu   številu  borcev  se je uspelo prebiti. Veliko jih ie padlo, med   njimi   mnogo komandnega kadra,   znani  heroji, komandirji, komandanti in politični komisarji, kot so bili Nikola Luketič, Ljubam Ačimovič, Pero Avaluk in mnogi drugi, ki so se proslavili v prejšnjih bitkah. Uspeli so se prebiti posamezni deli čet in skupine borcev, katerih število ni preseglo števila bataljona. V obroču je ostala glavnina drugega, tretjega in četrtega bataljona z delom štaba odreda in okrožnega   komiteja   ter celoten propagandni odsek štaba odreda. 500 ranjencev in nekaj čez 00.000 civilistov, oziroma prebivalcev.
Dne 5. julija zjutraj je del štaba odreda, ki je ostal v obroču in se preimenoval v operativni štab, izdal ukaz za umik. V tem trenutku  je   sovražnik   prešel v
napad in naše enote, raztresene iui dokaj široki fronti in močno utru jene, niso mogle več nuditi orga niziranega odpora in zaščititi ranjencev. Tako je sovražnik lajel vseh 500 ranjencev, ki so bili na nosilih v dolini reke Mlječanicr Zgodilo se je to, česar smo m najbolj bali.
Ko so se po umiku preostale enote zbrale na Vitlovski Kosi, v notranjosti Kozare, je operativni štab s člani okrožnega komiteja sklical  posvetovanje komandnega kadra in članov partije, da bi se dogovorili,  kaj  storiti   v nastali situaciji. Bilo je več predlogov Da bi se prebijali ponovno v isti smrti četudi na drugem mestu, je bilo iluzornu, kajti tedaj je sovražnik na tistem sektorju že okrepil IVOJS sile in bil pripravljen na to mol nost. Po Dolgi in napeti razpravi i« prevladalo mnenje, da je treba 0tl Savo v Slavonijo, kjer so operirali hrvaški partizani. Na tem področju sovražnik doslej ni huje pritiskal, iz česar se je dalo sklepati, da tu m imel večjih sil. Držal je I«- položaje vzdolž Save proti Bosanski Gradi ški in na cesti Banjaluka - Bosan ska Gradiška. Tu je v  glavmm nadzoroval komunikacije in teren Že je bil  sklenjen  premik proti Savi, ko so iznenada prišle vrsti dj je sovražnik tudi s te strani za< < I nastopati   z   močnejšimi silami Tako je tudi ta možnost odpadla Končno je bilo sklenjeno, naj se enote razbijejo v majhne skupini ce, težko orožje pa na| /.akoplje|o Vsakdo naj se poskuša posamič ali
ti
pa v manjših skupinah prebija t, skozi sovražnikove vrste ali skriti se po glohelih. zakopati se v »zemunice« - bunkerje pod zemljo skratka vsakdo naj se poskuša rešiti, kakor ve in zna. Dogovorjeno je bilo le zborno mesto, kjer naj hi se po ofenzivi ponovno zbrali. Borci so takšen sklep sprejeli, zakopali težko orožje, se razdelili po skupinah in razpršili po Kozari. Medtem pa je sovražnik že nastopal , vseh strani in začel temeljito prečesavati teren
Ko danes razmišljamo o kozarski ofenzivi, si razumljivo zastavljamo vprašanje, kakšni so bili razlogi, da ,e preboj le deloma uspel. Ah je bil sploh možen po skoraj mesecu dni težkih bojev, ko je bilo veliko število ranjencev ter kar 80.000 civilnih prebivalcev, ki smo jih morali reševati ali pa vsaj poskušati vse. .Ia jih rešimo"'
Mnogi zgodovinarji in vojaški strokovnjaki, ki obravnavajo ko-/>araku ofenzivo ter si zastavljajo l o vprašanje, še vedno tehtajo avojc ocene Kozarska ofenziva bo prav gotovo še dolgo predmet proučevanja, tako z. vojaškega kot tU(il družbenopolitičnega vidika. Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da ta ofenziva m bila zgolj klasičen primer vojne operacije, ampak da je bila hkrati del revolu-,.„,. s kateri je sodelovalo vsa prebivalstvo Podkozarja. Takšna ^ h,|„ sploh naša nari* n(H>svob0-(|,lna vojna Zato zgolj klasični vojaški vidiki ne zadoščajo za pra. vilno   presojo   kozarske ofenzive
- - • ■ • . ■ ■
Torek, 4 avgusta i98i
RADOVLJICA IN TRZIC PRAZNUJETA
7.STRAN G LAS
Moderno in kvalitetno
Alpska modna industrija Radovljica je letos dobila vrsto domačih in mednarodnih priznanj — Nenehna skrb za kvaliteto
Med najbolj uspešnimi in prizna '^imi proizvajalci naših modnih ple *^nin je nedvomno radovljiška Almi
z dolgoletno tradicijo in kvaliteto. **i jo iz leta v leto ponovno izkazuje domačem in na tujem tržišču, •^elavci radovljiške Almire si vedno *r»ova prizadevajo, da bi se uveljavili tržišču predvsem s kvaliteto sv0jih pletenin — kar jim je do zdaj ^»polnoma uspevalo.
Že lani so se v Alpski modni indu atriji preusmerili v smoternejšo *^rabo notranjih rezerv in tako ^Osegli boljše rezultate. Nesorazmerja med preveliko ponudbo na ^ašem tržišču in nekoliko upada jo-: »rn povpraševanjem so reševali z Izvozom. Obenem so se izognili sezonskim znižanjem. Uvoz reproma-*^riala so morali zmanjšati, vendar v ***"oizvodnji ni prihajalo do zastojev, /založbe so bile lani skromnejše kol *to prej. največ so vložili v proiz-y.<*dnjo pletenin v Radovljici, v "ohinju in v Novi Gorici ter v nove **"i prodajalne, ki jih ima Almira ^*«.nes na Jesenicah, v novem centru ^ve v Beogradu in na Bledu. Z
PRODAJALNE RADOVLJIŠKE ALMIRE
Almira ima razvejano maloprodajno mrežo.
Tako   ima  svoje prodajalne:
prodajalna na Linhartovem trgu 3 v Radovljici, 64240 Radovljica
prodajalna Almire, Jalnova 2, «4240 Radovljica
prodajalna Almire, Leninova 11, Mata Nova Gorica
prodajalna Almire na Jesenicah, §4270 Jesenice
prodajalna Almire Sava center Beograd, M. Popoviča broj 9 11070 Beograd
prodajalna Almire Park hotel Bled, 04200 Bled
prodajalna Almire Bohinjska Bistrica, Mencingerjeva 3, *4204 Bohinjska Bistrica
razširitvijo maloprodajne mreže so tako ustvarili za ">1 odstotkov več realizacije kot v lastnih prodajalnah.
Radovljiška Almira je dosegla na dveh sejmih mode letos najvišja priznanja. Na Beograjskem modnem sejmu, ki je pomembna in največja modna prireditev pri nas. je razstavila svojo modno kolekcijo za letošnjo jesen in zimo. Ne le. da je na beograjskem sejmu še bolj utrdila poslovne stike in prodala vso svojo količino izdelkov za letošnjo jesen in zimo. požela je priznanje modnih strokovnjakov, ki so ji prisodili najvišje ocene.
Med '150 modnimi razstavijalci je njihova oblikovalka Vesna Gahr-sček-Ilgo prejela za oblikovanje modne kolekcije nagrado Zlati pan. strokovna žirija pa je kolekciji prisodila Zlato košuto, ki jo podeljuje najboljši kolekciji. Na področju trikotaže, kjer je v Jugoslaviji kar 1H0 delovnih organizacij, si je radovljiška Almira tako prislužila najvišje mesto.
Enako visoko priznanje pa je prejela tovarna tudi na svetovnozna-nem modnem sejmu v Brnu na Češkoslovaškem. Tudi tam so ji strokovnjaki prisodili najvišja priznanja in tako se je Almira uveljavila tudi na svetovnem modnem tržišču.
Vseh teh uspehov pa delavci Almire ne dosegajo zlahka - marsičemu so se morali desetletja nazaj odpovedati in marsičemu se odpovedujejo tudi zdaj. S pridnim delom in visoko produktivnostjo, predvsem pa v nenehni skrbi za kvaliteto svojih izdelkov, ki jih pošiljajo na
domači in na tuji trg pa dokazujejo, kako cenjeni in upoštevani so lahko tisti delovni kolektivi, ki vedo, kaj hočejo. Vse to pa jim dokazujejo
kupci, ki iščejo Almirin znak na
pleteninah, znak, ki vedno pomeni »moderno in kvalitetno.«
Almira iz Radovljice čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Radovljica za občinski praznik, 5. avgust
d
''i
ta] bi
?i. tfc
<'
i.t
oo v> i»v
or» y+ k)
«*
rt
\ v« i </
•d
(sv
1
Klavnica in mesarija Bohinjska Bistrica
Vsem kupcem in občanom občine Radovljica čestitamo za občinski praznik ter priporočamo naše domače bohinjske klobase in zimsko salamo.
gozdno gospodarstvo bled
tel dir 77-257 h c 77-361 - 364 telegram GG Bled, poštni predal 42
TOZD GOZDARSTVO BOHINJ, n sub o.
Bohinjska Bistrica. Grajska cesta 10
TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n sub. o.
Bled, Triglavska 47
TOZD GOZDARSTVO JESENICE, n sub o
Jesenice, Tomšičeva cesta 68
TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO BLED, n sub o
TOZD'GOZDNO AVTOPREVOZNIŠTVO IN DELAVNICE SP. GORJE. n. sub. o.
TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED, n sub o
Bled, Ljubljanska c 19
v delovni organizaciji
GOZDNO GOSPODARSTVO BLED. n sol o Bled. Ljubljanska 19
Gospodarijo z gozdovi, proizvajajo m prodajajo različne vrste okroglega lesa. izdelujejo kvaliteten okrogli les po posebnih naročilih pripravljajo rezonančni les, nudijo prevozniške usluge za prevoz lesa In popravljajo gozdarske stroje in naprave
Vsem delavcem in kmetom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Radovljice
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE SOLE STANE ŽAGAR KRANJ
razpisuje dela in naloge:
- UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA
delovno obveznost dopolnjuje s poučevanjem tehničnega pouka s polnim delovnim časom zs nedoločen čas od 1.9.1981 dalje
Pogoj:
PA — gospodinjski pouk
- UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
za določen čas s polnim delovnim časom od 1. septembra do 13. februarja 1982
(nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Pogoj:
PA — razredni pouk
Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov: Osnovna šola Stane Žagar Kranj, Cesta 1. maja 10 a. Stanovanj ni.
AERODROM LJUBLJANA
Letališko in turistično podjetje DS skupnih služb
Razpisna komisija delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb za imenovanje delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi razpisuje dela in naloge
VODENJA UPRAVNO-PRAVNO-KADROVSKEGA SEKTORJA
Za razpisana dela in naloge se zahteva:
visoka izobrazba upravno-pravne, politološke ali kadrovske smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri leta na odgovornejših delih, znanje enega od svetovnih jezikov.
Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo biti kandidati za razpisana dela in naloge družbenopolitično razgledani in aktivni, z moralnimi vrlinami in ustvarjalnim odnosom do samoupravljanja.
Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem prehodu.
Delavec bo imenovan za dobo 4. let.
Kandidati naj svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev poiljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov:
AERODROM LJUBLJANA, DS skupnih služb, 64210 Brnik aerodrom, z oznako »Razpisna komisija DS DSSS.«
Kandidati bodo obveščeni v 8 dneh po odločitvi samoupravnih organov.
OP
TRŽIČ
Obrtno podjetje Tržič
se priporoča s svojimi storitvami v mizarski, slikarski, črkoslikarski stroki, polaganje tapet, plastičnih ometov ter vseh vrst podov
Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestita za praznik občine Tržič
Planinsko društvo Jesenice
Nujno potrebujemo za dobra 2 meseca
2 priučeni kuharici in pomočno moč
(lahko upokojenka)
Za Tičarjev dom na Vršiču.
OD po dogovoru. Zglasite se osebno v pisarni Planinskega društva na Jesenicah, Cesta železarjev 1. Informacije po telefonu 81-291.
O LAS 8.STRAN.
RADOVLJICA
torek, *Avwi«r*
Ob
prazniku Radovljice
Pred 40. leti 5. avgusta je bil na Vodiški planini ustanovljen slovenski bataljon NOV, ki je dobil ime po našem velikem revolucionarnem pisatelju Ivanu Cankarju. Čas ustanovitve Cankarjevega bataljona je čas največje moči fašizma, ko je marsikdo pomislil, da je kakršen koli odpor zaman in da v končni posledici predstavlja brezupen poizkus obupancev, ki stavijo na vse ali nič.
Komunistična partija, ki je po zlomu stare Jugoslavije strnila svoje vrste in na vseh koncih naše domovine pozvala k oboroženi vstaji, je razumela in pravilno ocenila dialektike* v danem zgodovinskem trenutku, zato to ni bil upor obupancev, ki ne vidijo izhoda iz grozljivega položaja, ampak se je, s pozivom partije in začetkom splošne vstaje proti okupatorju, začel nadčloveški boj za nacionalno in socialno osvoboditev. Prav zato, ker tudi 5. avgust pomeni za nas občane Radovljice pomemben prispevek revoluciji in ker je želja nas vseh, da se bodo teh dogodkov spominjali rodovi, ki bodo prihajali za nami, praznujemo dan ustanovitve Cankarjevega bataljona kot naš praznik.
Peti avgust je dan, ko danes po 40. letih lahko ocenjujemo in ocenimo prehojeno pot. Globoko smo posegli v zgodovino, izjemne dosežke smo izbojevali, prešli smo štiriletno z nadčloveškimi napori izpolnjeno bitko, dolgo kakor življenje in prehodili razvojno pot od prvih državnih začetkov, preko administrativnega socializma v naš današnji samoupravni socialistični sistem. Malokateri narod lahko tako kot narodi Jugoslavije po štiridesetih letih ugotovi tolikšen napredek, narejen na vseh področjih dogajanja, pa najsi bo to na gospodarskem področju, kot v razvoju celovitega družbenopolitičnega sistema.
Z nesluteno naglico so rasle nove tovarne, rasle so nove Šole in kulturne ustanove, iz dneva v dan je rasla naša kmetijska proizvodnja tako v družbenem, kot tudi v zasebnem sektorju. Število zaposlenih je bilo iz dneva v dan višje. Standard je prehiteval nas same. Skratka — ustvarjali smo družbo, v sistem prepričanih in sistemu predanih ljudi. Zavedali smo se namreč, da ne gradimo socializma zaradi socializma ampak gradimo socializem zaradi našega človeka, zaradi nas samih.
Prepričan sem, da nima pravega pomena naštevati dosežkov našega dela in življenja, ker so vidni na vsakem koraku. Vedno pa lahko samozavestno in z dostojno mero ponosa trdimo, da iz dneva v dan uresničujemo visoke ideale naših prednikov, uresničujemo tiste ideale, za katere so žrtvovali življenja naši najboljši, naši najbolj predani tovariši in tovarišice.
Ustvarjamo socialistično drnžbo, edinstven družbenopolitični sistem, v katerem človek samoupravljalec svobodno diha, dela in odloča o rezultatih svojega dela.
Vsem delovnim ljudem občine čestitam za praznik z željo, da bi uspešno premagovali vse težave in ponosno stopali v lepši jutrišnji dan.
inž. Leopold Pernuš predsednik skupščine občine Radovljica
Radovljiška občinska priznanj*
Ob občinskem prazniku, 5. avgustu, čestitajo vsem občanom in delovnim ljudem ter jim želijo veliko delovnih uspehov
družbenopolitične organizacije in skupščina občine Radovljice
Ob letošnjem občinskem prazniku bodo v Radovljici aa slavnostni seji sošMbb občinska priznanja.
Priznanje obilne Btaslaufijina
iz Radovljice, Jernej Vrtačnik iz Iskre Otoče. Dolfe Vojsk iz Biana Begunje in Aleksander W51ie-waldt iz Lesc. Priznanje občine Radovljica pa prejmejo moaai pevski zbor KUD Stane Žagar iz Kro-
Sosnovna   šola   dr. Janam lini isaiiiJH iz Bohinjske Bistrice in UKO Krupa
s Ferdo Bern je postal član 3KOJ junija 1943, v ZKS pa je bii sprejet 1945. Med vojno je vstopil v NOB in se priključil četi I. j eiovškega bataljona, kasneje se je vključil v Prešernovo brigado. Po vojni je aktivno delal v družbenopolitičnih organizacijah kraja in občine, okraja in širše družbenopolitične skupnosti. Poleg odgovornih nalog na področju šolstva je bil sekretar okrajnega komiteja SKOJ, večkrat je bil član okrajnega komiteja KPS Jesenice in. Radovljica ter sekretar občinskega komiteja ZKS Radovljica. Aktivno je delal tudi kot član. SZDL v okrajnih in občinskih organih. Njegovo prizadevanje in dolgoletno delo je prispevalo k napredku občine in Širše družbe, predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, družbene dejavnosti ter utrjevanju samoupravnih odnosov v združenem delu.
s Jernej Vrtočnik deia že štirinajsto leto v Iskru začel je v Elektromehanika Kranj, znaj pa je direktor Tovarne merilnih instrumentov v Otočah. Zahtevna deia in naloge je na obeh področjih delovanja opravljal zelo uspešno. V temeljni organizaciji si je prizadeval predvsem za čimhoijši proizvodni program z uvajanjem elektrome-hanskih sistemov in za čimboljše nastopanje na tujih tržiščih. Terae-' ljna organizacija je v tem obdobju povečala svoj celotni prihodek za trikrat, podvojila izvoz, pri; temi p* se je število delavcev povečalo le za 8 odstotkov. Poteg opravljanja odgovornih nalog v temeljni organizaciji in v delovni organizaciji se Jernej Vrtačnik aktivno vključuje v. delo organov v krajevni skupnosti, je predsednik sklada skzsnriis: rezerv občine RadovijkaT poteg tega pa ae vključuje tudi na področje Cjiidske obrambe in družbene samozaščite.
• Dolfe Vojsk je direktor begunjskega Elana. Od leta IS74,. ko se je zaposlil v Elanu, se je v Elanu povečala produktivnost, proizvodnja in prodaja. Elan se je povsem usmeril na marketinško poslovanje. Proizvodnja visokokvalitetnega športnega orodja je prerisia potrebe domačega tržeča. Elan je postal eden največjih proizvajalcev smuči na svetu, njegova proizvodnja je izvozno usmerjena. Z lastnim raziskovalnim delom si j« pridobil ugled doma in v svetu. Aktivno podporo nudi tudi razvoja rjiurinčnegri in vrhunskega športa, zlasti jugoslovanski in slovenski smučarski zvezi. Elan se je tudi vključil v mednarodno delitev dela.
Zgradil je novo tovarno smuči; w Brnci na avstrijsKerp Koroškem, za tekaški šport je odkupil tovarno smuči Haparandi na Švedskem, poslovno sodeluje z LIK Kočevje. UNIS Sarajevo in firmo BENECO v Čedadu v ItalijL
Za uspešno dejavnost Elana ima Vojsk Doi/e ogromno zaslug, saj je v težkem konkurenčnem boju in s pomočjo ostalih sodelavcev uspešno vodil   svojo   delovno organizacijo.
s Aleksander WiliewaJdfc opravlja naloge šefa Železniške »ostaje Lesce in je opravljali w občinskih družbenopolitičnih organizacijan pomembne naloge. Od ista 1974 je delegat zbora združenega deia skup-
Najboljši učenci
Vsako leto v občini nagradijo tiste učence osnovnik šot, ki so pri pouku dosegli najboljše rezultate. Knjižna darila bode letos prejeli:
Jasna Wolfand iz Lesc; Mirtam Gnselj iz Spodnjpfc Gorij; Buatjp Hudo vernik iz Spoonjin Gorij: Drago Jan iz Mevkuša Kiavdija Zalokar iz Spodnjih Gonj Doroteja Pavlic iz Krope: Branka Ralič iz Krope; Milena KrZtsanU z Bleda; M« riza Monti z Bleda: Renata Sizsnic iz Zasipa, Ssssjs Kršen v Bleda; Marjeta Novak z Bleda; Marjeta Biazevič z Bleda; Nataša Koselj iz Ribnega: Barbara Zupan z Bleda: Bdita Arb kc Srednje vasi;. Urška Zupane iz Stare Fužine; Metod Reuinc iz Bohinjske Bistrice; Alenka Kralj iz Begunj; Tjaša Legat iz Begunj; Maunjje Gašysv-šie iz Radovljice. Masen Jovan iz Radovljice; Tjaša Busfi* m Radovljice; Basa PsB0ss*zi£ iz- Radovljice; Barbara Kskalj iz Zapuž in Stanko Matej ia Radovljice.
ščine občine Radovljica, na minulih volitvah pa je bi! izvoljen za podpredsednika zbora združenega dela skupščine občine Radovljica.
Bil je vedno aktiven samoupravljalec, s svojo strokovnostjo in preudarnim iskanjem najboljših samoupravnih rešitev je prispeval k uveljavljanju m razvoju samoupravljanja v svoji delovni organizaciji in izven nje. Zaradi svoje dolgoletne samoupravne in družbenopolitične aktivnosti je cenjen in spoštovan v svoji delovni organizaciji, krajevni skupnosti in širši družbenopolitični skupnosti. Svoje bogate izkušnje uspešno prenaša na mlade delavce in aktiviste. Za svojo ustvarjalno aktivnost je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem, zlato plaketo ŽTP Beograd, priznanjem OF, srebrnim in zlatim znakom Zveze sindikatov ter še nekaterimi drugimi priznanji.
s Moški pevski zbor Stane Žaga? Piaasaen Kropa:
Moški pevski zbor KUD Stane Žagar praznuje letos 20-letnico dela, obenem pa še 105-ietnico zborovske tradicije v železarski Kropi. S številnimi nastopr zbor obuja tradicije NOB, slavi pomembne praznike in obletnice, delovne zmage, popestri
tovansks in kulturni bogati dorr: samostojne
zamejskimi Sfaove ~i. zan»
in ohranja, ceiotnc kuižanmnD dasi cijo kraja.
cinger iz BoMmjiskc
Bala • : : •:, : : m '&B3*l jrp zana s krajer s nnzaae*« uveljavljanje laoisartii w ariBasaSMI nem procesv ~e?Haii zadnjem času rekreacija*;- csssss: obnovili podruiŽEirr.. šol: nt iw*sr niku in v Srednjo vasi. Bsat nanesli je uvedla celoanem:- r>ouk. skrb pa posvečajo r i srn dejavnostim
s UKO Ki uji
Na področji: ume'cneja* UKO še vedno pjaga bsšssjd uspešno prodaja svoje izdali in v tujino. Vse na* posvečajo izvozi; ne kom tržišče, predvsem w latama ko Nemčijo. Največ de^izrini*** ste v odstopa UKO Kemični ki jih potrebuje zt vvaz nnf> UKO izvaža več kol poimana) &a proizvodnje Zelo dobre ae rMa* organizacija vključuje tuda w <f krajevne skupnosti Krope.
Praznične prireditve
Ob 5. avgustu, prazniku občine Radovljica, prireditve.
V soboto, 1. avgusta bo ob 10. uri III. slovenski Kavelj c in korenina na Blejskem jezeru.
V soboto, 1. avgusta bo ob 11. uri končen nihalnect orkestra mi jezeru ob startu plavalne proge. Igral bo pihalni orttester -jorje gor Bledu.
V nedeljo, 2. avgusta bo ob 9. uri šahovski turnir pri Soncu.
V asdnljo. 2. a »gnala bo ob 11. uri vsakoletno srečanje oianmj^ občine Radovljica na Uskovnici, ob 14.30 pa proste vt ot 7h. ietmr delovanja Gasilskega društva Zasip z otvoritvi io gasiiskegf šomt
V poSMdeljek, 3, avgusta bo ob 17.30 koncert kvartete viai^,^., v cerkvi na Otoku na Blejskem jezeru. __^_
V torek, 4. avgusta bo ob 19. uri otvoritev razstave obriIlt dovljica v sliki 1941 do 1981 v nekdanji osnovni šoli Oebeiici 1 ijici, ob 20.30 pa bo večerni promenada! koncert ns BiejBfierr. Igral bo pihaku orkester jeseniških železarjev.
V sriišVi. 5. avgusta, bo ob 16. uri slavnostna seii& s občine ladovSjšca v Poljšak v centru za obrnzsbnc i aje, ob SUB pn večer jugoslovanske folklore v Fesi
Nsstopif bo folklorni ansambel 2&»
V četrtek, 8. avgusta bo ob 16. uri veliki nsnssk mm Sartarini gar Zasipu z zabavnim programom in plesom.
V petek, 7. avgusta bo ob 16. uri otvoritev sejni* domača? ar umetne obrti na prireditvenem prostoru na Bledu, ofc 17. -ns sa nie-menadni koncert na prireditvenem prostoru ne Biec. '. •— ::: »Snahi orkester jeseniških žefezarjev.
V soboto, 8. avgusta pa bo ob 11. uri srečanje borere« ii minam* na Vodiški planini na Jelovici.
Radovljičani o svojem
Ob občinskem prazniku bodo v Radovljici številne zanimive prireditve, občinski praznik pa bodo povsod nrusieviii ob delovnih uspehih irt pridobitvah. V sleherni krajevni skupnosti so v minulem letu v razvoju bogatejši, vendar pa sa še vedno problemi, na katere ao krajani opozorili.
Avtobusne zveze ss ■suša, m pa je moj kraj iepc 'ureijat bzt; jeten.«
Olga Vidzaar je ekonomski tehnik in doma iz Bohinjske Bistrice: »Razvoj krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica je viden na vsakem koraku, v kraju se veliko gradi, krajani pa tudi stalno skrbijo za urejenost kraja. Dobili smo Ažmanov dom, v katerem so stalno prireditve, letos pa so obnovili tudi Kompasov hotel Stane Žagar v Bohinju. Prav gotovo bi morali čimprej tudi urediti hotel Jezero, še posebej, ker je v samem središču Bohinja.«
Jsnc je  zaposlena v Murki Lesce, doma pa je iz Hlebe: »Hlebce niso veliko oddaljene od Lesc, vendar si prav gotovo vsi krajani želimo, da bi imeli tele I   fonsko omrežje in trgovino. Kraj jj  se vsshus halj razvija in zato j   predvsem trgovski lokal potrebu I je. prav tako pa tudi telefon.
Brane D*uiiak -
shajali, pogrešam se mladi
hočejo: Bohinj, in igrišč v bližini ne lahko
Vendar P****** iahko zanevaje^***
» bhtul }t SSL'
Tudi šp°rtna
v ir v nenosMtr
jata) se trdatf
RADOVLJICA PRAZNUJE
meupravni in gospodarski vzp0ii
; z,&žm& jre v minulem obdobju dosegla zadovoljive vm&h p&šrotfiih žrivijcnja in deia — Gospodarstvo je Brvazmio iuisme;rJ!e>E' in ima aktivno plačilno bilanco — se j»ev-ez5ijie - Mar; denarja za naložbe v tem srednje-obd?.ob»»r3i -  Aktivnost družbenopolitičnih organizacij
»auiHUtjiG* — Radnrl«iis'fcs o-bci-ujpepe "eisakoBt:'. sedma občina v ss;- meri kv&drst-sssssssanpr. Y obcEnt arsi 3SJHRI pr©b:-v«i&eeyw kasr je m devetnajsto je, dt gostt&vf pokrl-an nsnransne obei-■e ukvarja i S>€
__lestev   in 77
fes mu- E4ip©ai*eiai£ w anunV eannuufBt.  Obema sodi tc. razvite obeine, ^fz proizvoda p« —Kroju — M      to t-Sledi   goatinatv©. gozdar-atpausauv isslsBJtrijisks pro-Sje Je v cetoti predelovalne bbbubbbs sBunerjena... nsDCnup  vezana na sat sasjsszssssnsnsna. občina, kssssre in danevni utrip se nunssnsn is vsakofret:
menib prebrvaiee'v. feimboljSt En tirnim zssasbni stan-na S9 taupevuib 'i.za •§ našel' i
Tessjss in Tli i
Sadovijiši,:: gospode, rs; • mmiiknr «tt*ri;fi>a doseglo za \ve neauktatte, -saj se posamezn liyne iin diaioMne organizacije r ttmuiiy«, rna ttii ss? IksauneJbue ni nrite im dShnmmf iiirsaunee.. 2e si inna #o8p«nurttrA<«> fp»izitr«nc) i tiiiki. '' A Tnan se shunafia anevnt) ibuiu * jpj^ejjSBJiirii te ffbcdtisnni sw w tkem, sssr m Šteta rnumjj iinssssauali kat bi imenem jna :«»> w nekaterih .te im cnaioMriik <«rpEtn:zarijrh 1 šMbeii atfc iauBntetttifejšc) k« iHuulim 1
<pecjiuaai i
' »besai^ ki so tudi .razvoji«,   pa; resw-£uci.)sfcl.h tiifcsriH1Y   »c begunjski Etem. in iskre te- seveda naj ver;, s orgunizacršs Veriga
športnega oroc;', .is * svojimi smucmf m domačem in ns •triušee' — smuči izvaža v ir m vse celine — se v prihodnjih letih, prt -prečvserr. v kvalitete ususSjb in dati preo-unanut ssiiirri rninm,, ki jBs nsijJDMa:; potrebuje. Smuč: rt .značaja in čepre • Ju trdne* ekonomske je vendarš* pametne v Ejanv niiHsiiiio napre pu sa> SMtake izdelke za *r refcreaciiic. taste. po »* nc tržaset- veHko po-fea. Psu •' sate načrt'.: -_j» .nr-^ih prourvod-stjtadasenii nrostorov ob UBUUUZsL, uujf jrcro prostor-
rurvp~nc- psnl ksuu:-)fte>'c   ..r 1  nadome-unsssnnšSK de.<:■ •* z dtcranačiro aneriiisifl: mstruaueutov OusCuav lajaš* on ae do lun  11 Sjl r gospodar, au ssss redkih dek>> ki jje sloslecK saufeulizac),uske ukrepe ir. de se w peuBzwoc.ni. in   spre»emajic   vsi ko-psusufozr. zaposlenih inovt sauBBnau  sBUfetujpe sne
nosiovnegs lett v >euuaujesja letu
n/ TessMi »c «" tudi oprijeli siunilizaciJBkib na-
USSUi rf—   pri hodno B-
aulsB w kvasBUSnso bobse
*gBd1 iiKvoanoi) tn«jp><afli) tieltJMiumi (maHUMM^puna p-ILflBP> ifci že .7i«t^ ča»» uape« uMuje nassflue saa ssaTszstSBSSMB V .L2-?v- as uaua pBnaat 1 ■uBunsm, ki tetslfle
uspeAnin. l-e blejsl
sta
ISt.
Bzlj privlači, obenem pa niso zanemaril- kvalitete. Prav zato dosegajo adbčisr poslovne rezultate in na fltujje • - •• skupaj /. Gozdnim gospo-aasstvoni smotrno naložbo za še uečjjt izkoriščanje lesnih odpadkov in za Se boljšo ekonomičnost gorrpo-
Ftadci vi jiškemu gospodarstvu pa daje pečat tudi tekstilna industrija z Akuiiu in Suknom v Zapužah. z industrijo, ki zaposluje največ žen Ae delovne sile. Obe delovni orga-BŠzsriji. ki tudi poslovno dobro sodelujeta in se povezujeta, uvajata vedno nove in nove proizvodne prognaše in novosti ter skrbno gospo-
Tako kot v vseh občinah tako so tudi v radovljiški občini morali ustaviti domala vse naložbe, ki so jih načrtovali za srednjeročno obdobje Tako bodo le težko brez večine uTsaasb sredstev v trgovski dejavnost: zgradil! načrtovane trgovine in le težko bo z načrtovano naložbo leske tovarne Gorenjka. ki dela pod iz redn.. slabimi delovnimi pogoji, obenem pa je edina proizvajalka tovarne *okotade pri nas. Čeprav so pn Gssenjki že zbrali denar za nove pluJMtuTJne prostore, bodo morali z investicijo počakati - kar pa po BUjai večje in visoke stroške v na-sledr.; letih, ko se bo investicija izdntno podražila. Prav tako je tudi z ostalimi naložbami, ki jih je na-črtovalo radovljiško gospodarstvo, v k. j'" ''    - turizmom.
Ttins^m ae povezuje
Idealne naravne danosti ponujajo lasluvljiski občini možnosti razvoja tunzma, veliko možnosti, ki pa jih še niso vseh izkoristili. Kljub temu pa je gostŠBsko-turistična dejavnost, se posebej v sedanjem trenutku, ko f*— urnemu delu se kako primanj-hsjt c-.-v!znih sredstev, za občino eitke^ž pomena.
nsikuljilfe i turizem s centrom na ffhiln in v Bohinju dosega iz leta v leto zadovoljive rezultate, čeprav ne BUUzJka problemov, ki še zavirajo nspesnejsi razvoj. Občutno premalo je v turizmu prenočitvenih zmogljivosti, kajti sama turistična in go-dJasakl jejavnost nima zaradi viso-kir, anuitet in kreditov dovolj srensteit'> da bi na novo investirala. In vest i; iie pa so nujno potrebne kot je nujna tudi pametna turistična ponc.:' ki se mora izkazovati v pove' ■ ■ a~ i u in v medsebojnem združevanju dela in sredstev vseh ^^tJi ki ustvarjajo in ki sodelujejo v turist lčni ponudbi.
Na Bledu so že ustanovili turi-slžcno-poslovno skupnost, ki pa je pokarsuE prve rezultate, vendar si ienjo njene se večje vloge v turistični ponudbi. Se vse preveč je razdrobljenosti, se vse preveč se sile defijo ia prav bi bilo. ko bi poskrbeli, da bi prišlo do enotne in kvalitetne ponudbe Turizmu bi povsod, ne le v raoov;;iš>: občini, morali sistemsko iti in poskrbeti, da ne bi bili in turistični delavci vedno na repu po osebnih dohodkih, po ■nizki akumulativnosti. ki poraja vrsto drugih problemov. Ne nazadnje je prav kader tisti, na katerem s.on: *nreme. ustreznega kadra \ gostinstvu in turizmu pa je vedno
Kiju t -.emu pa vsaj v letošnji sezoni beležijo na Biedu zadovoljiv turist;.-;, obisk, prav tako v Bohinju ■B oba turistična centra sta poskrbela, da se ob .številnih prireditvah gostje tudi zelo dobro počutijo. Kot dopolnilo hotelom, zasebnim sobani 90 ie ksmpi "•' občini, ki so letos dobro obokani. Najbolje urejen je ksasp Sobec. s katerim upravlja l.unst r'-m društvo U\sce. kamp. ki bo letos po obisku vsekakor presegel svoj rekord.
Precejšnja pridobitev minulega obdobja je na Biedu športna dvo-kjer je pozimi drsališče, namena je tudi številnim drugim tvsm Zgradili so jo z združe _njen' sredstev blejskih turističnih delavcev. Na področju Bohinja pa ie delovna organizacija Kompas iz Ljubljane temeljito obnovila svoj kotel Stane Žagar, ga poimenovala v hotel Kompal. ki ima zdaj višjo. B leNgnrijn in pomeni precejšnjo pri-Jntatevia Bohini
Radovljiški turizem pa bo v naslednjem srednjeročnem obdobju težil večinoma le h kvaliteti, h kvalitetnejši turistični ponudbi. Na Bledu in v okolici načrtujejo le nekaj manjših prizidkov in adaptacij, najpomembnejša naložba pa je sanacija blejskega jezera. Prav zdaj bodo potegnili drugi krak natege od Mlina do Zake in poskrbeli, da se bo jezero hitreje čistilo. Obenem skrbno načrtujejo tudi izgradnjo kanalizacije in vodovodnega omrežja.
Cankarjevo naselje
V radovljiški občini ao v minulem obdobju vso pozornost posvetili izgradnji družbenih stanovanj v Cankarjevem naselju, kjer ao se prvi stanovalci že vselili. Družbena gradnja v Cankarjevem naselju obsega 111 družbenih stanovanj. Ob novih stanovanjskih naseljih pa bodo zgradili garaže, parkirišča, trgovino. Razen tega načrtujejo po posameznih krajevnih skupnostih tudi zasebno gradnjo in sicer v srednjeročnem obdobju naj bi zgradili v vsej občini 7M družbenih stanovanj in 401 stanovanj v zasebni lasti.
Obširni so bili načrti za srednjeročno obdobje tudi za gradnjo šol in vrtcev, vendar so sedanji ukrepi naložbe zavrli. V Radovljici so načrtovali nujno potreben vrtec, kajti sama Radovljica se hitro širi in priseljujejo se ' nove in nove družine, najbrž pa bo vse premalo denarja tudi za večja vzdrževalna ali obnovitvena dela pri šolah. Najbolj pereče je v osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici, kjer bodo morali zaradi pomanjkanja prostora preiti celo na dvoizmenski pouk, težave pa so tudi v vseh drugih osnovnih šolah občine, kjer jim že občutno primanjkuje prostora. Prav zato bodo le težko prešli na uvedbo celodnevne šole.
Na področju komunalne dejavnosti se iz leta v leto pojavljajo problemi predvem zato, ker je ob vseh številnih novogradnjah komunalna infrastruktura očitno zaostajala. Te težave so v občini največje pri pomanjkanju dobre pitne vode v vsej Upniški dolini, v Gorjah in v Zasipu. Vendar so problem v marsikateri krajevni skupnosti že omilili m v prihodnje že načrtujejo, da bodo položili širše vodovodne cevi in poskrbeli za rednejše vzdrževanje.
Pomemben uspeh pa so dosegli z obvoznico, ki so jo mimo Radovljice načrtovali več let. Prav zdaj gradijo delavci Železniškega gospodarstva podvoz pod železnico, investicija pa je za občino kar precejšnja, saj bo veljala okoli 30 milijonov dinarjev. Denar je prispevala skupščina občine, komunalna interesna skupnost in deloma republiška skupnost za čete. Obvoznica bo nared ob koncu letošnjega leta.
V Radovljici tudi upajo, da bodo lahko zgradili prizidek k domu dr. Janka Benedika in poskrbeli, da bo še več občanov našlo prostor v domu ter aktivno preživljalo svoje vsakdanje dneve. Prav tako imajo več načrtov tudi v posameznih krajevnih skpnostih, kjer se redno odločajo, da s prostovoljnim delom in s samoprispevkom poskrbijo za razvoj svojega kraja. Domala da ni krajevne skupnosti izmed dvajsetih, kjer ne bi uvedli krajevnega samoprispevka in kjer ne bi s prostovoljnim delom gradili vodovode, kanalizacijo, družbene domove, asfalt. Krajani sami so vedno pripravljeni pomagati, če vedo, da je njihovo delo cenjeno in če pokaže prave rezultate.
Radovljiška občina je tako v minulem obdobju dosegla izredno dobre rezultate predvsem zato, ker so občani s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem v delegatskem sistemu poiskali in tudi našli prave poti in prave rešitve. Z aktivnostjo občinskih družbenopolitičnih organizacij in z dobrim delom skupščine občine in njenega izvršnega sveta so sproti reševali vsa pomembnejša vprašanja in probleme na poti razvoja.
Praznik občine je zato praznik ob številnih delovnih zmagah, delovnih organizacij, skupnosti in posameznikov, ki so se vsak na svojem področju trudili in prispevali k uveljavljanju našega družbenopolitičnega in ekonomskega sistema.
Številne so pridobitve, s katerimi se v radovljiški občini lahko upravičeno ponašajo, saj so jih dobili z delom in prizadevnostjo delavcev po tovarnah ter krajanov po krajevnih skupnostih. Na Bledu so med drugim odprli novo halo, na Jaršah gradijo stanovanja v dveh novih blokih, na Koprivniku so asfaltirali krajevne ceste, v Upniški dolini postavili most, v samem središču Radovljice so obnovili staro mestno jedro. Načrtov pa je še veliko in dela tudi po vseh krajevnih skupnostih radovljiške občine ...
G LAS M.STRAN
TRŽIČ PRAZNUJE
TOREK. 4. AVGUSTA I
Tržičani o Tržiču
V navado je že nekako prešlo, da oh občinskem prazniku povprašamo par občanov, kaj menijo o razvoju svojega kraja, kakšen napredek je doživel in kaj hi bilo treba še storiti. Tokrat so nam takole povedali.
Marija Tavčar iz Bistrice:
»Veliko smo naredili v zadnjih letih v Tržiču. S samoprispevkom smo zgradili nove šole, vrtce, dom upokojencev. Žal mi je, ker zadnji
referendum ni uspel. Mislim, da ljudi najbolj moti to. ker razvoja po tem programu ne bi bili deležni vsi kraji v enaki meri. Sicer pa menim, da je v naši krajevni skupnosti, v Bistrici, še vedno največji problem otroško varstvo. Vrtci so pretesni, medtem ko jasli sploh nimamo. K sreči sta moja otroka zdaj že večja, druge zaposlene matere pa imajo še težave. Sploh imajo otroci tudi premalo prostora za sprostitev, igro. Pogrešajo urejenih igrišč. Kaj me še moti? Ne vem. Živim v bloku. Vsaj kakšen meter vrtička bi rada imela .. .«
Jože Knific iz Podljubelja: »Menim, da je napredek v zadnjih nekaj letih očiten. S samoprispevkom smo veliko zgradili, radi smo dajali denar za razvoj. Zato se mi zdi tembolj žalostno, ker četrti referendum ni uspel. Verjetno je bil preslabo pripravljen, program premalo zanimiv. Skoda, zdaj bo komunalni razvoj več ali manj obstal. Če se dotaknem še svoje krajevne skupnosti, moram povedati, da sem z napredkom zadovoljen. Cesto skozi vas. ki je bila naš največji
Ob prazniku občine Tržič, 5. avgustu,
čestitamo
vsem delovnim ljudem in občanom
Skupščina občine Tržič ter d ru žben < >p< > 1 i t i Čne < >rga n i zac i je
Praznične prireditve
Jutri, 6. avgusta, praznujejo prebivalci trti tke občine avoj praznik v spomin in počastitev prvih partizanov, borcev in revolucionarjev, ki so na ta dan pred štiri desetimi leti padli v junaškem in neenakem boju z nemškimi okupatorji v Verbičevi koči pod Storži čem.
Vsako obletnico tega zgodovinskega in za našo revolucijo pomembnega dogodka občani proslavijo s številnimi prireditvami. Tako bo tudi letos. n
Najbolj slovesno bo aeveda na asm praznični dan. Popoldne ob lt. ari bodo pri dasan Petra Uzsrjs v Bistrici predstavniki občin
ludsrag in Tržič rs sadili spominsko drevo v znak bratstva, v katerega ie preraslo dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje. Pol ure kasneje bodo s priložnostnim kulturnim programom gostov v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo Ludbreg Tržiču, v Cankarjevem domu pa bo ob 18. uri slavnostna soja zborov skupščine obeine Tržič. Ns njej bosta ptidaidnlka ludbreške in tržiške občinske skupščine podpisala listino o pobratenju, s kulturnoumetniškim sporedom pa se bodo spet pred-stavili gostje.
V program prazničnih prireditev sodijo tudi številna športna srečanja. Tako bo v četrtek, 8. avgusta, ob 12. uri na strelišču ns C imaš u odprto tekmovanje v streljanju s vojaško puško sa posameznike, ob II. uri bo n« kopališču občinsko prvenstvo v plavanju, v
problem, smo asfaltirali. Tudi sami smo precej prispevali. Del ceste bomo asfaltirali kasneie. medtem ko bodo stranske, žal. ostale še dolgo take kot so. V Podljubelju me najbolj moti, ker je kamp, ki je sicer vrisan v turističnih kartah, tako je zapuščen, zanemarjen. Pogrešam tudi več kulturnih, družabnih prireditev, izletov, pohodov, srečanj. Mislim, da bi na tem področju predvsem mladi morali storiti še več.« t
potek, 7. avgusta, bo ob 17. uri v domu družbenih organizacij šanovski kitropotezni turnir, v soboto, 8. avguste, pa ob 8. uri tekmovanje v balinanju na balinišču na Ravnah, ob 9. uri tekmovanje v kegljanju ns
kegljišču na Ljubelju, ob 18. uri rokometni turnir na igrišču v Krizah, ob 88. uri pa bo tradicionalni nočni tok po ulicah Tržiča. Športna srečanja se bodo sklenite v nedeljo, ko bo na igrišču v Tržiču nogometne tekma med domačim klubom in klubom jugoslovanskih delavcev Triglav is Celovca.
'^tošnja spominska svečanost pri spomeniku pod Storilcem bo v ledeljo 9. avgusta, ob 10. uri. Združena bo s srečanjem borcev Kokrškega odreda in otvoritvijo stalne zgodovinske razstave v domu >od Storžičem.
V nedeljo, 8. avgusta, bo ob 10. uri pri spomeniku pod S to rtičem vsakoletna spominske svečanost v počastitev prvih žrtev revolucije, ob 18.88 pa bo bogat spored prazničnih prireditev sklenilo srečanje borcev Kokrškega odreda. Ob tej priliki bodo v domu pod Storži čem odprli tudi stalno zgodovinsko razstavo.
H. J.
Romana Valjavec iz Bistrice: »Študentka sem in bolj poredko zaidem v Tržič. Zdi se mi, da je zelo mrtev. Nobene prave družabnosti ni. Mladinska organizacija sicer poskuša zbližati mlade, vendar so uspehi bolj klavrni. Premalo zanimanja je med mladimi za delo. Tudi klub študentov se doslej še ni posebno izkazal. Enkrat sem bila na sestanku, pa se mi je vse skupaj zdelo precej neresno. V Tržiču bi, skratka, moralo zaživeti več kvalitetnih prireditev. Ne le kulturnih, tudi družabnih, športnih. O razvoju občine ali Bistrice bi ne vedela veliko povedati. Prepričana pa sem vendarle, da je škoda, ker samoprispevka ni več, saj bi na ta način občani lahko veliko pridobili.«
H. Jelovčan
Zlata
plaketa
Lepenki
Na jutrišnji slavnostni seji skupščine občine Tržič, ki bo ob 18. uri v dvorani Cankarjevega doma, bo predsednik Milan Ogris podelil plakete mesta Tržiča devetim organizacijam    oziroma posameznikom.
s Zlato plaketo bo dobila Lepenka, temeljna organizacija Karto-nažne tovarne Ljubljana, ki letos praznuje stoti jubilej, za pomembne dosežke na gospodarskem področju.
s Srebrne plakete bodo prejeli: Marjan Bizjak za vsestransko aktivnost na gospodarskem in družbenopolitičnem področju, krajevna organizacija rdečega križa Pod-ljubelj za vzorno in prizadevno delo na humanitarnem področju, krajevno združenje zveze borcev NOV Lom za krepitev vloge krajevne organizacije v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja in ohranjanju ter razvijanju tradicij narodnoosvobodilnega boja ter Planinsko društvo Križe za razvijanje in krepitev planinstva kot obike množične rekreacije delavcev.
s Bronaste plakete bodo kot priznanje za minulo delo dobili: Slavko Bole za aktiven prispevek pri delovanju organizacije rdečega križa in na področju prostovoljnega krvodajalstva, Jože Jurjevčič za aktivno in dolgoletno uspešno delo na področju športne dejavnosti, Janez Kališnik za aktivno in dolgoletno uspešno delo pri razvijanju telesne vzgoje v Tržiču ter Hazim Omerovič za aktivno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti.
H. J
Tržičanom
5. avgusta praznujemo delovni ljudje in občani Tržiča svoj praznik v počastitev in spomin na prvih osem partizanov, borcev, revolucionarjev in komunistov, ki so na ta dan pred štiridesetimi leti v herojskem boju z nemškimi okupatorji darovali svoja življenja v Verbičevi koči pod Storžičem.
Ob tem zgodovinskem prazniku, ki se vključuje v letošnje praznovanje 40. obletnice vstaje slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti proti okupatorjem in domačim izdajalcem, se se s posebnim spoštovanjem spominjamo prvih in vseh kasnejših žrtev naše revolucije. Prole-tarski Tržič jih je dal prek 400, to pa je visok krvni davek, ki ga je terjala naša revolucija od delavca, kmeta in izobraženca, davek, ki je neizbrisno vgrajen v temelje nastajanja nove Titove Jugoslavije in naše samopravne socialistične ureditve.
Občani in delovni ljudje naše občine smo ponosni na svoj prispevek v času narodnoosvobodilne vojne, zavedamo pa se tudi dolga do vseh, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo in za naš lep današnji dan. Prav zato smo vsa povojna leta in tudi danes vsa naša prizadevanja usmerjali v utrjevanje največjih pridobitev revolucije: svobode, bratstva in enotnosti.
Danes, ko je za nami več kot tri in pol desetletja dela in izgradnje svobodnih ljudi v svobodni državi, s ponosom gledamo na prehojeno pot, na uspehe, ki jih je dosegel naš delovni človek in občan pri izgradnji socialistične samoupravne skupnosti in pri oblikovanju svojega - življenja. Naši delovni ljudje in občani so s svojim delom dokazali globoko resnico, ki jo je izrekel veliki revolucionar in mislec Edvard Kardelj, namreč, da »sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična stranka, srečo si lahko človek ustvari samo sam«!
Tudi danes, ko nas ob hitrem in razgibanem razvoju pestijo razne težave v gospodarstvu, se moramo bolj kot kdaj-koli zavedati izrečenih misli pokojnega Edvarda Kardelja ter vsak na svojem mestu, vsak po svojih močeh in sposobnostih dati od sebe vse, da težave Čimprej odpravimo, da z zmanjšanjem vseh oblik porabe, z večjo in kvalitetno proizvodnjo, delovno disciplino uravnovesimo neskladja med proizvodnjo in porabo ter s povečanim izvozom neskladja v devizni plačilni bilanci. Kljub naši majhnosti lahko veliko naredimo. To so naši delovni ljudje in občani dokazali že v prvem letošnjem polletju uresničevanja načrta srednjeročnega gospodarskega razvoja občine.
Letošnjemu občinskemu prazniku bomo dali še poseben poudarek s tem, ko bomo na slavnostni seji vseh zborov občinske skupščine podpisali listino o pobratenju med občinama Tržič in Ludbreg iz socialistične republike Hrvatske. Že dosedanje sodelovanje s to občino je bilo zlasti na gospodarskem področju uspešno, je pa še veliko drugih področij, na katerih občini lahko plodno sodelujeta. Podpis listine o pobratenju pomeni sicer majhem, toda pomemben delček v mozaiku utrjevanja bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi.
Vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku iskreno čestitam za uspehe ter se jim za njihovo dosedanje ustvarjalno sodelovanje toplo zahvaljujem. Želim, da bi ob nadaljnjem aktivnem sodelovanju in prizadevanju tudi v prihodnje dosegali nove delovne uspehe.
Predsednik
Skupščine občine Tržič Milan Ogris
J
Delavci tržiške Lepenke letos praznujejo stoletnico o0stoJ? t^^rejeli pomemben prispevek pri razvoju gospodarstva i občini boa ziatoplaketo mesta Tržiča.
lOREK, 4. AVGUSTA 1981
TRŽIČ PRAZNUJE
Kljub težavam zaradi slabih domačih surovin in reprodukcijskih materialov, ki »o terjali nenehno prilagajanje proizvodnih programov, so trži tki čevljarji v polletju naredili za štiri odstotke več kot v enakem lanskem obdobju - Prodaja uspes-le razvite zahodne dežele pripirajo vrata - Zato cilji glede Nadaljnjega dviga kvalitete ostajajo trdni - Idejni projekt za **ove proizvodne prostore v industrijski coni bo izdelan se
15.STRAN G LA
S kvaliteto osvajajo trg
j^&ovo tovarna za izdelavo obutve v Tržiču je že dolgo pretesna.'Idejni pro-H    za Ugradnjo nove bo prinesel končno (tdločitev o zahtevni naložbi, nje-*bj obsegu in dinamiki
čestita občanom, cenjenim potrošnikom in poslovnim prijateljem za praznik občine Tržič
Ze pred začetkom kolektivnega dopusta, ki so ga sklenili ta teden, so delavci tržiške tovarne obutve Peko obravnavali prve. tedaj še nekoliko grobe, podatke o polletnem gospodarjenju. Ugotovili so. da je proizvodnja kljub težavam s surovinami in reprodukcijskimi materiali dokaj nemoteno potekala. V prvem polletju so naredili dobrih 1.8 milijona parov obutve oziroma štiri odstotke več kot v enakem lanskem obdobju in kot so načrtovali.
Prizadevanja, da bi na trg poslali kar se da kvalitetne izdelke, tokrat, žal. niso povsem uspela, čeprav je že dolgo znano, da Pekovi čevlji osvajajo kupce prav s kvaliteto in seveda modnostjo. Nenehno spreminjanje programov, prilagajanje slabim materialom z domačega trga. na katerem je ponudba skromnejša od povpraševanja, vsekakor nista delala v prid ciljem tržiških čevljarjev.
Kajti predvsem nadaljnji dvig kvalitete je eden od osnovnih pogojev za obstoj Peka na zahtevnem zahodnem in tudi jugoslovanskem trgu. Seveda pa brez boljših domačih materialov ne bodo mogli uspeti. Pogajanja s proizvajalci so več ali manj bob ob steno. Pričakujejo, da ho poslovna skupnost pri združenju usnjarskopredelovalne industrije ,v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, ki naj bi se lotila teh problemov, učinkovitejša.
S prodajo so v Peku tudi letos zadovoljni. Na domačem trgu so prodali okrog 1,8 milijona parov lastne in dokupljene obutve ter presegli lanski rezultat za enajst odstotkov. Dobro so se odrezali tudi pri dolarskem izvozu, ki je bil za trinajst odstotkov večji, žal pa se je struktura spremenila v škodo prodaje v razvite zahodne države. Prav temu vprašanju so ob obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenja delavci namenili največ besed. Ugotovili so več razlogov za slabši položaj na tujem trgu. Eden je prav gotovo svetovna gospodarska kriza, ki je zadela vse modne čevljarske tovarne. Razen tega pa so se Peku nekoliko priprla zahodna vrata tudi zaradi slabih domačih materialov.
Tujim kupcem so v prvih šestih mesecih prodali 631.500 parov obutve. V plan so zapisali, da je
bodo Hfi odstotkov poslali na zahod, vendar je razmerje približno enako med konvertibilnim in klirinškim trgom. Trudijo se. da hi razliko do konca leta vendarle zgladili. Dogovarjanje z Afisom o dodatnem izvozu kaže. da bodo sadovi zreli v zadnjih mesecih, razen tega pa v Peku iščejo tudi druge prodajne poti. Po doslej sprejetih naročilih imajo prodane že okrog 80 odstotkov letošnje proizvodnje.
Za uvoz so delavci Peka v prvem polletju porabili 37 odstotkov manj deviz kot v enakem lanskem obdobju. To je posledica omejenih možnosti uvoza zaradi manjšega izvoza ter zapore za uvoz opreme. Zato so morali skrčiti proizvodnjo poliuretana. namenjeno domačemu trgu, saj je surovina v celoti tuja. Precej jih je prizadel' tudi omejen uvoz opreme. Za modno obutev, kakršno delajo v Peku, je potrebno proizvodne programe večkrat menjati, to pa zahteva tudi nekatere nove stroje oziroma opremo.
Poglejmo še, kakšni so najpomembnejši polletni Finančni kazalci.
Celotni prihodek je v vsej delovni organizaciji narasel za 44 odstotkov, nekoliko počasneje, po 43-odstotni stopnji, so rasla porabljena sredstva, tako da je dohodek od lanskega večji za 45 odstotkov. Čisti dohodek je za 46 odstotkov bogatejši, medtem ko so za osebne dohodke namenili 29 odstotkov več denarja. Povprčni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je dosegel 9062 dinarjev, samo v tržiški tovarni pa 9595 dinarjev.
Družbenemu standardu v Peku posvečajo precej pozornosti. Za pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, na primer, so letos izdvojili dobrih 23 milijonov dinarjev, od tega lr» milijonov za zaposlene v tržiških temeljnih organizacijah. V Bistrici in v prenovljeni Lončarjevi hiši bodo pridobili sedem novih stanovanj, sicer pa večino zneska posojajo delavcem za nakup, gradnjo in obnovo lastnih stanovanj.
Po toplem obroku v lepi tovarniški jedilnici posegajo skoraj vsi zaposleni. Za malico prispevajo le simboličen delež dva dinarja. Dobro imajo urejeno tudi zdravstveno varstvo. Splošna ambulanta dela že nekaj let, jeseni pa bodo odprli še zobozdravstveno. Kulturna, športna in druge aktivnosti delavcev so organizirane prek sindikata.
Drugi del čistega dohodka Peko usmerja za razširitev materialne osnove dela in obnavljanje rezerv. Letos je ta znesek dvakrat višji kot pred letom dni. kar je predvsem odraz ugodnega poteka proizvodnje in prodaje, saj so zaloge v polletju bistveno manjše kot konec minulega leta. Kljub temu so za naložbe porabili le dobrih 63,8 milijona dinarjev, in to predvsem za dokončanje dveh proizvodnih hal v tovarni Bu dučnost v Ludbregu ter prodajalni v Ljubljani, na Reki in v Banjaluki. Uvoz opreme in strojev. Hi so ga načrtovali, zaradi omejitev namreč ni bil uresničen.
Pripravljajo idejne projekte za najzahtevnejšo naložbo v tem petletnem obdobju. Gre za gradnjo novih prostorov za proizvodnjo obutve v industrijski coni na Mlaki. V njih bo mogoče delo bolje organizirati kot v stari, tesni tovarni, uvesti najsodobnejšo tehnologijo ter s tem ustvariti ugodnejše delovne pogoje ter možnosti za nadaljnji dvig kvalitete. V izpraznjenih prostorih bodo nato še močneje razvili proizvodnjo poliuretana, gumarne in plastike ter orodjarno, ki postaja vse pomembnejša za Peko in Tržič sploh. Dokončna odločitev o naložbi bo padla, ko bo na osnovi idejnih projektov obdelana z vseh vidikov, zlasti skozi očala investicijskih meril.
sprehod po bratskem Cudbregu
4»
04. dolgoletnega gospodarskega sodelovanja in prijateljstva O* občani Tržiča in Ludbrega se je rodilo bratstvo - Pred-h^tauta skupščin obeh občin bosta jutri podpisala listino o k;^r"tenju, pri domu Petra Uzarja v Bistrici pa bo pognalo t^JJniiie novo drevo — Ob tem pomembnem dogodku za obe HJ^™ je prav, da tudi Tržičani zvedo nekaj več o svojih po-^timih
^j^bčina Ludbreg, ki je vsajena med *^v* Dravo, Bednjo in Plitvico v ^^rozahodnem predelu Hrvatske, P^Sema 223 kvadratnih kilometrov v^*avine in meji z občinami Čako-na severni. Koprivnica na ilji^^dni, Križevci in Novi Marof na h j *M ter Varaždin na zahodni stra-P*LV občini, v kateri živi 22.340 <u'va'cev« Je 41 naselij. Največje Očinsko središče Ludbreg.
-PODAR8KI RAZVOJ
**^zvoj ludbreškega območja se je ^ij^l v povojnih letih. Pred tem je ^ med najbolj zaostalimi v državi. ?»v* pomembnejših gospodarskih in 'h.. Sin objektov, z neznatno obrtjo j/govino.
! Hi J1 osvoboditvi so najprej zrasle I jji, te delavnice v tekstilni, obutve-:      pletarski,   grafični   in drugih j *V^*vno6tih ter kmetijske zadruge, i      teh osnovah se je posebno v IjNJ)^ desetih letih razvila dokaj i "v^ia in sodobna industrija, tako I s^jj* danes v družbenem sektorju I M Jelenih že več kot 4500 občanov. k**k1-- ve'*k napredek je opazen v ^%-tijstvu, kJer razen tradicionalne ^^tijske   proizvodnje prevladuje ^v**lava žitaric, semen, zelenjave, ^j^vilnih zelišč, tobaka in neka-drugih   kultur.   Uspešno se r\[jja tudi živinoreja. !%r~ kmetijstvu  postaja  vse po-^^bnejsa   panoga gospodarskega N °js industrija. Nosilna je ko-N **a> kemijska, obutvena, grafič-tekstilna, opekarska, vse moč-*VJ** pa postaja občina tudi na J% ^očju prometa, gozdarstva, trgo-gostinstva in malega gospodar-
i S* najpomembnejše delovne j^V^lizacije sodijo: tovarna za pro-J^^lnjo industrijske opreme Oprejo tovarna zdravil Belupo in ^jVkar zgrajena tovarna za proiz-Mo  trdih   želatinastih kapsul
Lukaps, tovarna obutve Budučnost. delovna organizacija Grafičar. Var-teks in nekatere druge.
Razvojni program občine sloni na odpiranju domačega gospodarstva navzven, na povezovanju s sorodnimi organizacijami v drugih obči-1 nah in republikah, na združevanju dela in sredstev.
ze Štiri leta pekovi
Dober primer je sodelovanje tovarne obutve Budučnost iz Ludbrega s tovarno obutve Peko v Tržiču. Skupščina občine nanj gleda izredno naklonjeno, saj je Peko v še pred leti nerazvito pokrajino prinesel možnost zaposlitve za  1250 delavcev.
O povezavi oziroma iskanju skupne razvojne poti so v Budučnost i začeli resneje razmišljati pred dobrim desetletjem. Takrat so razen čevljev osvojili še program izdelave zgornjih delov obutve ter jih prodajali Peku, Planiki in Astri. Vendar pa niso bili niti finančno niti strokovno toliko močni, da bi bili kos zahtevam tržišča, sodobni tehnologiji, prodaji in nabavi.
Peko je že 1972. leta prodajal polovico njihovih izdelkov, jim ponudil strokovno ter po sklenitvi petletnega dogovora o sodelovanju tudi razvojnotehnično pomoč. Za Budučnost je prevzel celotno prodajo obutve in zgornjih delov, tovarno oskrboval z osnovnimi in drugimi materiali. Sodelovanje je dajalo iz dneva v dan boljše rezul tate. Pred petimi leti so bili ustvarjeni vsi pogoji, da se Budučnost pridruži Peku kot temeljna organizacija združenega dela.
Ob združitvi je bila začrtana tudi gradnja nove tovarne, saj so bili stari prostori Budučnosti neprimerni, premajhni za sodobno opremo in širitev proizvodnje. Tovarna je bila zgrajena V rekordnih desetih mesecih, tretjino vsote pa je zanjo pri
V Pekovi temeljni organizaciji Budučnost v Ludbregu je našlo delo 1250 občanov, z izgradnjo dveh novih hal pa se jih bo zaposlilo še 300. — Foto: H J.
speval Peko z lastnimi sredstvi in bančnim kreditom.
V Budučnosti naredijo na leto okrog dva milijona parov čevljev ter zgorniih in spodnjih delov obutve. Z izgradnjo še dveh dvoran, ki bo sklenjena v drugem polletju, bodo delavci povečali proizvodnjo zgornjih delov obutve. Zaposlitev bo našlo še 300 občanov.
DRUŽBENI STANDARD
Vzporedno z razvojem gospodarstva se je zadnjih deset let razvijal tudi osebni in družbeni standard prebivalcev ludbreške občine. Skupni družbeni proizvod se je povečal za desetkrat, narodni dohodek na prebivalca pa znaša 1850 dolarjev.
Napredek je očiten na vseh področjih. Zrasli so novi, sodobni šolski prostori, napredovalo je zdravstvo. V kratkem bo v Ludbregu dograjen zdravstveni dom, v katerega se bodo zatekali po pomoč občani.
Uspešno se razvija tudi stanovanjska gradnja. Samo v zadnjih petih letih je bilo v občini zgrajenih več družbenih stanovanj kot v celem povojnem obdobju pred tem.
Na kulturnem in športnem področju so vse bolj prisotna prizade-
vanja, da se življenje in delo osmisli in da se zadovolji čim več potreb delovnih ljudi in občanov. V občini obstaja 50 športnih organizacij.
Posebno dobri rezultati so bili v preteklem obdobju doseženi tudi na področju infrastrukture, zlasti gospodarske. Prometnice so sodobne, vsako naselje je dobilo električno energijo, zraslo je deset betonskih mostov. Vaške ulice dobivajo asfalt, vedno več je lepo urejenih družbenih domov, napreduje gradnja vodovodov, plinovodov, kanalizacijske mreže.
BOGATA
KULTURNOZGODOVINSKA TRADICIJA
Naključne najdbe predmetov iz neolitika ter sistematska raziskovanja predzgodovinskih najdišč, posebno v Ludbregu, Martijancu, Sv. Petru in še nekaterih krajih, pričajo, da je tu človek bival že pred 4500 leti. Od 1. do 5. stoletja našega štetja je poznano rimsko naselje Castrum Iovia, katerega ostanke raziskujejo že deset let.
Mesto Ludbreg je nastalo najverjetneje v 11. in 12. stoletju, prvič pa je omenjen v 13. stoletju. Kot trg se
je razvijal okrog župne cerkve. V drugi polovici 19. stoletja je postal središče okrajne oblasti, okrajnega sodišča in občinskega glavarstva.
Prva polovica 20. stoletja je bila polna dogodkov in preobratov. Svobodoljubne in revolucionarne težnje so prebivalci občine Ludbreg izrazili že v kmečkih nemirih in uporih 1903. leta.
V Ludbregu je bila ustanovljena prva partijska organizacija 1938. leta, kasneje pa tudi v vaseh Po-ljancu in drugih. 1940. leta je bilo tu 45 komunistov. Občina je že v prvih dneh revolucije dala 120 prvoborcev. življenje pa je med narodnoosvobodilnim bojem izgubilo okrog 520 ljudi.
Na območju nekdanjega okraja Ludbreg so bile ustanovljene prve partizanske enote v tem delu Hrvatske: Prvi kalniški partizanski odred. Udarna brigada Brače Radič ter Deseti zagrebški korpus. V novejši zgodovini Ludbrega sta posebno pomembna dva datuma: 3, oktober 1943, ko je bil Ludbreg prvič osvobojen in 6. maj 1945, ko je doživel končno zmago. Prvi datum si je občina prevzela za svoj praznik.
G JL A S16. STRAN
RADOVLJICA IN TRŽIČ PRAZNUJETA
	-1—*—	—-j—> -	
			
		bombažna predilnica in tkalnica tržič	
čestita občanom in poslovnim prijatelj] za občinski
Vas pogled v nar'aVo spočije? Prinesite delček tega v svoj dom.
TržiSko podjetje industrijsko kovinske opreme p. o.
Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik
KOMUNALNO GOSPODARSTVO RADOVLJICA
s temeljnimi organizacijami
KOMUNALA - RADOVLJICA, KOMUNALA - BLED,
KOMUNALA - BOHINJ in
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
čestita vsem delovnim kolektivom in prebivalec občine Radovljica za občinski praznik 5. avgust
STRUŽENO POHIŠTVO
OBLAČILA Tržič
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljev
čestitamo za občinski praznik
PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED NA REČICI tel. 064-77 161 IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHIŠTVOM
Delovni kolektiv podjetja čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik Radovljice
	ble§4	JU lesna industrija OJ 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex	J
			
FILBO
delovna organizacija za projektiranje, proizvodnjo in montažo filterskih in ventilacijskih naprav za industrijo
filbO Bohinjska Bistrica
Izdelujemo, montiramo in projektiramo 8tr°je; in naprave za industrijsko ventilacijo, filtracijo, klimatizacijo in zračno hlajenje. Nudimo tudi ključavničarske in kleparske usluge.
Vsem občanom in poslovnim prijatelje'
čestitamo za občinski praznik
TOZD
TAPETNIŠTVO RADOVLJICA
Izdelujemo in montiramo po naročilu:
zavese in karnise silent gliss. platnene samonavijalce oblazinjeno pohištvo in vsa tapetniško dekorativna dela Polagamo:
vse vrste plastičnih iglanih podov m itisona Vsak torek odprto od 6 do 16 ure
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Radovljice
SOZD MERCATOR
Do Rožnik Ljubljana TOZD PRESKRBA TRŽIČ
Ob 1. avgustu, prazniku občin Kranj in Jesenice ter5. avgustu, prazniku občin Tržič in Radovljice čestitamo vsem občani in jim želimo v prihodnje " še veliko delovnih uspet
nalth"0 Š6 pr,Poročarr>o obiske m nakupe v naši blagovn,c, nova Spec,a',z,ran,h proda\a\nah v Tržiču Pn opremi vašega sr. nm*"'9!?9 vam svetu;emo og\ed našega salona pohištva, j^.-sp„Lm ^0r,va (b,vš' Tr»o) v Tržiču, v času \etnega Gorenjec a '™a od 7 4 do 24 avgusta pa nasviden,e pri Mercatorju v h> * na seimu v Kranju
torek. 4. avgusta i98i
RADOVLJICA IN TRŽIČ PRAZNUJETA
17.STRAN.G LAS
Slovenske železarne
VERIGA LESCE n. sol. o.
Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril,
VSEM DELOVNIM KOLEK-TIVOM DRUŽBENO-POLI TIČNIM ORGANIZACIJAM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK RA -DOVLJICE IN JIM ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV
Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič
proizvaja:
- sestavne dele obutve (notranjike) in
- modno usnjeno konfekcijo ter
- prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu.
Ob občinskem prazniku čestita delovna skupnost TRIO, Tržiške industrije obutve in konfekcije Tržič vsem občanom in poslovnim prijateljem
metalka
TOZD Tovarna ttj m   montažnega pribora in ročnega oroaja
»TRIGLAV« Tržič
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik
r
ljubljanska b&nka temeljna banka gorenjske, Kranj
čestita
za občinski praznik
občanom
Radovljice in Tržiča
ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO« n. sol. o. UUBUANA
TOZD proizvodnja pekarskih In kondltorsklh Izdelkov n. m*, o.
LESCE
ROŽNA DOLINA 8
Vsem svojim kupcem in občanom čestitamo za praznik Radovljice in Tržiča, ter priporočamo svoje izdelke: kruh pecivo   slaščičarske proizvode, čokolado in obgk naših Trgovin in slaščičarn Kobla v Bohinju Vrba v Radovljici, pri Kogošarju v Lescah in v trgovini v Tržiču
KART0NA2NA TOVARNA LJUBLJANA p soi o
(MA TOZD JELPLAST, KAMNA GORICA n. sub. o
proizvajamo:
— brizgane plastične izdelke za potrebe embalaže
— tehnične izdelke
Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praz nik Radovljice
Gradbeno podjetje Bohinj Bohinjska Bistrica
Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik občine Radovljica in se priporočamo s svojimi storitvami
5 L, A S18. STRAN
RADOVLJICA IN TRŽIČ PRAZNUJETA
m ur ha
VSEM   DELOVNIM KOLEKTIVOM DRUŽBENO-POLITICNIM ORGANIZACIJAM in občanom Čestitamo
ZA OBČINSKE PRAZNIKE GORENJSKIH OBČIN
KLJUČAVNIČARSTVO RADOVLJICA
Vsem delovnim ljudem in jateljem čestitamo za ob ter se priporočamo s svojimi
IMOS
SGP Tržič
p. O.
SGPTRŽIČ
čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik občine Tržič
k.
<m 22. MWa BI Bra mbm pri SD
Vsem občanom inposlovniml čestitamo za občinski praznik
SLOVENSKE ŽELEZARNE
tovarna vijakov
plamen
kropa
Za občinski praznik Radovljice čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom ter jim želimo veliko delovnih uspehov
Združena ksirn induslr
TOZD ŽA£A - TKI
JPlIMBNi »
čestita občanom in za občinski praznik.
Obiščite nai salon |mliiil>a ▼ Deteljibe v Bistrici pri Tr*iču
§5
Kemična
tovarna Podnart p. o.
SPECIALIZIRANA TOVARNA KEMIKALIJ ZA GALVANOTEHNIKO, FOSFATTRANJE IN BARVANJE KOVIN
V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila, servisna služba pa je vsem na voljo.
Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Radovljice
Komunalrrc
Vsem delovnim ljudem, teljem in sodelavcem skipraznik
čestitamo za občim-
Obrtno podjetje Knjigoveznica in tiskarna Radovljica
čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik Radovljice in se priporočamo s svojimi storitvami
-t-1_I
K artonažna to v ama
v,
J**
s
TOZD LEPENKA TSŽiC S
Vsem občanom in poslovnim čestitamo za občinskipi
—
tHUK. 4. AVGUSTA 1981
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
19. STRAN G L A
I
^CENENlt*^
PRVI V MODI, TEKSTILU, OBUTVI IN ŽIVILIH!
KAVBOJKE JEANS — tip Leviš 198,-
KAVA 1 kg 75,—
"Kometter
	
	telefon
^PRODAM^	23-341
Prodam smrekove DESKE in PLOHE ^^fc^trica 26, Tržič 7042 r>2opet lahko dobite vsak popoldan i^MAČA JAJCA v Srednji vasi It. 6 pri '^ričah 7100 -.prodamo   6   komadov ŽELEZNIH
* *^AVERZ dolžine po 6 metrov, primer f*^ za gradnjo. Ogled je možen vsak de-*^Vnik od 8. do 11. ure v pisarni Krajevne ^Upnosti Naklo 7140
Prodam ve* PRAŠIČEV težkih od 20 90 kg, primernih za reio. Stanonik, Log ^Sk.Loka 7128 tj paradi preurejanja v zre jahaća RAZPRODAJAM do 15 avgusta 3 in pol \ *^seca ter 7 mesecev stare JARKICE in v, leto stare KOKOSI. Pavlin, Pivka 45, ^aklo 7134 » Prodam dobro ohranjeno KOČIJO. r^Uez Gartner, Studor 3, Srednja vas v *V»hinju 7138 „ Ijgodno prodam, 4200-litrako cisterno 5* olje, težjo avtomobil*lio PRIKOLICO, ?{*ktncni gradbeni PODALJŠEK s kolu in 8 mm MREŽO za sejanje peska ^oično 15, telefon 064/57-088 7219 ^ Prodam SIPOREKS: 110 komadov >**beBne 5 cm in 150 komadov debeline L°<w> ter 5 VRAT Up Bled (lužer. hrast) Trenta Stane, Binkelj 2, Sk. Loka, ^Won 61-467 7220 .Prodam mlado KRAVO simentalko s Spletom ali brez. Poljlica 57, za trato, ^t. Gorje 7221 v^JProdam kombiniran MIZARSKI ^PROJ na 5 operacij. Informacije na j^Won 084/60-080 vsak dna med 8. in 9 M*t>. Ogled med 15. in 16. uro 7222 ^ Prodam KOSILNICO laverda z vola-ja?>n, Sinna 130 cm. Ima motor 15 KM. izravna za vleko lažjega voza. Puštal l5Mft.Loka 7223 i. Prodam keramika PLOŠČICE za bal in 80 litrski električni BOJLER. Po ^Vec 34, Podnart 7224 gumijast ČOLN maestral 9, Sabijen eno sezono. Informacije telefon ^761 po 16. uri 7225 ».Prodam dobro ohranjeno HARMONIJO in kupim rabljen PRALNI STROJ, ^lolej Cveta, Vodnikova 8, Lesce
7226
w Prodam 15 prm gabrovih in hrastovih ^*PV. Telefon 24-027 7227
* Prodam 14 dni staro TELIČKO simen-**lko, Jeglič. Podbrezie 86 7228 »Poceni prodam AVTO RADIO s kase t£fooom, le v garanciji. Dolenc Franci, **Udi graben 7, Tržič 7229 ^Prodam rabljena dvižna GARAŽNA /RATA. Cesta talcev 25/a, Kranj, tele
25-865 7230 .Prodam 1 teden starega TELETA za ^Jo.Voglje50 - 7231
t» Prodam dobro ohranjeno ŽENSKO {M>LO, 200 litrski VINSKI SOD, 20 k« >P0TJA in KIMPEZ. Meglic Frančiška.
Otok 5, Radovljica 7232 .Prodam SLAMO pri Podnart u. Informacije  na  telefon  064/70-497, zvečer
7233
l Prodam 9 mesecev brejo KRAVO črno: p le pasme, ki bo drugič teletila. Jakelj 2?Že, BorovSka 89, Kr. gora, telefon %481 7234
r> Ugodno prodam črno beU televizor SRENJE 921 Jezerska 46, Kranj
t Ugodno prodam SPALNICO. Tlele-W 26-118
VOZILA s
k Prodam 90 kubični motor ELEKTRONK. Pavec Alojz, Dolžanova pot 1, Mokrica 7068 ^Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. V0kk> 70, Šenčur 7141 > Ugodno prodam KAMP PRIKOLICO < baldahinom. Cerklje 188 7149 k Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975.
^trebujei, Sv. Barbara 2, Sk. Loka 7155 t Ugodno prodam SPAČKA, letnik 1972. formacije telefon 57-030 7236 ^ Prodam motor PRIMO, 150 ccm, dobro JSmano. Golniika c. 2, Kokrica, telefon
•> Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO $0. Informacije na telefon 77-529
7237 letnik
. Prodam ZASTAVO 750 lux, ieoiw i*72, prvič registrirano leta 1977. regi s^raano do 16. Tub> 1962. Gazvoda Makn, r0B*čeva 59, Jesenice 723« ^Prodam nov PREDNJI DEL (kol) za **«ttvo 750. Slatsa 3, Begunje £!39 v Prodam MOPED apn 4 m REZERV £jE DELE za jawo 125 Jamnik Franci, *\šUl 8 Sk Loka 7240 .Prodam ZASTAVO 750 SC letnik ^cember, 1979. Kavčič. Dražgoie 13 <aknanki 7241 , Prodam   avto   VARTBURG, letoik
4$77, Tenetiše 23, Golnik _ 7242
. Prodam TOVORNI AVTO mercedes *-l8, kipar   zelo ohranjen. Naslov v ^lasnern^ddelku 7243 Prodam aa dele registriranega m vozne PRINZA 110 SC. Cena 12iWO,00 duv a*vienek, Trojarjeva 48, Stražtače 7244 v Užodno vodam dobro ohranjen Kfc-NaOLT 16 Iztok Vrhoviek, Proletaraka Vt Tržič 7246 Ugodno prodam VW, starejši letnik Ado Kavčič, Proletaraka 3/a, Tržič 7246
POSESTI
* Kupen manjšo parcelo za vikend v v*ak dan od 14. ure naprej.
TRGOVINA
"Momettcrl
BOROVLJE-PRI CERKVI
STANOVANJA
OBVESTILA
Ugodno prodam dvosobno STANOVANJE v izmeri 64 kv. m. Gubčeva 1, Kranj, telefon 21 -540 7205
Zamenjam GARSONJENO v Kranju za enosobno stanovanje. Telefon 23-972 od 19. ure naprej 7247
Ilčem GARSONJERO aii SOBO s ko-
Silnico in posebnim vhodom v Kranju, ačam vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 49-148 7248 Zamenjam POČITNIŠKO HIŠICO na Pokljuki   za   stanovanje Radovljica— Bled. Oddati ponudbe pod Pokljuka
7249
SERVIS za čiščenje tepthov, tapisonov in itisonov: čistim v zasebnem in družbenem sektorju. Telefon 25-819 od 14. do 20. ure. 7252
ZAPOSLITVE
Iščem dopoldansko varstvo za sedemmesečno punčko, od oktobra. Vojnovic. Preddvor 8.
Iščem HONORARNO ZAPOSLITEV z s tre t bo v gostinstvu ob sobotah in nedeljah v okolici Bleda in Radovljice Dolenc, Kolodvorska 48. Bled 7250
Priletna, bolehna jtena išče POMOČ V GOSPODINJSTVU. Hrana in stanovanje zastonj. Plača po dogovoru. Oddati ponudbe pod Miren kotiček Gorenjske
7251
IZGUBLJENO
Izgubil se je pes (mešanec — dolga dlaka — rjavo-beie barve, srednje velik). Razume na ime PIKI. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči na tel. 22-460.
Izdaja CP Glas. Kranj. Stavek TK Gorenjski tisk Kranj. tisk. ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mote Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju: številka 51500-603-3199« - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341.
Individualna polletna naročnina 250. - din, za inozemstvo preračunano v valuto vključno s poštnino.
OproSčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Osnovna šola JANKO
IN STANKO MLAKAR ŠENČUR
razpisuje dela in naloge
- POMOČNIKA RAVNATELJA za dobo štirih let
Kandidat mora izpolnjevati pogoje določene z Zakonom o osnovni šoli in drugimi zakonskimi določili.
- UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na podružnični soli Voklo za nedoločen čas
Pogoj:
- učitelj razrednega pouka
- UČITELJA GLASBENEGA POUKA IN VODENJE ZBOROV
za nedoločen čas
Pogoj:
- PUaliP
- UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA
- KEMIJE
za določen čas
(september 1981 - februar 1982) Pogoj:
- PUaliP
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na tajništvo sole v 15 dneh po objavi.
Stanovanj ni.
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije
vabi k sodelovanju mladince in mladinke, ki jih zanima poklic miličnika in se želijo zanj usposobiti
Kandidati morajo izpolnjevati naalednje pogoje:
— da niso starejši od 27 let
— da imajo končano poklicno šolo ali uspešno zaključene najmanj 3 razrede srednje šole
— da popolnoma obvladajo slovenski jezik
— da imajo ustrezne psihofizične lastnosti
— da niao bili obsojeni za kaznivo dejanje zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve in varnost SFRJ, zoper človečnost in mednarodno pravo ali zoper uradno dolžnost
— da so zavzeti in družbeno aktivni pri uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravnega sistema
— da imajo kandidati odslužen vojaški rok.
Kandidati opravijo tudi zdravniški pregled in preizkus znanja iz slovenskega jezika, družbenopolitične ureditve SFRJ ter telesnih zmogljivosti.
Sprejeti kandidati sklenejo delovno razmerje v republiškem sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije in pričnejo z delom v milici kot pripravniki. Pripravniška doba traja poleg enoletnega šolanja v šoli za miličnike še šest mesecev.
Kandidati, ki imajo zaključeno štiriletno srednjo šolo ne obiskujejo iole za miličnike, ampak opravijo v predpisanem roku strokovni izpit.
Pridobljeno znanje v šoli za miličnike je šteto za srednjo strokovno izobrazbo. Z nadaljnjim izobraževanjem, ki ga nudi in organizira republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije pa lahko vsakdo svoje znanje razširi tudi na druga področja dela organov za notranje zadeve.
Vloge z dokazili o izobrazbi kandidati vložijo na pristojni postaji ali oddelku milice, kjer lahko dobijo tudi podrobnejše informacije.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE
Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, očka, sin in brat
ANTON ČATER-NOVAK
Od njega se bomo poslovili v sredo, 5. avgusta 1981 ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
Žalujoči vsi njegovi
Kranj, 3. avgusta 1981
Kranj, 3. avgusta 1981
GASILSKO DRUŠTVO BUKOVICA 64227 Selca nad Skofjo Loko obvešča, da bo
JAVNA DRAŽBA za prodajo
starega gasilnega doma s pripadajočim zemljiščem na Bukovici, najboljšemu ponudniku
Izklicna cena je 250.000 dinarjev
Javna dražba bo v soboto, 8. avgusta 1981, ob 10. uri pred starim gasilnim domom na Bukovici.
Interesenti morajo najmanj tri dni pred javno dražbo položiti znesek v višini 10 % izklicne cene na žiro račun 51510-670-54801
Osnovna šola
Peter Kavčič
Skofja Loka
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
3 snažilk
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Prijave sprejemamo do 14.8. 1981.
ZLATARSKA DELAVNICA LEVIČNIK ŽIVKO Kranj, Maistrov trg 9
NEPREKINJENO posluje tudi v avgustu
-]  Embalažno grafično podjetje
Skofja loka, Kidričeva 82
Razpisna komisija Delavskega sveta DO ob reorganizaciji služb objavlja prosta dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
vodje gospodarskega sektorja
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko šolsko izobrazbo grafične in ekonomske smeri,
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, ali
— da ima višjo šolsko izobrazbo grafične ali ekonomske smeri,
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— da pozna področje dejavnosti grafične oziroma papirne predelovalne panoge,
— da je družbenopolitično aktiven in moralno neoporečen
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-me-sečnim poskusnim delom z mandatnim obdobjem 4 let.
Prijave na razpisana dela oziroma naloge z navedbo dosedanjih zaposlitev in dokazili o zahtevanih pogojih pošljite v 16 dneh od dneva objave na naslov: Embalažno grafično podjetje, Skofja Loka, Kidričeva 82.
Kandidate bomo pismeno obvestili o izidu izbire v 8 dneh po opravljeni izbiri.
V 52. letu starosti je dotrpel naš dragi
MARJAN FISTER
Pogreb pokojnika bo v sredo, 5. avgusta 1981, ob 17. uri izpred hiše žalosti na Ovsišah št. 27 na tamkajšnje pokopališče.
Žalujoči: žena Helena, sin Marjan, sestra Dragica — poročena Poljšak in drugo sorodstvo!
Ovsiše, Podnart, Radovljica, Prevoje, 3. avgusta 1981
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ŠTEFANA JAMNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrazili sožalje ter darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala duhovščini za pogrebni obred ter pevcem.
Žalujoči vsi njegovi Skofja Loka, 30. julija 1681
11
AVGUST
SOBOTA
PIJAČA IZ POMARANČ
KRAJ IN REKA NA PRIMORSKEM
ČVEKAČ
ISAAC NEWTON
VRSTA AFRIŠKE ANTILOPE
IZCEDEK
PRI VNETJU
IGRALKA BLVTH
PEVKA UKRADEN
GR. BOG VOJSKOVANJA
OPAZKA, ZAPISEK. OPOMBA
LEPI MLADENIČ V GR. MITOLOGIJI
ČLAN SENATA
JUŽNI SADEŽ
ODISEJEV OTOK
OKORNEZI, STORI
KRAJ BLIZU MARIBORA
UGANDSKI POLITIK (MILTON)
STAVĆNA FIGURA
NESKLADNOST V STAVĆNI ZVEZI
ZOLAJEV ROMAN
POLOŽAJI PRI JOGI
HORVJiSKI
ZADNJI ČRKI ABECEDE
OCET
LUKA V PERZM. ZALIVU (NAFTA)
PREDSEDN. ZSMS (BORIS)
STAROGR. PESNIK
NAŠ VEL. VODITELJ
SESTAVIL:
R. N.
KRAJ BLIZU KRANJA
EDINO JORD. PRISTANIŠČE
NAŠA ST. SKAKALKA V VIŠINO
ZAČIMBA
SEMITSKO BOŽANSTVO
BEBEC, TEPEC
PETER PAN
REKA V S. ITALIJI
ANDREJ MARINC
GERM. OREL
POLITIK HUMO
ELA PEROCI
LJUBITELJ, NEPROFE-SIONALEC
MESTNA HIŠA
MESTO V ŠPANUl
AVSTR. POROĆ. AGENC.
STAROEG. VLADAR
ŠVICAR. ZDRAVNIK
DOGMA, NAČELO
PLOD OLJKE
ALBERT EINSTEIN
MESTO V ZRN
VLAOO GOLOO
LEGEND. POSODA IZ JASPISA
W^J>OLAR RAZISKOVALEC
MAKED. PROSVE-T1TEU
TONE FORNEZZI
ABELOV BRAT
JANA
CEDE
SKLADAT. DELIBES
TOMISLAV NERALIC
ORIG. IME ITALIJE
NEKD. FRANC. ZLATNIK
NEKD. TUR OBRTNIŠKI CEH V BOSNI
KRAK REKE MENAM
Ob prazniku odprli brunarico ob Čuko vem bajerju - Ni malo uspehov, ki ao jih krajani Rovke, Bobovka, Tatinca, Mlake in Kokrice dosegli v minulem srednjeročnem obdobju. Prav zato je bil letošnji krajevni praznik še bolj svečan. Na osrednji. proslavi ob čukovem bajerju je predsednik sveta krajevne skupnosti Mladen Mihalinec razgrnil načrte skupnosti tudi za prihodnjih pet let. Kokrica naj bi postala bogatejša za sodoben potrošniški center (zgradile naj bi ga Živila), za osemletno šolo in otroški vrtec, za objekte, ki so jih ustalit vena prizadevanja iz prejšnjega srednjeročnega obdobja izrinila v sedanje. Postavitev brunarice je prvi korak k ureditvi tega mirnega kotička ob čukovem bajerju. — C. Zapldtnik
Utonil v Sori
Skofja Loka - Precenjevanje moči je v nedeljo, 2. avgusta, ob 14.55 botrovalo nesreči kopalca. Hrvoje Metič (1959) iz Slavonske Požege, začasno pa je stanoval v Škofji Loki, se je s prijateljem kopal pri tolmunu pod kapuci-narskim mostom. Ko je prijatelj plaval čez tolmun, je tudi Metič zaplaval za njim. Sredi tolmuna, kjer so običajno vrtinci, pa ga je nenadoma potegnilo pod vodo. Kopalci so ga takoj skušali rešiti, vendar je voda na tem kraju precej globoka in ga niso našli. Sele ob 18. uri sta nesrečnega kopalca našla v tolmunu potap ljača iz DPD Bled.
a. 2.
Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad
sicer:
1. nagrada 250 din
2. nagrada 150 din
3. nagrada 120 din 7 nagrad po 100 din
Rešitve pošljite do 12. avgusta ltftl do 9. ure na ČP Glas  Kranj,  Noše   Pljadeja   1,  M4M6 Kranj.
kuverto napišite PRAZNIČNA KRIŽANKA - 4. a"
GLASOVA ANKETA
Ovčarski bal
v
Jezersko_Hej, hej Liza, zdaj
pa že gredo ... S temi besedami je gospodar Bolta naznanil gospodinji in hčerki prihod pastirjev Groge, Jernača, Kapiste, Linksar-ja, Urha in m a Jerice Zefe s planin in s tem pričetek devetnajstega ovčarskega bala ob Planšarskem
Jezeru na Jezerskem. Pravzaprav )i moral biti tokrat že dvajsetič, a so ga morali lani odpovedati. No, letos so združili sile in organizacijske sposobnosti in ob čudovitem vremenu uspešno izpeljali prireditev. V resnici pa je »krivca« za ovčarski bal na Jezerskem treba iskati v preskromnih jezerskih pašnikih na Štularjevi, Ankovi, Mumovi in Virnikovi planini, ki niso nudile zadosti paše goveji živini. Razvilo se je ovčarstvo; nekdaj je vsak jezerski kmet imel od 30 do 50 ovac, tudi do 80, danes jih imajo vsi skupaj okoli dvesto. Ovčarstvo »umira«, pastirji so ušli v tovarne, a planšarski običaji se obnavljajo in ohranjajo prav z vsakoletnim   ovčarskim balom.
Jaka Sen k z /Zgornjega Jezerskega: »Na občnem zboru Turističnega društva smo sprejeli enoglasno odločitev: Jezersko poznajo Slovenci in tudi rojaki s Koroške tudi po ovčarskem balu, zato prireditev mora biti. Priprave zanj so stekle pred dobrim mesecem, v organizacijskem odboru pa smo bili pretežno mladi. Ob iskušnjah starih mačkov nam ni bilo težko sestaviti zanimivega programa. Zal nam je dva tedna pred prireditvijo odrekla pomoč Centralova temeljna organizacija Gostinstvo, četudi smo se na istem občnem zboru dogovorili, da bomo odslej nastopali enotno in z roko v roki bogatili turistično
ponudbo kraja. Program skega bala ostaja v glavne iz leta v leto, spreminjajo imena nastopajočih. Letos so' poleg pastirjev, maJerice in $t spodarja, ki so v spontaneni Pogovoru predstavili stare pisak ske običaje, nastopili se doe» folklorna   skupina,   plimah i V Bleda in ansambel Veseli wWI šarji.«
Ludvik Virnik s Zsm* Jezerskega:   »Današnji prd
ovac s planine je le rn*wlla * planšarskega življenja in
skih  običajev izpred Kljub temu skušamo na  humorističen način najbolj  naravno  in živo staviti takratno življenje jev, njihovega vodje in ms na planinah, njihov prihod lino ter pogovor z gospodari* gospodinjo in njuno hčerko.1 skupaj  se  konča, ko Bolta zaradi starosti zapale ovce hčerki, katere oko pa predtem ustavilo na postat pastirju s planin. Poroka je neizbežna.«
Marica Medveeeek is Hi ja: »Z možem sva bila na koči. Spotoma sva se usta i na ovčarskem balu. Drugič tej prireditvi. Veselo je. Veselih planšarjev kar vabij plesišče. Poskusila sem kislo mleko, okusno je bilo ne predrago. Štirideset sva odštela. Kuharski njak,   pastir  Jernač pi tudi maslenik ali »masjui__ pravijo Jezerjani. Predolgo zadržala v gorah, pa sva zala striženje ovac, krtačenje. in »cvirnanje« volne.«
CZupI«
Omahnila in podlegla poškodbam
Vršič - Nemška državljanka Bentilla Strobel (1957) je bila v nedeljo na Vršiču. Ob 7. uri se je s skupino še 16 planincev, v kateri so bili tudi trije vodiči, odpravila iz Tičarjevega doma na Prisank proti Pogačnikovemu domu. Malo po 12. uri so bili planinci v dolini Mlinarice. Takrat pa je Stroblovi zaradi predolgega koraka na mokri skali spodrsnilo in je omahnila ter padla na pobočje. Po hudi strmini ss je prevalila 200 metrov v globino in obležala hudo ranjena. Takoj so organizirali reševalno akcijo, v kateri je sodeloval tudi helikopter. Ponesrečeno planinko ie prepeljal na Vršič, od tam pa so jo z reševal nim avtomobilom odpeljali v jeseniško bolnišnico. Vendar so bile rane tako hude, da je med prevozom umrla. a Z
Na Blegoi i se dobimo
Skofja Loka - V nedeljo, 9. avgusta, organizira aktiv žena zadružnic KZ Skofja Loka in odbor Žena zadružnic iz Javori j in Poljan izlet na Blegoš. Na pot se lahko odpravite peš, če pa niste navdušeni planinci, se lahko skoraj do vrha pripeljete z avtomobilom. Možnosti dostopa so prek Hotavelj, Poljan, Luše in Železnikov. Po vseh poteh se pripeljete
do Črnega kala, od koder je še slabi dve dri hoje. Iz črnega kala pa bo možen avtomobilski prevoz
po gozdni cesti do Mora v ali Prve ravni, od koder pa je le še dobre pol ure peš poti.
Na vrhu Blegoša bo srečanje zadružnic in kulturni program. Ob povratku pa boste ob koči postrežem z raznovrstnimi jedrni na žaru, zadružnice bodo spekle domač kruh in tudi raznovrstnega domačega peciva ne bo manjkalo. Najedli se boste lahko tudi ocvirkovice in »flanCatov«. pa tudi za dobro domačo kapljico bo poskrbljeno.
Obeta se torej prijetna nedelja v družbi žena zadružnic. Se posebej vabijo na srečanje zadruž niče iz škofjeloške in sosednjih občin z družinami, veseli pa bodo tudi vseh drugih obiskovalcev.
v V. Primožič
NESREČE
PREVELIKA HITROST Skofja Loka - Janko
(1966) iz Škofje Loke se je vi 31. julija, ob 17.30 peljal z roc kolesom   po  lokalni cesti Loka-So ra V vasi H os ta je neprimerne hitrosti zapeljal vozišča in na desni strani betonski obcestni rob. Padel hudo ranil. Odpeljali so ga v center.
ČELNO TRČENJE
Bohinjska Bistrica  - Z
proti Bohinjski Bistrici je v 31. julija, ob 22.40 peljal z ( avtomobilom Peter Kol man iz Bohinjske Bistrice. p^j Soteska pa je zaradi neon* hitrosti zapeljal na levo in { osebni avto. ki ga je vozil ' Hasanagič (1955) z Jesenic * J nJu sta bila hudo ranjena ob*' ka in še trije sopotniki v H*1 govičevem avtomobilu. Vse * peljali v jeseniško bolnišnico
Ogenj uničil K rtajev hlev - Včeraj malo pa deveti un dopoldne je zagorelo v gospodarskem poslopju Zinke Hafner iz Sv. Duha 21 pn Skofji Loki. Ogenj je povsem uničil ostrešje Krtajevega hleva, zgorelo je seno in otava, ki sojo spravili na hlev. Pomoč je bila hitra, gasilci in sosedje so iz hleva pravočasno rešili enajst glav živine ter izpod napušča potegnili kmetijske stroje. O geni ho pitgasili prostovoljni gasilci iz Zobnice, Virmaš, Jelovice, LTHja in Škofje Loke ter poklicni gasilci iz Kranja. Vzrok požara še ni znan. M V
/---
Požar uničil ostrešje
in opremo
Bohinj - V petek. 31 !» ob 10 30 je nenadoma izbi" požar   na  ostrešju plani**! doma delovne organizacije S Viator  na  planini Jezero Staro Fužino v Bohinju. Pol* strehi, pokriti s smrekovimi ^ ljami, je najprej  opazila ' planinka  Pogasiti so g, oekrbnit a   njena  pomoćni > planinci Vendar se je ogett k. širil še na manjšo pastirsko^ v   bližini.   Tako   je pof celotno ostrešje doma o& ves leseni del in razna opr*a>f pastirska   staja,   škoda J okrog 2 milijona dinarjev. \ nevajo. da je požar nastal w\ iskre iz dimnika.