PoStmlna plaćana v gotovini. Leto LXVII., št« 54 LJubljana, sreda 7* marca 1934 cena Din i«- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. - Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-. večji Inserati petit vrsta Din 4.- Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UBEDNMTVO IN UPRA VN18TVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica it 5 Telefon št. 3122. 3123. 3134. 3125 in 3136 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon et. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st 10.351. SEJA NARODNE SKUPŠČINE Obširna razprava o proračunu gradbenega ministrstva — Popoldne pride na vrsto prometno ministrstvo Beograd. 7. mi. ca. r. Na včerajšnji &e\'\ 8e ie skoro ve* dan nadalj-^vala razprava o prorač mu notranie-i/a ministrstva. Opozicija ie polagala na to razpravo prav posebno važnosi in napovedovala generalno ofenzivo proti vladi in JNS Res je poizkušala z generaliziranjem posameznih primerov nepravilnosti v državni upravi zvaliti vso krivdo na vlado, toda odločni naetop ministrskega predsednika 2. Uzu novica, ki je dvakral novzei besedo, ie to nakano preprečil Pr^ds-dnik vlade g. Uzunovič je ostro obsodil de maroško početje opozicije, ki škoduje ne le ugledu parlamenta, marveč ugledu naroda in države. Piav tako ie tudi notranji minister g. Zika Lazič ob zaključku d -bate odločno naslonil proti tendencam opozicije, ki je naglasil. da 6e zelo varajo oni. ki mislijo, da bodo z razoiho-vaniem plemenske in verske mržnj? mogli še kdaj doseči politične uspehe. Taki 6asi so enkrat za vselej minili. Narodna skupščina je nato z ogromno večino odobrila proračun notranjega ministrstva. ^ledila ie rasprava o proračunu ministrstva za vojsko in mornarico. Minister general g. Dragomir Stoia nović p v obširnem Vksrtozeiu pojasnil posamezne proračunske postavke ter naglasih da se ie t idi v tem rPt=oni ilp-i:lo do skramosti Predloženi r>rn- račun vsebuie le najnujnejš-? potre»be. Obširno ie govoril o vlogi zrakoplovstva in o razvoju jueoslovensk? mornarice ter na kraju še omenil, da se tudi voino ministrstvo prizadeva pomagati pri lajšanju težkega položaja kmečkega prebivalstva na tn način, da kupiie polr?bna živila neposredno pri produrentih Narodna skupščina je sprejela izvaiania ministra z dolgotrajnim odobravanjem »2T ie med viharnimi ovaci-iami naši narodni vojski odobrila proračun brez debate z aklamacijo. Pozno zvečer se ie pričela razprava o orornčunu ministrstva za zgradbe, ki jo ie otvori] z obširnim ekspozeje-m min "ste: g. dr. Stiefmn Srkulj. V svojem efcaoozepi ie obžaloval, da sedanj3 finančne prilike ne dopuščajo izvrševanja večjih del. Preračun lega ministrstva je bil znižan do skrajnosti V svojih nadaljnih izvajanjih ie orisal mno-tostransko ideistvovanfe tega resora, pod katerega spaa sodi, da je mnenje političnih krogov glede sedanjega položaja razorožitvenih pogajanj preveč pesimistično. Razorožitvena pogaianja postanejo aktualna šele čez nekaj tednov. V tem času bo angleška viada nedvomno lahko še ukrenila vse mogoče, d*a pripravi tako Nemčijo kakor tudi Francijo do spravlji-vejšega ctaT;šča Zahteve Francije upravičene London 7 marca AA >Tim *s« pi&e da se Francija nahaja v težkem položaju Po angleška spomenici bi morala znižat' svojo oborožbo. hkratu pa priznati novo. pove- ODOczoril na važnost t? ceste tako ▼ gospoda lT-kem kafcor v tjjsko-prometnem pogledu. Narodni poslanec e. Albin Koman r>a \e obzirno govoril o nujni potrebi regulacij s Save. Savinje. Drave in Mure, ki povzročajo z vsakol?5čina ie nato odobrila prora-"•u'i fr>ga ministrstva, nakar je bila sej« prekinjena. Na popoldanski seji s^? bo pričela razprava o prorp.runu prom?tnega mini<=itr-stva. Za to razpravo vlada v javnosti ogromno zanimanje in «3 b?!e že včeraj iw1«ne konnio? za galame. čano oborožbo Nemčije. Malo verjetno je, da bi sedanj« francoska vlada mogla na to pristati. Javno mnenje Velike Britanije se čedalje bolj nagiba k mnenju, da sme Francija po pravici zahtevati, s kakšnimi obrambnimi sredstvi naj nadomesti svoje odpravljeno orožje. Edini logični odgovor na to vprašanje mora biti kolektivni sistem, po katerem mora vsaka država nastopiti proti vsaki drugi državi, ki bi se oborožila preko dovoljene stopnje Sama obljuba o nekakšnem posvetovanju v tem primeru ne zadošča. Treba ie obljubiti tudi neko skupno akcijo, čeprav mora ta akcija ustrezati nekim okoliščinam, tako da jo je mogoče s pravico zahtevati. V tem primeru bo velike važnosti stališče Zedinjenih držav Zdaj se nahaja v Veliki Britaniji Norman Daviš in njegova prisotnost bo zaradi tega velikega pomena za nadaljnjo rešitev razorožitvenega vprašanja. Stara pesem Pariz. 7. marca. k. Nemški propagandni minister Gobbels ie izjavil berlinskemu dopisniku >\latina«: Hitler je že ponovno od ločno zatrdil, da Nemčije in Francij? raz-fn Fc**aarja ne razdvajajo nobena dnga teritorialna vpraSaiija Zaradi tega bo po ureditvi posaanskega problema odpadlo eno izmed glavnih spornih vprašani med obema "-■H vama Kar se ti&e zaht?ve NemČik po oborožitvi, je GObbelfi poudarjal, da se razvijajo okrog Nemčije države. Ici predstavljajo moč ne oborožene edle Nemčija spremlja sic?r njihov razvoj z zadovoljstvom. k*r bo nedvomno dovede! do novih afirmacii evropske civilizacije, iasno po je, da se mora N^mČiia razvijati z enakim korakom kakor n»f»ne sosede Poleig tega nikdo ne more oporekati, da ne bi smeli Nemci, kakor v vseh drugih vprašanjih zahtevati ravnopravnost tudi v oborožpvanju N smški na-ro^ni socialieiti v celoti priznavajo pravic-1 drugih zato tudi nikdo ne zameri franco skemu narodu Če se t vsemi silami zavzema za svojo varnost Nemci le zahtevajo, da tudi drugi v enaki meri spoštjj?jo njihove pravic? in zahteve. Dollfussova vlada *>roti monarht'stični agitaciji Dunaj. 7. inar^a. g. Že nekaj dni objavljajo madžarski vladni listi z oči vidno tendenco vesti o naraščanju monarh isti8nega ■zibanja v Avstriji in na Madžarskem. Središče vse akc je habsburškega pokreta f* očividno postal Dunaj, kjer se bodo v kratkem pričela posvfitovanja madžarskih legi-timifftov z zastopniki avstrijskih monarhi-stov. Na Dunai ie prisp?l baje tudi zaupnik bivše cesarice Zite, srof Degenfeld in se je pri tej priliki največ razpravljalo o vprašanju, kje na; bi se dobila denarna sredstva za širokopotezno monarhistično propagando. Avstrijski merodalnj krogi so dali medtem reprezeritautom avstrijskih monarhistov ne-dvoimno razum-"*!, da vlada odklanja to n'banie. k<=r v nobenih okoliščinah n1 more dopustiti, da bi prav sedai monarhistična agitacija rušila politični red v državi. Tudi avstriiskj tisk ie dobil nalog, nai ne piše o monarh ističnih stremljenjih nekaterih krogov. Žita v Parizu Budimpešta. 7. marca. g. Tukajšnii legi timistiČJii krogi so dobili vest. da ie bivša cesarica Žita odpotovala v Pariz. Iz pisma, ki je prišlo iz njen? najbližje Okolice, ie razvidno. da se je poslabšalo zdravstveno -tanje princa Qiksta Nadvojvoda Oton biva medtem v St^enokertzellu, ostali otroci pa v dvicJL a Ob 84 letnici predsednika češkoslovaške republike I Prezident Masaryk obhaja danes S-ilei-nico svojega s plodonosnim delom in uspehi blagoslovljenega življenja. S spošlova njem se danes ozira proti zlati Pragi vse kulturno človeštvo, ki v Mnsarvku občuduje silne moči in ideje, ki so osvobodile češkoslovaški narod in pomagale tudi na šemu narodu do združitve in svobode. Masarvkove misli so prerodile narod in ga prekalile za najtežje boje ter dovedle do najveličastnejših zmag. \jegov duh je že pred desetletji ogrel tudi srca jugosloven ske mladine in jo pripravil na i'elike naloge, ki se je z njimi reševala usoda jugo slovenstva. Ogenj Masarykove modrosti pa sveti tudi po vsem svetu, vsem zatira nim in obupanim, da s hvaležnostjo in ljubeznijo izgovarjajo Masarykovo ime vsi narodi. Nekaj božanskega je v tem čudo vitem možu, ki kljubuje starosti in času ter raste od dne do dne vedno višje. Navadni ljudje so pri teh letih že onemogli starčki, a Masaryk je vedno krepkejši in svitlejši, kakor kristal, ki ga rode vekovi. Vedno skromni modrec in učitelj objema s svojo poživljajočo ljubeznijo vse človeštvo in njegova beseda kakor balzam hladi bolečine, ki jih Je ljudstvu zadala svetovna vojna. Že pred vojno je Masaryk Jugoslovenom pomagal s svojo pogumno in vplivno besedo, saj ima vedno odprto srce za naš narod, kakor za svoje srčno mu vdane Čehe in Slovake. Zato dane* Jugosloveni s Čehoslovaki tekmujejo, kako bi prezidentu Masaryku in svojemu največjemu prijatelju in zaščitniku izrazili svojo hvaležnost in ljubezen. Z vseh strani naše države, zlasti pa iz vseh slovenskih kraje\' se danes dvigajo k nebu želje, da bi nas še dolgo varovala modrost prezidentu Masaryka. Drzen vlom na Vrhniki Neznan svedrovec je navrtal železno blagajno in odne sel 5C300 dinarjev Vrhnika, 7. marca. DavL se je po Vrhniki na vse zgodaj raznesla vest. da je bil ponoči izvršen velik vlom v poslovne prostore znanega lesnega industnjca in veletrgovca g. Jospa Kunstlja in da so vlomile: odnesli razmeroma prav bogat plen. Ko je zjutraj okrog 5. zjutraj storila hišna Angela Cadova v pisarno, k: se nahaja v pritličju, je opazka, da so vrata samo priprta, takoj nato je pa tudi uvidela, da je velika železna wertheirncnca v kotu navrtana. Na strani je zijala ogromna skoraj ool metra dolga odprtina, skozi katero je vlomilec šege! v notranjost blagajne ter iz nje pobra vso gotovino. Čadova je obvestila domače, ti pa nemudoma orožnike Jn pa tudi policijsko upravo v Ljubijaui. odkodar '» odpotoval na Vrhniko g. Podobnik. Ugotovili so, da je vlomilce prišel še* plot in skozi vrt do glavnih veznih vrat, U jih je najbrž odprl s ponarejenim ključem ali vetnhom. nato pa je stopU v pjsarno, kjer se je s »svinjsko nogo« lotil masivne blagajne. V roke mu ie padel res precejšen plen. kajti v blagajn: je bilo skoraj 50.000 Din gotovine. Kunstljevi so vedno puščali denar v wertheimerici, običajno je bilo v njej še več denarja. Vlomilec je moral biti zelo spreten svedrovec, kajti pustil ni skorai nobenih sledov ki zelo verjetna :e domneva, da ]e imel pri poslu na rokah gumijaste rokavice. Orožniki, kakor tudi policija, so pridno m delu. da 'zslede vlomilca, ki je najbr?e rudi imel pomajracc. Zavod za vzgajanje vaditeljev naroda na Madžarskem Budimpešta, 7. marca g. Ministrski predsednik Gombo? je danes na seji unitari-stične stranke v zvezi s pripravljanjem šolskega zakona o narodni vzgoji med drugim izjavil, da se že dolgo bavi z mislijo, da bi ustanovU osrednji zavod, v katerem naj bi se vzgajali vsi oni, ki bi bili izbrani za voditelje naroda in naj bi pozneje tvorili nekakšen meščanski generalni štab. Za sprejem v taksen zavod bi bili odločilni samo nadarjenost, značaj in morala. To je njegova najljubša ideja in zastavil bo vse sile, da jo čim prej urednici. Zborovanje okoliških trgovcev Ljubljana, 7. marca. Čimbolj se slabšajo gospodarske r&z-mara, tem bolj« so obiskana zborovanja eospodarskih organizacij In tako je bilo tudi davi skoraj polna velika dvorana Trgovskega doma, kjer je imelo XV. redno letno skupščino združenje trgovcev ljubljanske okolice. Predsednik g. Spora z Jezice je predvsem pozdravil predsednika ZTOl g. Jela-čina in tajnika g. dr. Plessa ter predsednika Zveze trgovskih združenj g. Josipa Kavčiča, nato je pa otMrno poročal o propadanju trgovine in o davščinah ter o vseh nadlogah, ki tarejo trgovce v naSi banovini Predsednik ZTOI g Jelačin je obširno razpravljal o gospodarskih vprašanjih, za njim je pa predsednik Zveze trgovskih združenj g. Josip Kavčič plediral za močno organizacijo trgovcev ter pozval naj se tudi zastopniki okoliškega trgov skega združenja udeleže ustanovitve Zve ze trgovskih združenj za vso državo v Skoplju. Tajniško poročilo g. Smuca je Dredvsem orisalo škodljivosti kmečkega moratorija ln druga pereča vprašanja, za njim je pa podnačelnik g Jeločnik. podal blagajniško poročilo, ki Izkazuje pičlih Din 63.000 premoženja, sprejet je bil pa tudi proračun s 43.450 Din primanjkljaja Po absolutcriju bik? precej borne volitve, pri katerih je bila s 46 glasovi izvoljena naslednja lista gg.: Sporn Josip, Jezica; Jeločnik Viktor, Rožna dolina; Šetinc Davorin, Vrhnika; Kregar Dora, Drav-Ije; Rant Ivan, Dev. Marija v Polju; Ja-vomik Fran, Vič; Majarou Joško, Borovnica; Logar Jernej, St. Vid; Hafner Lov-ro# Preska; Ogrin Ivan., Laverot; Novak Anton, Stepanja vas; Bartl Hinko, Rožna dolina; Mrcina Karel, Zgor. Kašelj; Toni Anton, Grosuplje; za namestnike pa Jer-nejčič Jcsip, Vrhnika; Markič Fran. Ig; Grebene Fran. Preserje in Gale Joaip, Grosuplje; v nadzorni od'Lor: Sustersič Josip, Medvode; Jelačin Josip, Rudnik tn Petrič Ivan, Borovnica. Ko so bili izvoljeni tudi delegati za Zvezo, je g. Zaletel lz Stanežič v daljšem govoru slikal zasluge g. Frana Zehala z Rudnika kot mnogoletnega načelnika, organizatorja in požrtvovalnega ter uspe-šnetra bojevnika za koristi treovcev ter ga preilagal za častnega načelnika. Tudi predsednik gosp Sporn je poudarjal, kako trgovat To visoko ceni g. Zebala, nakar je bil g. Zebal soglasno izvoljen za častnega načelnika združenja. Ko se je tako odlikovani goip. Zebal zborovalcem zahvalil z daljšim govorom, je bilo sproženih *e reč važnih misli, nakar je bil živahni občni zbor zaključen šele po nad triurnem delu mak> pred 12. uro. Sorzna poročila. LjX'BLJA.NtSKA borza Devize: Amsterdam 2306.18—231934, Berlir 1358.19—1368.99, Bruselj 790.41 do 803.35. Curih 1108.35—1113.K5. London 173.64—175.24. New York 3405 50-3433.76. Pariz 22574—226.86 Praga 142.23—143.09 Trst 293.79—296.19 (premija 28 5%). Av strijski šiling v privatnem kliringu 8.85 do 8. 95. INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20.3675. London 16.70. N*" York 309.75, Bruselj 72 125. MIlan 26," Madrid 42.15. Amsterdam 208 25, Bet" 122.7250, Dunaj 56.60, Praga 1S.M, Va: va 58.3250, Bukarešta 3.06. Nad 300.000 brezposelnih Ugotovitve na beograjski Kateri ukrepi Ljubljana, 7. marca. O obseffu in usodnem pomenu n*zapo-•leoosti pri nas javnost (pa tudi mnogi e ro kovnjakil) ni dobro poučena, zato imaio nieoei kaj fljdne pojme o vprašanju, od katerega nI odvisna le usoda nezaposlenih, temveč splo&nosti: nezaposlenost v takšnam obsegu je pojav, ki vpliva odločujoče na splošno gospodarsko živlienie ter ee o? moromo ugotavljati, kai so prav za prav dosegli z njo. Toda 13 to bi bilo mnogo. 5e bi javnost posle; pre«>jala vprašanje neza.posle-nosb' pravilueie ter resneje in če bi podprla vzajemno stremljenj? in težnje soc;al-nih delavcev, ustanov in dela/vstva. da bi prišlo čim prej do nujnih ukrepov. Mnocri še vedno ematraio. da pri nas nezaposlenost ni tako resen pojav in da a* Si začelo lani obračati na bolie. Težko ie reči, na kai opirajo svoje trd it v?. Sicer je pri nas statisrtika o nezaposlenosti Z3I0 nepopolna, vendar se pa lahko v glavnem zanesemo na nio. Predvsem prihaja v poštev statistika o zavarovanih delavcih r>ri STJZOR m drugih bolniških blago inah. Slavilo zavarovanih delavcev stalno pada in ie padlo tudi lani, Čeprav so nekateri govorili, da so se lani prilike že ustalile. L. 1930 Je bilo pri SUZOR-u v **^oni največje zaposlenosti zavarovanih 654.966 delavcev, dočim jih ie bilo lani (oktobra) 549.461. feevilo zavarovancev je pa tudi padlo od prejšnjega IHa, ko jih > bilo 5o7.369. Od 1. 1930 je padlo število članstva skupno ori vseh bolniških blagajnah, ne le Dri SUZOR-u. za 141.000 članov, kar pomeni, da ie toliko nezaposlenih, kolikor ie manj zavarovanih. Toda s fc?m Se ni reč*, no. da io v naši dlani nezaposlenih le 141.f00, čeprav le tudi že ta številka dovoli visoka. Predvsem \i trata upoštevati, da vsi zaposleni niso registrirani pri delavskih bolniških blacainab. Od 1. 1921 ea U prebivalstvo pomnožilo približno za 2,000.000. Ugotovljeno je. da je vedno več delavskega prebivalstva kakor ea je registriranega pri bolnikih b^cajnah. V primeri s St rvilom nazop-vslenih L 1930 je bilo >b k>ncn lan-skeira Ha 18 nezaposlenih. Upošteval Č pri-asb-k prebivalstva, nam pokažo račun, da je okrop. 172.000 nezaposlenih, ki bi sicer bili zavarovani pri bolniških blagajnah. Tudi v tem st?vilu še niso všteti vsi nezaposleni, upoštevati moramo še poljedelsko delavstvo. Prebivalstvo naraste uri na«j na leto približno za 200.i00 oseb, od teh ie 80 kmečkih prebivalcev. Pri nas ie nad polovico pos?s1ev, ki merijo izpod 3 ha. Najv-^ii p:ikxk delovnih moči v mesta ",e s takinih kočarskih posestev. Toda raz:n l»*n r'vnih I*ud\ k: ne morejo živ Mi ua evo'j zemlji, }* ©o mnogo poljedelsk'h d^lavce^v, popolnih orel darcev, ki mora;o živeti le >d dela ffvo]ili rok. In baš o teh nezaposlenih delavcih if statistika zelo poman deljiva. Samo v duič\sk) banovini ie okro» lOiMlOb poljedelskih de.avcev, ki nimajo zemlje; v tej banovini so ugotovili, da ie delalo 79.864 poli. delavcev povprečno po 2 in noi m^s?ca na leto. kar pomeni, da niso bili zaposlejii niti polovico segone. Poliedel-sk:h delavcev je še nuio^ro v drugih bano-vinah. naimani iih je pa skupno v vsei državi 200.000 brez posestev. Nezaposlenost poljedelskih delavcev ter sploh beda Kmečkega proletarijata nam nudi še mnogo žalostne jšo sliko od nezaposlenosti industrijskega m obrtnega delavca, čeprav je n? moramo prikazati natančno s Števiiiami. Armado nezaposlenih pomnoži radi vsako le*to naimani 20-OcO absolventov strokovnih, sredniih in višjih šol, kar nam doAa-aijejo številke o številu dijaš&va na šolah. Ne emamo tudi prezreti, da s? delavstvo skoraj nič ve? ne izseljuje, pač se pa vrača od leta do l?ta več naših izseli? 6031. Prav iako ie v tem poeledu z nagimi ljudmi v evropskih državah; 1. 1927 se jih ie izselilo 6560, L 1920 pa še 19.425 (ker se pač niso m »sli več izlijevati v Ameriko). a Ista 1932 jih le odšlo že samo 6642, dočim se» jih ie vrnilo 8209. Odtok delovnih moči ie torej čedalje slabši, dočim je dotok, kakor prirast, čedalje v^čji. Tudi statistike Borze dela nam kažejo, da ie ne^iposlenoet pri nas zelo resen oo-;av ter da §» vedno narašča. L. 1930 ie iskalo v uradih BD 150.939 delavcev in nameščencev pomoči, lani oa že 309.354. torej dvakrat več! Te številke nam tjdi dokazujejo, da nam podatki bolnišk? blagajne o padanju Števila zavarovancev ne morejo podati prave sik? o nezaposlenosti. Čeprav uradi BD služijo bolj za podpiranje nezaposlenih kakor za posredovanje dela, vendar je značilno, da pada pri njih zadnja leta sorazmerno z naraščanjem nezanosl ?mosti število posredovanj za dolo: 1. 1930 jih ie bilo 44.872. lani pa samo 35.321. In kaj bi bilo treba ukreniti, da bi s* zajezilo to strašno zlo, naraščanje nezaposlenosti? Povsem bi bila odpravljena nezaposlenost seveda samo s splošnim poživ-1'unjeni gospodarskega življenja z ureditvijo izmenjave produkcijskih dobrin v mednarodnem prometu, a marsikaj bi se lahko tudi doseglo predvsem doma 6 kreditno politiko, znižanjem obrestne mare. s carinsko in davčno politiko, z uvedbo javnih del po splošnem uospodarefcem načrtu in poskrbeti bi bilo treba, da prirastek prebivalstva na deželi dobi d sla pri poliedelstvu itd. Dosodania sredstva za javna dela n-d zadoščajo, zlasti Še. ver ni z njimi nič Po-maeano neštetim delavcem in nameščencem v mestih. Dw poti sta, da se odpravlja nezaposlenost: da dobe nezaposleni d?lo ter normalni zasl jžek ali da se jih podpira z javnimi sredstvi. Najbolje bi bilo seveda, da bi nezaposleni dobili delo. Nezaposlenost bi bila znatno omiljena. Če bi se strogo izvajali zakonski predpisi eie-de delovnesa Časa; v mnogih panosah se več ne drž? teb predpisov in ie zaradi tisa zahteva v resoluciji, ki ie bila sprejeta na anketi v Beogradu, da s» nai izpopolni ter poostri kontrola zoper prekoračenje de-lovnega časa in da se naj skrajša delovni čas na 40urni tednik, ekraiša torei na šestino, ker ie približno šestina delavejv in nameščencev nezaposlenih Razen teca ie pa 'reba odpraviti ti*di dvoino zaslužkar^tvo in eapoelHev vpokojencev Važna ie tudi zah-'eva. da bi hodili otroci v šolo obvezno io ?3stnajsteaa leta. pouk bi nai bil br^z- * anketi o brezposelnosti — nujno potrebni plačen kakor tudi šolske potrebščine; do 16. leta bi tudi nihče ne smel jemati otrok v delo. Dokler se pa nezaposlenost ne more povsem izključiti ter j? treba z njo računati, je glavna zahteva, da ee ivede zavarovanje za primer nezaposlenosti; uvesti je traba tudi obvezno zavarovanje za onemogle, starostno zavarovanje, a čimer bi bilo tudi omogočeno, de bi na m-sta starih delavcev stopali mladi, ki sicer ne pride io do zaslužka. Med drugimi zahtevami v omenjeni resoluciji ie posebno važna, da bi naj občine vstavljale obvezno v svoje proračun s primerne postavke za socialno Skrbstvo in da bi se Jim naj dovolilo uva<3ti posebne davščine v socialne namene. Gle*-de zbiranja demarnib sredstev ima k) nekaj dobrih id^j. da bi se nai n. pr. zbirala od državne razredi*? loterije in s prirejanie«m posebne loterije v kortet neza-poslenih, do-Čim bi se naj zasebne tombole prepovedale. Najvažnejše ie eerveda, da hna dovolj sr,1 lsfev Borza d?la. za kar |e v resol.;em tudi posebna zahteva. Obvezno podpirnnie np-zaposlenih je pao edino v rokah BD. Sredstva so se zbirala doslej samo od zavarovan? delavske me?d s. polovico so pri-pnAval? delavci. polovico delodajalci. U 1930 so izdali uradi BD sk.ipno (rMrvh in izrednih podnor ter v naravi) 3 408.584 Din za nezaposlene, lani pa trikrat več, namreč 10.4S6.687 Din. Podpore je dobilo L 1980 45.494 oseb. lani pa 168.190. Iz teh številk vidimo, da se podpore niso zvišale morda zato, da bi odpadlo na posamezneca n»za-poslemesra kaj več, nego da ie naraslo Število prosilcev. Kliub temu ni dobilo podpor približno polovica prosilcev. Dočim je dobilo leta 1930 8127 nezaposlenih izredne podpore, |ih je lani 46.311. To pomeni, da fe vedno več nezaposlenih, ki so že dolgo brez zaslužka ter nimajo pravice do rednih podpor, ki so jih zelo potrebni in da pri-haia v mesta, kier so uradi BD. vedno več revnih Hudi s pod?želia. Sredstva BD za podpiranj s nezaposlenih ne zadoščalo in se lahko rvisajo le z državno dotacijo, saj delavskih mezd ni več moGTOČe obremeniti, kar dokaxujeio te številk 3: 1. 1980 ie znašate povprečna zavarovana dedannska mezda 26,76 Din, leta 1931 26,12. leta 1932 24, lani pa samo 22.79 Din. kar pomeni, da ie povprečna zavarovana mezda padla zadnja leta za 4.07 Din. In od povprečne zvarovane mezda v 1. 1930 je plačal delavec na leto za boletzensko za-va"rovainie 483.95. za nezgodno zavarovanje 113.16. Borzo d?la 22.46 in za Delavsko zborrico 21.85 Din. Upoštevati je treba, da je 813.384 de.lavcev, 55.95 od zavarovanih pri bolniških blagajnah, ki zaslužijo mani ko 24 Din na dan in le 77.011 jih ie, ki zaslužio nad 48 Din. Delavske pla6> so pa že obrem?jeine z direktnim državnim in sa-moimravnim davkom. Ce uPO?tkvarno našteta dejstva, če n> zapiramo oči pred niimi, tedaj je pač treba priznati, da pomeni nezaposlenost pri nas zelo resno vprašanje, ki se o niem ne sme samo govoriti, temveč je treba nijmb ukrepov. Zaključek ožjega turnirja LŠK Zmagal }e Gerzinič z 10 in pol točke pred Majcenovlčem LJubljana, 7. marca. Zadnjič smo poročali o rezultatih do zadnjega kola. Preden so začeli s XIII. ko-'om, so se odigrale Še nedovršene partije, izmed katerih so nekatere razčistile situacijo in sta Gerzinič in Majcenovič dosegla že nad 66% mogočih točk ter se s tem plasirala v glavni turnir Gerzinič je nadaljeval svojo partijo proti 2irovskemu. Pozicija k bila silno zap'etena, vendar je Gerzinič z močno igro zmagal in imel tako že 8 in pol točke. Partija Majcenovič-Gerzimč. v kateri je kazalo, da bo zmagal Majoenovjč, se ie končala z remijem. Oba najnevarnejša pretendenta za prvo mesto sta se z 9 točkami postavila na čelo tabele, ke. pa je moral Gerzinič odigrati Še eno partijo iz prejšnjega kola proti Kapu-su. Je bilo že skoro sigurno, da bo on končni zmagovalec. Res je proti Kapusu gladko zmagal in je v predzadnjem ko*u z 10 točkami vodil z naskokom ene točke pred Majcenovičem. Šuštar Drago ie nadaljeval v remis pozciji prekinjeno partijo pror" Šiški. V primeru, da bi si nasprotnica delila točko, bi oba zgubila možnost, da prideta v glavni turnir. Šuštar je menda zaradi tega zatisnil eno oko in prepu- Podstarosta Gangl obrtni mladini LJubljana, 7. marca. V Va>enskem domu imajo kar po več prireditev in predavanj na teden, med tem pa delujejo tudi telovadni, pevski in tamburaški odsek in v kratkem dobe vajenke in vajenci tudi lastno lutkarsko gledišče. Poie-g vseh teb stalnih prireditev je pa sedaj v Vajenskem domu tudi elektrotehniški tečaj, kjer predavajo razni inženjerji in naši najboljši strokovnjaki ljubljanskim in podeželskim vajencem, da bodo iahko vsestransko podprti in z najboljšim uspehom napravili pomočniški izpit. Pri tem tečaiu se je tudi pokazalo, kako koristen je Vajenski dom zlasti za podeželsko obrtništvo, ki sedaj brez skrbi in z malenkostnimi stroški pribaja tudi za dalje časa v Ljubljano v svoj dom. Snoči je že pred predavanjem v Vajenskem domu vladalo veselo in nekako svečano razpoloženje, saj so vajenke in vajenci z največjo nestrpnostjo pričakovali prihoda prvega podstaroste SKJ br. Engelberta Gangl a. Ko ie voditelj vsega jugoslovenskega sokolstva vstopil v nabito polno dvorano v spremstvu župne-ga tajnika br. Flegarja in večine članov kuratorija Vajenskega doma ter izredno velikega števila mojstrov in mojstric ga je obrtna mladina pozdravila z navdušenim aplavzom in vzkliki. Predava! je pa br. Gangl pač tako z zanosom in poetično, kakor zm 1« pravi pesnik m idealist. Govori! je o postanku sokolstva in o ustanoviteljih dr. Tyršu in Fiignerju ter o njunem ogromnem delu in požrtvovalnosti. Orisal je, kako se je Tvrševa ideja razširila k nam v Ljubljano, Zagreb in Beograd ter po vsem slovanskem svetu, končno je pa z navdušujočimi besedami govoril o notranji lepoti sokolske ideje in o čudežni moći sokolske vzgoje. Večminutne ovacije so pričale, kako globoko oo segle besede idealnega moža mladini v srce. a s prav lepimi in jzpod-budnimi besedami se je zahvalil br. Ganglu tudi predsednik g. R e b e k. Vajenski dom je snoči imel prav lep večer in je z nJim gotovo dosegel rudi- velik uspeh. Tenis Gimnastični trenins za teniške igrate* se pri on i d revi ob pol 7. na velesefmu v povilioni, kjer se J« vršil doslej nogometni trening. Trenine je namenien damam in gospodom, družabnim igralcem. Tekmovalci, ki so lani nastopali na turnirjih, so dolžni absolvirati vse trening1*: vodil bo poklicni trener g. Haftl, ki obeta pokazati mnogo zanimivega. Vhod iz Gaepoev-eteke ceste — glavni vhod veleselma. Obenem J? danes po treningu plenarni sestanek vsega tenišlcega članstva in s? bo govorilo o bo doči sesoni Treningi bodo dvakrat na teden, 3—4krat tedensko pa se bo v paviljonu igralo igra na 1 igrifiču. st'2 zmago Šiški, ki te s tem dosegel 8 točk. Zadnje kolo je bUo prav zanimivo. Majcenovič je dokaj naglo porazil Kapusa, Žirovski jo premagal Petriča. S;Š,ka Kum-lja. Sedej Posavca, Šuštar S. pa Samobo-"x Gerzinič, ki mu je že remis pol točke zadostovalo za zmago, se je proti Tončiču zadovoljil z remijem. Odločila je bila tudi partija Požar—Šuštar D. Zadnji je že ponudil remis, kar pa je Požar odklonil, čeprav bi se s tem že plasiral v glavni turnir. Pri nadaljevanju je Šuštar zmagal Končni rezultat: 1. Gerzinič 10 in pol 180.8%), 2. Majcenovič 10, 3. 30 4. Šiška ni Tončič 9, 5. Požar 8 in po!, 6. Šuštar D. 8, 7. Žirovski 7 in pol, 8. Samobor 6 in pol (50%), 9. In 10. Sedej in Šuštar S. 5 in pol. 11. Kumelj 5. 12. Petrič 3, 13. Posavec 2 in pol, 14 Kapus poL V pete-k zvečer bo v kavarni »Evropi« prijateljski mateh med šahovskim klubom »Trlgžavc in LŠK na osmih deskah, v ponedeljek priredi LŠK brzoturnir za II. razred, v petek 16. t m. pa bo običajni vsakomesečml brzoturnir za prvenstvo Ljubljane. Za naše obrtništvo Obrtniška društva delujejo zelo marljivo Ljubljana, T. marca. Po dolgotrajnih borbah, ki bo se v dravski banovini vršile za skupno ali ločeno zbornico, ▼ katerih je z o&Tomno večino zmagala trezna in razsodna obrtniška skupina za skupni naš najvišji gospodarski parlament, se je pričelo življenje med našimi obrtniki razvijati zopet normalno, ko* likor so pač dopuščale še vedno malo raz-rvane razmere. Obrtniki, ki so prej vlagali vae Bvoje s:;--- le ▼ borbo za in proti skupnosti s trgovci in industrijci, so svoje moči posvetili zopet delu za obrtniški stan, ki preživlja danes gotovo svoje najtežje čase. Posebno agilna eo v delu za konsolidacijo obrtniških razmer obrtniška društva širom dravske banovine, od katerih mnoga obstojajo že dolga desetletja in imajo v svojih vrstah nešteto preizkušenih obrtniških borcev, ki jim obrtniki v vsakem oziru lahko zaupajo. Bilo bi odveč imenovati jih z imeni, ker so po svojem poštenem in vzornem delu znani tudi naši širši javnosti, toda smatramo ipak za svojo dolžnost omeniti njihovo delo, pri katerem vztrajajo z največjim požrtvovanjem in doslednostjo. Po vseh krajih dravske banovine prirejajo predavanja, na katerih poročajo obrtnikom o svojem delu za njih in poslušajo njihove želje, ki bodo v do-glednem času gotovo tudi ustvarjene. Teh predavanj se udeležujejo povsod skoraj vsi obrtniki iz dotičnih krajev ln niso redka z udeležbo čez 100 treznih ln razsodnih obrtnikov, ki vidijo svojo bodočnost le v nadaljevanju skupnega dela pod našo zbornico za trgovino, obrt in Industrijo. Nedavno Je tudi Obrtniško društvo za Zg Šiško In okolico priredilo za obrtnike zelo važno predavanje o davkih. Uvidelo Je nujno potrebo, da seznani svoje člane z novimi davčnimi predpisi, ki globoko posegajo v gospodarsko življenje obrtnikov še posebno v sedanjih časih, ko se obrtnik z največjim naporom prebija skozi žlvije- STANLET LUPINO, slavni angleški komik, priredi danes »DAN SMEHA4 ▼ ZVOČNEM KINU DVOR kjer nam pokaže Vesele noči brez spanja Predstave ob 4„ 7. In 9. uri zvečer. Cene 2, 4, 6 in S Din Iz Celja ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SISKI. — Telefon 33-87. Velefilm Iz zgodovine češkega naroda PASJEGLAVCI V češkem jeziku. • Predstave v sredo ln četrtek ob %7. in V2 9- uri zvečer. Pride! Ernst Groh: Pride! PESEM O SREČI Kino Poljub pred ogledalom Ljubljanska publika ima najraje vesele operete, vendar ji bo gotovo všeč tudi pretresljiva in napeta drama »Poljub pred ogledalom«, ki nam predvsem slika trpljenje "oljufanih mož, v filmu pa tudi vidimo, kako se vedejo ženske, ki slutijo, da mož ve za njih nezvestobo. Igralci v tej pretresljivi drami so vsi pravi umetniki, zlasti pa Nancy Carol, ki v glavni ulogi igra slovitega odvetnika in zagovornika. V uvodu vidimo, kako vseučiliški prof. dr. lernsdorf «ledi svoji ženi do stanovanja njenega ljubčka. kjer jo 1 streli Sam se javi policiji, njegov zagovor pa prevzame dr Held-Nancv Carol Da bi zagovornik rešil svojega najboljšega prijatelja, se popolnoma poglobi v zadevo, pri tem pa prične sumiti, da ga vara tudi njegova žena. V pretresljivem prizoru v ječi odkrije odvetnik svoj sum obtožencu, pove mu pa tudi sklep, da bo storil s svojo ženo prav tako. kakor morilec. S svojim zagovorom hoče prijatelja oprostiti, češ. če* bo obtoženec oproščen, bodo porotniki gotovo oprostili tudi njega samega. Dr. Held prisili svojo ženo, da gre k razpravi, kjer ima sijajen in silno dramatičen govor o nezvestobi žene in o pravici moža, da brani svojo čast Publika seveda ne sluti, da ves ta govor velja tudi zagovornikov! ženi in zagovorniku, ki končno v razburjenju potegne revolver in ga naperi proti svoji ženi. »Ali bi ne storili tudi vi tako?« vpraša porotnike, ki nato soglasno oproste obtoženca. Oproščeni dr. Bernsdorf uvidi, da se ima za svojo svobodo zahvaliti pravzaprav nezvestobi žene svojega prijatelja in zato napne vse sile, da potolaži njenega moža, ki jo še ves čas namerava ubiti. Končno zmaga velikodušnost, ker imajo ženske pač vedno srečo. Dvorana kina Matice bo gotovo tudi pri tem izvrstnem filmu, ki si naj ga ogledajo zlasti dame, vedno razprodana SPORT Tekme rokoborce v-a m a te rje v za prvenstvo dravske banovine so poverjene letos v izvedbo SK Iliriji, ki je poslala sporazumno z Jugoslovansko težko-atletsko zvezo v Zagrebu tekmovalne propozicije dvema najmočnejšima kluboma naše banovine: SSK Maratonu ln SK Železničarju v Mariboru Ljubljanski športni krogi s! obetajo v soboto In nedeljo 10. ln 11. marca, vsakokrat ob 20 v Delavski ibor-nic) med našimi delavnimi težko-atleti amaterji obilo športnega užitka. _c Jurčičevega >Desetega brata< bodo uprizorili osmošolci celjske gimnazije ob 90l?tnici Jurčičevega rojstva v potek 9. L in. ob 20. v Mestnem sledališcj. Dijaki ^ro-daiaio vstopnice po hišah, v pet?k popoldne in zvečer pa se bodo dobile vstopnice pri gledališki blagajni. _c Na progi Celje — Podsreda prične cefliski mestni avtobus zopet r*ino voziti v soboto 10. t. m. po običajnem voznem redu, pričenši z vožnio ob 5.20 zjutrai iz Podsrede proti Celju. —c Kmetijska podružnica v Celju razglaša: Kr. banska uprava v Ljubljani bo ra?d?lila večio količino standardiziranega semenskega fižola >kokea«. Cena^ ie 2.75 Din frartko Celje. Interesenti, ki ieliio nabaviti si to novo sorto Tižola. naj laviio potrebne kolif'ne nainoznej? do petka 9. t. m. celjski kmetijski Dodruznici v občinskem uradu na Br^ffi. kjer se more obenem z naročilom založiti tudi kupnina za naročeno množmo po preUku tega roka se naročila ne morejo v?č er>reiemati. Iz Trbovelj — Nedeljske nogometne tekme. V nedeljo popoldne so se borili tukajšnji športni klubi za po S k od beni fond LNP. Tekme so se pričele ob 14. in eo trajale nepretrgoma 3 ur3. Prva sta s? spoprijela na zelenem polju SK Trbovlje in SK Retje. Icra ie spočetka valovala iz oolia v polje. SK Retje se ie pr^d tihnično epretnejšim in športno rJtiniranejsiro SK Trbovljem brezupno branil, naposled pa ie podleeel v neenaki borbi z rezultatom 1:4 v prilog SK Trbovljam. Sodil ie 2 Božič — Takoi nato sta se pomerila dva nevarna tekmeca SK Dobrna in SK Amater, katerih nastop so Številni simnatiz^rh obeh nasprotnikov burno pozdravili. Toda tokrat je bil sicer žilavi in borbeni SK Dobrna že iz vsega početka nekam nesiguren. kar očividno pripomo-elo k nieeovemu končnemu porazu. Oba kluba sta igrala sicer ostro, toda dostojno, tako da ie bila tekma v tehni§k:m oziru na višku Borba ie končala v raz-merin 3:1 za SK Amatena. Sodil ie c. Lun-der. Igralo se ie na igrišč j SK Amaterja. Publike ie bilo orecej. Iz Trebnjega — Samomor zapostavljenega sina. Malenkostni spor med materjo ln sinom Je povzročil, da si Je pognal kroglo v prsa kovaški mojster Leopold Pitovšek iz Ml-govce. Nezakonski Leopold Je imel v najemu pri svoji materi na Migovci kovačni-co, v kateri je zaposloval tudi pomočnika in mu je obrt razmeroma še dobro uspevala. Razmere pri hiši pa kljub temu za nJega niso bile nič kaj povoljne, ker kot nezakonski sin ni imel pravice nasledstva na domačiji, ki se je obetala njegovemu mlajšemu, po materi zakonskemu bratu, ki Je živel v Kladjah pri St. Jan-žu. Polde je ob vsaki priliki prigovarja! materi, da bi mu zagotovila po svoji smrti vsaj pravico do uporabe kovatnice ln mu s tem omogočila trajno zaposlitev ln zaslužek. Kljub vsemu se Je končno mati odločila, da še pred smrtjo prepusti mlajšemu sinu domačijo, sama pa si izgovori užitek S tem namenom se je včeraj tudi noiala s potrebnimi dokumenti k sinn v Kladje pri St. Janžu, kar Je Leopolda tako razburilo, da si je hotel končati Življenje Takoj po odhodu matere se je podal v bližnje Fužine, kjer Je popil več vina, nakar Je krenil domov ln si pognal Iz brown!nga kroglo v prsa tik pod srcem. — V znamenju časa. Včeraj Je beračil po Trebnjem že starejši berač, ki je med drugimi pritisnil na kljuko tudi v neki tukajšnji gostilni Gostilnlčarka mu Je ponudila kos kruha, kar Je berača tako razjezilo, da ga Je z grdo nsovkn odklonil, v gostflnfčarko n« pHunll f« o*šel Ako Je k dogodku potreben ie komentar, naj si ga čitatelj napram sam. nje. Tudi v Šiški je o tem vprašanju, kakor v neštetih slovenskih krajih doslej, predaval podpredsednik ZTOI g Josip Re-bek, eden najodličnejslh naših obrtniških vodij in predavateljev, ki Je v svojem delu res neumoren, ker ne mine skoraj teden, da ne M vsaj v dveh. treh krajin seznanil svojih tovarišev obrtnikov z vsemi vprašanji, ki Jih zanimajo Velik uspeh ZTOI za naše obrtnike Je predvsem ta, da je dosegla pavšaliranjt davka naših malih, podeželskih rokodelcev, iti so bili prej visoko preobremenjeni. Njen predlog za pavšaliranje Je finančni minister usvojil, dasi le z omejitvijo na podeželske obrtnike in s 100% poviškom. kar pomeni, da bodo obrtniki v krajih z manj kot 5000 prebivalcev in s ne več kot dvema pomočnikoma, plačevali letno pri-dobaino v znesku 120 Din in za vsakega pomočnika 60 Din. ako v dotlčnem kraju ni sreskega načelstva. Vsakoletna prijava odslej sploh odpade. V vaseh In krajih, kjer je sedež sreskega načelstva. morajo obrtniki tudi odslej prijavljati vsako leto od 1. do 31. marca svojo prldobnlno tako, da izpolnijo obrazec za prijavo. Pri obrtniških predavanjih v vseh naših krajih prr ia\:t 11 !ji obrtnikom vedno kar najbolj podrobno pojasnijo zlasti, kaj se smatra za čisti dobiček in kateri Izdatki v obratu se smejo od doseženega dobička odbiti. Taka podrobna pojasnila so za obrtnike zelo važna, ker jim pač pojasnjujejo njihov položaj in onemogočajo mnogo napake in netočnosti. Delo obrtniških vodij, ki poučujejo obrtnika o vseh aktualnih vprašanjih za njegov stan. zasluži pohvalo in priznanje, ker nam dokazuje, da so minuli časi. ko so obrtniki brezplodno vlagali svojo energijo v medsebojne borbe In da so se zopet pričeli časi, ko obrtniki svojim stanovskim vpTašanjem posvečajo zadosti pozornosti, kar Je tudi najboljše Jamstvo sa boljšo bodočnost. KOLEDAR Danes: Sreda, 7. marca, katoličani: Tomaž Akv.; pravoslavni: 22. februarja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Poljub pred ogledalom. Kino Ideal: Grešnica. Kino Dvor: Vesele noči brez spanja. Kino šiška: Pasjeglavci. TK Skala: Predavanje g. Koraneka ob 20. v Delavski zbornici. Okrajna organizacija JNS v Kolezljl: Predavanje senatorja g. V. Rožiča ob »0. v Slovševi gostilni v Kolezijski ulici. Podružnica SV D: Predavanje nadzornika g. Humeka o vrtnih škodljivcih ob 1S.SO v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bahovec, Kongresni trg 1»; Hočevar, LJubljana Vil, Celovška cesta 84; Ustar. Sv. Petra cesta 78. gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda. 7. marca: Visoška kronika. Izven. Četrtek, 3. marca: Konec poti. Red Četrtek. Petek, 9. marca: ob 15. url Kulturna pri redltev v Crni mlaki. Izven. Dijaška predstava. Globoko anliane cene od r. do M Din. * »Visoška kronika«, najbolj popula ren Tavčarjev roman, je imela na odru ljubljanske drame v dramatizaciji gospe Marije Vere v soboto izredno močan uspeh. Prva repriza bo drevi ob 20. v pre-mijerski zasedal, na kar posebno opozarjamo. Abonenti reda četrtek imajo 8. t. m. ea svoj abonma vprizoritev vojne drame »Konec poti« v režiji g. Cirila Debevca Dijaška predstava v ljubljanski drami bo v petek dne 9. t. m. ob 15. Vprizor-jena bo po običajnih cenah od 5 do 14 Din Golieva »Kulturna prireditev v Crni mlaki«. OPERA Začetek ob 20. Sreda, 7. marca: Jenufa. Red Sreda. Fičislava rojstnega dne predsednika Češkoslovaške republike. Četrtek, 8. marca: Pri belem konjičku. 4rzven. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. Petek, 9. marca: zaprto. Opozarjamo na nocoj^ujo slavnostne predstavo v operi. Vprizorjena bo pod taktirko ravnatelja Poliča Janačkova opera »Jenufa« Današnja predstava je slavnostna v proslavo rojstnega dne predsednika češkoslovaške republike T. G. Masa-ryka. Predstava je za red Sreda. Pri današnji slavnostni predstavi Janačkove opere »Jenufa« poje vlogo stare Burjovke mesto obolele gospe Golobove članica zagrebške opere, gospa Lucija Ožegovičeva. Izredno nizke cene so določene za ponovno vprizoritev priljubljene operete *Pri belem konjičku«, ki bo v četrtek dno 8. t m. v ljubljanski operi. Ker veljajo cene od 6 do 20 Din, bo obisk pač vsak* mur mogoč. Dane« velenapeta drama GREŠNICA v glavni vlogi Rlcardo Cortez ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9. U zvečer. Cene 4. 6 in 8 Din Razlika. Povej mi razliko med previdnostjo in strahopetnostjo! Previdnost je, če imaš sam strah, če se pa drugi boje. je to strahop::-nost. Med prijateljicami. — Kakšno vlogo pa imaš ti v novi reviji? — Samo čez oder moram in lepa moram biti. — Ti si pa res reva. VeJiko zahtevajo od tebe. DNEVNE VESTI — Zdravniška cest. V imenik zdravDi-ake »bornice za dravsko banovino Je bil vpisan dr. Gulič Vladimir, zdravnik v Mariboru. — Iz »Službenega Msta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine* št. 19. % dne 7. t. m. objavlja pravilnik o knjigah gradbeno-pravnib obveznosti, dopolnitev pravilnika o bolnienih taksah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah in bolnićnih ambulancah, pojasnilo k tar. post. 166 pripombi 4. zakona o taksah, odstop deviz v avstrijskih Šilingih Narodni banki, naredbo o uporabi ▼ občinskih proračunih za 1. 1933 za občinski kmetijski sklad določenih zneskov, naredbo o obveznem vlaganju ribjega zaroda, razglas o novih volitvah občinskega odbora v občini Sv. Križ pri Kostanjevici, razpis o roku za zamenjavanje bankovcev, odtegnjenih iz prometa, objavo o pobiranju občinskih trošarin v 1. lf>34. v občini Zakotu, objavo Okrožnega urada glede zaostankov neplačanih zavarovalnih prispevkov In razne objave iz »Službenih Novin«. Današnji številki »Službenega lista« je priložen tudi indeks za drugo polovico l 1933. — Razld društva. Društvo brivsko- vla-■uljarskib delavcev v Ljubljani se je po sklepu zadnjega občnega zbora razšlo. — Krajevna organizacija JNS v Banja-»okj pri Kočevju sklicuje svoj K. redni občni rbor za nedeljo 11. marca ob 11. dopoldne v gostilni pri g. Žagarju Andreju. Vse somišljenike vabimo, da poravnajo članarino za 1.1933, ako tega §e niso storili ln da se občnega zbora gotovo udele-fijo! — Vreme. Vremenska napoved pravi, 4« ty> spremenljivo, zmerno hladno vreme Včeraj je snežilo v Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 11, v Ljubljani 7.2, v Zagrebu 7, v Mariboru 6.9, v Beogradu In Skoplju 6, v Sarajevu 5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.5, temperatura Je znašala —1.9. — Miši raztrgale več tisočakov. Posestnik Franc Kos iz varaždinska okolico ie izgubil zaupanje v denarne zavode in ie «»voi denar, namestil da bi ca noeil v banko, spravljal v sikrinji na podstrešju. Toda iznajdljivi tatovi so mu lepega dl»d vro prihranke v višini 20.000 Din odnesli. Zato je oklenil, da bo posifi; denar skril v kuhi-nii. Res ie več tisočakov zaklenil v leeen zaboi. toda tudi sedaj ni im-?l sreče. Misi so preerizle Meno zaboia. in ko je nedavno r»o«ledal vani. ie presenečen opazil, da ie od tisočakov ostalo samo še nekaj razo-fmneca i>apiria. — Ogromna ielva. Ribiči s Hvara eo nedavno ujeli 154 kc t2Žko želvo in sklenili so. da io pooHipjo v Split, kier eo jo hoteli razstaviti. Toda napravili so račun brez krčmar?«. Med prevozom so želvo privezali na vejo, ki jo ie pa žival pretrrizla in od-niamala. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne o risane do rednega delovanja in tako olajša tem hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Zabavni del dobrodelne prireditve v korist revnim in brezposelnim v soboto zvečer vsebuje tako pester in zanimiv spored, kakor ga v LJubljani pač nismo bili vajeni. Poleg skupine plesalke ge. Katje Delakove bodo nastopili tudi Mirko Pre-melč, znani pevski humorist ln kupletist, priljubljeni virtuoz na harmoniko Stanko Avgust, celotni balet Narodnega gledališča s svojimi solističnimi plesi ln solo-akrobacijaml ln Daneš-Gradiš, Bojan Pe-ček, Valči Smerkoljeva in naS stari Danilo. Vokalni kvintet Je svoj nastop odpovedal, nastopil pa bo kvartet Završana ml. Vstopnice se dobe v predprodaji Glasbene Matice, kjer se dobi tudi celotni spored prireditve. —Ij Posebni vlak v Beograd. Glasbena Matica ljubljanska bo koncertlrala 18. in 19. t. m. v Beogradu. Ob tej priliki bo vozil iz Ljubljane v Beograd in nazaj poseben vlak z brzino bržega vlaka. Vlak bo odhajal lz Ljubljane v petek zvečer 16. t. m. okrog 20., Iz Beograda pa v ponedeljek (praznik sv. Jožefa) 19. t. m. okrog 3. pop. ter bo prispel v Ljubljano v torek okrog 3. zjutraj. Vožnja tja in nazaj stane 200 Din. Priglase sprejema knjigarna Glasbene Matice najkasneje do torka 13. t. m. zvečer. Pri priglasu mora vsakdo plačati 200 Din, kolikor znaša vožnja. Priglasiti se mora najmanj 150 udeležnikov. V sredo 14. t. m. bo objavljeno v listih, če bo vozil posebni vlak ali ne. —1J Živilski trg Je bil danes zopet nekoliko slabše zaseden, najbrže zaradi mraza, vendar pa se Že pozna, da je konec zime, ne le po tem. da je velika izbera na zelenjadnem ki perutninarskem trgu, temveč tudi po tem, da je vedno več vrst uvožene in domače zelenjave, ki je Chn-dalje cenejša. V tržni lopi na Pogačarje-vem trgu prodaja neki prodajalec že dalje časa za ta čas zelo redko zelenjavo in sočivje, grah, stročji fižol, melancane, artičoke in danes je imel celo novi krompir, ki je po 12 Din kg. Artičoke so po 4 do 5 Din komad, melancane po 8 Din, Po Isti ceni kakor poleti. Te redkosti prihajajo v Ljubljano iz Egipta. Izmed uvožene zelenjave je razen salate največ cve-tače, ki jo v splošnem zopet prodajajo Po 4 Din kg. Cena cvetače je bila zadnje čase zelo nestalna. Ko so jo prodajali na kmečkem zelenjadnem trgu samo stalni prodajalci, je bila po 5 do 7 Din kg. čim so jo pa začeli prodajati sezonski prodajalci iz južnih krajev po 4 Din. se Je pocenila povsod, a samo za čas, dokler je bila hujša konkurenca med prodajalci. Sedaj se Je pa pocenila v sMcšnem ln se ne bo mendn podražila zopet čez noč. Tr-novčanke zalagajo trg z domačimi posebnostmi Danes je bila na trgu že celo salata berivka, ki so jo prodajali po 2 Din merico Tudi šplnače je že dovolj po 1.50 do 3 Din Danes se je pojavila na trgu že rdeča redkev, ki je pa še seveda zelo draga, majhen šopek dinar V splošnem so cenr neizpremenjene na zelenjadnem kakor na perutninskem trgu. Najlepša jajca so po 75 par komad. —Ij Mnogo sadnih drevesc je bilo že danes naprodaj na Krekovem trgu. Začenja se sezona za sadjarska dela ter sajenje sadnih drevesc in okrasnega grmovja, zato so drevesničarji, ki jih je največ iz škofjeloške okolice, pripeljali že mnogo lepih drevesc v Ljubljano. —Ij Okrajna organizacija JNS v Kole-iljl. Drevi ob 20. bo predaval g. senator dr. Valentin Rožič v prostorih gostilne »Slovša« v Kolezijski ulici. K obilni udeležbi vabi odbor. —Ij Obrtniško društvo v Ljubljani priredi v torek 13. marca ob 20. v restavraciji »Zvezda« predavanje o novem davčnem zakonu Za članstvo bo na razpolago od 15. t. m. vsak dan med 18. in 19. uro društvena pisarna v Beethovnovi ulici 10, pritličje, levo, sa informacije v davčni napovedi. r DANES JE Soto-amatersko predavanje V DVORANI DELAVSKE ZBORNICE OB 20. PREDAVA G. KAREL KORANEK Brezplačne vstopnice v vseh foto-trgovinah —Ij Pianist in dirigent prof. Srećko Kumar, ki ga najbolj poznamo kot dirigenta učiteljskega pevskega zLora in kot klavirskega učitelja zagrebške glasbene akademije, bo spiemljal Marija Šimenca na njegovem ljubljanskem koncertu v petek, dne 9. t. m. ob 20. v unionski dvorani. Prof. Kumar je zimn kot odličen pianist, ki vselej izborno reši svojo nalogo ter nam bo nudil skupno z odličnim tenoristom Marijem Šimencem v petek prav gotovo enega najlepših letošnjih solističnih koncertov. —lj šentjakobsko pevsko društvo obvešča svoje članstvo, da bo v soboto ob 20. v salonu gostilne Maranče, Dolenjska cesta. II. redni občni zbor društva. —ij Predavanja JS so vedno pogostejša tudi v našem mestu, kar priča, da vse sekcije našega krajevnega odbora JS delujejo prav živaiino. V ponedeljek zvečer je priredila predavanje železničarska sekcija, ko je odbornik g. Stru s govoril o znanem uporu mornarjev v Boki Kotorski. Temperamentni govornik je znamenite dogodke naslikal iz svojih spominov kot udeleženec in je povedal tudi marsikaj doslej še neznanega Snoči je pa priredila v dvorani ouzd predavanje mornarska sekcija, ko je univ. docent g. dr. Reya z mnogimi skioptičnimi slikami popisal svoje zanimivo popotovanje ob nor-\eški obali in po Severnem ledenem morju do Spitzzi-ergov. Zanimivega predavanja se je udeležilo tudi več odbornikov krajevnega odbora s predsednikom g. Josipom Pogačnikom na čelu, za SPD je prišel tajnik g. dr. B r i I e j, posebno častno je bilo pa zastopano naše vrlo orožništvo z veliko skupino podčastnikov. Čeprav je bilo tudi naše srednješolsko dijaštvo opozorjeno ca to poučno predavanje, vendar je skoraj popolnoma izostalo. Menda je bilo predavanje samo pripraven izgovor za pohajkovanje po mestu, zato naj bi pa naši srednješolski profesorji geografi svoje učenke in učence malo vprašali, kako je kaj z Norveško in z evropskimi polarnimi kraji. —Ij Smrtna kosa. V visoki starosti 81 let je v Ljubljani umrla včeraj gospa Ivana Schott, tašča g. Jurija Kramtergerja. višjega davčnega upravitelja v pok. Pokojnica je bila blaga in simpatična žeua. Pogreb bo v četrtek 8. marca ob 16. iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti 9. — V Subotici Je 4. marca umrl g. Stanislav Cernigoj, Iaborator tamošnjega Higijen-skega zavoda. Pokojnikoma blag spomin, preostalim pa naše sožalje! I I Nancy Carol v napetem filmu naših d- Poljub pred ogledalom Kaj je ženska nezvestoba za moža Kako se obnaša ženska, ko izve, da je možu znano njeno početje. ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Predstave ob« 4., 7.U in 9.^4 zvečer : .Iprodaja vstopnic od 11.— V^13 1 —Ij »Kje je harmonikar, ki tako veselo gode;;, smo se vpraševali na tretji »Urici v Deveti deželi«. Na stolu za mizo sedi, pa ga ne vidite, ker Je še tako majhen. Res je še majhen Francelj, a gosti zna, da bi bili kar zaplesali. Toda gospa Vida in gospa Polonlca Juvanova sta nas prijeli z nežno roko in peljali tja za deveto goro. S čudovito toploto ln živahnostjo sta razprostrli pred nami pisano polje najpestrejših pravljic. Mogočni čarovniki, dobrotljive vile, skrivnostne rože, čudotvorni studenci so nas zazibali v sanje. Na svidenje pri naslednji »Urici v Deveti deželi«, ki bo jutri, v četrtek 8. marca, ob 17. v beli dvorani Unlona. Gospa Danilova pripravlja Igrico s petjem in razna druga presenečenja. —IJ Vsem likovnim umetnikom! Banska uprava je potrdila z odi. st 3088-2 od 23. febr. 1934 pravila »Društva likovnih umetnikov dravske banovine«, nove strokovne organizacije vseh naših poklicnih umetnikov. Ustanovni občni zbor bo 10. marca v restavraciji »Zvezda« ob 20. Novo ustanovljeno strokovno društvo vseh v naši banovini živečih, torej po ogromni večini slovenskih likovnih umetnikov daje možnost, da umetniki sami začnejo s sanacijo žalostnih socialnih razmer v svojih vrstah. V interesu vseh prizadetih je seveda, da si zberejo za to delo sposoben od- bor, ki bo svoje delo vrSll tem uspešneje, čim več umetnikov bo zastopal. Zato naj nihče ne izostane od ustanovnega občnega zbora. —IJ Zatekel se je pes volčjak. Grada-ška ulica 18, ,1. nad. —li Očala, daljnogledi, barometri fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku. Ljubljana. Stari tiv. 9. Ceniki brezplačno- 3-n Iz Ptuja — Občni zbor »Jadranske straže« t Ptuju bo v soboto 17. t. m. ob 20. v spodnji dvorani Narodnega doma. Po občnem zboru bo poslovilni večer poveljnika mesta g. podpolkovnika Mirona Sarca, ki je bil dolga leta društveni predsednik. — Ofertalno licitacijo razpisuje ptujska banovinska hiralnica za dobavo raznih živil in drugih potrebščin sa dne 9. t. m. ob 11. dopoldne. Podrobnejši pogoji so na vpogled pri upravlteljstvu zavoda. — Občni zbor CM D bo v soboto 10. t. m. ob 20. zvečer v spodnji dvorani Narodnega doma. — Izsleden tat preprog. Nedavno je bilo ukradeno trgovskemu zastopniku Hadži-bu Ahmedoviću iz Zagreba več preprog v vrednosti nad 3000 Din, ki jih je imel razgrnjene na Tvrševem trgu. Hadžib se je le za trenutek odstranil ter prepustil preproge v varstvo svojemu tovarišu Dženo-viču Sabanu, ki pa je priliko izkoristil ter Jo s preprogami pobrisal. Policija ga je Izsledila v Prijedoru, odkoder Je bil priveden v Ptuj in oddan sodišču. — Volitve delavskih zaupnikov v tovarni »Petovia« »o na pritožbo tukajšnje podružnice NSZ razveljavljene zaradi nekih nerodnosti. Nove volitve bodo še v teku meseca. Prtv. doc. dr. ing. C. Nagode: Zakaj ne v kooperativi? Ljubljana, 7. marca. Zopet je prišlo v našem prometnem življenju do dalekosežne načelne odločitve. Država je pričela z ostro direktno in indirektno tarifno borbo z motoriziranim cestnim prometom, ne da bi bila pritegnila k obravnavi širši krog interesentov ali vsaj izčrpno obvestila strokovno javnost o dokumentarični osnovi za ta svoj korak. Da lažje presodimo njegovo potrebo in upravičenost, si oglejmo najprej polje konkurence. Na podlagi statistike vozil ln prometnih štetij v dravski banovini je jasno dognano, da Bpadamo — sorazmerno stanju naše industrije in naših cest — med pokrajine s šibkim razvojem avtomobilizma. Med motornimi vozili je po številu daleč na prvem mestu osebni avto, a ne prihaja v poštev za sledeča izvajanja, ker vplivajo na njegovo frekvenco mnogo bolj drugi činitelji, nego gospodarsko tekmovanje z železnico. Sledita mu tovorni avto in avtobus, torej prometni sredstvi, ki Jima velja, ali bo predvidoma veljal, fiskalni ter na paralelnih progah konkurenčni boj. O množini, vrsti ln povprečni transportni razdalji tovornega motoriziranega prometa moremo ugotoviti sledeče: Predvsem nimamo pri nas rednih avtomobilskih prog, namenjenih Izključno Javnemu prevozu blaga. Med večjimi centri, kot so n. pr. LJubljana, Kranj, Jesenice, Celje, Maribor, Novo mesto, Ptuj, okrog katerih se koncentrira pretežno fakultativni tovorni prevoz i avtomobili. Imamo izrazite prometne razvodnice. Ves ta promet lahko torej karakteriziramo kot radijalne transporte na zelo kratko povprečno razdaljo 10 do 15 km, to Je polovično dolžino analogne evropske povprečnice, ki znaša cca 30 km. O osnovni sestavi tovorov se sicer podatki ne zbirajo, gotovo pa je, da ta vsaj v velikem odstotku onemogoča enostavni prehod tovora s cestnega vozila na železnico pod izključnim vplivom vozne cene. Po približni cenitvi Je razmerje med prometnim delom, ki ga opravljajo v dravski banovini letno tovorni avtomobili napram onemu, ki ga vrše se vprežna vozila 1:3 ter znaša za omrežje državnih cest po zelo aproksimativni cenitvi nekaj manj nego 10 milijonov tonskih kilometrov. Pri dani transportni distanci Jo pričakovati torej predvsem labilnosti v razmerju med množino dela, ki ga bodo ohranila vprežna vozila še dalje za osebe in med onim, ki si ga bodo znali pridobiti avtomobili. Osnovna tehniško-gospodarska studija, ki M utemeljila upravičenost favoriziranja enega izmed obeh načinov transporta tovorov, še čaka obdelave. Danes stremi državna prometna politika predvsem po pritegnitvi osebnega prometa na železnice ter Je konkurenčni boj usmerjen proti tretji glavni kategoriji motornih vozil na naših cestah, to je proti avtobusom. Njih povprečna prevozna distanca, iti znaša v Franciji, »Italiji ln Angliji cca 120 km, je pri nas, ako abstrahi-ramo tipično krajevne proge, okoli 35 km. žal, mi razmere v mojem delokrogu, poleg vrste drugih številčnih podatkov za to vprašanje, niso dovolile končno dognati števila letnih osebnih km, za katere se morejo z uspehom potezati železnice, dasi sem imel potrebne osnove že pripravljene. Za presojo pogojev konkurenčne sposobnosti na področju osebnih transportov pa je treba upoštevati, da normalno vpliva na razvoj kratko distančnega osebnega prometa poleg materijalnih činiteljev tudi vrsta tmaterljalnih faktorjev. Potujoče občinstvo ne izbira dalje med progo in cesto le po ceni transporta, temveč v ne manjši meri tudi po čim večji časovni in krajevni prilagojenosti nJega ureditve svojim zahtevam. Glede cene, železnica — s svojimi nizkimi lastnimi stroški ter uveljavljenim bI-stemom javnega gospodarstva — lahko vzdrži vsak konkurenčni boj, zlasti, ako jI velja kot merilo uspeha eventualni prirastek na brutto dohodkih, ne glede na to, ali se je povprečni izdatek za prevoženo enoto zmanjšal primerno žrtvam, ki jih je utrpelo ali prispevalo kolektivno gospodarstvo k novi prometni ureditvi. Glede časovne in krajevne prožnosti pa imajo avtobusna podjetja objektivno prednost v pridobivanju osebnega prometa. Za daljnji razvoj prometa na cestah je sedaj glavno vprašanje, ali bo ostalo pri samih tarifnih in fiskalnih ukrepih, ali pa mu bodo, če predstavljajo le prvo etapo snubljenja kllentele po železnici, sledile v doglednem času tehniške ln gospodarske reforme v prometu in obratovanju, ki so potrebne, da tudi železnica doseže primerni del one pozornosti, ki jo zahteva moderni osebni promet. Glede na svoj pri-villgirani položaj bi smele in celo morale objaviti državne železnice jasen tehniški ln komercijalni program vseh ukrepov, ki jih nameravajo storiti. S tem bi omogočile v časovnem razdobju svojih reform tudi avtomobilskim podjetnikom, da pravočasno preurede svoj vozni park in preorientirajo svoje prometne proge. Če ostane le pri danes veljavnih fi-nančno-fiskalnih ukrepih, so malim podjetnikom zmedeni vsi rentabilitetni računi, a cestni transport se vsled nejasnosti položaja ne bo odločil za popolno reorga nizacijo, temveč bo ukinil postopno svoje proge. Od enotne ureditve m racljonalne razdelitve prometnega dela. po katerem bi morala država kot vrhovna regnlatlvna oblast stremeti, bi bili v tem primeru morda bolj oddaljeni, nego doslej. Glede na dejstvo, da je pri nas železniški podjetnik obenem zakonodajalec, si lahko predstavljamo, kakšen bo rezultat pričetega boja. Manj Jasno pa je, ali bodo ukrepi, ki sta Jih podvzela železnica in država, v korist kolektivu gospodarstva. Iz splošnih gospodarskih ozirov, a tudi lz namena, da se izogne očitkom pristranosti, bi javna uprava morala, preden je uvedla novo politiko, ali vsaj preden bo šla po tej poti naprej, podati na podlagi podrobne dokumentacije dokaz, kolik je presežek gospodarskih koristi — med katere je, naravno, vračunati predvsem njen podjetniški dobiček — nad izgubami in novimi bremeni posameznikov in kolektiva. Pri tem proračunu se je treba ozirati na potrebe nove Investicije, izpremembe dohodkov ln izdatkov v drugih postavkah gospodarstva državnih ln avtomobilskih oblasti ter vrsto vplivov na ekonomsko Življenje posameznih pokrajin. Empirija Je predraga in tudi nepotrebna, kjer so možne vsaj aproksimativne kalkulacije. Eno je tudi brez številk gotovo, da ima državna skupnost velik interes na pospeševanju predvsem javnega motornega prometa, ter da je tudi podjetniška kerist države največkrat le navidezna ln neredko le v podrejeni in prehodni obliki (to Je, dokler se ne oživotvori sporazumen delovni načrt), v kontradikciji z ono javnega motoriziranega prometa. Zdi se, da se to premalo upošteva. V konkretnem primeru obstoji naloga vodstva transportnih podjetij v iskanju primerne zaposlitve in ne v ustvarjanju ali eksploataciji kakega prometnega monopola Ako presojamo s tega širšega stališča nastali položaj, stopijo v ospredje tudi sledeče okoliščine. Z inavguiirano politiko bodo skušale železnice iztisniti motorizirani Javni promet iz okoliša t. zv. prometnih vozljišč. torej iz same razvojne baze cestno-pro-metnih podjetij ter lz vseh z železnico paralelnih linij, z drugimi besedami, pri njih relativni gostoti, iz vseh smeri glavnih prometnih napetosti S tem je ogrožen avtomobilski promet tam, kjer se primarno razvija ter se otežkoča njegovo postopno razširjevanje v sekundarne, periferne, slabo frekventirane predele, v katerih se morejo vzdrževati redne proge le, če kore-ninljo v rentabilnem primarnem območju Z uspešno železniško konkurenco bo brez dvoma razredčena mreža rednih prog. S tem pa ni oškodovan po bistveni strani le javni promet, temveč tudi država kot Železniški podjetnik. Kot taki ji mora namreč biti ležeče na čim večji intenziteti sekundarnih prog, ker se z njih gostoto bistveno razširja vplivno območje njenih prog Eventuelno izgubo pri »smerni« konkurenci najbrž tudi pri nas daleko odtehta dotok večjih množin tovorov iz postajnih vplivnih območij, razširjenih po avtomobilu, tem bolj, ker Je tudi linijska, to je smerna konkurenca v naši banovini prav pogosto le indirektna. Bilo bi zatorej zanimivo izvedeti, na koliko ceni železnica sama svojo škodo pri dosedanjem položaju. će se bodo iztisnile avtobusne zveze Iz smeri glavnih prometnih napetosti, bo nastopila nujnost subvencioniranja avtobusnih podjetij, ako se bo hotel vzdržati promet na potrebni gostoti mreže. Podpiranje se vrši drugod v odvisnosti topografije, v sozavisnosti gostote železniške mreže in blagostanja pokrajine, skozi katero teče proga Po mednarodnem merilu bo potem na osnovi tega principa upravičena zahteva po relativno zelo visokih subvencijah, ker bodo avtobusi Izrinjeni v gorske kraje z redkim prebivalstvom, brez železniških zvez. Bistveno je dalje treba upoštevati, da je dravska banovina tipično tranzitna pokrajina. Ako hoče skupnost našega gospodarstva to lego res izkoristiti, morata država in banovina naše cestno omrežje postopno usposobiti za daleko Intenzivnejši motorni promet, nego ga imamo danes. Izdatki, ki že sedaj silno težko bremene na javnem gospodarstvu (n. pr. banovinski proračun!), se bodo morali še povišati Pravilna amortizacija in obrestovanje cestnih gradb in v modernizacijo investiranega kapitala pa sta zasigurani le tedaj, če Je na prometu udeležena gotova procentualna množica srednje težkega motoriziranega prometa, katerega more zbuditi in vzdrževati pri nas le domače gospodarstvo. S tega stališča kaže ta promet favorizirati. V dveh stavkih so bile zgoraj navedene nekatere karakteristične transportne distance in množine tovornega avtomobilskega prometa. Iz danih podatkov sledi, da si železnica od pritegljivega tovornega prometa brez sporazumno organizirane kolaboracije ne more obetati tolikih dohodkov, da bi bili upravičeni posebni tarifno-fiskalni ukrepi aH celo tehnične preuredbe. Za t. zv. promet od konca do kraja — bout a bout — ni dana možnost prekladanja, kljub malim transportnim stroškom na železnicah. Kar se tiče osebnega prometa, je splošno znano, da predstavlja od nekdaj najmanj rentabilni del železniškega prevoza. Na podlagi teh Izkušenj so mnoge železniške uprave prepustile kratko-distančne osebne transporte motoriziranemu prometu. Pojem kratke distance pa se za razne kraje in razmere razno tolmači ter gre v ekstrem do 200 km. Objektivno pa lahko definiram, da se je omaknlla železnica, ne predmestna ali cestna, ki sta svojevrstni podjetji. \z krajevnega ter onega linijskega transporta, ki ga racionalno ne more organizirati tako, da bi periodično potujoče občinstvo za prihod na mesto zaposlitve ln vrnitev ne pora bilo več nego 10—15% časa, določenega bivanju izven doma. Koliko znaša ta distanca pri našem, v evropskem merilu pretežno lokalnem oseb nem prometu, pri naših transportnih »o ciainih in gospodarskih razmerah. Je ono izmed vprašanj, ki se morajo reševati na podlagi regijonalnih studij, oziroma točneje izraženo, posamezno za vsako promet no območje. V tem pogledu obstoje me.: severom in jugom naše države velike razlike. Ni morda neupravičena supozlclja, da znaša ta distanca pri nas cca 10—20 km ter da do te razdalje železnica nima interesa za konkurenčni boj. Pri upoštevanju navedene kritične distance se morajo upoštevati tudi v posa mezne vrste komunikacij Investirani kapi tali ter stanje njihovega obrestovanja ln amortizacije. V gornjih odstavkih sem h o tej poudariti na podlagi nekaterih konatatacij dej stvo, da niti kolektiva gospodarstva, niti Podjetje državnih železnic nista Interesi rana na brezobzirni konkurenci ter ov1 ranju motoriziranega cestnega prometa. Bodisi, da Je principijelni temelj io vih tarifnih In fiskalnfh ukrepov pravilen, bodisi, da Je nepravilen, imajo pod jetja, ki se bavljo z javnim avtomobil skiin prevozom, danes in za bližnjo pri hodnjost računati s tarifno konkurenco, neolajšanimi davčnimi obremenitvami ter splošno zmanjšano zaposlitvijo kot posle dioo gospodarske depresije. Njih položaj je tem neugodnejši, ker so avtobusna podjetja v nas! banovini le lokalnega zna čaja, brez kakršnekoli prometne politične kohezije In smernice, s Šibkimi finančnimi osnovami. Situacija Je podobna oni. ki imn Jo vldeji v Italiji pred prevladovanjem vezjih regijonalnih družb. V tem položaju mora avtomobilski promet nujno ntrpetl težke izgube. ne le v brezdvomnem prehodnem stadiju konku renčnega boja s železnicami ter zastoja v gospodarstvu, temveč se tudi — kar Jo še mnogo važnejše — ne bo mogel uspeA-no uveljavljati pri deflnltivnejsi ureditvi prometnega gospodarstva. Na osnovi tesne organizacije bj &*> mogla izvesti predvsem skrajno racional na Izraba voznega parka ter nJega postop na specijalizacija, da se usposobi avtomobilski promet za prevzem in obvladanj** one vrste osebnega in tovornega prevoza, ki mu bo brez dvoma pripadel, bodisi, da si ga pridobi v konkurenčnem boju, bodi si potom sporazumne delitve dela ali, da ga vtztoudi nanovo. V posebnem članku bom obdelal vrste teh transportov, ki lah ko zasigurajo dosti močno ln specljelno klientelo na regijonalni basi organiziranim prevoznikom. Enotna uprava danes konkurenčnih in izven konkurenčnih aktivnih ln nerenU-biLnih prog Je pogoj, da s prožnim upoštevanjem lokalnih in časovnih prilik gostota avtomobilskih prog ne bo preveč reduci rana, na čemur je avtomobilski promet bolj Intereslran, nego izgleda. Tesna organizacija bi poleg učvratltvv pozicije lahko delala s sistematično tnl cijativo v pripravah, ki naj privedejo do kooperacije vseh prometnih sredstev na severu naše države. Od treh najbolj razširjenih načinov kooperacije: 1. potom prostovoljnega aodelo vanja; 2. potom prevzema cestnih trans portov v upravo ali pod finančno kontrolo železnic; 3. v obliki obvezne ln legalna ureditve Izvajanja sporazumno določenega prometnega načrta po vseh intereslranih podjetjih, bo najbrže zadnje navedeni na čin najprimernejši za naše razmere. Z dovolitvijo gotove konkurenčne moz nostl ter smiselnim, nearbitraričnlm aooolkovnik g. Nedeljkovič, spada med nai epše in najuspelejšo prireditve kar jih je doslej imel Soltol v Zg. Šiški. Spored akademije, ki je bila izključno telovadnega značaja, je obsegal 14 točk, ki so jih izvajali vsi mladinski oddelki od najmanjše dece do naraščaja. Poedine sestave od najlažje najmanjših do težje komplicirane višjih oddelkov so po večini lastne telovadne kompozicije domačih vaditeljev ln vaditeljic, ki so pokazali tudi s te strani svoj talent in dokazali resničnost izreka: »Pomagaj si sam in ti bo pomagano«, kar naj bi si zapomnile mnoge edinice, ki se vedno izgovarjajo: Nimamo primernih točk za akademije! Naštevanje poedinih točk sporeda bi bilo preobširno, naj ome nim, da so bile najboljše točke tako p<> strani svoje telovadne vrednosti kakor tu di po sami preciznosti izvajanja: »Mladi vojaki« moške dece:, oVaje z venci« ien ske dece, »Ura« in »Mornarji« ženske dece ter obe »Devetorice«, ena moške dece. druga moškega naraščaja. Tudi skupinske vaje moške dece so bile odlične, da ne pozabimo na efektno in pravljično telovadno točk »Snegulčica«, ki je zlasti mladini ugajala. Tudi skupine so bile prav dobre. Skratka mladi Sokol v Zg. Si^ki, k? je na tej akademiji nastopil s preko 100 telova-dečimi mladinskih oddelkov, kaže vzorno delavnost na vseh poljih sokolskega udej-stvovanja. Telovadijo vsi oddelki, dece nad 200, in celo vrsta starejših bratov, prirejajo se igre. predavanja, za deco lut kovne predstave, vzorno posluje knjižnica, goji se smučarstvo. odbojka itd., a sedaj na pomlad se društvo pripravlja, da si uTedi svoje letno telovadišče ter prične s pripra vami za gradnjo lastne telovadne dvorane, ker ima v šoli. kjer telovadi, na razpolago samo malo učno sobo, moderna nova šob je namreč brez telovadnice. Vsem oratom in sestram, ki marljivo delajo ▼ raznih od sekih, želimo iskreno: Krepko naprej! Ponson du Terrail 12 Zdravnikova tajna Roman —Ce hočete imeti ženo, pojdne v Anglijo, v svojo domovino, oženite se z žrdjo trsko rdečih las in zelo bogato, to mi je vseeno, gospodične Bene vam pa ne pustim vzeti! — Zakaj pa ne? — Ker je lepa in ker bi bila ljubosumna na njo. Te besede je izgovorna iako odločno, da je lord prebledel. — Zdaj, ko je vam znana moja volja, se pa čuvajte! In ponosno mu je obrniia hrbet. Lord je nekaj časa nepremično stal, zrl je v tla in se kar tresel od jeze. Potem je pa kreni! v grad. Tu se je zaprl v spalnico m čeprav je bil vso noč na nogah, ni pomisul na to, da bi legel. Imel je polaio glavo teza, kar mu je bil natvezil Maubert. i»epasri porepuh mu je zatrjeval, da ima Bena de !a Fresnaie Ijubčka, da je to Hektor de Mausejour in da njuna ljubezen ni ostala brez posledic. — Pojdite v Saint-Florentin, — je dejai lordu Heimuthu, — obrnite se na dr. Roussella in on vam pokaže dveletno deklico, ki je presenetljivo podobna gospodični Berti. Te besede lordu niso šle iz glave. Slednjič se je odločil, vstal in pozvonil. Prišel je komornik. — Naj mi osedlajo konja, — je naroči1 lord Helmuth. Preoblekel se je. odšel na dvorišče in zajahal konja. Ko je prijahal do ograje v parku. ;e zadrhrel. kajti Jeanne mu je zastavila pot. Stopila je k njemu, prijela konja za uzdo in vprašala: — Wi!liams. si namenjen v la Fresnaie? — Ne. — je odgovoril. - Kam pa? —Kaj te to briga? In lord Helmuth je hotel pognati konja, toda dekle ga je zadržalo. — Vedeti hočem! — No, pa naj bo. v Saint-Florentin sem se namenil. — Poslušajte dobro, kaj vam povem. — je dejala Jeanne. — Dobro. Kaj pa je že zopet? — Ce pojdete še enkrat v la Fresnaie. se vam pripeti nesreča. Po teh besedah ie izpustila uzdo in se umaknila s poti. Lord Helmuth je siMrnignil z rameni in odjahal naprej. XVIII. Vrnimo se k Berti de la Fresnaie. Ko se je poslovila od Srnce. se je vrnila domov, ne da bi slutila, kaj čaka ubogo deklico. Pot jo je vodila nekaj korakov od lorda Helmutha. ne da bi ga opazila. Ko se je vrnila v grad. :e že vse spalo. Samo stara vsa \ služkinja stranu je bila še ?e pričako- je na nogah m vala Berto. — No. ah* si kaj opravila? Se omehčal? — jo je vprašala takoi — Ne. — Torej je odklon 1? — Gladko! —Kaj je pa rekel? — Da me ljubi, da mu je malo ležeče na tem. ali ga imam rada jaz ... ki da če bo oče hotei. da me vzame. — O, ta lopov! — je vzkliknila dojilja. — Toda oče ne bo hotel, — je jala Berta. Dojilja je odkimala z giavo. — Rad vas ima, toda po tem, sem slišala, nimam več trpama. — Kaj si pa slišala? — Lord Helmuth in grof sta bila v salonu. Grof. kakor veš. nima pred menoj posebnih tajnosti. Ko sem vstopila v salon, da bi mak> pospravila, je dejal tvoj oče: — Gospod, še pred tednom bi vam t)il roko svoje hčerke odrekel. Toda danes, ko vem. da ste potomec baro- de- kar ne ta sira Duncana. vas sam prosim, da omogočite meni hi Berti poravnati dolg treh stoletij. Berta se je zamislila. — Ka; pa pomeni to, baronet sir Duncan? — je zašepetala. kakor da govori sama s seboj. — Ne vem, — je odgovorila dojilja, — toda zdi se mi, da bi se moglo to nanašati na sovraštvo med rodbinama la Fresnaie in Mausejour. Berta je zadrhtela. — O! — je dejala odločno, — jutri mi mora oče izdati tajno tega čudnega sovraštva. Naslednjega dne je sedel grof de la Fresnaie ob osmih zjutraj na klopici ob vhodu v park in čital novine, ki jih je bil baš prinesel pismonoša. Kar je stopila k n.iemu Berta in mu voščila dobro jutro. Ni pa imela na sebi lovske obleke, kakor navadno, temveč črno. — Oče. — je dejala. — vso noč nisem za:isnila oči. — Zakaj pa ne. drago dete? — Mislila sem na lorda Helmutha. — Oho! — In na obljubo, ki ste mu jo dali. — Kadar ti bodo znani nagibi, ki so me napotili k temu. boš priznala, da sem storil prav. — Oče, — je nadaljevala Berta. — stara sem dvaindvajset let. Nisem več otrok in zadnja sem iz rodu la Fresnaie. — No in? — Predno se omožim, — je nadaljevala Berta, — hočem vse vedeti. —Kaj misliš s tem? — Podedovati moram ne samo posestva in tradicije svojega rodu. temveč tudi sovraštvo. — Grof se je zdrznil. — Oče, — je pripomnila Berta hladno. — vedeti hočem, zakaj la Fresnaii sovražijo Mausejoure. Grof de la Fresnaie je prebledel in mraz ga je spreletel; naenkrat se je pa odločil in odgovoril: — Prav praviš drago dete, prišel je čas, ko moram spregovoriti; končna moraš zvedeti, kakšno brezno krvi in sramote deli ta dva rodova. Naše sovraštvo ne sme ugasniti. In so se oči srdito zaiskrile. XIX. — Začetek našega sovraštva sega v čase kralja Ludvika XIII.. v obleganje trdnjave Saint-Ermei, stoječe na strmih pečinah. Spanci so oblegali to trdnjavo, toda posadka se je junaško branila. Hrane je imeia še za tri mesece in čakala je. da ji prihiti na pomoč francoska vojska, da bi pregnala Špance. Poveljnika trdnjave sta bila dva francoska plemiča. Eden se je imenoval la Fresnaie. drugi pa Mauredin-Mausejour. Bila sta iz istega kraja in skupaj vzgojena. La Fresnaie bi bil prelil za Mausejoura zadnjo kapljo krvi in bil je prepričan, da bi bil isto storil zanj tudi Mausejour. Med branilci trdnjave Saint-Ermel je bil tudi Škot sir Duncan. To je bil mlad plemič; sit verskih bojev v svoji domovini je prišel ponudit svoj meč francoskemu kralju. . Sir Duncan je bil prijateij obeh ple-mičev. bil oženjen; imel je Mausejour pa še ni da bi si poiskal dru- plemiča kakor obi-utrdbe. izmenjala vse, da bi sovražnik presenetiti trdnjave, vrnila vsak na svoj La Fresnaie je mlado, lepo ženo. bil pomislil na to. žico. Neke noči s:a Čajno pregledala straže in storila ne mogel ponoči potem sta se pa dom. La Fresna:e je spal. ko ga je prebudilo čudno bobnenje. Bilo je. kakor bi se zemlja majala pod njim. Zdelo se mu je, da sliši morske valove pljuskati ob skale. In že je zopet zatiskal oči. ko so se vrata spalnice naenkrat odprla in na pragu se je pojavil sir Duncan z mečem v roki. Prvi plastični kino Nov izum v kinematografiji Moderna rumska teimika >c zope: napravila velik korak naprej. S 1. majem bo v Parizu otvorjeu takozvani plastični kinematograf, kar bo za nadaljnji razvoj kinematografov velike važnosti. Plastični fiim, ki je bil doslej samo objekt tehničnih eksperimentov, postane v najkrajšem času gola resnica. Vse kaže, da bo ta izum najprej osvojil Evropo, nato se pa bo razširil tudi na Ameriko. Američani so v pogledu filmske tehnike, zlasti glede zvočnega filma doslej prednjačili in Amerika je dala iniciativo za pokret zvočnega filma. Ta iniciativa je pa prešla sedaj v Evropo oziroma v Pariz. Francija je orav za prav domovina filmske umetnosti, sa; sta bila brata Lumiere iznajditelja filma. Samo 650.000 frankov. :orej relativno majhen kapital je investiran v to podjetje, ki se imenuje »Cine plastične«. Lokal, v katerem bodo prvi predvajali plastični film, je bil doslej urejen za zvočni film, a so ga preure- Pred poroko švedskega princa Poroka švedskega princa Sigvarda z gospodično Eriko Paiz^-k bo jutri v četrtek v Cax:on-Hal:u v Londonu. Poročna svečanost bo brez vsakih ceremonij in popolnoma na tihem, za vsak primer pa 'e pollcUa odredila vse potrebne varnostne ukrepe, zlasti, ker hooe preprečiti naval radovednih žensk, ki bi si rade pridobile košček nevestinega pajčolana, češ da to prinaša srečo. Švedski kralj Gustav, ki je sprva odločno nasprotoval morganatičnemu zakonu svojega sina. se je sedaj udal. Pričakujejo, da bo princ po poroki s svojo mlado ženo odpotoval na rivijero, kjer se nahaja tudi kralj in kjer nameravata preživeti medene tedne. Tam bo kralj mladi par najbrže tudi sprejel. Seveda se je moral princ Sig-vard odpovedati vsem dednim in ^tudi prestolnim pravicam. Kakor poročajo, mu bo kralj podelil naslov grofa pl. Solliden. Solliden je znamenita poletna rezidenca švedskega kralja. I V globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena mati. stara mati in tašča, gospa IVANA SCHOTT včeraj, dne 6. marca v 81. letu starosti, previđena s tolažili svete vere. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 8. marca ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice. Vidovdanska cesta 9. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. marca 1034. JOSIPEVA. por. KRAMBERGER, hči JURIJ RRAJVIBERSL Nar.«. 1136 HRANILNE KNJIŽICE kupujemo in prodajamo, ali damo na iste posojilo. Kulantni pogoji. — Pučka štedi ona, Zagreb. — Naš zastopnik za dravsko banovino: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica it. 12, na katerega se je obrniti. 13,T SADNA DREVESA visoko- in nizkodebelne jablane in hruške, češplje, čreSnje, višnje, breskve, marelice, agras in ribez, zajamčena rodovitnost — dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. (Zahtevajte cenik). 1140 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 14. e*T TRI NOVE UMIVALNIKE (mušelne) z dvema pipama za gorko in mrzlo vodo poceni prodam. — J u rman. frizer. Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 18. 1137 STALNA RAZSTAVA jedilnice, spalnice, kuhinje, mo-droci, zofe itd. Največja izbira prvovrstnih izdelkov. — Plačila s hranilno knjižico, dokler traja zaloga. Ogled tudi ob nedeljah. — ERMAN & ARHAR tovarna pohištva, št. Vid nac Ljubljano. — Zadnja tramvajska postaja. 1139 V nedeljo, dne 4. marca je umri gospod Stanislav černigoj iaborator Higijenskega zavoda v Snbotiei Maša zadušnica se bo brala v por^deljek, dne 12. t. m. ob 6. uri zjutraj v cerkvi sv. Krištofa. Suboti ca-Ljubi Jana, dne 7. marca 1934. ŽALUJOČI OSTALI. dili. Zgradba je bila primerno adaptirana, da bo odgovarjala zahrevam plastičnega filma. Zanimivo je, da je plastični film izum nekega Nemca in sicer profesorja fizike Fieischerja iz Weimarja, ki je konstruiraj prvi aparat za plastičn: film. V laboratoriju so poizkusi popolnoma uspeli. Projekcijsko novost tvori specijalno ogledalo, ki je nameščeno v poševnem kotu. Pred tem ogledalom oziroma v njem samem so pola vljajo projecirane slike. Plastika je tako dovršena, da ima gledalec popoln vtis, da gleda žive plastične figure. Sprva se mu sicer zdi, da so ti ljudje mnogo manjši, kmalu se pa oko privadi tudi na to optično prevaro. S plastičnim filmom so se že dolga leta bavili razni učenjaki in izumitelji, med drugimi je bil tudi ameriški tehnik Herbert Yves v Hollywoodu, ki je prvi izumil plastični film, toda ostalo je samo pri njegovih eksperimentih v laboratoriju. Z avtomobilom v morje Na vožnji okrog sveta je te dni pristal v Monte Carlu parnik »Colum-bus«. Med potniki, ki so se izkrcali, je bil tudi newyorški odvetnik Stale. Mož je najel taksi, da bi si ogledal mesto. V r>eki ulici sta se ustavila, šofer je izstopil ter na avtomobilu nekaj popravljal, prej pa je še motor pognal s polno silo. Nenadoma pa se je avtomobil spustil v dir in zdivjal po široki cesti proti obrežju. Preplašeni so pa-santi bežali na vse strani, nihče pa ni vedel, kaj se je zgodilo. Toda Američan je ostal popolnoma hladnokrven. Med divjo vožnjo je v zadnjem hipu odprl vrata, a že v naslednjem hipu je avtomobil z njim vred trešči] v morje, ki je tam približno 10 m globoko. Američan se je na dnu bliskoma pognal iz voza in kmalu se je pojavil na površju. Seveda ga je obkolila množica radovednežev, smeje pa je hladnokrvni Američan deja1: O. bilo je zelo prijetno. Nato je sedel v drug taksi ter se odpeljal nazaj k parniku, da se preobleče. Monte Carlo ga ni zanimal več, češ da je najzanimivejše že videl in doživel. Letošnji kopalni kostum Ker smo na pragu kopalne sezone, so se seveda že pojavili novi kopalni kostumi vseh vrst. Praktični Američani so zopet uvedli novo modo. Zanimivo je, da so kopalni kostumi za ženske skrajšani do skrajnosti in da zopet prevladuje kult golote. Kostumi so dvodelni ter obstoje iz majhnih hlačic ter zgornjega dela. novost pa je, da jih izde'uiejo iz gumija v vseh mogočih barvah. Za gospode je praktična novost, da je na kopalne hlačice našit žep, ki bodo lahko vanj dajali cigarete in drobiž. ____ Mestni posredovalni urad ■ Ljubljana, 7. marca. O tem mestnem uradu je kaj malo slišati v javnosti in večina Ljubljančanov niti ne ve, da še obstoji Srečni ti, ki nimajo ž njim nobenega opravka, četudi ima ta institucija najboljše namene, sporne zadeve, ki spadajo v njen delokrog, travnati med strankami mirnim potom brez stroškov, jeze in sovraštva. Ta posredovalni urad. ki temelji na dež zak. za Kranjsko z dne 27 sept. 1911 »o obč. posredovalnih uradih*, je pričel poslovati pri mestni upravi sele po vojni, za županovanja pokojnega dr. Perica V njegovo področje spadajo te-le sporne zadeve: 1. o denarnih terjatvah in pravicah do premičnin; 2. o ?porih o določitvi ali popravi meia neoremicnih posestev ali o zemljiških služnostih (užitku); 3. o sporih obveznosti jlede darovani in 4. o ADorih zaradi posesti Največ ima opraviti urad s prvo točko — denarne terjatve ali radi plačil. Urad obstoji iz predsednika, jurista, ki vodi razprave in vsa pisarniška opravila ter dveh prisednikov lajikov. Prvi predsednik, ki je vodil ta urad do lanskega leta, majnika, z vso spretnostjo, ljudomi-lim postopanjem in največjim obzirom ter prigovarjanjem na obe strani, je bil upokojeni sodni dvorni svetnik g. Fr. Andolj-šek. Radi visoke starosti in bolehnosri se je odpovedal temu mestu, kakor že omenjeno, lansko leto majnika. Od meseca novembra posluje zopet redno pod vodstvom stalnega magistralnega uradnika, jurista s sodno prakso, kakor predsednik z isto ljudomilim in spretnim taktom napram strankam. Lani, ko je posloval urad le pol leta, je bilo vloženih za posredovanje 21o vlog Od teh je prišlo do posredovanja in poravnave 48, a 26 izven oosredavanja. Nerešenih in neuspelih je ostalo 142 Od teh večina takih, ko se niso tožene stranke odzvale vabilu, kar je imelo v največ primerih za nasledke sodno postopanje z znatnimi stroški in zamudom časa. Tudi pri tem uradu se spoznava revščina, pomanjkanje, kratko: današnja kriza No, pa ako se tožena stranka odzove vabilu, je vsekakor dobro znamenje, da ima vest in dobro voljo, če tudi ne more zadostiti v celoti radi svojih težkih gospodar skih razmer zahtevi upnika V takih sluča jih se večinoma doseže poravnava po daljšem ali krajšem prigovarjanju in posredovanju uradnih funkcijonarjev Priznati je treba, da postopa večina upnikov napram dolžnikom z največjo prizanesljivostjo in obzirnostjo Dobe se pa tudi stranke, si cer redke, ki vztrajajo na svoji trmi in jih ne omehča še tako prepričevalno pngovar janje in dokazovanje potrebe za spravo svareč jih pred nepotrebnim« stroški in drugim. Sprava ki se tu doseže in vpišt ter podpiše od obeh prizadetih strank ir k uradu pripadajočih, ima sodno ekseku tivno moč. ako se je toženec ne drži in nt izpolnuje. Tu in tam se pa izve tudi kaka osebna tajnost iij pikantnost, ki se pa tako? potla ći kot brezpredmetna zadeva ko gre za denarne vsote, je treba plačati tožen stranki malenkostno takso v kolekib — 50 p za vsakih 100 Din — ako pride d» sprave. Obravnave m vr>e na magistratu v dru gem nadstropju soba št. 41 vsako sredo, a po potrebi, če je večje >tevilo vlog tud večkrat tedensko. Škofjeloška društva škofja Loka. 6 marca. Ko se takole vsako leto v njegovih početnih mesecih pehamo iz večera v večer po občnih zborih naSih društev, ne bo odveč če si zastavimo končno vprašanje, koliko društev .korporacij in ustanov prav za prav imamo v našem mestu. Organizirani smo na dobrih 30 koncih in smo tako lepo povezani med seboj z vsemi mogočimi vezmi, kakor da bi nas prepregla gosta pajčevina. Ne bomo razkladali in razmišljali o tem, katera društva res delajo in katera životarijo, ker vemo. da bi bili deležni hude graje, če bi si upali povedati kaj o važnosti te aH one ustanove Zato jih bomo le navedli. Med humanitarna društva štejemo Kolo jugoslovenskih sester, ki praznuje prav te dni desetletnico svojega obstoja, nadalje Prostovoljno gasilsko fieto, treski odbor Rdečega križa in krajevni odbor vojnih invalidov. K prosvetnim društvom spada Prosvetno in podporno društvo Edinost v Skofji Loki, k nacionalnim pa krajevna organizacija Narodne odbrane. Sokol kraljevine Jugoslavije, ki je nedvomno naj-agilnejša društvena edinica v našem mestu in Strelska družina. Izmed ostalih društev naj navedemo Olepševalno društvo, ki ima mnogo nehvaležnega posla, potem krajevni odbor Jadranske 5»traž» . podružnico Slovenskega planinskega društva, ki nam je dala kočo na Ljubniku in pa Šahovski klub, ki mu tudi ne gre odrekati delavnosti. Za stike s . rancijo dela Krožek prijateljev Francije, samostojni športni pokret je pa izšel iz kluba Sore. politično smo orgaanizirani v občinski organizaciji JNS, ki ima v škofji Loki tudi svoj sreski pododbor JNS. Samo po sebi se razume, da imamo tudi Zvezo borcev, naslednico prejšnje Zveze slovenskih vojakov. Kakor smo dobro zastopani na področju numanitarnih, prosvetnih, političnih, socialnih in nacionalnih društev, prav tak lahko pohvalimo glede stanovskih korporacij. škofja Loka je sedaj sedež srbskega učiteljskega društva, ustanovljenega lani v decembru. Obrtniki imajo svoje predstavništvo v Združenju obrtnikov, kjer vodijo tudi evidenco o čevljarskem, kovaškem ir. lončarskem cehu. Poleg zadruge gostilničarjev, krčmarjev, žganjetočev in izkuhar-jev imamo zadrugo krojačev, delavstvo pa si je osnovalo Strokovno skupino ob'ačil-nih delavcev. Nemara ne veste, da tudi podružnica Slovenskega osrednjega čebelarskega društva, nadalje Vodovodni društvo in podružniica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Ako prištejemo k tej skupini še K: tijsko podružnico in pa pododbor Gremija trgovcev, pa smo pri kraju, seveda smo s tem tudi že presegli številko 30, resnici na ljubo naj pa ugotovimo .da slednji dve korporaciji nista uradno registrirani, ker imata svoje sedeže v Ljubljani odnosno v Kranju. Nehote se nam kljub vsemu vsiljuje vprašanje: Ali ni za naše razmere, ko pada dobršen del vedno na ene in iste rame, vs^ga tega nekoliko preveč. Kaj mislite? Za povzdigo kmetijstva Novo mesto. 6. map-a Zastopniki občin novomeškega sreza so se sestali pred tednom k s stanku, ki ga je vodil ereski podnač^.nik -• KraiSek, in ob največjem zanimanju vseb občili določili v okviru proračunskih m -ž-po katerih bo sreski km 'iiski odbor našega sr?za deloval v poslovnem letu 19>4. Seje se ie udeležilo po Bvojib zastopnikih 16 občin in ie ob takem zanimanju sr ski kmetijski odbor dobil značaj one usl ki ji bo v bodoče povep>n^ vse delo ta razvoj kmetijstva, ki ie v našem sreru ^na cr lavnih pridobitnih panoa. Po otvoritvi s-?ie po sreskem pod načelniku g. KraiSkj je bila volitev pr^-ic-druka in ožjega izvršilnega odbo-a. Soglasno p bil izvoljen za predsednika novo-sreskeca kmet. odbora v "brine Mirne tovarnar in poeeftnik lt. Bale Frank)- V ožp izvršilni odbor so bil! \tv gg. Aveec Anton, poe. iz Gotne vasi. Aznir Andrej, pos. gradu srebrn i oe pri Novem mestu in Kline Vladislav iz Gor. Polia. Za dclaeata v banovinski km čilski odbor sta poleg predsednika izvoljena Se gg- Avs^e Anton iz Gotne vasi in odbornik občine Trebnje Parviin Dolfe. Pomočnik »reškega kmet. referenta g« Filipie je v svojem poročili ugotovil da razpolaga sreski kmet. odbor z S9.o£3.11 Din. Promet v leta 1933 je pa znašal Din 133.000. Tajnik odbora praski krnel, referent profesor g. Malasek ie podal smernice za bodoče delo v okviru proračuna, ki j a bil z malimi spremembami frr>rej°< in ki izkazuje med drugim predrasan \-2znA postavke za pospeševanje gozdarstva, vinarstva (zatirani*- šmarnice). sadjarstva, živinoreje, nagrade za licencirani ? in premota« nje živine, prispevki kmetifflfkim zadrugam za kmetijski strokovni pouk, za nabavo veterinarskih potrebščin za prispevka tn-ierskim postajam, za nabavo novih stroi?v. za nabavo semen itd., tako da ie znesek Din 89.093.11 razdeljen tako gospodarsko, da bodo od tega imele koristi vse panoge našega kmetijstva, no potrebah, ki so '^b iznesli delegati 16 občin sreza Ob koncu s- je predsednik e- Bule zahvalil zastopnikom ob?in 73 delo. ki J3 id-alno vrše v sreskem km?tiiskem odboru rxx*ebno zahvalo pa ie izrekel pomočnku sre#rkega kmet. referenta g Filioifu. ki si ie pridobil pri pososevanj.) kmetijstva v tem srezu mnogo zaslug Sreskemu kmM odboru pri tako uspešnem delu za k^-dolen j#»k ^a kmetovalca vse nrimarve Urejuje: Josip Zupančič Za >Maxodno tiskarno«: {Trmo J — £0 oprave is inasratru dej usta iJtoo ^nnstoi Vai « L.jur>''anj