PROSVETA STEV.—NUMBER 159 JComentaTP MtanovU» ao novo unijo, "ki Btoji Bolidno sa Mooaeveltom". Voditelji ao večinoma taki Ju-«eni člani atare unije. Cappal-lini tudi med njimi. Akcija proti novi uniji Dp»k zapeljani nemški, oe-(ki so drli kakor sleplin ig veleklovnom Hitlerjem, ^ vedeli; oni so rtteto K, da nacionalni "sociaffit , prinaSa socialno bligo-t Nemčiji. Nemčija bo i in za vse Nemce bo fme-ivolj kruha in piva k^kpr te iznebi marksizma in Ü- ntcionalno - socialističnimi mi »o lokavi fašisti prldo-t ivojo stran večino nj»a-elavcev. Nova Nemčiji v i oe bo ekonomskega tífto-ija, ne bo plačevala več voj-ributov! Hitler je nemiki obljubil vse, kar ta nu$á ko je po njenem h^btu l na tron diktature. Vse, nimajo danes, bodo iimli, sme on Nemčijo v svoje Dovolj cirkusov in kruha 1 Ium? . ^ ... Berlina poročajo, da n^d-Nlagoma snema krinko in a kot največji zaščitnik tega kapitalizma — ne na-nega socializma, temveč 0*1 nega kapitalizma- Ña-je novo ime nemškega ka- i protikapitalistična fra-Ua izginja iz nacijalcega kja; vse tiste fraze o so-m blagostanju, s katerimi tkr pri zadnjih volitvjth *1 večino svojih voliltiv, Izvali za njegovo na-•ocialistično stranko, ao we Hitler ne potrebuje h fraz. Zmagal je, raibll utično ustavo, uničil ■Etične stranke in uplje, 1 klerikalce k političnemu in sploh opravtl s "revolucijo" — zato zdaj P°k»že svojo pravo barvo »•krbi javno zaščiti svoje «i, nemAke kapitaliste. industrijski magneten je Fritz Thys*en, in «ifji, kakrAen je dr. «o lahko ponosni na J kot "V(>J«ira največjega «Jt. niso pa več ponosni jj» in obrtniki, katera ? Hltler nablufal, da jih velikimi verižnimi 'n modernimi Mdu-™ Te trgotJM * masno produkcijo * v Hitlerjevem nefIrtiu w oporo. ^n^mski delavci tudi «T Hitlerjancl so J» največjo .ocidtho •'1 blaginjo, kakršna še • >emcija, danes «o pa privatnih kapi-Ukor »o bili kdaj pij. ^• privatni kaplUlUsm PrtvSg ■SEl dHavci P* da lahko kalija komunista ali s4c|. 7Jf>in mu vzamejo, » T,)da maritslitl «km»,u - ¿e » »I- ^ na vrati, «turmar- r^1 ir> Jim vlekli kolo a Muanollnl Imenuje Halbov pol«i "fašlntlšno zračne rerotoeijo" Rim, 14. avg. — Fašisti v Rimu so včeraj s pravim cesarskim liompom proslavili Balbov polet v Ameriko. Balbovg tračna ea-kadra 29 letal in 91 moš — dva letali In dva pilota jo med potjo Izgubil, šast mol Je pa bilo ranjenih —- se Je vrnilo domov v so. boto In v«eraj so letalce vodili v starorimskem triumfu skoti Konštantinov slavolok, Mussoli-nl Ja pa dal Balbu naslov "maršal zraka" In isjavfl, da ja bil Halbov maanl polet v Ameriko In nazaj faAletična tračna revo» lucija. BtriklH pod Nlro Chicago. — Ob koncu sadnje-ga tedna ja število podjetalkov v člkaškam dlatriktu, ki so podpisali lašaeno Rooseveltovo upo-sle va I no pogodbo, doseglo 117,-6M. TI pOfjatnik! Imajo uposla-nlh skupno 1.087,14« delavcev. V Chlcagu samem ja doslej M,. »17 podjetnikov s M»,224 da-larei podplaalo Nlro. / PROSVETA TBS WMUOVTEMWUrt tSSSSt KES" '«•IZITI tt mi a*"«» » ZAruUua J., I. MS - ST u M - *** ¡»i » fTM Ml* M'» t*t*» "" «t.. irJFsZii/E w« »IX H» M M «tlak A4r«rttei»« r»t» •• viU »ot b# r «tu rr>»*. mmü* PHOSVKTA mi14i m- MEMBCK Of THE KKOBSATSD PBBSS IM Domač drobiž Obiskovalci razstave Chicago. — Svetovno razstavo ln urad SNPJ »o obiskali: A-ua, Frances in Joe Hočevar, St. Louis, Mo.; Geo. A. Jonke in žena, Calumet City, 111.; Mary Svil-kovlč, Beaver, Pa., Robert Blatnik in Ernest Podboj, Cleveland, Ohio. Nov grab v Chlcagu Chicago. — Tu je umrl Jos. Krsiovec, doma od Suhorja pri Metliki v Beli Krajini. Zapušča dve sestri. Efektrokutiran v rovu Mulberry, Kans. — Dne U avgusta ob enajstih ponoči se je smrtno ponesrečil pri 4elu v premogovniku it. 9 Anton Vartnik, star 50 let in član društva it. 65 SNPJ v Breezy Hillu. Ubil ga je električni tok. Vesti iz PueMa Pueblo, Colo. — Tu je 7. t. m. umrla Ana Mutz, stara 89 let. Zapušča moža in pet otrok. — V nedeljo 6. avg. se je skupina slovenskih fsntov vračala v avtu s plesa v Cannon City ju. Med potjo se Jim Jo avto prevrnil in Sam Rodina je bil ubit, Albert Godec pa težko ranjen. Drugi so bili le lahko poikodovani. — Colorado Fuel sad Iron Co., kl ima jeklarno v Pueblu in premogovnike v južnem delu Colorada, je 1. avg. napovedala kon-kurt. Slovenski farmar se je ustrelil Chlsholm, Minn. — Anton Tanko st., star 50 let in doma iz fclebiča pri Ribnici, si je zadnjo sredo končal livljenje s kroglo Iz vojaške puAke na svojem farmskem domu v sosednjem Balkanu. Po domaČe so mu rekli Bobnar ln v Ameriki je bil 80 let. Vzrok ni naveden. Tanko zapu iča ženo, deset otrok—štiri sinove in ieet hčera —- ln brata. Dijak podlegel poškodbi Chlsholm, Minn. — Frank Za lar, star 17 let, sin rojaka Mar tins Zalarja in dijak v srednji šoli, je te dni umrl za poikodbo, ki jo je dobil pred 14 meaeci v ioll, ko ae je teško pobil na nogi Sledila je infekcija in v zadnjem novembru so mu odrezali nogo. Zapuiča starše in trinajst bratov ter sestre. Pri gradnji eest teče znoj, znoj Buffslo, N. Y. — Pri mnogih drisvnih konstrukcijskih delih, ki so bili kreirani, ds zaposle brezposelne, odirajo kontraktor-ji delavce "wholesalc". To je izjavila načelnica delavskega wel-fare departmenta Lillian R. Sire po pregledni turi, katero je napravila okrog vaeh vladnih kon-strukcijsklh projetov. Pri teh aasllnth delih plačuje jo kontraktorjl navadne delav ce po 20 osntov na uro. Ker šive v kontraktorakih kempah, jim navadno vse poberejo sa hrano in "stanovanje", njih družine pa so na vladni podporni listi. Potemtakem ao ti projekti le v interesu koii traktorjev Unija liuttesklh rudarjev šteje Butte. Mont. — Ob pričetku tega meseea Je rudarska unija v (em mestu štela nad šest tisoč 'Ism* Pred koma i par moceci je bik* itevilo članov manj kot *<*) Na v*#h oknih trgovin In nad vsemi tovarnami plapola plavi orel. ' ampak do danes ao val podjetniki In trgovci Ignori-reli določbe splošnega pravilni-ks". prsvt "M**«ana UN I Glasovi iz naselbin Zaalaslve beležke Is rasnih krajev Delavci, zdramite ae! | aa, ravbarska, ko pride produkt, Cleveisnd O. — Delavci, zdfs- delo tvojih rok, z 200 odatotjipv mite se! Sedaj je i as, sedaj je; in več prof ita za prodajalca na dana velika prilika delavstvu, da | trg, se ps čudiš razumnosti in se organizira v pošteni delavski blagostanju roparstva, mesto ds organizaciji. Predsednik Reose-bš zahtevaj svoje, velt je namignil: delavci, orga-j Pomisli malo, delavec! Rlago-n i« i raj te se v organizaciji, v ka- stanje Ima podlago v organiza-teri sami hočete. Torej dana clji. Trgovci ne smejo prodanem je prilika kakor ie nikoli, j jeti pod ceno — ti ne delaj pod Ali jo bomo porabili? ¡cepo! Vsi njih talenti so ničla. Delavci ne smemo biti mlačni. Se še dobe ljudje, da bi ae plače Pojdimo na delo, ker brez našega znižale, prosijo Boga vsaj za ti-skupnega dela dobre in poštene sti čas, da bi njih malo delo bi- organizacije ne bomo imeli. Dolžnost vsakega zavednega delavca je, da pristopi v delavske vr-rte, v socialistično stranko in to brez obotavljanja, sicer se bo* mo znašli v neljubi tiraniji—v fašizmu. Pomislimo! Rečemo je od vladne atrani, naj se delavstvo organizira kakor mu je ljubo. To ni preslabo, ali ako se delavstvo ne bo poslužilo dane mu prilike in ako bo delavstvo pokazalo, da jc zadovoljno s tem migljajem od strani sedanjih funkcionarjev, bodo slednji dvignili glave ter rekli: no, sedaj vidimo, da delavstvo se ni še ničesar naučilo iz dosedanjih šol. In ker se noče poslužiti lastne moči, so potrebne še ostrejše šole. Ta o-strejfo šols je fašizem. Za jugoslovanske delavce v Ameriki naj velja: Pristopite v Jugoslovansko socialistično zvezo! Tu je edino mesto za nas v£,e. Naročite si liste "Prosve-to" in "Proletarca" ter pazno či-tajte podučljive članke, upoštevajte in pomagalo bo. Slovenci v NeWburghu, pristopite v soc. klub št. 28 -JSei Zavedni na delo z zavednimi in u-speh Je gotov. Obiščite nas v soboto, dne 26. avgusts, ob 8. zvečer na 4888 Bradlev Rd., to je pri Francki na Brooklynu. Imeli bomo "Weiner-roast" in veliko zabave. Na svidenje! Delavci, združimo se! Anton Zeleznik. Ni jim uspelo Keaeska, Wis. — Pridelek organiziranja delavcev je bil kla-vern. Predsednik centralne unije bil takoj aretiran, ko Je pričel z govorom pri vhodu * Simmons kompanije. Mestna uprava si prizadeva na vse načine, da prepreči shode. Mestni parki so prosti za vsakojake klovne, samo sa delavske shode ne, niti ne ulice; sme se plesati po ulicah, delavski govornik pa "kali mir" in "moti promet". Tako si domišljujejo mestni očetje nasprotnega mišljenja. Pa je sodnik Stewart, ki pozna postave, mestnemu odvetniku precej ostro razložil svobodo govora, prepovedal vaako policijsko vmešavanje in razbijanje »hodov mirnega značaja. Ker s silo ne gre in ne morejo s pestjo pokazati moči, pa prirejajo dirke in kaj takega, kar jim uspeva. Ljudstvo dere noro za takimi prireditvami, toda ae jim odpirajo oči. Je pa še veliko takih, ki verjamejo, da so absolutno odvisni od delodajalcev, oni pa nič od njih. Stupid-noNt teh je brezmejna. S hvalei-noatjo sprejemajo trganje mezd in podaljšanje delovnih ur. So ponosni in ae prištevajo, da so boljši delavci, ker delajo. Prezirljivo gledajo brezposelne, jih preklinjajo, da morajo oni zanje delati, meato da bi delili 12 in tudi več ur na dan. Taka Je njih omejenost. Ker si z delom še prafco 40 let slutim vsakodanji kruh. nevšte-vil zadnjih treh let, etfkar ce delam, naj mi bo dovoljeno po. vedati. kako "ga" 4atafti lomijo nami, ker sem "ga" sam več ko pol leta pnj, ko sesa aa abudil. Torej vem. Do inapaktaeake časti se nlaem nikdar povapsl. kar tre tudi ne grima. Insel sam priliko tudi to čast doaeši. Bil sem oprezen. Inapaktor >e SslsSsn zlo-bnik poamehov predpostavljenih delničarjev, kot ss spodabl. teto srajco, umazano sadegnjen vrat. dela za dva ln tudi več, koliko odgovornosti, vas to aa SVfrc bolj še pisce in inšpektorate» test Krona stupMaosti Kaj vat t*i v takih glavah! Oče satu: Kako 4alna? let: Dobro, 62 ur seas delal f««W<> ni teden. Hči: Sit je sailulll. Oče: To ni plato sa preddelavca. Zet: Ne moremo več plačat. Ko postsvti ns trg tvoje de-K je tveja pis'* vedno pretira. lo zagotovljeno, čakajo in čakajo na nižje plače. Vsemu temu se z organiziranjem pride do konca, do poštene delitve. One vrste ljudje, ki delavski organizaciji nasprotujejo, s svojim lastnim blatom obmetavajo delavske in socialistične voditelje — vsi so tatovi, lopovi, splph vse, in bedaki jim slepo verjamejo, mesto da bi jim z besedo in dejanjem odgovorili, da so delavci sila. Stopili bi v svoje delavske organizacije in zahtevali pošten delež lastnega dela. Delavec, na plan! Organiziraj se sam!—Frank Turk, 88. Slab zakon Pueblo, Colo. — Država Colo-rado ima zakon za starostno pokojnino, ampak vsak okraj mora sam derbeti za tak sklad za stare ln onemogle državljane v svojem okraju. Kako je to slabo in nepraktično, vemo, ker nekateri okraji so veliko na boljšem finančno ko drugi. Pueblški okraj ima 889 aplikantov za starostno pokojnino. Ti imajo po sakonu dobiti $18,888.50 vsak mesec, skoro petkrat več kot je sedaj denarja v zadevnem skladu. Kot stvar sedaj stoji ali izgleda, ima naš pueblški okraj le $10,-000 za pokojnino v tem letu. Ta vsota naj se razdeli povprečno na vse pričenši s 1. januarjem 1084. Le eden ali bosta dobila pokojnino v tem letu. Tukaj se vidi, kako kratkovidni so zaikonodajcl, kadar sklepajo take zakone. Vae je odloženo na posamezne okraje siromak naj pomaga siromaku. Tudi posamezne države ne «morejo storiti vsega v teh ozirih, ako ne obdavčijo «bogatih slojev ali zaplenijo bogastvo tam, kjer ga ne rabijo. Prihajamo v dobo, ko morale posamezne države v Združenih državah prepustiti vso tako zadevo zvezni vladi v VVashingtonu- Državljani se bodo morali potruditi, da narede iz 48 držav eno državo ln eno zakonodajnico. Kadar ae državljan preseli iz enega v drug kraj, da ne bo "novinec", kot je sedaj, ampak da bo deležen vsega, kar mu kot delavcu pripada. Da bo zavarovan za vse: kadar se rodi, oženi in umre- Kadar se rodi nov državljan, morajo za tak dogodek skrbeti bolnišnice, državne; kadar se oženi, mu morala država poskrbeti vse potrebno; kadar umre, mu mora oskrbeti vse, ne kakor sedaj, ko po-grebniki delajo profite. V taki driavl bo šele pravn civilizacija. V novi civilicaciji nam ne bodo potrebne podporne jednote, vanj take ne kot jih imamo sedaj; potrebovali jih bodo ye bomo zs vzgojno in kulturno delo. Vsak dober član človeške druibe bi moral pri tem pomagati: u postaviti boljši, pravičnejši socialni red v socialistični družbi. KaktiMi Delavsko gibaš je Eveletti, Minn. — Knza, ki je udarila Ameriko, ni samo gospodarske, ampak je tudi duhovna kriza. Našla nas je nevedne o socialni vadi in ta nevednost ni drugega kakor duhovna kriza, ki je hujša od gospodarske. V duhu se začenja vsako delo; kar pride, pride za njim. Duh je orientacija poti; kadar je prva zgubljena je pot zgubljena, kadar je oboje zgubljeno, ni več potovanje, ampak tavanje po goščavi. Kapitalistično časopisje je vsa ta leta prinašalo kaj malo prida gradivo, na katerega bi ae delavstvo moglo opirati na svoji poti. Gazilo je in udrihalo po vsaki zamisli kjerkoli je pognala. Ta ustanova je tudi vzgo-jevala odlične govornike, ki so shodarili le v zabavo in sebi v prid. Pisalo in govorilo se je mnogo, a ničesar določnega, ničesar kar bi razsvetljevalo temno sliko sodobnih razmer ter ji dajalo smer in cilj. Bilo je tavanje po .zatemndih goščavah brez smotra, brez orientacije. Delavska prosveta je bila glas vpijočega v puščavi. Kdo bi se menil za njene glasove, ko po deželi cveto tako bujni vzgledi bogastva in uspeha! V teh vzgledih je utonilo vsako drugo zanimanje, kajti vzgledi so najmočnejša vzgojevalna sila na svetu. Sredi te velike zabave je udarila kriza in zresnila mnogo ljudi; niso več drli za odličnimi govorniki, ne pismeno hvalili, ampak so jim kar v obraz zasolili; Vi varate! Težko so izgovorili to besedo, zbrali so vse moči, šlo je in led se je prebil. Posamezniki so spoznali, da ne morejo ovirati kapitalističnega toka, spoznali, ako hočejo postati vodilna aila, se morajo združeno gibati- Spoznavajo, da le v gibanju znore-jo doseči cilje, premagovati zapreke. Spoznavajo, da je delavsko gibanje vseučilišče delavske prosvete, vseučilišče, kjer ee vadijo za skupni nastop in v veri, v smislu, veličini, ki izvira iz tega. Vprašanje o moči sloge je najhujše vprašanje. To je temelj delavskega dela, - gibanja, dasi preprost, je j ako težko za-popadljiv. ljudje kar niso mogli verjeti, da je v slogi toliko moči. Gibanje edino more potrditi to resnico in prepričati ljudi. Tu je na tisoče bogatih virov, na katere je treba le pritisniti, da se pojavijo. Moč sloge je nedavno govornik demonstriral pred poslušalci s poslušalci ln tajnikom in predsednikom shoda. Zdi se mi, da dvomite o moči sloge, je rekel ln se oziral po zbranih. Ako hočete, vam preizkusim to moč in se boste na lastne oči prepričali o istinitosti mojega izvajanja. Ali na vas leži ves uspeh, težko bo šlo, a z dobrim sodelovanjem vsakega pojde. Hočemo poskusiti? Daj, da vidimo, nekdo vaklikne komaj sliino. Pritrjevanje se čuje. Dobro. Govornik se obrne k predsedniku in tajniku ln za pove: poljubita se! Prične ploskati. Poslušalci so kmalu zapopkdll, za kaj gre in ao sledili govorniku in s ploskanjem zaMevali: poljubita se. Tajnik se ne gane. Predsednik se o-zira proti tajniku, hoče protestirati, a niktto ga ne čuje. ZraŠ-čen na trdih tleh, ni nikdar ■ hoval pred problemi; zdaj koleba pa svojem aedetu. Neprijeten položaj pa navduši poslušalce, da še glaeneje zahtevajo: Poljubita se! Govornik suva z rokama, vzpodbuja poslušalstvo, motri, pričakuje. Ni drugega izhoda. Predsednik «e zgane, težko se nagne k tajniku ter ga poljubi. Governik se smehlja, miri poslušalstvo in ko utihn^, ¡spregovori: To je tisto, ser potrebuje mo. Ali sedaj verujete v moč sloge? Da nismo bili složni, ne bi bilo zmage. Takrat so tudi izvolili delegate, da gredo pred mestni svet zahtevati pomoči brezposelnim. Tisoče letakov se je razpečalo med ljudi tisti dan. Zvečer pa se je mestna dvorana napolnila z občinstvom. Se pred vrsti je stalo ljudi še za eno dvorano. Odborniki, svetovalci, župan in komisar vatopijo, vstopijo in kakor po navadi zavzamejo svoje sedeže in seja se začne. Red, predlogi, prošnje in zahvale se čitajo, komisar ošvrk-ne odbornike, odborniki poki-majo in vsa stvar se shrani v omare dQ prihodnje seje. Ta in oni se udobno pretegne ne stolu, katerega bi gotovo rad posedoval celo življenje. 2e kretnje, malomarne besede pokazu-jejo, da tem ljudskim delavcem ni do drugega, samo da potrati j o Čaa in potegnejo borno plačo. Voditelj delegatov predlaga, naj se odborniki požurijo; imamo zahtevo, katera se mora še nocoj upoštevati. Delavska zahteva pride na vrsto. Tttina je v dvorani, ko se člta, ker vsakdo bi rad čul njihovo poslanico. Nato se govornik oglasi, razločno izpove česa hočejo: Delo al sredstva za življenje. O teh vprašanjih ukrenite nocoj. Vri-ski in ploski med občinstvom Se nikdar niso tega doživeli, da bi delavec pred župani ln komisarji tako govoril in privijal Komaj da je govornik končal, že stopi korak naprej delegat, da se doda klofuta: Potrebuje mo hitre pomoči, debatirajte < tem, še ničesar niste storili za brezposelne. \ Tihota. To izrabi zopet drug delegat, da prispeva k udarcu: Borimo se zoper brezposelnost, stradanje, nevednost, korupcijo, vojske. V glasu je bil ponos, a težko je govoril. Nekolik smeh občinstva je Ma-miral delegata, a ta se ni «menil zanj. Sivolasi mož aa dvigne is občinstva, obtoži mestni svet: 85 let živim v tem mestu, a niti enega dneva dela nisem dobil, ne nobene pomoči Na plan, občinstvo 1 poziva govornik, izpovejte krivice, katere ao se vam godile. Eden izmed odbornikov se okrsne ter gleda po občinstvu dolgo časa, se obrne proti komisarju ter ga nagovori: Do srca mi gre, kadar gledam revne delavce in pomanjkanje. Občinstvo pozdrs- vi to izjavo. Delavski govor-nki: Ali bo to koga nasitilo? Kakor da mu je zagorelo pod nogami, poskoči odbornik na noge TOREK, 15, A Vem po dvorani, «i n P ogorčen govori-»mo storili krivico, kole® ravnajmo. Vsi moičTsJ vaede, ter s pretrial..: buli v delegate. Nswyertài bankir J. W «is, ko je njegova banka i*NU*eo4ana. Prej)* preplaienini --»ate. Tudi o brezposelni biča delavski govornik. Medtem je iupan lgi dvorane, zgbil kakor Važni opravki, tri pfre ključil sejo. Sum in vrii* ne med občinstvom, a Ko ™ Se nočete Ui rTi peljem mogočnejfo nisacijo, kl vam bo vzda vo iz rok. v glasnem množica razhaja, ta in oni krohoče: iupan jim je , begnil. Nekoč bomo zav2 njihova mesta. Govornike »»4Mljuje šumenje mi vodi jo preko ceste v katerima želimo mnogo s uspehov v novem življen, ženitovanj8kem potovanji tlantic City, sta se vrn mov. Na 22- julija se je zaibava za midwayjske i Zbrali smo se skupaj in i zabavali ob izbomi postr Frank I.uka - Oljni magiatje so v«lio v laseh aba Ifrajšl delovnik bi ^40,000 novih delavcev na je vzrok konflikta m gnati i Washington. - (FP) konflikta med oljnimi pri; izdelavi pravilnika vsa itvar porinjena notn tajniku Icksu, ki ima iz diference oziroma izdelati nik.za to industrijo. Adm eija se je odločila za U po .večtedenr.kem prepira magnati olja. Rpor se suče največ ri| čanja cen pri oljnjakih. sne oljne druibe in manjši operatorji zahtev ločanje cen pri oljnih Monopolistične družbe! Standard Oil grupa in di pa proti. Neodvisne druž vije, da je njih obstoj odv določanja cen pri izvoru, sprotnem sJučsju bo rs nik zanje pomenil smrt Za kontroliranje cen p( cih je tudi unija oljnih di Poleg tega zahtevs "d i v je" cevnih družb (pipe lil so podružnice velikih olji poracij. S to zahtevo m I jo tudi manjii operstorj ke jcorporacije imajo pop nopol nad produkcijo, nj in distribucijo olja. M*nJ ibe so napram njim tolik čevljar napram veliki ' firmi. Frank P. Walsh, ki je vojno predsednik War Boards, je na zasliianju neodvisne oljne operstor, deputijskim admin^tri Kfenpom, ki ima k»nN oljnim pravilnikom, j« tiral, da se je pn kodeksa treba v prvi v ti 1U interese cev, ki so zaposleni v » tah te Industrij' t u vedenjem den bi v tejM«^^ daljnih 240.000 (klsvorv esrHssrnim «*— ¡1 seWtni rtVJsnsv jah je zaposM»h oev, ki so 3D1 AdsUBtftfsc-J' fcipr*!***»» ffC ,5 AVGUSTA. «K0BXII1 Blisk in grom V Egiptu T* bilo okrog lftft CiMiim Štetjem, jepu-^ITsUvbi v Medmet dti konice drogov, k - JLj postavili- Drogovi S služili kot strelo-jE*. napis« na te Han/Urj vemo, dl Kaljeni, * ^reno rjovaai jambori, miš-^ obrambno sredstvo S Stari kulturni naro-i€ v pradavnih časih ' - za odvajanje b(li -¡- pripomočke ¿U njih znanje je ono ¡dolgoletnih izkušenj. Da «„li pojave pri nevihtah iv razlagati, o tem ni do-jjear znanega. Šele 3000 je so se pojmi o teh re-_trili- do 18. stoletja so im^li o naravi nevihte še ze-ali vsaj meglene pdj-je veljal za vnetje _ sopar, pri ko jih eks-»proži grom in lahko .tudiogenj. Sele ko se je "minost natančneje bavi-lirodno silo elektrike, ko pela zlasti študirati elek-fcpraznjevanja, se je uče-l posvetilo, da sta elek-kkra in blisk vidni znak fizikalnega dejanja. ' ji from spremljevalni ^o-Bika, je danes vsakomur .Strogo gledano je pa tudi gmo spremljevalni pojav, vlja samo izenačenje električnih napetosti In teh je vzrok nevihte, idajo stvarno k neurju pekoče solnce, dušljiva to-grmadenje oblakov In veter in vihar, dež in to-naglo ohlajen je, ki ni^o sunile! ali spremljevalni lievihte. • (t jprezi s tem si je treba v mti razjasniti, kako tiste •lektrične napetosti pr^v nastanejo? Že v nor-okolščinah vlada med zemeljske površine in neka razlika v napeto-, je na vsak meter višine voltov večja. Zemeljsko i je n^ativno, ozračje i» no električno. To pomeni, «oiekuli zraka izgubili na-ptirae elektrike, tako •kktrone, ki so se odvedejo. Ce solnce zdržema ho pripeka na zemljo, 'in »etra, nastajajo mogočni li zračni tokovi, ki nesejo i Sočne električne naboje, j» ta pojav ponavlja, uteg-ptati napetostne razlike P »elike. Merili so že 7000 pa meter in še več. Ko pa ¡j» navpični tokovi toplega, a»ičenega zraka dovolj a začne vodna para zgo-»kapljice, pri čemer se ti«ti tipični viharni 6b-Uft poznamo kot črne ■"k* na nebu. # narastejo električni; P» tolikšne mere, da'se W posamernimi naboji / Jliki električne iskie. preskakujejo med * električnimi oblaki in tur. If. Trajanje bliaka je ailno kra ko, kvečjemu tisočinko sekunde. Napetosti, pod katerimi preskoči strela, ¿o zelo velike: 50 do 100 milijonov voltov, dočim je jakoet strele, ki kaže mnoiino elektrike, katero transportira, sorazmerno dosti manjša. Cenitve so zelo različne v mejah od 20 do 800 amperov v sekundi. Tudi dolžina strele je zelo različna. Od oblakov do zemlje ne more biti večja od dveh do ¿tirih kilometrov. Bliski, ki preskakujejo med oblaki, so normalno še krajši. Znani pa so tudi znatno daljši bliski. V Alpah je nekoč preskočil blisk iz oblaka v oblak na razdaljo 49 km. Vsi navedeni podatki se nanašajo na najbolj pogosto obliko, to je na progaste bliske. Lahko pa se pojavi blisk tudi še v drugih oblikah, čeprav, čeprav razme roma zelo poredkoma. Ploskovni blisk razsvetljuje cele oblake s tako zvanimi tlečimi izpraznitva mi. To so slične električne" izpraznitve, ki svetijo v ceveh reklamnih napisov. Nizasti blisk sestoji iz vrste svetlih točk, ki so videti kakor nanizane na vijugasti črti. Najredkejša in najskrivnost-nejša oblika je tako zvani kroglasti blisk. 2areča krogla v velikosti otroške glave se ali polagoma premika po prostoru, ali pa drsi vzdolž predmetov, puščajoč za seboj ožgane sledove. Mahoma pa se krogla razpoči v nič, včasi nalahko, včasi pa s silnim treskom in napravi dostikrat veliko razdejanje. Grom, kot spremljevalni pojav bliska, je čisto akustične nara-ve. Kdor je že kdaj stal blizu ipfluenčnega stroja, se bo gotovo spomnil na prasketanje, ki se sliši med preskakovanjem električnih isker. Grom je prav tako prasketanje, samo v tistem merilu glasnejše kakor so silnejše električne iskre, ki preskakujejo. Vsako iskro spremlja pok, ki nastane zaradi tega, ker se zrak pod visoko temperaturo električne iakre trenutno silno segreje. Segret zrak ali plin se stisne in tisti pritisk se kot močan zvočni val razširi po prostoru. Tisto, da blisku ne sledi en sam pok ampak bobneč grom, izvira samo od odmeva, ker se pok večkrat odbija od bližnjih in daljnih oblakov. Iz časa, ki poteče med bliskom in gromom, se lahko zelo točno računa, kako daleč od nas se je zabliskalo ali treščilo. Svetloba se namreč širi z brzino 300,0000 kilometrov na sekundo po prostoru, tako da praktično, zs o-mejene predele na zemlji niti računati ne moremo, da bi svetloba nekam prej prišle kakor drugam. Blisk torej vidimo isti trenutek, ko nastane. Zvočni valovi, ki nam prinašajo grom na ušesa, pa napravijo samo 330 m dolgo pot na sekundo. Sirijo se torej skoraj milijonkrat počasneje nego svetloba. Za praktičen račun kako daleč od nss se je zabliskalo, je trebs prešteti samo sekunde, ki so minile od Površjem, ali pa med bliska do groma, njih Število de- Mektričnimi jn neelek-V slednjem prl- * namreč neelektri&il ,*> uko zvan. F rudelbi ali influenci, da M' l"»prej enako-»udfljeni električni na trajnih kon-koncu, ki je naj-*ktr""....... oblaku j* ™ns, na nasprotnem »Nitivna elektrika. ^ Prvikrat vidi dobro 4 . Wl*k* ali atrele, ae V^ «"t* cikcakasie * J *'»jen s slik. O liniji ni na rn» duha ne C * i" bliak zmerom "T^ta, kača,ta čr-rSt,lm 1 debelejli-' \eletoku zemljsti- '"«"rrafi,,la kamratl, da delavci zahtevajo tri stvari: 30-urni delovnik, plače, ki so bile v moči pred kriso, in unijo. Ko je bils delavska tajnica Frances Peric i na med Jeklarskimi delavci v Pennsylvaniji, je na vprašanje, koliko dolg naj bo delovnik, dobila v odgovor večni refren: "Gospa, 80 ur Js dovolj ns teden" in pa: "Uni* Jo hočemo V Te zahteve Je tudi aporočila na zaslišanju o Jak« larskem pravilniku. Neki uradnik unijs Jeklarskih delavcev, Amalgamated Aasocia-tion oi Iron, Steel & Tin Plata Workers, pravi, da as bile v zadnjem času organizirane postojanke v krajih, kjer o uniji ni bilo le zadnjih 30 let nobene-gs sluha. Isls poroča John Mel-den, tajnik levičarske jeklarske unije. Hapidno obnovijenje UMW na vseh premogovnih poljih je največje čudo "novega deala". Temu masnemu organiziranju rudarjev se čudijo tudi ifajvečji optimisti. Pred komaj par meseci je ta rudarska unija stals v razvalinah in je «gledalo, da bo prej «ko alej popolnoma izginila na mehkem premogovnem polju. Komaj pa je bil aprajet npvi industrijski zakon, NIHA, že so se rudarji pričeili sipati v unijo kot roj čebel iz panja. Njih kratka atavka v Pennsylvaniji pa je pokazala, da je UMW zopet mogočna sila in to tudi v Dlraktoriaa prtvraila Ni-riaaskMo krajih, kjer rudsrji niso bili le Ike. 10 || vladnega odbora ker se ne strinja s vladno delavsko politiko New York. — (FP) — V znak protesta proti prizadevanju vlade, da delavstvu čim bolj pri-striže peruti, je Mary van Kleeck, direktorica industrijskih raiiskav Russell Sage fundacl* je. resignirala kot svetovalka novega vladnega upoalevalnega sistema, ki je v procesu organiziranja. Mias Kleeck, priznana delavska sociologinja, pravi v res Ignaciji, ki je bila poalana delavski tajnici Frances Perkinsovl, da ne more sodelovati s vlado ker se ne strinja z njeno delavsko politiko, ki gre sa em, da se delavstvu onemogočijo stav- nad 40 let organizirani, ns primer na kokaovem polju v okraju Fayette. Le nagel nastop administracije je preprečil splošno rudariko stavko. Tudi vse ostale unije, ki vodijo agresivno kampanjo, sprejemajo tisoče novih članov. Med kraji nI nobene rasllke. Unije žanjejo uspeh, kjerkoli je v teku organitatorična kampanja. Zagotovilo vlade, da imajo pravico se organizirati, je namah pretrgal strah, v katerem so o-penšsparji dolga leta držati v krempljih ameriško delavstvo. Največja ovira večina unij in tudi ADF je v tem, ker imsjo večinoma prasne blagajne in jim primanjkuje sredstev sa kampanje. Druga ovira js tudi pomanjkanje organizatorjev. Green radi tah zaprek urgira delavce v posameznih krajih in tovsrnah in predvsem pa «entraîne ter krajevne unije, naj se preveč ne sanašajo na glavne stane unij, ker ti pri najboljši volji ne morejo ugoditi vssm zahtevam, niti če bi imeli še močnejše blagajne. Urgira lokalne unije in neorganizirane delavce, naj aami razvijejo kampanje In avojs voditelje, Za to delo potrebujejo le iniciative, drugo bo vse prišlo — organizatorji in unije. V treh tednih v juliju Je federacija izdala 24 čarterjev za federalne u-nije in nad 40 čarterjev krajevnim unijam. Mednarodne unije izdajajo avoje čarterje. Deset marksistov ustreljenih is eaega hltlsrjevea Curih, Švica. — Fašistični policijski komissr v Brunswicku, Nemčija, Je dal ugrabiti in ekse-kutirati deset socialistov in komunistov rsdl umora nekega fašista po imenu landsmsnna. U-streljen je bil v nekem uličnem spopadu — fašisti pravijo, ds ga Je ustrelil neki marksist, očividci pa, da so gs fašisti sami, kar jim je dalo pretveso za nove pogrome na marksiste. Po tem činu so fsAisti tebi nič meni nič ugrabili deset socisll-stov in komunistov, jih odvsdti v Rieseberg, kjer so jih tajno ustrelili in pokopali, pokopališče pa zastrsžili. T0 se je zgodilo natančno po receptu policijskega komisarja Heldorfa, ki js rekel, da bo za vsakega padiegs fašista umorjenih deset marksistov. flogst In izvršil samomor Chicago. — Julius Myers, 63-letnl vodilni in bogsti trgovec iz Springficlda, III,, je v nedeljo skočil iz 1«. nadstropnegs hote-la Hherman in se ubil. V sobi Je pustil noto, ki se glssl, ds "nima več smisla zs življenje". Vlado krltiiira, ker je isaillla poravnanje rudarske stavke v Pennaylvanijl, ne da bi rudarjem dala zagotovilo, da imajo pravico do organlairanja. Prav tako vsled tega, ker ss izogiba savaeti odločnega stališča proti korapanijskim unijam. Mlss Kleeck izraža med vrsticami bojazen, ds jih bo vlada priznala sa bona flde unije. Ona smatra kolektivno pogajanje po svobodnih delavskih u-nijah za kardiaalno točko vaa-kega rekonstrukcij skega programa. Rooaeveltovo imenovanje svetnega odbora sa izravnavanje stavk in njegov edlkt proti "vsaki agresivni akciji tekom okrevalne dobe" pa po njenem mnenju resno ograla to pravico in vsled tega tudi uspah zakona s« kontroliranje Industrij. Brez neomejene pravice do stavke In kolsktlvnega pogajanja je svitanj« plač na mogoče niti ne stablliairatl taposlenosti, "Zs enforsirsnje deisvsklh točk v pravilnikih, katere oddbri vlada, so potrebne sktivne de-lsvsks unijs poleg vse maline-rije, ki Jo v ta nsmen rssvijs adminlstraelja,* pravi mias ^Ktsssk* Do tags mnenja Je prišla kot resulUt obsežnih industrijskih prsisksv, "kompanijakih In de-lavaklh unij ter kot članica vlsdnegs delavskega sveta med vojno. Kapitalistom In posebno monopolističnim kombinacijam, katera uatvarja vlada, ona ne bi poverila "esmovlsde", ker smatra, da Jo bodo izrabile v svojem interesu. Nsvijsli bodo cene in delsvcem plačsll le toliko kolikor bodo primorani« In če vlada paralisira unije s onemogočanjem stavk, bodo v tem pogledu podjetniki Imeli še svobodnejše roke. Internscioasia kritislrs Hender* sona Curih, Švica, — Tajništvo Ho-clalistične in delsvsks int«rna-clonale obžaluj« postopanje Ar-thurja Hendersona, predsedfllka razorožltvene konference, ki Js šel os«bno do nemškega trinoga Hitler js in gs skušal pridobiti sa razorožltvene nsčrte. Tajništvo internsclonale smatra ta Hendersonov korak nedo-p ustij Iv ne glede na njegovo I-skreno prizadevanje v Interesu miru. Je ne le žslitev nemškega delsvstva, ki ječi pod peto tri-noštvs sli ps Je v pregnsnstvti,^ nego tudi mednarodnega delavskega gibanja Alično sodbo o Hendersonovem pastopanju bo najbrž Izreklo tudi angleško delavstvo. jêjki I * o Zspropsšceni vsm dsjemo ns znanje vest o tutnem dogoiku, ki se j« odigral v K : umrl je go spod N. N. Tekom avojega življenja al je ateksl nebroj zaslug. Zsrsdi svojega u veren J a pa Je v Avatriji mnogo pretrpel. Ko je položil izpite za šolakega,nai>ta-vnfka In nastopil svoje tkifbeno pn»«U v K., še ni tamksj ptata- m i - - h b _2-- t JI * \ UHrt J v st sa m h, kjer ss stavka)*« radarji s sv«Jissi testai m streti strašili kj vadi k p»si*k*y»i|s«. EKOBXJEXa Tone Seliikar: NASEDLI BROD Romam v trek delih mam Ljudstvo je stradalo. Garnizije ho - upirale. Vračal» -o s* ujet-niki iz Rusije, ki ho pripovedovali o svobodi m ""v jlidenburKU je preki sod streljal vojake sedemnajstega pehotnega polka. V Radgoni je tekla kri na smrt obsojenih UPC^sir°Karel se je pijan vozil za fronto in pripenjal svetinje sestradanim bojevnikom iz strelskih jarkov. Nad Ljubljano so italijanski aeroplani metali proklamacije Trumbičevega odbora. Jošt in Marta sta hodila od hiše do hiše ter zbirala podpise za majnlško deklaracijo. Gc, dile so se neverjetne stvari. Ljudje, ki niso nikdar verovali v nezlomljivost Avstrija, so pričeli verovati v samostojnost in svobodo. Slovenski ljudje, ki so prisegali cesarju neomajno zvestobo, so pričeli omahovati. Podpisi so rasli v sto tisoče. Majska deklaracija! Polki so postajali nezanesljivi. Češki in jugoslovanski dobrovoljcl so napadali na strani zaveznikov. Izdajalci! Avstrijski avditorji so imeli s smrtnimi sodbami dela čez glavo. «Na italijanski fronti so krasili murve s trupli čeških dezerterjev. Polom je visel v zraku. Ana je pričakovala poroda. Po Justlnovem odhodu je prejela od Wydre le dvoje pisem, potem pa ni bilo o njem nikakega glasu več. Prenašala je svojo razdvojenost v kruti borbi, ki jo je hotela zlomiti. Zavedala se je svojega dvojnega življenja, čim bolj se jI je širilo telo od nosečnosti. (Postajala je otožna, pobita, mrtva za vse, kar jo je obkrožalo. Isksls je utehe v ljubsvnih romanih, primerjala sebe in dejanja, toda nikjer ni mogla najti utehe in pomlrjenja. Včasi je v knjigah naletela na žensko, ki se je samozavestno izpovedala svojemu možu: — Varala sem te. Odpusti mi! Takoj je podvomila v možnost takih izpovedi. Niao je zadovoljile. In v vseh romanih je bik) varanja in ljubimkanja, nikjer pa ne odgovora na vprašanje, ki Je bilo zanjo najvažnejše. Gledala je Marto In Jošta, ki sta se ljubils, ki sts živela kakor najsrečnejša človeka na svetu. Delala sta in se ljubila. Gorela sta za ideale svobode—in se ljubila. Bog ve, se je spraševala, ali bo tudi Marta kdaj varala svojega moža? Z naslado so je poglobila v to gledanje ter skušala izslediti najmanjše nesoglaaje. Pa ga ni mogla. Včaal, posebno v prvih mesecih, ko ni dobila nič več sporočila od Wydre, je zbežala na polje, ker ni mogla doma nikakor prikrivati strahu za svojo ljubezen. Razjokala se je v veter in ae grabila za srce, ki ji je hotelo zastati od bolesti. Počasi pa se je le pomirila. Pričela je izgubljati nado na Wydro, se osveščati in gledati z razumom v prihodnje dni, ki jim ne bo mogla ubežati. Prve dni po Justinovem odhodu je hotela vsekakor pregledati svoje življenje in izločiti vso zagrenjenost iz svojih zamotanih misli. Postala mu je zopet žena. Zena z vsemi dolžnostmi. Previdno, natančno je ugotovila, da bo Ju- SREČŠIUE Mtin verjel v očetovstvo, čeprav se mu bo zdel porod prezgoden. Zgodnji porodi so pogosti. O tem ne bo dvomil. Kljub temu pa je hoteis v nsvslu prvih skrbi zatreti avojo nosečnost Cez nekaj dni po njegovem odhodu se je peljala v mesto. Poiskala je babico, ki je alovela, da apretno izvršuje taka dela. Počakala je noči, da bi je kdo ne opazil, ter se s polnočnim vlakom vrnila domov. Toda sredstvo ni učinkovalo. V veliki razburjenosti je čakala nekaj dni, potem ps se vdala v to neizbežnost in btta celo hvaležna naključju. — Moj bog, ai je očitala potem, kako neznansko zavoženo živim! Hotela sem umoriti plod svoje najgloblje ljubezni. Ko se je povsem umirila in se uveriia, da ne bo mogel Justin prav nič dvomiti v ta zanj prezgodnji porod, je s ponosom gledala na svoje telo. Ko se je bitje v telesu prvič zgenilo, je dahnila vsa zavzeta: — Dragi moj, tako te bom vse življenje .imela vsaj v otroku, ki si mi ga dal. Mirna, nepokvarjena pokrajina, v kateri je živela, in ljudje, ki so goreli od dela in ljubezni, so jo pomirjevali. Lotila ae je dela, mučila se na sto načinov, da bi preskočila ta razkol, ki se je odpri po sredi njenega Življenja. Zasuti ga, zaživeti mirno, prijetno, kakor ata živela Jošt in Marta. Rodila je hčerko. Drobceno punčko. Kadar jo je gledala, je hotela videti v vsaki najmanjši njeni črtici njegovo podobo. Pripravila ae je na ta porod z vso skrbjo pričakujoče matere-Uživela se je vnovič v ljubezen, ki jo je pretrgal zli trenutek usode. Justina je za ves ta čas izbrisala iz svojega spomina, pisala je pisma Ivanu, ki jih ni mogla oddati. S potrpežljivo nado je čakala vsak dan njegovega sporočila in ko je čisto slučajno čitala v nekem dnevniku, da je bil ujet, jo je tešila zavest, da je živ in da misli nanjo. Zgodilo ae je, da je iskreno poiskala boga in se v molitvi zahvaljevala za to srečno vest. Potem se je zasačila v čudni misli, ki je ni mogla takoj razvozljatL — Molim k bogu in ae mu zahvaljujem za rešitev moža, na katerega ne smem misliti: Tedsj je z iskalsko vnemo gnala svoje srce v vse spomine, ki jih je mogla zajeti, in z velikim naporom ae je hotela opravičevati: sami sebi, bogu, ki itak vse ve in mu ni moči ničesar utajitL Spraševala se Je: e — Ali sem bila njegova zato, ker ni bilo moža? AJi bi ga ljubila tudi tedaj, ko bi bil Juatin doma? Prvo vprašanje je srečno obšla, lahkotno, brez pomislekov. — Saj nisem viačuga, da bi se vrgla v objem prvemu človeku, ki bi me srečal po moževem odhodu. Saj nisem ženska, ki bi se vdajala zaradi svoje ženskosti. Potem bi pozabila in ne bi več mislila nanj. — Morda bi ga ljubila tudi poleg Justina? Ta njen živi nagon, izkopati ves začetek do korenlke, je bil tako silen, da je z zanosom, s prepričevalnostjo trdila: — 0 tem ni nikakega dvoma. Tudi tedaj l Ds, ds, srce se ne da zapreti s ključem zakoria. Bolelo pa jo je, neznansko peklo, ko je pregledala to veliko ljubezen, morila se je v sebi aa tisto edino, ki se je zsgvozdlla med njeno življenje: (Dalj« prihodnji«.! Tisto jutro se Je prebudil Urban z občutkom popolne sproščenosti, kakršnega že dolgo ni imel. Prvič po dolgih tednih ne mu je jasnina poletnega dne zazdela kakor oaebno darilo: da. bilo mu je, kakor bi bil že ponoči »veži zrak pobotal njegovo čelo, da ga opomni 1< |>e in vedre bodočnosti. Ko je atopil na vrt. ne mu je zdri ogromni nebenni svod kakor varujoča ga streha Tako ae Je ssčutil združenega z veaoljatvom In ae zavedel, da je aamo neznaten prašek, ki tem bolj lzdsja'avetu avojo nepomembnost, za čim pomembnejšega ae ima . . . brez miali in vea arečen p reda-jaje se mokremu elementu. Tedaj ga je la zaverovanosti iztrgal krik. Ne krik iz strahu, temveč nebrzdan krik veselja iz mladega grla. In zdaj spet, bli-že, glssneje . . . Urban se je vspel In se raz-gledal okoli sebe: v bližini na bregu je uzrl ženidco postavo v temnem trikoju, ki se je vri-skaje vrgla v vodo. Urban je videl majhno in svetle oči -potlej je pa vse izginilo in se prikazalo šele na drugem mestu med smehom In vzkliki. Brez pomišljanjs je jel plavati proti njej. To mlado bitje je Imelo v svojem nastopu nekaj tako prekipevajočega in naturnega, da se še domislil nI, da mu Je tujka Ali more sploh kaj biti tuje pod tem temnoeinjim brrzohlač- Federalna obrtna kosnisijs Iz Hoovrovlh časov, ki še vedno straši ^v^i*!?"' več potrebna. &u»i staret mon a, Čudna deljenost tega občutja. . t . Ati , . , ae mu je zdela kakor nspoved Inim nvbom1 AU *nMlu dru* ozdravljenja. In ker Je bil va-lgrtfa dru«*">« * objem, tako aa-jen zgrabiti a polnim zamahom. ob «"»vn* da Je .zklju- kar mu Je življenje dalo. je od-hitel k reki na kopanje — za Urbana sveto opravilo. Na bregu nI bilo žive duše — v vasici najbrše še nihče ni bil pokoncu, in prvi pamik, ki pribije izletnike It meata, pride šele čez dobro uro. Z blaženim občutkom aamote ae je Urban vrgel v vodo. da ga je odneala a seboj. Kot vešč plsvslec ae ni tako hitro utrudil; sato je bil, še preden ae je zavedel, daleč It vaai, in še zmerom Je plaval dalje, skoraj Njegov pogled je poželjivo objel mladi, kipeči obraz. Na amehnila se je — nekam v zadregi, se mu je nenadoma 1 zdelo. Njena objestnost je tisti trenutek izginila. Pogledala je njegovo čelo (najlepše na njem) in skoraj preplašeno o-pazila, kako so njegove oči v nenadnem ognju obvisele na njej. Brez strahu, toda v in-atinktivnl obrambi je vzklikni-plšvolaso glavico "Plavajva za stavo, kdo bo zmagalP In že ee je pognala — Člato zoper pravila, ne da bi bila čakala znamenja, kakor je srdito ugotovil. "Ne velja P Je za vpil in se z vso silo vrgel za njo. Njen jasni klic ga je gnal naprej. Nekaj minut je bila tik pred njim, potem jo je pa prehitel In prišel prvi na cilj —1 toda ... kje je ona? Ali je odnehala? Kakor za ntkaj lepega oele-parjen, se je obrnil t nabranimi obrvmi in obetal. Tedaj mu jt pomignlla njena roka s brvi, kjer Je ssdels ns plohih, vsa iskreča at od voda Plavala jt bila pod vodo In je zdaj trlumflrala, pretezaje ae v aolncu. Urban se je zavihtel kraj nje na ograjo. Nekaj čaas ni ata nič govorila; samo drug drugtfa ata gledala. Spodaj na reki je plal mimo njiju vel* čoln In rezal penečo ae brasdo v voda, 'Tako rsda živim." je rekla deklica t nenadno reenobo, in na obratu JI je saaijalo pohodno veselje. čilo alehernl pomislek? V dveh, treh samahih bo pri njej. Tedaj st Jt vaavio potopila. V nenadnem pnplahu, da Je ne isgubl la oči, je Urban skoraj proti svoji volji zsvpil: "Hej. oatsnl vendar P Plavolaaa glava ae je vsa mokra j>0kazala pred njim Is vode. V avetlorjavih očeh nI videl ni kakega začudenja. "Foe^n al,' je rekel porogljiv giaa. Nekoliko aaaopljtn jt odgovoril: "Prav Imaš — št sdavnaj bi bil moral biti pri Ubi." Urbanu se je zdaj zdela manj mlada; toda to ni njenih čarov nič zmanjšalo. "Zadovoljno bitje si," je rekel pol vprašujoč. Neka nerazumljiva rierb ga je zdajci obšla. Obrnila je k njemu svojo glavo in njene oči ao se zamislile. "Ni treba, da je človek zadovoljen, če rad živi/' je počasi odgovorila. Gledal je pred se- "Tudi v bolesti utegne biti neka radost, si hotda reči?' je tiho dejal. Ciato rahlo je položila avojo roko na njegovo. "Tudi ti to veš?" je vprašala. Zdaj sta se srečala njuna pogleda. Nista se drug drugemu umeknila, temveč sta mirno in zaupljivo, skoraj s srečnim začudenjem obvisela drug na drugem. "Ali si sama?" je preprosto vprašal. r • Iztegnila je roke v zrak z nežno in hkratu zahtevaj očo kretnjo, ki ga je .vznemirila- Toda takoj je razumel, da velja ta kretnja lepemu dnevu, solncu, vodi, vsej tej negotovosti življenja ... Za trenutek ga je obšla misel, da bi si jo osvojil, in po vsem životu ga je izpreletelo kakor električna iskra. Bila je ženska, ki je spadala v to okolje; njena močna in zavedajoča se natura se mu je zdelo, da na čudovit način združuje resnobo duševne poglobitve s zdravo vedrostjo lepega in svojeglavega človeka. "Mogoče te dobro poznam," je dejal obotavljaje se. Prikimala je. Žareč smeh ji je obsijal obraz. "Ohraniva vaaj ta trenutek to vero! Lepo je misliti, da smo srečali človeka, ki ga razumemo . . " In ko jo je toplo pogledal, je hitro povspela: "Ne vprašuj! Cemu bi rad vedel, kaj sem in kaj počnem ? Naj ti bom zdaj to, kar si želiš." Obnemel je. Da je izgovorila njegove miali, mu jo je delalo še dragocenejšo. Dobro mu je delo, da ga je pogodila. Pozabil je, kako ga je drugače razdražilo, če je tuj človek hotel vdreti v njegove misli. Položil ji je roko okoli ramen — in tako sta sedela, s šumečo reko pod seboj,