146. itevllko.
V UuMjani. i četrtek. 28. lunlja 1906.
XXXIX. leto.
lihi« vsak dan zvečer, isimSi nedelje m praznike, ter veMm po posti pre)emau se evstro-ogrene deiele se vee leto *b K, se pel lete i3 K, se četrt lete d K 60 h, se eu mesee 2 K. 30 h. Zs Ljubljeno a pošiljanjem na dom se vse let* 14 K, se pol lete 12 K, zs četrt leta 6 K, se en mesa* 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 2$ K, za pol leta 11 K, sa četrt lete I K 60 h, za en mesee 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroSbt er«z iitodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanile se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, Se se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Bekepiii sc ca vraoaio. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah št. 6, in zieer uredništvo v I. nedstr., npravniŠtvo pa v pritličja. —  UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik"
Uredništva telefon št. 34.
Posamezno številke po 10 h*
Upravnistva telefon št. 85.
V znamenju korupcije.
S Štajerskega, 27. junija.
Pri nas na Štajerskem vlada povsod korupcija. Nemške manjšine hočejo ohraniti po vseh mestih in trgih, ne kot manjšine, ampak kot vladajoče, zapovedujoče večine. V to službo se stavijo vsi interesi, državni, deželni, gospodarski, narodni! Ker se to ne da doseči naravnim potom, se korumpira, slepari!
Poročal sem, kako so se mestom Maribor, Celje, Ptuj od južne železnice kolodvori razširili, predelali, da ni bilo treba zastopom nič proš-njačiti pri ravnateljstvu, kakor to dela zastonj Ljubljana že leta in leta, la je neznatno mesto Ptuj brez potrebnih stanovanj za delavce dobilo novo delavnico in vec lokalnih vlakov. In ta uspeh je zapisati na rovaš, đa je Ptuj izvolil ravnatelja južne železnice dr. Egerja Častnim občanom, da pri vsaki priliki njega in njegove prijatelje počasti s pojedinami, godbo itd.
Tako doseže mesto Ptuj vse, Ljubljana pa ničesar!
Danes pa moram javnost opozoriti še na drugo, prav umazano stvar. Mesto Ptuj je hotelo že pred leti dobiti v last od vojaškega erar-ja malo vojašnico (kleine Kaserne), v kateri so bili nastanjeni pijonirji. To ni šlo zlahka, pa končno je šlo. Komisije so stavbo večkrat pregledovale. V takih komisijah so bili vsi interesenti zastopani, tedaj tudi vojaški erar, sanitetni urad itd. Končno je komisija izrekla, da je rmala vojašnica" -baufallig und sanitats\vidriga, to je, da liram ni pripraven več za stanovanje, ampak da se mora izprazniti in od->traniti. Mesto Ptuj je prevzelo nalogo, postaviti novo vojašnico za pi-jonirje in je to tudi storilo! Ko je to bilo, pa je hotelo mesto dobiti staro vojašnico z velikim prostorom, da odstrani zidovje in regulira prostor in sosedne ulice. Vojaški erar je hitro privolil, za kar potrebuje v Ljubljani
desetletja! In kolikor je morala Ljubljana plačati za razvaline grada, kake pogoje je morala sprejeti! O tem v Ptuju ni bilo govora! Vojaški erar je podaril mestu Ptuj malo vojašnico po taki ceni, da se je plačal komaj stavbni materijal, nikakor pa ne prostor, ki se dobi, kedar se vojašnica odstrani! Komisija je proglasila vojašnico za „baufallig und sanitiitsAvi-driga, s tega stališča je cenilna komisija, so zvedenci določili mestu v prid ceno podrtine! Mesto Ptuj je dobilo od vojaškega erarja stavbo in prostor skoro zastonj v last! In če vojaški erar postopa kakor nasproti mestu Ptuj, zakaj pa je nasproti Ljubljani ali Pragi trdosrčen, do skrajnosti umazan? Odgovor: Tu se gre za slovanska mesta, tam za nemška, ali bedrohtes Gebiet. Tako pristransko postopanje je javen škandal! To pa še ni vse. Stvar ima še drugo, temnejšo in umazanejšo stran. Ko je dobilo mesto Ptuj malo vojašnico v last, se nihče več ne briga za to, da je rbaufiillig und sanitiitswidrig~.
Mesto Ptuj ima avtonomijo in to sme izrabljati tudi proti zakonom! Vsegamogočni Ornig je župan in šef saniteta v eni osebi. Koje imelo mesto vojašnico za znatno ceno v svoji lasti, je ta „po volji in zapovedi ~ župana Orniga prenehala biti rbaufiillig und sanitiitswidrigu, postala je najnovejša in najmodernejša rzinska-serneu in mestna občina ptujska sama jo je v to spremenila, brez popravil, brez adaptiranja! Mestna občina je brez vsakega pomisleka nastanila v stari vojašnici mnogo strank, od katerih sedaj pobira najemnino; veliko dvorišče je priredila za oddelek svojega gospodarstva, kot shrambo za vozove itd. Proti temu ni ugovarjal mestni sanitetni urad, ne c. kr. okrajni glavar, ne c. kr. namestnija! Vse molči! Alije to korupcija? Ak< so razne vojaške komisije proglasile pi-jonirsko kasarno v Ptuju le radi t ga za rbaufiillig und sanitiitswidrig~, da jo spravijo mestni občini prav po ceni v roke, je ogoljufan erar, udje ko-
misije  spadajo pa  na zatožno klep !
Če pa so vojaške komisije po pravici obsodile vojašnico v Ptuju na smrt, pa se mora poslopje podreti ali saj zapreti, nikoli in pod nobenim pogojem pa porabiti na stanovanje, dati strankam za stanovanje v najem! Če te dolžnosti mestni zastop v Ptuju ne pozna ali jo nalašč prezira s tem, da nastanja, „in bunfiilligen und sanitiits\\ irigen Kasernen" privatne stranke proti plačilu, mora poseči nadzorovalna oblast vmes, to je sanitetni oddelek c. kr. namestnije v Gradcu, katere šef je še vedno eksce-lenca grof Clary! Kaj bi se zgodilo v Ljubljani v slučaju takega javnega škandala ? Hram bi izpraznili in zaprli, župana in mestni zastop pa trgali po vseh časnikih! Tudi globe bi se diktirale ! V Ptuju pa se Ornig javno baha, kako dobro zna od vojaškega erarja stare kasarne kupovati, kako jih sme brez popravila spreminjati in za privatna stanovanja oddajati, kako imenitno se obrestuje občinski denar, investiran v stari, „baufallige und sanitiitswidrige Kaserne!u
Častno občanstvo, pojedine, se-renade, bedrohtes Gebiet, to dela čudeže !
Prasamo: Ali vlada pri nas korupcija?
Volilna zmaju radlkalcev v Srbiji.
B e 1 g r a d, lb\ junija. —ut. Dva meseca — od razpusta narodne skupštine — se je cela Srbija razburjala kakor redkokdaj, a v nedeljo 24. t. m., je to razburjenje doseglo svojo kulminacijsko točko in mnogi so se bali, da se ta dan ne konča popolnoma mirno. Tega dne so se vršile po celi Srbiji volitve za narodno skupštino in borba je bila tako strastna, vodila se je s tolikim temperamentom in s toliko ostrostjo, da je bila opravičena bojazen, da si začnejo na nekaterih mestih do skrajnosti  razburjeni   volilci medsebojno
vtepavati v glavo politične programe — s pestmi! Do tega, hvala Bogu in razsodnosti srbskih' volilcev, ni prišlo in Srbija je lahko ponosna na svoje državljane, ki tudi v največji razburjenosti spoštujejo tuje prepričanje! Izrečenih je bilo sicer — v časopisju in ustmeno — ostrih besed in težkih obdolžitev, ali je tudi ostalo pri teh besedah in obdolžitvah — in pri tem, da so volilci slobodno po svojem prepričanju, oddajali svoje glasove onim ljudem, katerim zaupajo, da bodo imeli kot narodni poslanci pred očmi vedno samo procvit in napredek Srbije.
Borba je končana. Kot zmagovalci so izšli iz nje radikalci, a premagani so samostalci. O drugih strankah (nacionalci, konservativci, socialni demokrati in kmetska stranka) ni vredno govoriti, ker so vse one predvsem slabe, pa tudi upanja ni, da bi kdaj postale močnejše — posebno konservativci, nacionalci in kmetska stranka (ti poslednji niti enega mandata niso dobili) so obsojeni na propadanje, ker so se v preteklosti preveč kompromitirali kot reakcionarji, ki so se vzdržavali na površju samo zato, ker so jih držali Obrenovići in — nasilje. Te strančice so šle na volišče samo „presteta in to ^štetje14 je pokazalo, da one nazadujejo.
V poštev so prihajali pri volitvah samo radikalci in samostalci. Eni in drugi so upali, da dobijo veČino — in radikalci niso upali zastonj, ker so dobili tako veČino, da se bo vlada, sestavljena iz te večine, lahko brez skrbi lotila reševanja onih težkih in važnih državnih vprašanj, ki že nekaj let Čakajo končne rešitve.
Se ni preteklo eno leto od poslednjih volitev in kolika sprememba v narodnem razpoloženju ! Lansko leto so radikalci pri volitvah izgubili okoli 30 mandatov, a večino so dobili samostalci — prvič, odkar obstoje kot posebna stranka. In letos ravno ti volilci dajejo večino radikalcem in jim dajejo na ta način popolno satisfakcijo za lansko nezaupnico. Kdor razmer ne pozna, bi se čudil tej tako nagli
spremembi v narodnem razpoloženju ali oni, ki politične razmere v Srbiji poznajo, so morali biti na to pripravljeni. Radikalna vlada je lansko leto padla na posojila. Pri volitvah so samostalci to eksploatirali in obljubo-vali volilcem, da oni nobenega posojila ne bodo sklepali. Po celi Srbiji so bili razposlani veliki plakati, na katerih je bil naslikan kmet, ki nosi na sključenem hrbtu težko breme — 110 milijonov novega dolga. In to je delovalo! Narod se je ustrašil teh 110 milijonov, obrnil je hrbet radikalcem, starim boriteljem za slobodne institucije in je glasoval le za samostalce.
Tako so lansko leto dobili samostalci večino, ki je bila sicer zelo neznatna (en edini glas), ali večina je vendarle bila. Ali obljuba dolg dela. Samostalci so govorili narodu, da oni nočejo posojila, a komaj so prišli na vlado, je sklenil njihov finančni minister, mladi dr. Marković, ono glasovito posojilo pri dunajski banki „Uniona, radi katerega se je razburila cela Srbija in ga vsled tega vlada niti predložila ni narodni skupštini v odobrenje.
In tudi drugače so samostalci v kratkem Času, dokler so vladali, pokazali, da so za to nesposobni in ne-izkusni. To se je pokazalo posebno v konfliktu z Avstro-Ogrsko, ko je sa-mostalska vlada takorekoč vsak dan menjala svojo taktiko. Nobenega stalnega načrta tukaj ni bilo in namesto da ima vlada jasno začrtano pot in preciziran bojni nacrt, dala se je voliti od hipnih situacij in je s tem mnogo škodila državi, ker je Avstro-Ogrska to nesigurnost srbske vlade bogato eksploatirala in stavljala vedno težje pogoje.
Narod je vse to gledal in je kmalu sprevidel, da se je zelo zmotil, ko je obrnil hrbet starim, izkušenim politikom in poveril upravo države mladi stranki, ki še ni bila v položaju, da bi pokazala, kaj premore. In zato so radikalci v nedeljo zopet dobili lepo večino, a samostalci so izgubili skoro polovico mandatov
LISTEK.
TRfiL
Da je zmagala Avstrija pred štiridesetimi leti tudi drugič pri Ku-stoci. se ima zahvaliti poleg hrabrosti moštva celi vrsti srečnih slučajev.
Pruska zastopnika Teodor Bern-hardi in Usedom sta zastonj priporočala izborni vojni načrt Moltkeja;po njem se Italijani ne bi smeli brigati za avstrijske trdnjave Ver ono, Pe-schiero, Mantuo in Legnago, in bi bili morali Paduo izbrati za podporno x>čko. Tako bi bili prisilili Avstrijce, da bi prišli iz trdnjavskega štirikota in se postavili zunaj v bojni red. Italijanski vojskovodja general Al-ibnzo Lamarmora pa je bil lesen, počasen možakar, velik v malenkostih, majhen v velikih rečeh, pedantičen in trmast starokopitnež. O nemškem načrtu ni hotel nič slišati in je bil skoro užaljen zaradi tujih svetov in poukov.
Avstrija je imela v Italiji na razpolago samo okoli 72.000 mož, 3536 konjenikov in  168 topov, Ita-
lija pa skoro dvakrat več konjenikov in topov, pehote pa celo trikrat več. Prvo neumnost je naredil krepostni Lamarmora s tem, da je delil italijansko vojsko. Dal je Cialdiniju 80.000 mož, da bi operiral ob Padu, sam pa se je postavil s 120.000 možmi ob Minčiju. Imel je torej še vedno mnogo več vojakov, nego Albreht. Kmalu nato je pregrešil drugo nerodnost; 22. junija je prekoračil Min-čij in čisto po nepotrebnem pustil cel voj pri Goitu.
Nadvojvoda Albreht je dobil poročilo o delitvi italijanske vojske že 2. junija. Mnogo so že pisali o tem, kako visoke vsote je dal bogati vojskovodja iz svojega žepa vohunom, ki so prežali po vsej Italiji. Neki Griscelli pa omenja v svojih „Spomi-iiihu sam, da je bil Albertov ogleduh in da mu je poslal iz Florence vojni načrt italijanskih generalov.
Albreht in poveljnik generalnega štaba baron John sta uvidela, da je avstrijska armada izgubljena, ako jo primeta Lamarmora in Cialdini od dveh strani. Cialdini je potreboval še štiri dni hoda, da bi se približal. Zato je sklenil Albreht napasti La-marmoro ob Minčiju. Pustil je proti
80.000 možem Cialdinijevim ob Padu samo deseti lovski bataljon iti štiri skadrone trinajstega huzarskega polka vse drugo pa je razpostavil na hol-moviti pokrajini ob Minčiju.
Lamarmora je pričakoval naše od izhoda, Avstrijci pa so prišli nadenj od severa, da bi zajeli levo italijansko krilo. Blizu Minčija se vzdiga Monte Vento, severno Monte Cricol, izhodno je Santa Lucia, najbolj proti jugoizhodu sta hriba Bel-vedere in Monte della Croce. Ta dva in pa za njima skrita vas Kustoca so bili „ključa bitve. Dični Lamarmora je pregrešil tretjo hudo napako, ker ni zasedel hribovja severnoza-hodno od Villafrance blizu Kustoce in Somma Campagne. Bil je preverjen, da pride brez boja v Villafranco, Sono in Sommacampagno. Mož je mislil, da Albreht ne bo napadal močnejše kraljeve vojske in ni vedel ničesar o tem, da so zapustili Avstrijci tiho in naglo svoj tabor za Adižo in se razpostavili v hribovju izhodno od Minčija. Sleherni avstrijski vojak je vedel 23. junija, da bo drugi dan, v nedeljo, odločilna bitka; to je bilo mogoče sklepati že po tem, da so pustili ves pr .tež onstran Adiže.
Ne da bi slutili, kako blizu je sovražnik, so vodili italijanski generali svoje voje v dolgih kolonah po cestah, vodečih od Minčija proti Adiži. In tako se je zgodilo, da so korakajoč nenadoma zadeli ob Avstrijce na več krajih.
Razen tega, da je ravnal sam v se zaljubljeni vojvoda Lamarmora tako nespametno, so imeli Avstrijci neverjetno srečo s svojo maloštevilno konjico. Ulanci in huzarji so presenetili in v besnem diru razjezdili pri Villafranci mnogo večje kavalerijske oddelke in cele bataljone pehote. Vsi ti divji naskoki so se posrečili takoj začetkoma bitke in prestrašili sovražnika tako, da vseh šestintrideset bataljonov divizij Umberta in Bixia ni poskusilo nobenega napada več in da je italijanska konjica izveČine klavrno ostala v defenzivi, dasi je bila mnogo številnejša od avstrijske.
Hudo smolo je imela italijanska divizija Sirtorijeva. Njen poveljnik je prijahal daleč pred svojimi vojaki sam po cesti mimo avstrijske patrole, skrite v grmičevju. Poveljnik te patrole je vzel vojaku puško in ustrelil italijanskega generala. Zaradi tega divizijina predstraža ni prišla v S.
Rocco, kamor je bila namenjena, ampak v vas Oliosi in se morala umakniti, ker je izgubila dobrega poveljnika.
Polkovnik 12. ulanskega polka Berres je videl pri Corte, da je Ben-kova brigada v hudih škripcih. Ukazal je ritmojstru Bechtolsheimu, naj napade s tremi vodi sovražne oddelke, prodirajoče proti Fenilu. Bech-tolsheim je dirjal po cesti sredi med dim in odposlal nadporočnika z enim vodom po stranskem potu proti izhodu, on pa je hitel samo s 95 konjeniki dalje in nenadoma zadel ob sovražno pehoto. Preden so se zavedli presenečeni Italijani in preden so mogli streljati, so bili jezdeci že daleč. Potem je trčil Bechtolsheim ob goste trume korakajoče Ceralejeve divizije in se zapodil sredi med sovražnike. Celi bataljoni so bežali pred nekaterimi avstrijskimi konjeniki. Po tisti poti se je vrnil ritmojster ob najhujšem streljanju; ostalo mu je le še pet mož.
Bechtolsheim sam ni vedel, koliko zmešnjave je povzročil, ko je razjahal sovražne trume; zvedelo se je to šele iz knjige italijanskega generalnega štaba.
0
Volitve še niso končane, ker se mora izvršiti Še devet ožjih volitev, ali radikalci imajo že sedaj osem glasov veČine. Od 53 poslancev, ki so jih imeli v prošli skupštini, so skočili sedaj na 84, a samostalci so od 81 padli na 49! Pri ponovnih volitvah dobijo radikalci najbrže še tri mandate in potem bodo imeli v narodni skupštini 87 poslancev — dovoljna veČina, da se z njo mirno in vspešno vlada.
Nacijonalci so dobili 14 poslancev, a pri ponovnih volitvah dobijo lahko še tri poslance — skupaj 17, kolikor so jih imeli do sedaj. Konservativci imajo tri poslance in enega dobijo še pri ožjih volitvah — skupaj štiri, kakor do sedaj. — Samostalci pridobijo pri ožjih volitvah še dva poslanca in jih bodo imeli skupaj 51 — v novi skupštini bodo torej imeli 30 poslancev manj, kakor so jih imeli do sedaj. — Socijalni demokrati imajo enega poslanca, a do sedaj so imeli dva. — Kmetska stranka je imela v prošli skupštini enega poslanca, a sedaj je še tega izgubila.
Ožje volitve se izvršijo v nedeljo, a S. julija se sestane nova narodna skupština k izrednemu zasedanju.
* *
Nova narodna skupština bo morala najprej rešiti ministrsko krizo, kar bo zelo lahka stvar, ker se sedanji kabinet enostavno reaktivira. Sedanja vlada je imela namreč samo to zadačo, da provizoriČno, dokler se ne izvršijo volitve, upravlja z državnimi posli, in sedaj bo po parlamentarnih običajih takoj odstopila. Kralj potem, se razume, poveri sestavo novega kabineta zopet g. Nikoli Pašiću, šefu radikalne stranke in ta zadrži v svojem kabinetu vse dosedanje ministre. Ministrska kriza, ki sedaj nastopi, je torej samo navadna formalnost, ki se reši v teku enega dneva.
Srbska neodvisna javnost je izid volitev prijazno pozdravila, ker so vsi prepričani, da bodo radikalci z večjim vspehom vladali, kakor so samostalci. Izjemo delajo — in to je popolnoma umljivo — organi opozicijskih strank, ki že v naprej obsojajo radikalno vlado. Nasprotni so radikalni vladi tudi oni nestrankarski listi, ki so vedno v opoziciji — naj je na vladi katerasibodi stranka.
Največji nasprotniki radikalne vlade so samostalci, ki so že dva meseca opozicijska stranka in so v tem položaju mnogo boljši, kakor na vladi. Samostalci se morajo še mnogo učiti in se temeljito pripravljati, potem še-le naj mislijo na vlado. Oni so svobodoumni in pošteni ljudje in i temi svojstvi bodo lahko vzorna opozicijska stranka, ki naj kritikuje delovanje vlade in njene večine, a ko si pridobijo še bogatega izkustva in političnega znanja, potem postanejo lahko tudi dobra stranka za vladanje. Vsaka stranka, ki ima večkrat priložnost, da vlada, postane s časom konservativna in se iztroši. To
Manj sreče nego na krilih so imeli Avstrijci v sredi; stalo je mnogo krvi, preden je bila Kustoca v njih rokah. V vseh drugih armadah so bili že davno uvideli, da divja bajonetska taktika ni prava; le v Avstriji so jo zagovarjali in jo smatrali za edino zveliČalno. Zato so zanemarjali pouk in vaje v streljanju, ter dresirali moštvo le za naskok z nasajenim bodalom. Avstrijci so drago plačali svojo zmago. Izgubili so 314 Častnikov in 7642 mož, Italijani pa le 226 častnikov in okoli 4000 mož. Avstrijci so dobili štirinajst topov in nad 5000 pušk, zastave pa niti ene, ker so bili Italijani tako modri, da niso prinesli nobene s sabo.
Svoje zmage Avstrijci niso mogli izkoristiti in docela poraziti bežečega sovražnika, zakaj njih konji so bili že štirideset ur osedlani in niso bili od treh zjutraj ne napoj eni, ne nakrmljeni. Po tem porazu pa Cialdini ni mogel več čez Pad in Re galantuomo Viktor Emanuel je čakal zastonj, kdaj pridejo Prusi s severa, Italijani pa z juga na Dunaj, S „zasade tam Avstriji nož v srce.*
late Marnih.
se zgodi tudi z radikalci in njihovi naravni nasledniki postanejo samostalci.
---r—
Državni zbor.
Dunaj, 27. junija.  Za ministrskim   predsednikom   baronom Bečkom, ki je koncem svojega govora izjavil, da se tudi njemu zdi potrebno razširjenje    deželne avtonomije v tem oziru,  da se reformira uprava, je začel  govoriti železniški minister dr. pl. Derschatta, ki je poj asu o v al vzroke prekoračenja stroškov pri gradnji alpskih železnic. Povedal je, da se pri karavanškem predoru ni proračunjena svota prekoračila, pač pa pri bukovskem, in sicer za 3,800.000 K, ki pa se bodo morda pokrili iz prihrankov na ravnih progah. Z novim letom 1906. je bilo na razpolago kredita iz  prejšnjih Časov 9,640.000 K, potrebščin pa je bilo 38,200.000 K. Finančni minister vitez Kor3Ttowski je izjavil, da se bo strogo držal proračunov, ki jih parlament dovoli, ker je sovražnik dolgov.   Posebno  naklonjenost bo posvetil   materijalnomu vprašanju u radništva in saniranju deželnih financ.   Dohodki so nazadovali le pri loteriji,  in  sicer za 800.000 K. Posl. Iro je strastno napadal nemškega ministra, češ, da agitira proti nemškemu mandatu ter dela za Češki notranji uradni jezik. Cela nemška   ljudska   stranka   deluje ve-doma za Slovane.   Govorniku so pomagali   kričati  in  psovati   M a 1 i k, Schonerer in Stein.   Ko je omenil, kako je nemški župan v Jablonci pred cesarjem  skril  napise Bismar-ckovih ulic,  kričal je Schonerer venomer: „Beštije! Kanalje! Lumpi! Psi!" — Malik:   „Take ljudi ni rodila nemška mati, bizantinsko kravo so sesali!"   Psovanje je trajalo še dalje in Vsenemci so prirejali viharne demonstracije za Bismarcka. — Posl. dr. Tavčarje ugovarjal zoper inštitut nemškega ministrstva; apeliral je na slovanske ministre, naj se spominjajo jezikov na jugu države. Glede volilne reforme je rekel, da pomeni uzakonjeno   slovansko inferijornost. Nadalje je  kritikoval ponemčevalni sistem pri spodnještajerskih in koroških sodiščih ter je končno zahteval zastopstvo Jugoslovanov v ministrstvu. — Posl. dr. P loj je izjavil v imenu slovanske zveze, da nima zaupanja do vlade in da ne dovoli proračuna.    Nezaupanje,   ki se je pokazalo že pri sestavi sedanje vlade, se je  še  pomnožilo  vsled zadnjega glasovanja v volilnem odseku. Ministrski predsednik je govoril le o pomnjenju narodnih prepirov na severu, kakor da bi na jugu  države ne bilo takih  prepirov.   Dokazoval je, kako politične oblasti na Spod. Štajerskem zatirajo slovenščino. Posebno ptujsko okrajno glavarstvo pošilja slovenskim občinam le nemške dopise.  — Posl. Pittacco se je pritoževal  o zapostavljanju Italijanov pri   volilni reformi ter  izjavil,   da  bodo Italijani glasovali proti  proračunu  že zaradi
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
„Meni se ni treba nikomur ogibati," je osorno odvrnil Luka, ko je spoznal, da stoji kraj njega Krvosrd. „Jaz sem junak in poštenjak."
„To se ti pozna, ali vseeno se ogibaj moža iz tega stolpa. Tu namreč stanuje kamniški krvnik in ta vrata se imenujejo rabeljska vrata."
Junak in poštenjak Luka je hitro odstopil nekaj korakov od vrat, prav kakor bi se moral bati, da bi znal njegov prihod vzbuditi posebno zanimanje kamniškega krvnika. Obenem pa se je jezno obrnil h Krvosrdu in zarezal nanj:
„SliŠite, gospod, takih burk pa nikar ne uganjajte z menoj, Če nečete kar naenkrat postati rajnik in še pred obedom ležati na mrtvaškem odru."
Krvosrd se ni mislil prepirati z Lukom, zato mu je prijazno rekel:
„Ne zameri, Luka, saj sem se le šalil. Komur Krištof Zlatopoljec tako zaupa, kakor tebi, ta mora res biti poštenjak in junak."
nSaj sem tudi," je Še zamrmral Loka, ki je bil že pomirjen, potem
italijanskega vseučiiiščnega vprašanja. — Nato se je debata zaključila ter sta se izvolila glavna govornika, nakar je bil proračunski provizorij v drugem in tretjem branja sprejet. Nato se je brez debate nujnim potem sprejel trgovinsko politični po-verilni zakon.
Prihodnja seja bo v torek, dne 3. julija.
Cesar o kranjskem deželnem zboru.
Dunaj, 27. junija. Poslanec dr, Susteršič je imel danes brezplačno kosilo pri cesarju kot član delegacije. Kakor običajno je cesar vse delegate po kosilu nagovoril. Napram dr. Šus-teršiču je cesar pripomnil, da je zelo ostro govoril o balkanski politiki, toda ni res, da bi bila avstrijska politika na Balkanu sovražna Slovanom, temveč dosledno stremi za tem, da ohrani balkanskim državam samostalnost. Dr. Susteršič se je zvijal, daje Jugoslovanom neprijazna notranja politika raznih vlad razvila morda neopravičeno nezaupanje napram naši balkanski politiki. Nato je cesar obžaloval, da se še ni posrečilo napraviti miru v kranf-
skem deželnem zboru, kar je tem
bolj obžalovati, ker je bilo sporazum-ljenje že blizu. Cesar je izrekel upanje, da se kmalu napravi mir na Kranjskem. (Viri ne povedo, kaj je na to odgovoril dr. Susteršič. Ako je sploh kaj odgovoril, je gotovo povedal neresnico v prilog svoji stranki.)
Iz odsekov in klubov.
Dunaj, 27. junija. V permanentnem obrtnem odseku se je posrečil kompromis, tako, da so poravnane vse ovire ter bo obrtna novela sestavljena tako, da ji tudi gosposka zbornica ne bo ugovarjala. Po seji so peljali nemški člani odseka deputacijo alpskih rokodelskih organizacij k ministru F o f t u.
V justičnem odseku je govoril načelnik dr. F e r j a n Č i Č posmrtnico posl. dr. B y k u. Potem se je razpravljalo o konvertiranju hi-potekarnih terjatev.
* Ogrska delegacija.
Dunaj, 27. junija. Razpravlja se še vedno o proračunu ministrstva zunanjih zadev. V imenu ministra grofa Goluhovske-g a je govoril skupni finančni minister baron B u r i a n. Zagovarjal je zunanjo politiko na maroški konferenci in v Macedoniji. Glede Macedonije je izjavil, da Avstrija nima namena, si razširiti ozemlja, te-muČ le zboljšati položaj krščanskemu prebivalstvu. Končno je zagovarjal in proslavljal še trozvezo.
Viharna komitatna seja v Oseku.
Osek 27. junija. Včeraj je bil občni zbor virovitiške velike županije, ki je trajala celih 7 ur ter bila zelo viharna. Dr. Prebeg iz Djakova
pa hitro dostavil: „Povejte, gospod, kje bi se pa dobil pošten in izdaten zajtrk. Tako sem ga potreben, kakor grešnik božjega usmiljenja."
„Pojdi z menoj, Luka," je dejal Krvosrd. „Pri meni dobiš izvrsten zajtrk in dobro kapljico vina in pri tej priliki še se nekaj pametnega pomeniva."
„Oh, gospod, kaj se hočete z menoj pametnega pomeniti," je vzdih-nil Luka, „saj vendar vidite, da nisem za to. Ko bi se mi pamet ne ki-sala, bi ne bil z Zlatopoljcem prišel na Kranjsko "
Krvosrd je peljal Luka v gostilno, kjer je vsa družba prenočila. Preskrbel mu je res izvrsten in izdaten zajtrk in velik vrČ vina in Luka se je tako napojil in najedel, da je po končanem zajtrku poklical natakarico in previdno tipaje, če je bujnost njenega telesa pristna, vzdihoval:
„Na, punica, tu imaš svetinjico, ki je bila na božjem grobu v Jeruzalemu blagoslovljena; moli zame, da bi bil še kdaj lačen."
Krvosrd je peljal Luka v svojo sobo. Zaprl je previdno vrata in potem s tihim glasom rekel:
in srbski pop Lukić iz Borovega sta napadala prejšnji zistem ter vprašala velikega župana, kako se strinja z njegovim ustavnim naziranjem, da ostane na svojem mestu vkljub spremembi zistem a. Podžupan Ž epi 6 je napade odbijal. Ker je veliki župan Mihalovich izjavil, da je Luki-cevo nastopanje nesramno (te opazke pa ni hotel nihče drugi slišati kakor poročevalec „Narodne obrane"), je Lukić ogorčeno protestiral ter zapustil zbornico. Mihalovichovi privrženci so priredili velikemu županu ovacije.
Nemadžarske narodnosti na Ogrskem.
Budapešta, 27. junija. Ne-madžarski poslanci nameravajo ustanoviti deželno organizacijo Srbov, Slovakov in Romunov. Vsaka narodnost obdrži svojo avtonomno posestno stanje. Centrala bo v Budapešti. Uvede se strankin davek za poslance 200 K, za srednje stanove 20 K in za revne 2 K. Kot skupni znak bo emai-liran hrastov list. Ustanovi pa se tudi tiskovni urad za nemadžarske narodnosti.
Anglija in Srbija.
London, 27. junija. „Morning-post" piše: Obnovljenje diplomatič-nega občevanja med srbijo,in Anglijo je zadovoljilo obe narodnosti. Obnovljenje seje zgodilo pod pogoji, ki so za Srbijo hvalevredni. Iz vseh ozirov je bilo le želeti, da je Anglija v Belgradu zastopana. Srbska vlada se je javno pokorila za hudodelstvo, ki se je zgodilo pred tremi leti ter s tem pokazala, da je vredna zaupanja.
Ruska državna duma.
Petrograd, 27. junija. Včeraj se je razpravljalo o interpelaciji zaradi omejitve tiskovne svobode. Razni govorniki so strastno napadali vlado. Poslanec s Kavkaza je izrekel zadovoljstvo, ker se je agitacija zanesla v armado. Iz neke interpelacije se je izkazalo, da so se razni požigi v okraju Cernigov izvršili na ukaz žandarmerijskega načelnika generala Rubova. Na interpelacijo zaradi porabe kozakov za policijske agente je odgovarjal kozaški poslanec Arakančev, da so kozaki poprej ljubili svobodo, toda vlada je iz kozakov iztrebila vsako človeško čuvstvo, napolnila jih je s sovraštvom in z zaničevanjem proti Rusom, tako da pravijo dandanes kozaki, da niso Rusi, temuč poseben narod. Zato se kozakov ne sme zaničevati, temuč obžalovati. Posl. Vasi lj e v je izjavil, da kozaki že izgubljajo potrpljenje ter bodo šli med revolucijonarje.
Novi naselbinski zakon za Ameriko.
London, 27. junija. Ameriška reprezentacijska zbornica je sklenila, da se osebam, ki so zaradi verskih ali poHtičnih pregreškov preganjane, ne prepove naselitev v Ameriki.
„Zdaj, Luka. odgovori mi resno in po pravici, kar te bom vprašal. Krištofa Zlatopoljca poznaš že več let, znano ti je torej tudi njegovo mišljenje in znan ti je njegov značaj. Ko smo prišli snoČi v Kamnik, sem ga vprašal, kaj zdaj misli storiti, kako se hoče maščevati. Rad bi se bil ž njim v tej stvari domenil in ker poznam ljudi in razmere, mu dal kak dober svet, ali Krištof se mi je le zahvalil za vso izkazano mu prijaznost, odgovoril pa ni ž nobeno besedo na moje vprašanje."
Luka se je malo nasmehnil, nekako porogljivo, predno je odgovoril.
„Ljubi gospod, ko bi Vi poznali Krištofa Zlatopoljca tako, kakor ga poznam jaz, bi ga sploh ne bili ničesar vprašali. Zlasti sedaj ne, ko se mu je izjalovilo najlepše njegovo upanje. Zarotil se je bil, da ne bo več prelival krvi, da odloži orožje in se naseli v svoji domovini. Dolgo Časa se je veselil, kako bo s svojim bogastvom uredil rodbinske razmere, popravil in razširil zlat o p oljski grad, preskrbel svoji sestri bogato doto, da bo laglje dobila imenitnega moža, olajšal očetu , zadnja leta in se    sam v   krogu'   svojcev veselil
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. junija.
— Nova državna železnica r Trst in minister Derschatta. Ko se
je zaznalo, da postane Derschatta železniški minister, je vsakega Slovenca spreletela nekaka zona in vsakdo je mislil: „Nemški nacionalec — železniški minister? Zdaj znajo priti hudi časi." Res so se že začeli prikazovati prvi sadovi nemško-nacionalnega ministrovanja. V Trstu so na novem kolodvoru samo nemški in laški napisi; vozni listki bodo najbrže samo nemški, Železniški uslužbenci pa — sosebno višji — sploh ne bodo znali slovenski. Vemo čisto zanesljivo, da je princip novega železniškega ministra, spraviti n a n o v o p r o g o k a r m o g o č e nemških uradnikov in uslužbencev, to pa seveda ne iz službenih, nego iz političnih, nem-ško-nacionalnih nagibov. Ta princip je gospodine Derschatta že aačel izvrševati. Za Jesenice in za Gorico so že imenovani uradniki sekcije za vzdrževanje proge. Kdo so ti uradniki? Trije trdi Nemci, trije oduševljeni Germani in en Čeh. Morda bi minister Derschatta svoje postopanje tudi skušal opravičiti s starim izgovorom, da slovenskih uradnikov ni. Ta izgovor je jalov. Slovenskih uradnikov pri železnici nikjer ne manjka, dovolj jih je, a minister Derschatta neČe zanje vedeti. Kot voditelj nemških nacionalcev gleda seveda na to. da se z nemškimi uradniki in nemškimi uslužbenci širi nemškutarija po krajih ob novi alpski železnici, ki teče od Celovca do Trsta po izključno slovenskem ozemlju. Tudi nam je znano, da pride na Jesenice, v Gorico in v Trst mnogo premikaČev, sprevodnikov in drugih uslužbencev trdih Nemcev, celo iz Gornje Štajerske. Sicer Čaka mnogo Slovencev na nastavljenje pri državni železnici in je dovolj slovenskih železničarjev, ki bi se lahko nastavili na progi od Celovca do Trsta, a vendar se sprejema raje Nemce, ki ne znajo slovenski, Slovence pa se odriva. Glasno in odločno zahtevamo, da n a j se nastavij o na slovenskem oze m-lju samo taki uradniki, ki so popolnoma zmožni slovenskega jezika, in naj se daj ena tem ozemlju prednost domačinom pred nemškim tujcem. Dalje zahtevamo, da morajo biti od Drave do morja povsod tudi slovenski napisi, ne samo na postajah, nego sploh povsod, zlasti da morajo biti tudi vse objave, vozni listki itd. dvojezični. Lahko si je predstavljati kakšen utisk naprav lj a na tujce, ko vidi samo nemščino na voznih listkih, po kolodvorskih restavracijah, na objavah itd. Nemce se razveseli, Češ, že je Kranjska vsa ponemčena, nenemški tujci se pa čudijo, da Slovenci kaj
Dalje v prilogi. "Vel
lepega življenja. Vse to je razpadlo v nič. Zlatopoljskega gradu ni več, sestre ni več in kar je še ostalo očetu, je huje, kakor da bi bil stari Zlatopoljec mrtev, kajti starec kriči brez jezika s svojimi pogledi stra>-neje po maščevanju, kakor bi to mogel storiti iz groba. Ne vem in niti ne slutim, kaj misli storiti Krištof Zlatopoljec, vem pa, da bodo njegovi sovražniki storjene zločine morali strahovito poplačati."
„Morda si Krištof vendar še premisli, vsaj za sedaj," je menil Krvosrd. „Kaj naj stori sam proti mogočnim sovražnikom ?u
včeprav je Krištof sam, vendar se tudi za sedaj ne odreče maščevanju. Njegov značaj mu tega ne dopušča. Tudi če bi se Vam in sto drugim ljudem zdelo, da je kaka stvar popolnoma nemogoča, Krištof bi se je vendar lotil, ako bi se njemu zdelo, da jo izvrši. Ko bi si Krištof danes vtepel v glavo, da more človek po zraku leteti, bi on to poskušal toliko Časa, da bi se ali ubil ali pa se res naučil leteti po zraku. Tak je in zato je škoda vsake besede, ki bi jo z njim kdo spregovoril glede maščevanja Nikolaju K o lovskemu."      (Dalje prih.)
Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 146. dne 28. jnnlla 1906.
takega trpe. Nemški advokat iz Gradca, ki se sedaj šopiri na ministrskem sedežu, je Slovencem tako znan, da ve vsakdo, česa imamo od njega pričakovati. Pred leti je Derschatta izrekel krilate besede: „In če 80 slovenske zahteve stokrat opravičene In utemeljene, se ne smejo izpolniti." Kar je Derschatta takrat oznanil s temi besedami, to poskuša sedaj uresničiti v svojem delokrogu in zato moramo skrbno s tati na s traži in napeti vse moči, da izpod-bijemo ali vsaj paraliziramo njegove naklepe.
— Ljubljanski občinski svet
je imel včeraj zvečer izredno sejo. Predsedoval je župan Ivan Hribar. Xa dnevnem redu javne seje je bila edina točka: Poročilo v zadevi pogodbe z „Delniško družbo za plinovo razsvetlj avo.u Poročal je občinski svetnik dr. Triller. Leta 1898. je potekla pogodba z ^Delniško družbo za plinovo razsvetljavo." Ker pa družba ni hotela sprejeti odpovedi, nastala je tožba med družbo in mestno občino. Mestna občina pa je sklenila dogovor za nekak status quo, in sicer do 30. junija 1.1. Dogovor je temeljil v pogoju, da je mestna občina participirala na dobičku z 20.000 K. Ob poteku dogovora je stavila mestna občina pogoje, vsled katerih bi po preteku 25 let prešla plinarna v njeno last. Plinova Jružba pa je ponudbo odklonila ter je le pri volji prodati plinarno za 700.000 K. Župan je predlagal, naj se ponudba družbe a limine odkloni. Sprejeto. Potem je sledila tajna seja, v kateri se je baje znova obravnavalo o tej zadevi.
— Sorska afera j© pri klerikalcih dvignila cel oblak prahu. Ćudno je vendar pri tej aferi to, kaj je vendar „Sloveneevi" gospodi toliko na tem, da de-nuncirajo vse mogoče osebe, seveda v prvi vrsti učitelja Germeka. Seveda oprati hočejo svoje surovo du-hovsko postopanje v Sori, kar se jim je pa pri sodnijski razpravi popolnoma ponesrečilo. Posebno je smešno, ko »Slovenec" anonimno pismo z vso resnobo bilježi, daje to dokaz, da učitelja Germeka ne marajo v Sori. Ko bi kdo polagal važnost na anonimna pisma, tedaj bi se s takimi pismi lahko denunciralo vsakega človeka, ker pa pri resnih ljudeh nima nobenega pomena. ^Slovenec" naj le dreza v sršenovo gnezdo, bo že videl, kako opikan nos bode odnesel. Vsa poštena javnost je na strani Soranov, zato pač ne bode „SlovenČeva" „šuftovska" denuncijacija očrnila napadanih oseb, kakor tudi ne bo izbrisala krvavega madeža, ki si ga je naprtila na hrbet vsa zlo galsn ajjhierarhija] s svojim presvetlim nadpastirjem vred.
— Ljubljanski škof — boso-peien romar. 13. t. m. je praznoval ljubljanski škof Tone svoj god. Praznovat ga je šel v Struge na Dolenjsko, pa tudi svojemu patronu sv. Antonu Padovanskemu se je šel priporočit na božjo pot na Zdenski rebri, kakor poroča „Domoljub" „še za nadaljno varstvo in priprošnjo". Omenjeni list dostavlja: ,Tudi bi ne bilo napačno,da bi jim (škofu) sv. Anton sprosil Čudodelno moč najti skritih zakladov, katerih bi potrebovali za ^voje tako plemenite in Človekoljubne namene." Ne vemo, ali se „Domoljub" strašno norčuje iz škofa in njegovih bankerotnih zavodov, ali pa so res katoliški učenjaki tako omejeni, da verujejo na „šace", ali pa cikajo tukaj na kake hranil-niene knjižice! Zdaj še le vemo, zakaj se ljubljanskomu škofu vsaka stvar tako imenitno posreči! V varstvu sv. Antona je, tistega patrona, & najde vsako zgubljeno stvar, pa aaj bi bila zakopana devet metrov pod zemljo! O srečni Tone!
Potovanje v Sofijo. Za potovanje v Sofijo povodom kongresa jugoslovanskih književnikov in časnikarjev in otvoritve H. jugoslovanske ^etniske razstave se je prijavilo razmeroma mnogo udeležencev iz v*ek slojev in stanov. VeČina teh se ie obrnila na „Društvo slov. književ-^ov in časnikarjev" za natančna pojasnila glede potovanja. Ker vsakemu
posamniku   ne moremo posebe odgovarjati, hočemo v naslednjem podati vsa potrebna pojasnila, tičoča se potovanja v Sofijo. Potovanje v Sofijo priredi     „Društvo slovenskih književnikov in Časnikarjev" v Ljubljani. Ker je kongres jugoslovanskih književnikov  in časnikarjev v Sofiji na dan 2t>. avgusta t. L, ker potujemo preko Budimpešte in se hoče dati udeležencem prilika,   da si ogledajo Peš to in JBelgrad, odpotujemo iz Ljubljane že okoli 2 0. avgusta. Natanko se sedaj dan še ne da določiti. V Sofiji   ostanemo   3 do 4 dni, to je na kongresu in pri osvoritvi II. jugoslov.   umetniške razstave, ki bo 2 8. avgusta.   Iz Sofije je projektiran izlet  v  Carigrad,  in sicer bi iz Sofije potovali  v   Carigrad z železnico. Iz Carigrada bi  se peljali s parnikom   po   Črnem  morju preko Burgasa in Varne v Galac, od tod pa bi  se  vrnili po  Donavi v Belgrad.   Stroški  za to potovanje bi bili seveda ogromni. Zato se potrudi „Društvo  slov. književnikov  in časnikarjev",  da  po možnosti izposluje udeležencem povsodi brezplačno vožnjo.   Dosedaj   nam je zagotovljena brezplačna   vožnja po   srbskih in bolgarskih železnicah; kolikor smo se   dosedaj   informirali, dobimo prosto vožnjo tudi po ogrskih železnicah.  V tem slučaju potujemo preko   Pešte, sicer se pa  peljemo iz Zagreba naravnost v Belgrad. Kar se tiče turških železnic, se je tudi nadejati, da dobimo prosto vožnjo. V tem oziru je nam obljubil posredovati pri turškem poslaništvu v Belgradu naš belgradski zaupnik. Takisto se nadejamo, da dobimo, ako že ne svobodne, pa vsaj  znatno  znižano vožnjo na parobrodih. V slučaju, da bi ne mogli izposlovati  proste vožnje po turških železnicah, potujemo   preko Varne v Carigrad  in   se  vračamo   po isti poti nazaj.   Tekom enega meseca se vse   to   uredi   in začetkom meseca avgusta se sestavi in objavi natančen in nadroben program potovanja.   Poudarjamo,   da   je odboru mogoče    poskrbeti     gori navedene udobnosti le omejenemu številu udeležencev, zato se na one, ki se prijavijo šele v zadnjem hipu, ne bo moglo ozirati! — Odbor „Društva slov. kjiževnikov in časnikarjev".
— Sreča v nesreči. „Domoljub" piše pod tem naslovom: „Bin-koštni torek je Jerneju Mlakarju v Cerkljanskem vrhu padel vol v kapnico, globoko 10 metrov, v kateri je bilo dva in pol metra vode. Predno so zapazili nesrečo in ljudi skup poklicali, je preteklo dve uri in pol in vendar — hvala Bogu in sv. Janezu — so potegnili vola živega in zdravega iz vodnjaka. Imejte vodnjake ograjene." Mi smo mislili, da bo „Domoljub" predpisal drug recept, da ne utoni vol ali bik v kaki vodi, namreč: „priporočiti sv. Janezu svoje govedo!" Po našem mnenju je popolnoma odveč vsaka ograja pri jamah, ki so napolnjene z vodo, ker zadostuje sama priporočitev sv. Janezu, da nobeno govedo ne pade vanjo in če pade, jo pa tako sv. Ja-
nez resi
Si i
— V dobi birmovanja. Piše se nam : Knezoškof dr. Napotnik birmuje sedaj po Spodnjem Štajerskem. Povsod ga sprejemajo z velikim pompom. Ni Čuda, če se pomisli, kako obdelujejo naši duhovniki ne samo nerazsodno maso, temveč tudi inteligenco, da vse stori za čim večje počastenje škofa. Ekscelenca, knez, tajni svetnik našega cesarja — na vse mogoče načine ga tituliraj o, upajo se pa ljudstvu reči, to je naš slovenski škof, ki nadvse ljubi svoj rod. čudno se nam zdi, da se da v tem oziru preslepiti naša in t eligen ca.' Cuje se celo, da bi radi nekateri gospodje celjskega pevskega društva ob priliki birmovanja v Celju priredili podoknico vrhovnemu dušnemu pastirju, ki je itak izdal svoje celjske ovčice nemčurjem, saj je treba samo pomisliti, da lahko po njegovi krivdi (volitve v okrajni zastop) preide vse šolstvo okraja nemčurjem v pest. Tudi uČiteljstvo bi rada pridobila duhovščina, da bi tudi ono z ljudskošolskimi otroci najdostojneje in najvdaneje počastilo svojega vladiko. Ob takih prilikah izprašuje škof šolsko mladež iz verouka.  Po neka-
terih krajih je tudi navada, da pri tej duhomorni eksaminaciji nadzira otroke učiteljstvo. Po končanem izpraševanju ima škof nagovor. Prigodilo se je že, da je škof omenjal vse stanove, samo učiteljstvo je preziral. Da, še več. Učiteljstvu je celo podajal moralne nauke. S tem je menda hotel učiteljstvo zahvaliti, da je prostovoljno opravljalo tlako nadzorstva pri izpit o vanju verouka v cerkvi, v kar se ga ne more prisiliti po nobenem šolskem zakonu, in po nobeni odredbi. Zavedno učiteljstvo ne hlapčuj več! Kaj briga učitelja, da škof nadzoruje svoje kaplane? Ali se je že kdaj zgodilo, da je duhovščina sprejela nadzornike, recimo deželne nadzornike, da je pazila na otroke, ko so bili učitelji nadzorovani? Zavedno učiteljstvo, odklanjaj povsod vsako sodelovanje ob takih prilikah! Kakor so nam znani slučaji, se že to prakticira na nekaterih šolah.
— Šolske vesti. Iz seje deželnega šolskega sveta kranjskega: Premeščeni so: Nadučitelj Ferdinand Kalinger iz Toplic v Tržič, učitelja Fran Kuhar in Ivan Kalan iz Št. Gotharda v Domžale, oziroma iz OvsiŠča v Velesovo; učiteljice Karolina DomianoviČ iz Breznice v Koroško Belo, Ana Zev-nik iz Skocjana v Gorje, Marija Stare iz Loškega Potoka v Blagovico, Marija Garbajs iz Tržišča v Toplice - Zagorje; Marija Žgur iz Telč v Tomišelj in Terezija Bole iz Vrhpolj v Domžale. Definitivni sta postali učiteljici Angela Trost v Vodicah in Pavla Buh v Sostrem.
— Iz davčne Službe. Premeščeni so davčni pristavi Anton R e k ar iz Brežic v Maribor, Maks M e r Č u n iz Maribora v Konjice in Jožef Cepin iz Konjic v Brežice.
— Iz gozdarske Službe. Gozdarski praktikant v Novem mestu g. Rudolf Lampe je imenovan za gozdarskega nadzorovalnega komisarja II. razreda.
— Pofttna vest. Kakor se govori v poštnih krogih, namerava trgovsko ministrstvo tekom dveh let izvesti postavo, s katero se bodo vse dosedanje poštarice prvega razreda premestile na pošte druzega razreda. Skrajni čas je, da se že enkrat ugodi utemeljeni težnji poštnih ekspeditorjev in manipulantov.
— Občni zbor »Glasbene Matice" se vrši v soboto, 14. julija ob 8. uri zvečer v šolski dvorani -Glasbene Matice" z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo in računskih pregledo-valcev. 4. Eventuvalni nasveti. 5. Volitev. — Opomba: Predloge, ki jih namerava staviti kak društvenik, je v smislu § 7, 5 odst. društvenih pravil prijaviti tri dni pred občnim zborom društvenemu odboru. Odbor.
— Velika ljudska veselica slovenskega trgovskega društva
„Merkur11 bo v prid zaklada za „ Trgovski dom" na lepo in zelo okusno okrašenem vrtu „Narodnega doma" dne S. julija po sledečem sporedu : 1. Petje. 2. Godba. 3. Ples s sodelovanjem šramel kvarteta. 4. Paviljoni za šampanjec, pivo, vino, jestvino in kavarno. 5. SreČolov. — Kakor je videti, nam že izbran spored jasno dokazuje, da se je vese-liČni odbor potrudil, sestaviti vabljiv, raznovrsten program. Kar mu je bilo le v moči storiti, to je storil, da bo zabava na tej veselici kar najboljša. Čuje se, da vlada že zdaj veliko zanimanje za to veselico in je upati, da izpade ta prireditev lepo, kakor vse prejšnje prireditve društva „Mer-kurja". Posebno pa povdarjamo, kar gotovo vsakogar razveseli, da tudi pri tej prireditvi sodelujejo naše vrlo požrtovalne dam. Njih občeznana po-žrtovalnost nam že naprej zagotavlja velik, Časten uspeh. Toliko le za danes.
— Veselični Odsek za prireditev „Merkurjeve" veselice ima jutri ob 11. uri dopoldne sejo na vrtu „Narodnega doma". Gosp. odsekovi člani se vabijo k polnoštevilni udeležbi.
— Izletnikom   „Slavca" se
opetovano naznanja, da odhaja posebni vlak v Opatijo-Volosko točno jutri na praznik zjutraj ob 4.20 in se opozarjajo, da so sigurno zaradi izročitve voznih listkov že ob l/2 4. uri na južnem kolodvoru. Vozni listki se bodo dobivali Še do odhoda vlaka. Isto tako se izletnikom naznanja, da bodo na ljudski veselici povsem ljubljanske cene, torej ne bo nikakega pretiravanja.
— Vilharjev spomenik se odkrije, kakor smo že opetovano poročali, v nedeljo,  12. avgusta t. 1.
Dasi je ta dan že docela blizu, vendar še več nego tretjina stroškov za spomenik ni pokrita' Prosimo vnovič vse rodoljubno občinstvo po vseh slovenskih pokrajinah, zlasti pa po Notranjski, naj se često spominjajo zaklada za Vilharjev spomenik in se zavedajo, da je Miroslav Vil h ar za svoje požrtvovalno delovanje na javnem in književnem polju pač zaslužil, da mu narod v znak svoje hvaležnosti postavi časten viden spomenik v metropoli Notranjske, v Postoj nji. —, Kakor smo izvedeli, izidejo meseca avgusta izbrane Vilharjeve pesmi. Pesmi bo izbral in za tisk priredil pesnik gosp. arhivar Anton Aškerc. Pesmim bo pridejan uvod, v katerem bo očrtano Vilharjevo življenje in delovanje. Knjižico bo krasilo več lepih slik. Čisti dohodek knjižice je namenjen v prid Vilharjevemu spomeniku.
— Zvišanje poštnih pristojbin. Pristojbine se zvišajo tako, da bodo znašale za pisma v lokalnem prometu odslej 10 v; pristojbina za dostavljanje poštnih nakaznic in nakaznic z denarjem je znašala doslej 3 v do 10 K, 5 v čez 10 K; odslej bo znašala pavšalno 6 v. Dostavninske pristojbine z naznanjeno vrednostjo do 1000 K bodo 10 v. Zvišajo se tudi pristojbine za predalčke na poŠtah. Pri poštnih pismonošah na deželi se zvišajo uplaČilne pristojbine, denarne zneske do 1000 K pa morajo strankam dostavljati brezplačno.
— Zdravila se podraže. Kakor se Čuje, nameravajo lekarnarji podražiti s 1. julijem t. 1. zdravila za celih 34°/0. Zdravila so že itak draga in naj bi se to podraženje ali preprečilo ali pa vsaj znatno zmanjšalo.
— Slavnost razvitja sokolske zastave v Šiški. V nedeljo, dne 1. julija, razvije „Sokol" v Šiški svojo zastavo. Dobro se zaveda, kako pomemben dan je to v zgodovini njegovega obstoja, zato hoče proslaviti ta praznik kar najsijajnejše. Vse, kar čuci narodno v Šiški, je na nogah in tekmuje med seboj, da bo ta dan ostal v spominu Šiškarjem, kakor tudi vsem udeležencem te slavnosti. Ne le slavnostni prostor pred občinsko hišo, vsa oiška bo imela praznično obleko, vsa Šiška bo v zelenju in cvetju: gospe in gospice bodo sprejele goste v narodnih nošah. Popoldne pa bode pokazal Sokol, da je tudi vreden svojega prapora. Na prostornih travnikih pri Koslerju bode telovadišče, kjer nastopijo združeni Sokoli k javni telovadbi. Po telo vabi nastopijo razna pevska društva, kakor „Ljubljana", „Ljubljanski Zvon" „Slavec", Žirov-nikov pevski zbor iz Št. Vida, moški zbor šišenske „čitalnice" i. dr., katerih imena sama že jamčijo za izreden pevski užitek. Za zabavo bo skrbel še vrtiljak, strelišče, umetalni ogenj in kar je mladini najljubše — ples-Da se bo vsa slavnost izvršila kar najdostojnejše. poživljamo še enkrat vsa ona društva, ki še niso priglasila udeležbe, naj to store in s tem pokažejo, da vedo ceniti pomen sokol-skega društva.
— Javna telovadba, ki bo v
nedeljo povodom razvitja zastave šišenskega Sokola, bo obsegala sledeče točke : proste vaje, določene za vse-sokolski izlet v Zagrebu, ki so že v nedeljo na dirkališču izzvale občudovanje; izvajala jih bodo razna bratska sokolska društva; ravnotako vaje na orodju, z enkratno menjavo; vaje s kiji, izvaja oddelek šišenskega Sokola: vaje z batonom, ki so vzbudile na zadnji javni telovadbi ljubljanskega Sokola splošno pozornost, izvaja oddelek ljubljanskega Sokola; vrhutega nastopi še naraščaj šišenskega Sokola k vajam s praporci. Ob 1/410. uri zvečer vadi vrsta šišenskega „Sokola" vaje z ognjenimi kiji. Telovadba bo vseskozi sijajna, in naj nihče, ki se zanima za telovadbo, ne zamudi si jo ogledati.
— Nekaj izredno lepega bodo
v nedeljo na ljudski veselici pri Koslerju vaje z gorečimi kiji, ki jih bo izvajal v mraku šišenski Sokol. Vaje so izredno lepo sestavljene in bodo goreči kiji podali čaroben prizor.
— Udeležbo pri razvitju zastave „Sokola" v Šiški, ozir. pri ljud. veselici naKoslerjevem vrtu so nadalje prijavili: Deputacija predsedstva „Slov. sokolske zveze" „Dolenjski Sokol" in „Žirov -nikov zbor" iz St. Vida.
— Neki voznik^ ki je peljal mrvo, je v Spodnji Šiški povozil pet do šest let starega otroka. Otrok je takoj umrl.
— Občinske volitve na Grosupljem in župan Košak. ;Piše se
nam: Ker se „Lažiljubov" dopisnik vedno zaganja v naše-" obč. volitve in laže po svoji navadi in obrekuje vse razsodne in ne v njegov rod trobeče volilce, mu hočemo zopet malo posvetiti ter bomo njegov dopis kar na njegov naslov spremenili. Na ta način najdemo sledečo resnico. Zaradi tehtnih vzrokov in seveda tudi radi dokazanih nepostavnosti smo resnično pol leta pobijali modre Koša-kove naklepe. Nekaj njegovih zaslug
za korist občine smo že zadnjič omenili nekaj jih naštejemo sedaj, glavne pa  pridejo  pozneje. Vprašamo Vas: kdo  je nesramneje in nasilnejše agi-tiral Vi  in Vaši  podrepniki ali naši „sužnji?" Kdo je peljal še zadnji večer več sodov piva in žganja v gorske vasi?  Kdo je hodil v Črnih dolgih plaščih okolu mladih vdov za pooblastili? Ni torej čuda, da so vdove volilke  zapirale  vrata pred nočnimi duhovi. Lahko  trdimo, da se v naši občini še ni nikoli valjalo tolko pijanih muh kakor že Časa volitev, ko so Vaši adjutantje zlasti v osebi Košako-vega   sina napajali  volilce celih vasi in   hoteli   po krščansko-katoliški navadi ljudi prepričati, da jele vjerusu rešitev   omajanega županskega stola. Že pri volitvi samo se je pilo, da so se pijani valjali Vaši krščanski volilci okoli hiše. Mesto volilcev ste imeli najete  cestarje  okrajne ceste, da so mesto   njih  volili.   Cestarji so Vam sploh  vedno  na  razpolago za Vaše naklepe, mesto da bi odpravljali svojo službo na cesti za kar jih mi davkoplačevalci   plačujemo.   Na   to posebno  opozarjamo  nadzorovalne organe. Prepričani smo da dobivajo cestarji bodisi  okrajni,   ali deželni ali državni svoje plače iz davkov, ne pa iz Košakovega žepa.   Vprašamo Vas, ali   smo mi neodvisni možje, ki smo dobili od gosp. Rusa lansko leto čez 30.000  kron  za  mleko,   ali smo mi sužnji  ali so sužnji tisti, ki  so sprejeli   lansko   leto   od   posojilnice v Šmarji 30.000 kron posojila in katere je pretečeno nedeljo dekan s prižnice tirjal za obresti? Omenjate mlekarno. O tej pa  na  kratko  le to: Dopisnik „Lažiljuba" dobro ve, daje Košakova mlekarna   že   skoraj   dodelana .in se ustanavlja s pobožno željo, da bi Ru-sovo   uničila.   Mi  pa vemo za gosp. Rusa  odločno izjavo, da njemu Košakova  mlekarna  ne more prav nič škodovati,  kaj   še jo uničiti, kar je posebna  želja  šmarskega dekana in kaplana in mogočnega KoŠaka, kajti če bo Košak ali njegova zadrega plačevala po   takih cenah mleko, kakor sedaj obljub uje,   gotovo  mu ponudi mleko vseh 65 mlekaren na Kranjskem  in v nekaj letih bo miljionar ali pa — limonar.  Pomilujmo Koša-ka, ker se je njegov bahati žep precej prehladil,   nas   pa  te  volitve ne bole,   kakor   piše  „Lažiljub", kajti usmilili   so   se nas liberalci iz Ljubljane in iz okolice. Po naših državnih in deželnih zakonih so volitve proste, ali v naši občini naj bi bilo po mislih Košakovih drugače. Vsi tisti, ki niso hoteli voliti po njegovi komandi so, v njegovih očeh njegovi smrtni sovražniki, ki nikdar ne bodo videli nebeškega kraljestva.   O proslula španska   inkvisicija,  zakaj nimaš več veljave? To bi gorele grmade na katerih bi pokale naše kosti, podžigal bi pa naš velezaslužni župan s svojimi črnimi adjutanti. Odločno  smo prepričani, da bi na gorečem ražnju cvrli našega  odločnega Rusa  in  za njim vse njegove „sužnje"   kar  po vrsti. Ne vemo ali bo občinski odbor z 18 katoliško narodnimi backi vse to doživel, ali ga bo poprej e slana vzela, ali bomo mi poprej e z grmade po-skakali in pometali te backe v nam namenjene jame. Ali ne zasluži naš gospod župan Košak za zasluge, katere smo zadnjič opisali   in jih bo-demo še zanaprej opisavali, že zdavnaj zaželjeni zaslužni križec, po katerem baje tako hrepeni, kakor riba po vodi?  Vprašanje pa je, zakaj in za kakšne zasluge ste postali častni občan.  Ali radi svoje znane lenobe v občinskih zadevah, ali zaradi katoliškega prepričanja za katero vam ne  damo niti počenega groša. Ali morebiti zato, ker otroke oprošča pred časom šolske dolžnosti,  ali zato ker je   toliko   fantov   oprostil vojaške suknje, ali morebiti  radi   tega, ker zna tako lepe ravne ceste na stroške kmeta izpeljavati in katerih ena pelje ravno mimo njegove hiše in čez njegovo  rojstno  vas?  Ali je morebiti koristil občini, ker je vkljub ugovoru več obč. odbornikov podaljšal najem občinskega lova dosedanjemu zakupniku še za 5 let in s tem gotovo za 500 K oškodoval obč. blagajno, vse le radi tega, ker dosedanji zakupnik lova je njegov dober gost in ker ve, ako bi kdo drugi prevzel lov, je izključeno, da bi bil odvisen od njegove milosti, marveč bi bil lahko prost mož. Ali morebiti ker je nam kot župan in deželni poslanec osušil naše travnike po dolinah, kateri so vedno bolj pod vodo? Ali se je kdaj oglasil v dež. zboru? Zakaj se je uredila Mirna z velikimi stroški ? Ali smo bili v našem   okraju  še   kaj   deležni kakih večjih deželnih in državnih podpor, katerih smo ravno  tako   nujno potrebni in opravičeni kod kje drugje? Zakaj   se   bo   ljubljansko močvirje osušilo, kar bo stalo več milijonov a naša  dolina naj  ostane  še zanaprej zatopljena in prepljavljena kakor sedaj, za kar ima zaslugo gospod župan v prvi vrsti. Menimo, da govorimo iz srca tudi naših zaslepljenih mož, Četudi jim je Košak gospod in bog, kakor se je izrazil neki občinski odbornik rekŠi „najprvo je Bog, po-
tem Košak, potem pa moja ženau. Vsa Čast takim možem, ki ne razločijo teme od svetlobe, še manj pa Košaka od Boga. Ubogi zapeljani reveži, ki dovolite na vsako prigovarjanje vaših zapeljivcev kar tja v en dan tisočake za farovške svinjake in hleve, za farovže kakor palače in za zvonik, raz kateri vam bo zvon po milosti dekanovi pel ali pa tudi ne, kakor bodo ravno gospod tehant odločili ali pa gospod Letnar ukrenili. In zdaj smo skupaj ! Odkod ves prepir, nekr-šČansko sovraštvo med občani? Ali ni tega Kriva katoliška triperesna deteljica tehant, kaplan in KoŠak. ki bo vas uboge reveže do zadnjega beliča izmolzla? Vi, ki prisegate na njih zastavo, boste svoje žulje znosili v nenasitni žep, to je Košakova politika. Kje je laž, kje je resnica? rLažiljubu govori, mi ti odgovora ne ostanemo dolžni. Tine, Tine, tebi pa povemo: kdor seje veter, žanje vihar.
Neodvisni občani.
— Velika duševna reva mora biti kaplan Gnidovec v St. Vidu na Dolenjskem. To je razvidno iz dopisov v „Smrdoljubu", kjer klobasari take otročarije, kakor vreden mu tovariš Matevže Sušelj z Vipavskega. Gnidovec spozna, kake neumnosti kvasi, zato tako trdovratno taji, da jih piše. A St. Vidčani niso tako omejeni, kot je njihov mladi in neizkušeni dušni pastir, pa so doznali, da pošilja „marine kapitan" svojega hlapca čez njive in travnike s pismom na „Smrdoljuba" naravnost na železniško postajo, kjer mora v ambulančni voz vreči pismo, ko se že vlak premika ! Da se taki prismojenosti vse smeje, je dokaj naravno. —- Vidov dan je bil kakor navadno v Št. Vidu semenj. Gnidovčeva garda Marijinih otrok se je prav imenitno zabavala po raznih gostilnah, kjer je pila in pela, potem so pa Marijini otroci pričeli drugo igro v raznih skrivnih krajih. A kaj hočete, človek je Človek, pa naj bo še v taki zaščiti Marije! Gnidovca pa takrat ni bilo doma. Bil je v Ljubljani v uredništvu „Slovenca", kjer se je hudo kregal, da je list prinesel izjavo organista v Št. Vidu, v kateri se je imenoval on rneka oseba" in kjer je bila ta rneka oseba" precej katoliško napadena, kakor zna samo ^Slovenec", če misli, da je njegova žrtev kak liberalec. Sicer je pa Gnidovec neki gospej sam priznal, da je on tista „neka oseba", o kateri gre glas, da se^ ga varuje vsaka poštena družba. V Št. Vidu so torej Gnidovca že docela spoznali, kakšen tič da je, zato vse komaj čaka, da bi se ga znebili. Sicer pa, kakor se čuje, je Gnidovec tudi pri škofu slabo zapisan, odkar je moral ta capljati s kovče-kom sam s kolodvora v Št. Vid. Gnidovca bi znal rešiti zdaj le še divji lov na testamente in hranilnične knjižice, Če hoče, da še s škofom spet sprijaznita. Gnidovec, na delo. plačilo te čaka!
— V vodo padel in utonil je 21etni otrok mlinarja Jurja Seska v Šmarci pri Kamniku. Oče je videl pri jezu kos platna in misleč, da ga je neki perici voda vzela, ga potegnil na prosto. Lahko si mislimo njegov strah, ko je potegnil iz vode lastnega otroka. Smrt otrokovo je provzročila njegova stara mati, ki je premalo pazila nanj.
— Kamniška koča. Opravo za
to kočo je prevzelo na svoje stroške osr. plan. društvo. Otvoritev koče bo najbrže konec julija meseca. Dasi bo prepotrebno zavetišče v veliko korist najbolj Kamničanom, se meščani vendar premalo brigalo za to napravo.
— Izlet na Črno prst priredi osrednje društvo dne 22. julija. S tem izletom hoče društvo proslaviti otvoritev nove železnice ter zbrati v ta namen vse podružnice in prijatelje svoje, da si skupno ogledamo novo, toliko zaželjeno občilo na slovenski zemlji in si zagotovimo s premišljenim, enotnim delom korist, ki nam jo lahko obiloma donese nova železnica. Ker ni še mogoče naznaniti natančnega sporeda za ta izlet, ga prijavimo pozneje. Prosimo pa že zdaj, da bi se udeležniki primerno imenitnemu izletu za Časa pripravili za dostojen in uspešen sestanek v Bohinju. Na veselo svidenje!
— Telovadno društvo »Jeseniški Sokol" priredi 29. t. m. peš-izlet v Kropo, kjer se bodo izvajalo proste vaje, ki so določene za izlet v Zagreb. Odhod z Jesenic točno ob 5. uri zjutraj. Somišljeniki in prijatelji se uljudno vabijo na ta peš-izlet.
— V Bohinju si dokaj prizadevajo domačini, da bi se pripravili do otvoritve nove železnice za sprejem gostov, ki jih gotovo pripelje nova železnica iz vseh krajev. Gosp. Jože Ravhekar z Bohinjske Bistrice zgradi do 15. julija v gornjem koncu Bohinjskega jezera proti Savici hotel za turiste. V Srednji vasi je postavil g. Mi j o Grobotek z Boh. Bistrice prav ličen hotel „Triglav" in ga okusno opravil. Iz Srednje vasi je le tričetrt ure dc Bohinjskega jezera. V bližini sta romantična  Ribniška   dolina in
Rudni ca z nepopisno lepim in raz-sežnim razgledom. Novi hotel z dobro postrežbo naj privabi prav veliko turistov in letoviščnikov v ta prekrasni kraj, ki mu ni brž j enakega. — V Ribičevem lazu ob cesti cesti pred Bohinjskim jezerom je jako moderno uredila gostilno „Pri Savici" gospa Antonija Pavšek.
— Aljažev dom v Vratih se letos otvori 29. t. m., na praznik sv. Petra in Pavla. Ta dan bo krasno zavetišče že popolnoma pripravljeno in preskrbljeno za letošnjo dobo. Izletnikom in turistom je zagotovljena tudi letos najboljša postrežba. Na razpolaganje jim bo izvrstna pijača (vino, pivo, mleko, kava, čaj) in izborna jed po primernih cenah. Vsakdo si bo lahko tudi okrepčal mišice in živce v kopališču, ki ga napaja bistra voda izpod Cmirja. Nihče ne zamudi vsaj enkrat letos poromati v prekrasna Vrata mimo bobnečega Peričnika in šumeče Bistrice ter skozi divne galerije tja dopod veličastnega Triglava, kjer se na lepi, slečeviti ravnici sredi snežnih vrhov in zelenih šum tako vabljivo blesti lični Aljažev dom!
— Človeško okostje so našli
pastirji pod Kavblo pri Črni prsti v pečinah. Ponesrečenec je moral biti močne postave in je najbrž neki mladenič iz Nemškega Ruta, kije izginil lansko spomlad. Tudi stanje okostja se ujema s to dobo.
— Župana so nagnali.  Iz št.
Petra na Krasu se nam poroča: V vasi Trnje, kjer pase svojo čredo eksposit Železnv, imajo procesijo Rešnjega Telesa navadno v nedeljo po prazniku Rešnjega Telesa. Tako tudi letos. Procesija gre iz Trnja v Klenik. Imelo bi se pa vršiti ta dan tudi ženitvanje Pavla Brgoča iz Klenka. Železnv pa je ples in godbo prepovedal, češ, da je norma, in zahteval je, da pridejo k njemu trije možje, ki mu morajo obljubiti, da ne bode godbe in plesa. Ali možje so možje, vsled česar niso šli k Železnemu, a mož ni bil Železnv, ker je vseeno vodil procesijo v Klenik. Zvesto na strani mu je stal oproda in župan g. Margon. Popoldne pride ženitvanjska godba „harmonika" in veseli fantje so pili in peli, kakor ob enakih prilikah. Župan — sicer trezen mož, — ki ima pa tudi dosti masla na glavi — prileti zvečer v sveti jezi in hoče razpoditi družbo. Toda moral je bežati in fantje so mu s kamenjem sledili. Dva izmed teh je baje spoznal in jih naznanil. Torej v Klenku, kjer je vse z županom vred klerikalno do mozga, kjer jih „čed-nik" Železnv ravna s svojo Šibo in strupenim in zabavljivim jezikom, naženejo fantje svojega „ljubega" župana. To gotovo ni liberalen sad! Pojdimo dalje! Da se župan vsaj malo znese, kaznoval je samovoljno, brez vednosti svetovalcev krčmarja g. Ivana Bergoča, ker seje ženitvanje vršilo, ki mu sploh ni nič po godu, na 20 K globe. Seveda se je ta pritožil. Stvar utegne postati zanimiva.
— Zboljšajte nam plače! Tako vpijejo ti ubogi naši duhovniki in da so res potrebni večje plače, kaže to, kako skromno obhajajo godove posameznikov. Na Pivki smo tako srečni, da imamo dva duhovna, ki jima je ime „Lojze". Seveda se ne bi mogla ta dva izkazati, ako bi obhajala obadva na en in isti dan svoj god, zaradi česa sta se zvrstila. 20. t. m. je obhajal Lojze Železnv iz Trnja svoj god, 21. t. m. Lojze Pehani iz Kne-žaka. Kakor navadno, tako so tudi lstos od vseh strani hodili „gospodje eosedje" skupaj, eni bolj skromni so hodili peš, drugi in daljnji (po 5 ur) so se seveda vozili. V Knežaku jih ni bilo nič manj ko 12. Tu se je pilo in jelo, da se je kadilo, da seje kar tema delala, ubogi Knežan pa seveda reče: Ti bodo skrbeli za nas, tem lahko zaupamo! O ti božja nedolžnost! Vemo, da bodo precej časa pisčeta v Knežaku draga!
— Iz Knežaka. Novo pečeni, že parkrat kaznovani župan g. Andrej UrbanČič je dobil zopet 5 dni zapora, zaradi neke „lepe reči". Revež je res zelo potolčen in pravi^ da ne bode dolgo časa župan. Škoda takega vzornega župana; Bog ve, koga bodo Knežani potem našli, ko bo gospod Urbančič odložil. G. Pehani ima baje že enega zbranega, ki ne zna drugega ko svoje ime podpisati! Le tako naprej v črno temo!
— Samomor vjetega tatu« Dne
22. t. m. je bilo ukradenih iz blagajne pri rudokopu Oj stro 743 kron. Na sumu so imeli kmalu nekega 19-letnega Konrada Mastnaka, kateri je prišel pred enim tednom iz Pruskega domov. Orožništvo ga je pridno iskalo, a prijel ga je bivši orožnik — sedaj občinski redar g. Franc Eržen, ter ga peljal na orožniško postajo v Hrastniku. Tu je prašal orožnik J. Živna Mastnaka: „Wo haben Sie das GeldV" — „Do hobn's" je odgovoril Mastnak, pognal si v istem trenutku kroglo iz samokresa v glavo ter se zgrudil smrtno nevarno zadet na tla. Prepeljali so ga v Ljubljano v bolnico, kjer je kmalu umrl.
— Napredni nemški očetje so
vsekakor celjski, ker imajo po mestu hipermoderne naprave. Ena teh modernih posebnosti so zagraje ali zavore v nekaterih ulicah. Veliko soboto bi se bila vsled teh naprednih celjskih naprav zgodila velika nesreča, ker se je z avtomobilom pripeljal v eno tako mestni arhitekt iz Zagreba Heincl in je vsled kontra-pare bil vržen z gospo vred iz avtomobila. Celjski mestni očetje pa, mesto da bi dali odškodnino, ker se je avtomobil poškodoval, so vložili tožbo zoper Heincla zaradi nagle in neprevidne vožnje. Pri obravnavi se je pa izkazalo po pričah, da je Heincl tako počasi vozil, da so lahko otroci tekli z avtomobilom vštric. Obravnava je bila preložena. Ta slučaj osvetljuje brihtnost tistih ljudi, ki hočejo zlasti nam Slovencem dajati vodnih naukov, pa bi jih še sami obilno potrebovali, samo če bi se hoteli ravnati po njih.
— Lepe razmere v Celju. Po
Rotovški ulici v Celju je pred nekaj dnevi neki pijan delavec vlekel svojega nagega otroka po tleh. Držal ga je za noge, glava mu je pa butata ob kamenje. Policija je neČlovečneža aretovala. Ko je mož tako postopal s svojim otrokom, ležala je njegova žena na mrtvaškem odru.
— Slovenske izdaje novega šolskega in učnega reda z dne 29. septembra 1905, štev. 13.200
Še Zdaj ni. Neki krajni šolski svet na Štajerskem naročil si je v drugi polovici maja meseca več iztisov slovenske izdaje novega šolskega in učnega reda. Na naroČilo mu je c. kr. osrednja zaloga šolskih knjig precej poslala položni list, na katerem je bila zapisana vsota, ki bi se morala za naročene izvode poslati. Zahtevano vsoto je krajni šolski svet takoj poslal ter zopet omeml in prosil za slovenske izvode. Kljub temu bila je osrednja zaloga Šolskih knjig tako nesramna, da je poslala nemške izvode (že v 2. natisu) in na računu omenila, da slovenske izdaje še ni. Seveda je krajni šolski svet poslane knjige takoj vrnil. — Tedaj po preteku pol leta je že druga nemška izdaja, a slovenske izdaje še ni bilo potreba. Ali res slovensko učiteljstvo in druge slovenske korporacije ne potrebujejo, da se razglašajo postave tudi v slovenskem jeziku? Ali moramo biti povsod navezani na nemščino ?
— Plavice V ŠOli. V Slovenji Bistrici je prinesel neki učenec II. razreda plavice s seboj v šolo in jih ni hotel odstraniti, ko je kaplan to zahteval, zato jih je ta sam strgal s klobuka in vrgel skozi okno. „Vahta-rica" zliva zaradi tega golide žolča na dotičnega kaplana Nemci bi radi nemški nacijonalizem vpeljali še v šole med otroke! Pa ga ne bodo!
— Omejeni ljudje. Okrajni šolski svet v trešnjevcu pri Slov. Bistrici je sklenil, da se bo v zadnjem letniku ljudske šole podučevalo samo v nemščini. „Vahtarici" se vidi ta sklep silno pameten: mi pa mislimo, da so črešnovški nemškutarji niso mogli dati boljšega spričevala svoje omejenosti in nadutosti, kakor so si jo s tem sklepom.
— Grozna toča z nevihto je
divjala v nedeljo po Slov. Goricah in spodnjem delu ptujskega polja. Strela je upepelila pri tem štiri poslopja.
— Ustrelil je v nekem gozdu blizu Beljaka lovec Josip Metka delavca J o s. Bogataja. Lovec trdi, da se mu je puška po nesreči sprožila.
— Umrl je v Skednju pri Trstu Josip Sancin, ki je bil po dovršenih pravniških študijah v pravosodni službi.
— Med grobovi se je usmrtila
V Trstu neka 351etna ženska, ko je spila veliko množino karbolove kisline.
— Obesil 80 je v Tržiču na Primorskem 491etni sobni slikar F. No-vakovič. Njegov brat se je obesil pred dvema mesecema. Bil je baje nekoliko zmešan.
— Otvoritev koč na Kredarici, na Veljem polju in na Črni prsti
bo dne 29. t. m. Vse koče bodo kakor doslej najbolje oskrbljene. Orož-nova koča na črni prsti se letos tudi razširi do srede julija meseca. Po tru-doljubivem prizadevanju g. župnika 1. Pibra na Bohinjski Bistrici, ki vodi dogradbo, se tudi uredi vodnjak pri koči.
— Nova železnica.   Od Cervi-
njana do Ogleja v Furlaniji nameravajo zgraditi železnico.
— Samomor natakarice. V
Dubrovniku se je vrgla v morje natakarica Jerka Jerkovič in utonila. O razlogu tega samomora se čnjejo razni glasovi, ki mečejo čudno svettobo na moralo neke vrste finih ljudi, ki s ponosom govore o svojem poštenju.
— Zastrupila se je v Zagrebu
191etna Cecilija Malec s solno kislino, vendar so jo še ohranili pri življenju.
— Na obeh nogah se je opa-
ril v Zagrebu Jurij Glivar, ko je stopil v vrelo vodo v kopališču. Moral je v bolnico.
— V izložbenem oknu g. Koii-
manna je razstavljena slika svete družine, katero je izvršil g. Fran Glo-boČnik, sin pokojnega profesorja in risarja na ljubljanski realki. Slika je barvana na eni strani v luninem, na drugi p s v ognjenem svitu in je pravi umetniški problem.
— Ni znal. Včeraj je dobila mestna policija od orožništva iz Drenovega griča brzojavno obvestilo, da se are tuje neki mlad fant, ki je v zeleni obleki in govori idrijski dijalekt. Takoj ko je fant prišel v Ljubljano se je preoblekel. Ko ga je na južnem kolodvoru službujoči nadstraž-nik Jakob Kržan prijel, je rekel da je Fran Poljanšek iz Brezovice in da gre prostovoljno k vojakom v Trst, a tudi to ga ni rešilo in moral je k policijskemu uradu. Po daljnem zasliševanju je prišel v taka protislovja, da se je slednjič tudi njemu zdelo prebedasto in priznal je, da je Fran Koler, delavec, rojen 1885. leta v Idriji in tudi tja pristojen. Kaj daje Koler zakrivil, se nam dosedaj še ni sporočilo.
— Na kolodvoru porodila.
Danes zjutraj ob 3. je pripeljal go-stač Ivan Grkman iz Spodnjega Brnka pri Cerkljah svojo ženo, da bi šla v bolnišnico porodit. Na južnem kolodvoru pa jo je prehitelo in ni kazalo drugega, da so je djali v Čakalnico, kjer je porodila krepkega dečka. Ko sta policijski zdravnik g. dr. Illner in babica M. Černetova vse najpotrebnejše odredila, so mater kakor tudi otroka odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Ponesrečen prisiljenec. Danes dopoldne je 211etni prisiljenec Fran Mischi nakladal na državnem kolodvoru Deghenghijeve hlode, ki so se nanj podrli in ga podsuli. Mischi je pri tem zadobil take notranje poškodbe, da je v smrtni nevarnosti. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Dva vojaška vlaka sta danes zjutraj ob 6. odpeljala k vajam v Št. Peter. S prvim so se peljali domobranci iz Maribora, z drugim pa ljubljanski domobranski polk.
— Inspicirat je prišel danes tukajšnje poštne urade višji poštni nadzornik z Dunaja g. Konrad Honeisel.
— Nesreča. Včeraj se je pri zgradbi vodovoda v Zgornjih Ležečah zvrnil voz kamenja na 19letnega delavca Franceta Ropotca in mu zlomil levo nogo v stegnu. Prepeljali so ga v tukajšnjo deželno bolnišnico.
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora na Prusko 21 Hrvatov, nazaj jih je pa prišlo 12. Iz Amerike je prišlo predvčerajšnjim dopoldne 60 Hrvatov in Slovencev.
— Izgubila je neka dama ziat, oglat medaljon, vreden 30 K.
— Odletel je rdečkakadu. Odda naj se proti nagradi v hotelu „L 1 oy d".
— „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer na vrtu hotela „ L1 o y d " (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri popoldne je veliki koncert na vrtu gostilne „Reiningshaus" v Šiški. Začetek ob 4. uri. Vstopnina prosta.
— Kvartet ljubljanskih šram-Ijev koncertuje danes zvečer na vrtu restavracije pri „Levu" na Marije Terezije cesti. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. — Jutri, na praznik sv. Petra in Pavla koncertuje v „Š vic arij i", in sicer dopoldne ob polu 10. uri, popoldne ob 3. uri in zvečer ob polu 8. uri. — V soboto zopet istotam popoldanski koncert. Vstop prost ter brez pobiranja, na kar se občinstvo posebej opozarja.
— Na vrtu Perlesove restavracije v Prešernovih ulicah bo sviralo „Prvo zagrebško tamburasmo društvo" na praznik sv. Petra in Pavla in v nedeljo, dne 1. julija dopoldne pri zajtrkovalnem koncertu. Vstopnina prosta.
— Velik vojaški koncert se
vrši jutri popoldne ob 4. uri na K o -s 1 e r j e v e m vrtu. Vstopnina prosta.
* Koliko se pokadi v Avstriji?
Prvo polovico tekočega leta se je pokadilo v Avstriji za 109,8S3.852 kron, torej za 489.757 K več od lanskega prvega polleta. Portorik se je prodalo 92,110.908 (686.008 več od lani v istem času), kub 81,181.163 (3,874.712 manj od lani v istem času), finih viržink 78,742.376 (5,003.642 manj od lani), trabuk 5,281.900 (846.661 manj od lani). Izmed cigaret se je prodalo največ šport, in sicer 854,504.683 komadov (63,218.692 manj od lani); vsega skupaj se je prodalo 1.813,056.549 cigaret, torej za 75,050.738 več od lani v istem času.
* Igre Za milijone. K uski aristokrati e in Častniki so na glasu kot najstrašnejši igralci kart. Tako je izgubil grof Potočki v eni noči 3,200.000 K a že dan poprej zaigral 600.000 K. Te je bila menda največja izguba pri igri, ki je znana javnosti. Strastni kvartalci so tudi ogrski aristokratje. Tako je znani aristokrat Szemere v
poldrugi uri priigral nad dva milijona kron. Od te vsote je izgubil grof Ka-roly nad polovico. SvojeČasno je bila tudi pri angleški aristokraciji zelo razširjena hazardna igra. Tako je slo. veči polkovnik Mellish izgubil pri eni edini igri skoraj dva milijona mark, druge krati je zakartal po 200.000 do 800.000 mark.
* Jama razbojnikov. Budape-štanski policiji se je naznanilo, da ob koncu Gizeline ulice, kjer se začenja mestni log, zvečer izginjajo v grmov-ju razni sumljivi ljudje ter se ne pri-kažejo več. Policija je grmove preiJ skala ter našla vhod v podzemsko jamo, ki je bila podobna gostilniški sobi zdavno porušene hiše. Jama je 20 metrov dolga in 15 metrov široka ter je bila zatočišče mnogobrojne roparske družbe. Jama je bila opravljena s posteljami in z vsem potreb-l nimi orodjem. V enem kotu je bilol nakupiČene mnogo zlatnine, srebrninej odej in drugih vrednosti. Tatinska! družba je morala pravočasno zavohati! nevarnost ker ni policija vkljub ča-| kanju celo noč nikogar dobila.
* Kopriva za hrano in z dr a-
vilo. Na Francoskem jedo zadnje! čase splošno koprive pripravljene zal razne prikuhe in solato, a to ne samo! reveži, temuč tudi gospoda. Zdravniki! so namreč dokazali, da so koprive| ne samo redilna, temuč tudi zdrava! hrana. Kopriva popravlja in Čisti krit Kot špinaČa ima posebno prijeteći; okus. Posebno jo priporočajo ljuderaj ki so prestah kako hudo bolezen, dal se hitreje opomorejo. Cvetoče ko-| prive se lepo posuše ter so potem zal! prav dober Čaj.
Telefonska m unojavna I poročila. I
Dunaj  28. junija.   Danes jat avstrijska delegacija nadaj l;evala razpravo o proračun Jj vojnaga ministrstva. Delegati] Deym se je zavzemal za to, dalj se goji polkovni jezik v armad in razširi njega vporaba. Potem se je spravil nad gibanje „Los von Rom"  in očital Nemcem, da so začeli to agitacijo iz političnih in   sicer   veleizdajskih nagibov Aerenthal je trdil, da bi bila. ločena avstrijska  in ogrska armada   izdatnejša   kot skupna Hruby in Sileny sta govorila preti Klofačevim izvajanjem glede armade in pojasnjevala češke je zikovne in narodnostne zahteve Se«ja traja še in še ni določeno kdaj bo prihodnja seja.
Dunaj 28. junija Cesar i* danes odpotoval v Moravske! Ostravo 1. julija pojde v Išl i: ostane tam do konca avgusta; iz Išla pojde k vojaškim vajam v Tešin. V Prago pride cesar 20 oktobra in ostane tamkaj do 6 novembra.
Dunaj 28. junija. Dvornem: svetniku pri upravnem sodišči: dr. Al ter j u je podeljen velik križec Franc-Jožefovega reda
Budimpešta 28. julija. Ogrski politični  krogi so  prepričani j da odstopi grof Goiuchcw« ski najkasneje tekom meseca av-| gusta. Kot kandidatje za ministr■ stvo zunanjih del se imenujejo p: j slani k   v   Londonu   grof Mensi dorff, poslanik v Petrogradu ba ron  Aerenthal   in  poslanik vi Berolmu Szogyenyi-Marich.
Beroiin 28 junija. Zanesljivi poročila iz Petrograda javljajo, da je vzlic vsemu oficijoznemu prt rekanju žesklenjeno, poslat dumo na trimesečne počit niče.
London 28. junija. V južnen delu grofje \V*les se ie snoči 0 8 uri 27 min. primeril močan p tres, ki je napravil precej Škoti na poslopjih in, dasi ni nihče p' nesrečil, provzročii nepopisno pa niko. V Lallenlvju so hiše pošk-dovane, v Cardiffu so se podrl vsi dimniki in so hiše in tovariti precej močno poškodovane in W ionske zveze pretrgane. Tudi v Jm g»h mestih in vaseh je dosti tak škode Potres je provzročii P niko, ker se ja posebno strahovi* čutil v premogokopih. Dalavci 8 kakor blazni bežali iz rovov 11 nihče ne mara iti na delo v prt mogokope. Vsled potresa se Ja neki rov vlila voda in je zaprt' šestim delavcem pot iz jame ' poskusi, rešiti te delavce, so d' slej brez uspeha.
Zahvala
maroških Slovencev navzočih pri kresni veselici dne 24. ]nn. 1906.
V prvi vrsti smo se s svojim prihodom kot odposlanci koroških Slovencev osebno hoteli zahvaliti za narodno prireditev slav. ljubljanskega „Sokola", ker pa doma ne poznamo drugega, nego boj za najnavadnejše človeške pravice, ter zaničevanje nadutih in brezobzirnih svojih nasprotnikov, želeli smo se obenem tudi oddahniti in odpočiti v krogu dragih Slovencev, iznova navdušiti se pri pogledu na slovensko moč, na kulturelni napredek in slovensko zvestobo.
Upali smo, da nas bodo pozdravila slovanska srca, samo bali smo se, da bi se jim naša zahvala ne zdela še premajhna. Tega pa, kar smo lepega doživeli na Kranjskem  in posebno v Ljubljani v nedeljo, ne moremo popisati — za vse to se ne moremo dostojno   zahvaliti.    Že na naši vožnji se nam je milo delalo, videč navdušenost na raznih postajah in posebno lep sprejem v Kranjski gori in v Kranju. Skušali smo se zahvaljevati s pesmijo in  prišli tako do težko   pričakovane   drage   nam Ljubljane. Toda v Ljubljani nam je zaostalo srce in rosilo se nam je oko.   In še sedaj, ko so minule krasne ure, ne najdemo besed za dostojno zahvalo.  Slovenska zvestoba, dobrota in slovenski napredek, zastopan po prvem   slovenskem   županu  in občinskem zastopu središča Slovenije, slovenska sila in junaštvo, poosebljena v „Sokolu", moč slovenske pesmi, v glasovih tako slavnih pevskih   društev   in   narodna navdušenost vsega slovenskega občinstva — vse to videti, slišati in čutiti, je bilo za nas pretre-sujoče. Zato pa Vas prosimo, ne glejte na naše skromne zahvalne besede, če Vam kličemo: Bog Vam vsem stotero povrni: Tebi, draga Ljnbljana, središče Slovenije, in zdaj tudi naša majka, Vam, mili in ljubljeni nje župan, Vam, si. občinski zastopniki. Iskrena hvala Tebi, junaški „Sokol" in jeklenočilemu starosti dr. V, urniku.   Srčna hvala Vam, mili pevci  in  vzorvodji  Hubadu, sploh vsem, ki ste nas tako navdušeno aklamirali, pozdravljali in obsipali s cvetjem in tudi Tebi, slovensko časopisje, ki si nas bodrilo in navduševalo.
Posebna zahvala pa tudi Vam. cvet Ljubljane, krasne in Ijubeznjive slovenske dame in Vasi prvomestnici Franji dr. Tavčarjevi. Ne moremo Vam vsem popisati čustva, ki nas je navdajalo pod Vašimi zastavami, v Vaši družbi in v očigled nepopisno lepi prireditvi. Toda bodite zagotovljeni, da vse to ni bilo zaman. Navdušeni, za boj pripravljeni, smo se zopet vrnili; spomin na Vas nam ostane trajno bodrilo in je za nas tisti ogenj navdušenja, ki ne bode ugasnil, dokler ostanemo. Pokazali ste nam moč in čilost Slovenstva — ojačili ste skupno vez — zato pa še enkrat: Bog Vas živi in ohranite nam drago naklonjenost!
Sledijo podpisi.
zajtrkom g k e g a vrele a'
pospešuje tek in menjavanje snovi ker sili na 70do. ,S t y r i a' ima ravno takšen pa močnejši vpliv.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje naj bolj h«i priznan«
tiittira
Pred
katera okrepeuje l»sliie>, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje 1m. 1 steklenica z navodom f K..
Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Lensteka
i Ljubljani, Resljsia cista it. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega
iubil mosta. 49 — 25
Meteorolositno poročilo.
Viiina nad morjem   062.   Srednji zračni tlak 7S6.0
Čas opazovanja
Stanje baro-j metra ! v mm
2 O -
o. >
3 *
Vetrovi
Nebo
27. 9.       i 739 6    21-7 !   si. jug
28. 7. *j.
Ž. pop
739 8 18 0 al. svzhod 738 2    30 8 sr.jzahod
jasno
jasno jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 23'0', nor male: 18 9°. — Padavina v mm 0 0
Za lesno trgovino se išče zanesljiv
samski uradnik
zmožen  korespondence  in računovodstva ter vajen prevzemanja desk, mer jenja hlodov in vseh zadevnih v lesno stroko spadajoćih del. 2347 1
Pismene ali ustmene ponudhe z navedbo dosedanjega poslovanja sprejema Franc Dolenc v Škof ji Loki.
bo jutri, dne 29. junija 1906
velik vojaški
koncert
Začetek ob štirih.     Vstop prost.
Obilega obiska prosi
Marija Erbežnik
2354 restavraterka.
2333
Prostovoljno gasilno društvo v Stobu pri Domžalah se tem potom javno zahvaljuje Kranjski hranilnici v Ljubljani za velikodušni dar 150 kron, ki ga je darovala za nabavo gasilnega orodja.
V Stobu, 26. junija 1906. Anton Muller ml.    Rudolf Maver
blagajnik. načelnik.
Kakadnj
(rožnat) je ušel. — Kdor ga dobi, naj ga proti nagradi odda v hotela jLlovd1
"~ ws" 2362
v Ljubljani.
Kontoristinja
vefiČa slov. in nem. korespondence, enostavnega in dvostavnega knjigovodstva, trgovskega računstva, stenografije in pisanja na stroj išče službe za 1. avgust.
Ponudbe pod „Kontoristinja M. P.11, poste rest., Ljubljana.   2348 i
Zidarji
in
delavci
se sprejmejo pri gradbi nove tvornice V Mostah. 2352—1
Morsko kopališče In klima-Učno zdravilišče
Cirkvenica.
Pojasnila v stavbnih in drugih krajevnih zadevah daje
2356—1 zdraviliški odbor.
rep* v i
I
Dvorski trs St. 3
pod ..Narodno kavarno".
Od 24. junija do
30 junija 1906: V
Grand hotel ,Onion'
V r^Jlll>lj«.Ili 2363
(Ravnateljstvo A. Kamposch).
Danes in jutri
varićtć.
Dunajski ljudski pevci.
Začetek ob 8.   Vstopnina 40 kr
Izu6on
10.000 parov čevljev!
4 pari Čevljev samo 5*50 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih ćevliev, crnih ali navih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Vsi 4 pari samo A*50 14.
Za naročitev zadostuje dolgost
2329 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
Zepanjeinkoncertl!
Kje?
Pri IVANU FLEGrARJU
na Zaloški cesti št. 7
nasproti deželne bolnlee.
Kdaj?
Na Sv. Petra in Pavla dan dne 29. junija letos.
Domač orkester.      Vstop prost.
Izborna kuhinja, ter mnogovrstna priznano najboljša vina, ki sem jih sam nakupil na Dolenjskem in Bizeljskem, kakor tudi vedno sveže, naravnost iz soda točeno pivo.
Na mnogobrojni obisk vabita
2358 Iv- in Fr. Flegar.
Ključavničar
izkušen strojnik,   dobi trajno službo.
Ponudbe s prepisi izpričeval in za htevo plače sprejema pod „Poraben
Q9P upravo. „Slov. Narodak. 2356—1
Zaradi odpotovanja se proda
pohištvo, zastorji, preproge, slike, svetiljke
itd. — Ogleda se lahko od 10.—3. na Bleiweisovi cesti 18, I. nad., desno.
2368—1
Mlin
»o
tO
v dobrem stanju in z velikim zaslužkom dam vsled pomanjkanja delavskih moči v najem oz. ga tudi prodam.
Franjo Marottt
Obrov v Istri (pri 11. Po d gradu).
Kupim poceni več dobro ohranjenih moških In ženskih
koles."
Pismene ponudbe pod „Dobro kolo", poste restante, Ljnbljana.
2010-3
ilo Triglav
se priporoča vsem Opatijo
obinknjočim Slovencem. Krasen razgled na morje.
Najnlž)e oeue.
Natančneje pojasnila daje posestnik ITi-m-hJ v» .Tamar.
Gospodična, dobra kuharica, želi kje v mestu, trgu ali vasi v bližini kolodvora in farne cerkve v najem ali na račun majhno ali večjo 2340-1
in sicer na Kranjskem, Štajerskem ali drugod takoj ali pozneje. Sprejme zraven tudi prodajalno. Ponudbe upr. „Slov. Naroda- pod ngostilna H 218".
Proda se
ki ima 2 trgovini in 2 kleti ter več lepih sob. Zraven je lep vrt, vodnjak in velika drvarnica. Stoji na jako ugodnem kraju v bližini velikih tovarn, pripravna je za vsako obrt. Po dogovoru se tudi odda v najem. 2196 6
Kje, pove upr. „Sl. Nar.u.
Stanovanja
za tujce.
V gostilni „pri Smeren"
v Mojstrani
2336—1
le na razpolago 12 sob z eno, oziroma dvema posteljama.
Met ljubljanskih SramUev.
V soboto, dne 30. t. m.
KONCEM
na vrtu restavracije pri .Levu1
na Marije Terezije cesti št. 16
Začetek ob osmih.    Vstop prost.
Vezilje
za ažurno vezenje se sprejmejo pod jako ugodnimi pogoji v trajno službo.
Eiizabetina cesta št 8, II. nadstr.
2324-2
Hi
ki je v njej gostilna in prodajalna, se proda iz proste roke.
Več se izve v gostilni l9Pri smreki11 v Spodnji Žlsfcl it 83,       2313 2
Kontoristinja
z večletno prakso, vešča slovenskega in nemškega; jezika in izurjena stroje-pisalka išče mesta v kaki pisarni.
Ponudbe  na  upravništvo „Slov. Naroda" pod „SreČa 118". 2238—3
se takoj po nizki ceni prodajo na Dunajski cesti it 69, nasproti top-ničarsfce vojašnice. 2307 2
Št. 22.697.
2309—2
Razpis.
Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije je razdeliti 400 kron med petero ubogih vdov ljubljanskih.
Prošnje za podelitev teh podpor je^vlagati pri mestnem magistratu do 20. julija 1906.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 21. junija 1906.
sprejme takoj zidarski mojster
Mihael Regovc na Savi
2334—1
pri Jesenicah.
Plača za zidarje po zmožnosti od 4 K naprej, za dninarje po 3 K in više. — Delo je zagotovljeno do zime.
Komptoarist
spreten enostaven knjigovodja, nemški in hrvaški korespondent, z večletno prakso, dobi v neki modni in manufakturni trgovini na HrvaŠkem trajne službe.
Ponube z navedbo dosedanjih služb, zahtevo plače in s priloženo fotografijo na upravništvo „Slov. Naroda" pod šiiro ..spreten". 2310-2
..ŠVICARIJA".
u sopoto. dne 30. lunllo LI.
2351—1
vojaški koncert
pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. CHRISTOPHA.
Začetek oh V28. zvečer.   Vstopnina 30 kr.
K obilni udeležbi vabi
z velespostovanjem
IVAN KENDA
restavrater.
Otvoritev gostilne.
Podpisani vljudno naznanja slavnemu občinstvu, da otvori dne 30. junija t 1. v nekdanji
WonzGljavi hi&i xr Domiahh
pa^* ^ostilaa.©
v neposredni bližini železniške postaje in tik državne ceste, s kras nim vrtom, modernim kegljiščem itd., ter se bode potrudil postreči slavnemu občinstvu vedno z dobro pijačo kakor tudi z gorkimi in mrzlimi jedili.
Za mnogobrojni obisk se najtopleje priporoča z velespostovanjem
2325-: Anton Skok,
0d
§3
želi prevzeti oseba, znana v boljših krogih. — Naslov: „Stalno zastopstvo", poste restante, Litija.
Eupl se kje na Gorenjskem
z vrtom.
Ponudbe pod „at. 1000 K." na
upravn. „Slov. Naroda". 2338 1
za veliko delo, spreten in zanesljiv, ae takoj sprejme. Istotam se sprejme tudi
učenec. 2257_3
Franc Ko ~ o&ic, krojač ¥ Radovljici, Gorenjsko.
V hiši na oglu Miklošičeve ceste in Dalmatinovih ulic se odda za avgustov termin elegantno
stanovanje
s 5 sobami, erkerjem in z razgledom na park. — Več se izve v Sodnijskih Ulicah it U, I. nadstr. 1874 1
VINO
rdeče, rumeno in belo, iz lastnega vinograda v Sromljah
prodaja od 18 do 21 kr. liter
IVAH ZEHHER v Brežicah
obi Szavl. 2240—2
Takoj želim oddati svoja zunanja dela
dimikvihaa pomočniku
z letno plačo 1100 kron.
Prednost imajo solidni, oženjeni pomočniki. 225G—5
Jfelanija Berdušek
v Belovaru na Hrvaškem.
Slovenski trgovci!
Samo I. kranjska tovarna finih piškotov
Brandt v Kranju
razpošilja
150 kosov finega peciva a 2 vin. za 2 krone 75»       „        „„4WW2 krone
v krasnih kartonih po 1 ali 2 L Večja naročila se ceneje.
1903-9
kij
Za takoj se iščeta
učavničar
in spreten 2337—1
kovinski strugar.
Prednost imajo taki, ki so že delali v predilnicah. — Ponudbe s prepisi izpričeval in zahtevo plače na predilnico za bombaž Stocker, Hoffmann & Co. v Preboldu pri Celju.
Knjigovodja
in
korespondent
vešč enostavnemu in dvostavnemu knjigovodstvu, bilanciranja popolnoma zmožen, spreten korespondent v slovenskem, nemškem, italijanskem in hrvatskem jeziku ter uren stenograt išče službe.
Blagovoljne ponudbe sub „J. E. 1875" na uprav. „S1. Naroda".   2295 2
S UM LU I U A111U   Ul UUUJUi
V sredini prijaznega trga na Kranjskem se proda 2339-1
s stalno vodno močjo. Pripraven je tudi za kakršnokoli podjetje: za strojarno, za mizarstvo ali za ključavničarja, ki bi delal ojstrino. Zraven je tudi nekaj sveta. — Posredovalci so izključeni in daje natančnejša pojasnila lastnica Jera Simon na Vrhniki it 178.
^25943
170085
MOMONOHOMI V • V
Vrhniko Staro cesto 101
2353—1
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega
pohištva
▼ vseh slogih iz trdega in mehkega lesa, zimnic, modrocev, atolov itd.; obenem se priporoča za vsa stavbna mizarska dela po načrtih, ki jih
izvršuje po najnižjih cenah.
Ces. kr. avstrijske    ^     državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. Zdenke v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta.
Odhod iz LJubljane juž. kol. Proga na Trbii. Ob 12. uri 52 m ponoči osebn vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee. Solnograd, cez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 05 m zjutraj osebni vlak v Trbii od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, Čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice. Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. tn H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in H. razr.) — Proga v Novo mesto tn Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod t Ljubljano juž. kol. Proga Is Trbiža. Ob 3. uri 07 ra zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz L in II. raz.). Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob IG. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga Iz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 mj>opoldne iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ganoo ix Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri o m pop. ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazni^;- — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o! K), uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliah i" praznikih. — Srednjeevropski Čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani
Vdano podpisani si usojamo p.  n.  občinstvu  in cenjenim odjemalcem priljudno javljati:
BRZOJAVKA.
Na milanski svetovni razstavi 1906 so firmi LAURIN & KLEMENT v Mladi Boleslavi, kot soizdelovalki tamkaj razstavljenih motornih koles in motornih voz, priznali grand prix.
Motorna vozila LAURIN & KLEMENTova si po vaem svetu pridobivajo najvišje priznanje.
Z odličnim spoštovanjem 2357—1
JOSIP KOLAR & Komp.
na Mestnem trgu št. 9 v Ljubljani
zastopniki izdelovalnic za motorna vozila LAURIN k KLEMENT
v Mladi Boleslavi na Češkem.
2082—7
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
ob glavni cesti nasproti ljudski šoli    o—o-o o
se priporoča si. občinstvu za mnogobrojen obisk. Točijo se pristna btzeljska, ljutomerska dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojnomarČno pivo.
Gorka in mrzla jedila ob vsaki ari. Posebna soba za večje družbe je na razpolago.
Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro.
Za tnjce novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K.
Jako ugodna prilika za letoviščarje, za katere se cena primerno zniža.
wm Na razpolago so vsi domači listi. ■■ Točna poairetba!
Z odličnim spoštovanjem
ANTON MAVEB, lastnik.
Somatose
(mesna beljakovina)
slast zbujajoče
J 2 1255 2
deluje
in
okrepčujoče
se more vsem, ki trpe duševno in telesno najbolje priporočati.
Dobro orolOBO in npelfaao
trgovina
na najlepšem kraju ae takoj odda.
Več se poizve pod ,,8. P. Ša" v npravn. „Slov. Naroda". 2289—2
(Jatnovljano leto 1842.
V# (RK05LIK4RJ4, SLIKARJU *J <\        NdNSOV IN QRBOV
IBR/IT/1 CBCRLl
fer'----žJK
Na Primakovem pri Kranju se proda
lepa vila.
Poslopje je pred 5 leti nanovo zidano, ima štiri sobe, kuhinjo, klet in verando; jedilna in spalna soba sta opravljeni z novo elegantno opravo. Pri vili je tudi lep, krasno urejen park, sadni vrt z več sto Žlahtnimi drevesi, vse ograjeno z Železno mrežo. Pri hiši je tudi lasten vodnjak. Kupna cena je 8500 gld. in naj se kupci zglašajo pri lastniku H. Snttnerjn, urar ju v Kranju. 2166-5
Raki
okusno prirejeni,  kakor tudi  živi, se dobivajo vsak dan v restavraciji
pri „Zlati ribi", Stritarjeve ulice štev. 1
Za pristna vina, za dobro in solidno postrežbo spretno skrbi in se vljudno priporoča z odličnim spoštovanjem
Marija Rozman
2278—2 restavraterka.
Xeprrmor IJI v i
dežni plašči
iz uri g. angl.
dvojnega blaga iz ovčje volne
z sumljevo v I oavo
in pa 2261—2
gumijevi plašči
vsake   vrste   za   kom p ode, dame In otroke.
Vzorci, cene in navodilo za mero z obratno pošto
PA6ET & Go.
Dunaj, I., Riemergasse 13.
Iz proste roke se proda pod zelo ugodnimi pogoji 1 i 1 BV
01
(vila) v Kamniku, 300 korakov od farne cerkve, 5 minut od kolodvora, z zelo lepim, velikim sadnim vrtom in z lepim senčnatim sprehodom, tik potoka, ki teče mimo hiše in vrta. Pripravna najbolje za kakega penzionista, ker je v zelo mirnem kraju, oddaljena 200 korakov od glavne ceste.
Vsa nadaljna pojasnila daje gosp. Franjo Vidic, tajnik I. okrajne hranil.
in posojil, v Kamniku. 216C—5
1 steklenica z vsebino 1 kg stane 1 K 50 h. 1 steklenica z vsebino */i kK stane — „ 90 h. (Poštni zaboj 3 kg netto stane 5 K 60 h, franko zaboj in poštnina.) 3731— 32 Razpošilja se tudi v sodih po 10, 20 in 40 kg. Vnanja naročila po povzetju.
Od 1. julija do 1. septembra t. 1.
se odda v najem
liiša
s šestimi, deloma meblovanimi sobami, kuhinjo i. t. d., z brezplačno vporabo klavirja, zaprtega kopališča in vrta.
Hiša je oddaljena 25 minut od Domžal. Cena mesečno K 70*—.
Naslov se izve v upravn. ..Slov. Naroda4*. 2316—2
Enonadstropnahiša
poleg cerkve, pripravna za vsako obrt, na trgu, z velikim 1600 Q metrov obsežnim vrtom, gospodarskim poslopjem, hlevom, pralnico, z vodovodom, 2 kletmi in 3 njivami z žetvijo, katere se lahko prodajo kot stavbišča ker so ob glavni cesti. Vrt je ob reki Rinži, osobito za strojarje pripraven, ker ni druge strojarne v okraju ter so surovine poceni, se proda s prašiči in drugo živino vred. Pojasnila daje lastnik v Kočevju, Glavni trg št. 90.
Razglas.
Na g. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10}
bodo sprejemne izkušnje za vstop v I. razred šolskega leta 1906,7 dne 14. julija ob 1 JO. uri dopoldne.
Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov oglasijo dne 8. julija med */29. in 12/ ur3 pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo.
Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasijo tudi pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori imenovani listini.
Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okr. glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici, ali ozemlju okr. sodišč v Kamnika, Kostanjevici, Mokronoga in Višaji gori, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edioo le po dovoljenja c. kr. deželnega šolskega sveta.
V Ljubljani, dne 26. junija 1906. 23H-2 Ravnateljstvo I. državne gimnazije.
-       - vedn° sveže?a (ffe
li douskego in trboveljska | i Portland in Roman cementa ||
m\ FR. STUPICA, LJubljana, Nanje Terezije cesta št. 1.
1453—11
Poleg „Figabirta".
Naznanilo. -§«^
-i
-%
Hj -S
-s
-~€ -i
Slavnemu občinstvu, Častiti duhovščini in društvu „Abstinent" se vljudno naznanja, da se bode v teku prihodnjega tedna otvorila prva
Dobilo se bode zdravo in okusno kosilo od 12.-3. ure in
gorka večerja od 6.—10 ure zvečer. Mrzle jedi, kava in različne nealkoholne pijače so vedno na razpolago. — Za družbinske obede bode najboljše preskrbljeno. Na željo se da tudi hrana Čez ulico.
Lepi prostori in vrt na razpolago.
Priporoča se s spoštovanjem
2254-3 Alojzija Tratnik _ Sv. Petra cesta št. 27.
§y   Ondl ae uprt J mej o tudi gospodične v pouk v kuhi.
5-
r 5-
5-¥~ r
T   T   T   T   T T
y "y* ~r -f
T
T   T   T   T   T T
Piva kronista tvornica klavirjev u Ljubljani
Rimska cesta št 2. Hilderjeve ulice št. 5,
Prepričajte ae osebno.
piani so
jjeprekosUvi!
Klavirji, harmoniji, tudi samoigralniT elektriški. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi na posodo. Poprave, uglaševanja ae izvršujejo točno in dobro. Solidne cene,
51etna garancija.
2159 5
■ 1561
IL^
Zidanje rokeu
C 51 e*o ■»**■<- ^
na novem centralnem pokopališču izvrši po najnižji ceni
stdultel] novein pokopališča
po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve
v tehnični pisarni g. Ferdinanda Jrumlerja
mestnega stavitelja —17      v  LJubljani,  Prod Škofijo Stov. 3.
—I k
šamani
60
61
222
10
Ljubljana 0»«r^^a^«^i^   T^tl+^k Ljubljana
imska cesta 2        \^tl^Upi»Ill   UXr«J        Rimska cesta 2
IV sprejema naročila za vse tuzemske in inozemske časopise. "VB
Najhitrejša in najtočnejša dostava na dom (takoj po prihodu vlakov) tudi ob nedeljah in praznikih.
218ft—10
Prva in največja zalaga čevljev na Kranjskem Fran Szantner
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4 %
„Derby".
št. 373. Boscalf z močnimi po _ 403. Lakovina
»Schick«
dplati K 1 3— Pred. št 690. Irhovina s šiv. podplati K6* -. „  15 50     n   . 720. Lakovina.....6*30
dobavlja kakor znauo
S- najboljše čevlje.
Zunanja naročila proti povzetju. Pri naročilih zadostuje pred. štev. 2:20—4 Neprileini izdelki ae zamenjajo.
Ceniki  •» r  v. \* • - e   o  In   fio*lnln<» pronio.
Pred št 1148. Chevrette s polkoutes podpet aiv.podpl. K9—. — Pred.št 1149. Franc. Chevreanz, St. Lonis XV. podperki K 12 —
Pred. št. 553. Sabahid .
„ 567. Ia Boicalf. . 610. Lakovina .
K 10 50 . 13'-. 12-
tastlinska  mast najstarejša
in
najboljša znamka
iz t"vom.ic@
HERMAN FINCK na Dunaju
II., Taborstrasse štev. 76.
1842-7
Dobiva se v vseh zadevnih  tr«o> Itiuli.
Kunrtet ljubljanskih šrnmljeo.
Litri, v petek, dne 29. junija 1906
v „ŠVICARIJI"
koncerti
dopoldne ob polu IO., popoldne ob 3. in zvečer ob 8.
V soboto,  dne 30. juni j a 1906
opoldanski koncert.
Vstop prost.
Brez pobiranja
2341
\—^ Usojam  se slavrjo  p. n. mestno  kakor tudi
zunaoje občinstvo opo/.arjati, da moja
r restauracija pri .Jajcu"
ni več na Rimski cesti, temveč
v Sodnijskih ulicah št. 6
(nasproti jnsttćne palače in v bližini juž. kolodvora)
Tu mi je odslej posebno mogoče ustrezati vsem cenj. gostom i oajbnlj&o postrežbo, kakor h samo priznano pristnimi vini iz najžlah\ne»ših vinskih pokrajin ob bogati izbiri, izbornim, vedno svežim najbolj priljubljenim steiofeldskim marčnim pivom ter z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili cb vsskem času in po rajmžjih cenah.
Cenj. gostom ustrezam tudi z medicinalnimi, desertnimi in flrngimi atekleničnimi vini, kakor z mautrimi likerji in lzbornimi umi in osvežujočimi pijačami, s kavo, čajem itd.
Postrezai bom vedno cenj. odjemalcem z vsem navedenim tadi čez ulico!
2a mnogobrojni obisk, odjemanje in naročila vljudno prosim
, «UI6d» »poštovanjem Jjjjg^ reS«a.rat„r .
4 2° o aB
09 mm O >S>43
o*- o CO
> 2 S S
rt cd _js
* -sg
=3 Ona-m
•o fl o —
22oS
B « g o
5 o S .
|2 2 = .»i S
o Q k O A
Cft rt cj
Cokali
primerni za prodajalne ali pisarne
oddajajo se za avgustov termin.ah tudi takoj v najem.
Pogoji se izvedo v odvetniški pisarni dr. M. Pirca, na oglju Sod-
nijsfcih in Cigaietovib ulic v Ljubljani.
1936—11
f unij ženol
r Ze vsako rodovmo vaz:
ilostrovano knjigo o premi:« gem blagoslovu z otroki ra* .ošilja s prepisi vefi tisoče zahvalnih  pisem  tajno s 90 h ▼ avstr. znamkah •oBpa A. KAUPA Berolin S. W HT
I
Keglje, krogle
(stružene)
mizarske potrebščine, popravila iz lesa ter popravila cigarnlkou od preprostih do najfinejših Iz jantarja, morske pene, kosti, rosa itd., popravljanje biljard-niti krogel, palic Itd. Itd.
izvršuj« 2336—1
JOSIP OBLAK
umetni strugar v Ljubljani
v
v Selenburgo :h ulicah št. 1.
r** »±» it), • .j. >«X» «X»»1» Jl* *i%
Pri banki „SLAVI JI
razpisuje
služba organizatorja
s stalno plačo, dnevščinami in povračilom potnih troškov.
Prošoje za to službo, opremljene 8 spričevali o študijah in dosedanjem poslovaDJu je vlagati do konca tekočega meseca pri generalnem zastopstvu banke „Slavlje11 v Ljubljani. 2224-4
Naznanilo.
2303-2
V konkurzno maso Sanica & Zupan spadajoča
zolosn modne$Q in SDlnnteriisResn blaga
z opravo vred, sodno cenjena na 2760 K 66 h, proda se ofertrim potom, kakor stoji in leži, brez jamstva koukurzne mase za kakovost in količino.
Pismene ponudbe opremljene z 10° 0 vadijem, vložiti je pri podpisanem oskrbniku konkurzne mase najkasneje dne 5. julija t. 1. iu ostanejo ponud mki vezani na nje do vštetega dne 12. julija t. 1.
Kupnino plačati ima ponudnik takoj, ko se mu naznani sprejetje ponudbe; ko bo kupnina plačana, se prodana zaloga izroči, in je izprazniti prodajalniške prostore v Selenbur^ovih ulicah št. 3, kjer se ista sedaj nahaja do dne 20. julija t. 1.
Inventurni zapisnik je na vpogled na tukajšnjem c kr. deželnem sodišču soba Št. 108 ; kdor hoče zalogo ogledati, zglasi naj se pri podpisanem.
V Ljubljani, dne 25. junija 1906.
Odvetnik dr. Boitdar Vodušekr
Po 28,32,
se prodaja v Ljubljani v Šelenbur-govih ulicah štev. 6
icne in ? d
Pozor!
Od 40—45, ne pa izpod ,°,r> let stara gospodična ali vdova brez otrok, mirnega značaja, ki bi se hotela omo-žiti s priletnim premožnim obrtnikom, naj pošlje, če mogoče n fotografijo, sv jo neauommuo pouudho pod fcifro -Marin g e4* na upravništvo „Slov. Naroda44. 2332 1
Premoženje ni potrebno če pa je, ostaue v porabo Kamo njej. O pogojih možitve bi *e dog»*voril«> pri eventualnem sestanku. Razumljivo je, da mora tajm st biti na obeh straneh častna stvar.
lmfeta ii
1* tudi
IstrUonska desertna vina, refoško, rizling, bursundec po 60, 80, 90 nouč. in $11110
iz brionskih kleti in od Kmetijskega zavoda istrijanskega v Poreču.
Konjak. Pivo v steklenicah. Sodavica. Rudninske vode.
= Dostavlja se na dom ==
tor išče službe
: čednega, poštenega vedenja, naj [očki ali ženska, dobi za Čas, dokler službe, prav ceno hrano in tavanje, 2281—1 Naslov se izve pri upr. „81. Nar.u.
Naa za polovico ceneje kakor vaak pro-E aa obroke pošiljam čisto nove
Serjeve šivalne stroje
prav popolne konstrukcije, trdno, tino opremljene, ki se gonijo z nogami, s pokrovom 52 kron; Sigerjev stroj „Ringschftf", za rodbine 78 kron; „Ringschiff4, velik za krojače 115 K; „Zentral-Bob-bin" 92 kron; dietno reelno jamstvo. 15 kron se placa takoj
Po železniškem povzela Bogato ilustr. koies, pisalnih in šivalnih strojev št ^zpiačno. Slovenska korespondenca.
'- RnUBiHI.\
lJ» Uechlon»teln»tr. 23.   Ustaa. 1874
II 1920— t
Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj« lJi prodaj«
vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promaaa Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-.
laMotni Ii totoaft* taN praiilei n fttemtu mirit.
iaBrebane vrednostne papirje tn   Z»vauruje sračk« proti vnovCojo zapale kupone. knu:zxxl ixena."bi.
Vinkulujo in davinkuluj«   vojask« ±enitninsk« kavcij«.
ipt In tniiano meale.   "S3I §*M~  Borna naročila. TJ
Podružnica v SPLJETU.
Uenarn«   vlagm iprtjtma <l^*^-
v tekočem rafinna ali na vloSne knjifice proti ugodnim obratim. Vloaeni denar obrestuj a od dne v!oge do dne vzdiga. 3—73
Promat a čeki In nakaznicami.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon št 163.
IvJtJlt3lJOLMLi
priporoča avofe ■-■ ■
Telefon šl 163.
istorno pivo v sodcih in v steklenicah
OST   Zaloga v Spodnji Siftki.  —  Telefon etev. 187. "Jjg^j
1606-17
4664
Kavarna in
restavracija
Kotel galkan Trst
jfova zgradba, # 70 eU ganinih sob, x lift, # etek trtčna razsvetljava, kopetji, # cene zmerne.
Počka} in J(oi
2110—8
w Najbolj
W        zaloga c. kr
čevlje za lavvn-tennis prodaja
priv. mnihovgraške tvornice ph
3 vi/bljan-i.
= r^njižna ncuc^t: ,
Ljudmila Poljanec Poezije.
V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti ..Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, jbolna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. — Priporočamo jo posebno
slov. naobraženemu ženstvu. 54 64
Cena broš. K 2-—, po pošti K 2-10, eleg. vez. K 3'—, po pošti K 3-10.
Založništvo L. SCHUENTNER o Ljubljani.
fPP*' Največja izbira
najboljših in najcenejših
duokoles in »* Mih strojev _
za rodbino in obrt. -^—IS*^
Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. * Vezenje poučujemo brezplačno. # Lastna delavnica za poprave. 256 ^
IVAN JAX,„SIN
i u Ljubljani, Dunajska cesta il 17.
-4»
w
*    A    4     A    £     «♦»    «*»    «».     a     a     a m,     a     a     ^     ^ a.
Hotel »Triglav*
===== na Bledu. _
-0-0-0-0--0-0-0-0-0--0-0-o o-o o o o-o-o o-o o < Podpisani naznanjam slavnemu  občinstvu,  da  otvorim v
nedeljo, dne 1. julija 1906 svoj novo zgrajen
hotel „Irl$lDU".
Za prenočevanje je Da razpolago 22 sob 8 krasnim razgledom po jezeru.
Za najboljša pristna vina, češko  budejoviško  pivo ter za okusna gorka in mrzla jedila je preskrbljeno.
Popoldne koncertuje znam |JV kvartet ljubljanskih šramljev. "^s*l
Za obilen obisk se priporoča slavnemu občinstvu z velespostovanjem
Jakob Peternel.
2306—2
1705 hoj
je v trozdu Raskovec, Slemen in Požganina pri Vrhniki naprodaj.
Kupci si labko gozd <»gieda|o.
Dne 1. julija, v nedeljo ob treh
popoldne se mulo v ćitaluiski rrsfa vraeji   na  Vrhniki sprejemale kupne ponudbe. • 2225—3
Pismene ponudbe se lahko pošiljajo v Ljubljano, Breg št. 8, II nad.
Zenitna ponudba.
Mladenič 8 stalno službo in nekaj premoženja se želi poročiti z gospieo ali mlado vdovo brez otrok, Šiviljo, s par tisoč kronami premoŽenja.    2272 2
Ponudbe s sliko pod šifro „Srečau na upravništvo „Siov. Naroda".
tavracija „
ii
v Llablfanl.
Vsak dan sveže
2054 10
plzensko
in termalno piuo
združenih pivovareu Za'ec in Laški trg.
Priznano dobra vina in okusna domača kuhinja.
Lep senčnat lipov vrt.
Za mnogoštevilni obisk se priporoča
Cene stanovanjem do 1. junija in od 1. septembra 25 , pod tarifo.
Od 1. jnnija interurbana telefonska zveza.
Krapinske m Toplice
Sezona od 1. maja doj^nc^^tobra. Hrvatskem
Leta 1904 je bilo 5120 ljudi. Od za-
gorjanske železniške postaje Zabok-Krapia-ske Toplice oddaljene eno. od postaje Rogatec, lok. žel Grobelno - Rogatec, pa dve uri vožnje. Od 1. maja vsak dan omnibus k vsaktmu vlaku proge Zabok-Krapinske toplice, k postaji Rogatec k popoldanskemu vlaku. — 30" do 35° R <87. 0 no 43 5U C) gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo proti protinu, mišični in členski revml In njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevral-glji, kožnih boleznih in ranah , kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeii v banjah in prsno kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in ne drage restavracije; stalna topliška godba. Raz«ežni senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja
3710—11      kopališko ravnateljstvo. •
Vodni zdravilni zavod .-f^
kopališče Kamnikna Kran<skE
Postaja c. kr. drž. železnic. 147:'
Vse vodno zdravljenje, (sistem Priesnitz, \Vienttrnitz in Kneipp) solnčne, elektriške kopeli in ki z ogljikovo kislino, zdravljenje s suhim vročim zrakom, masaža in zdravilna gim: .-j zdravljenje z elektriko. Prospekti   zastonj. Sezija od 20. maja do septembra. Zdravi
vodja dr. R. VVackenreiter.
t--
'rva kr*an|^ka
parna pralnica in likalniea
otoi*sUioii obrato
Ker sem povečal svoj Čistilni zavod, morem sedaj večkrat izraženim željam cenjenih odjemalcev perila ustreči tudi s tem, da bom od 1. junija t. 1. sprejemal mofcke srajce, ovratnike, manšete in La. • -i.     ne samo za likanje ampak
tudi za pranje;
seveda pa sprejemam kakor doklej za likanje že oprano perilo. S paro se pere perilo kar moči nek vari ji vo iu postane bleščeče belo.
Svoje podjetje prijazno priporočam podpori
z velespostovanjem
O. J. HA
izdelovalec perila v Ljubljani.
£: 77- G
N
CO
o
(0 N
(0
mmt
Znižane cene!
>
t ljuljani, Snitalske ulice št. 7
priporoča 2279—2
po zelo znižanih cenah
J konfekcijo za dame, bluze, modno | blago za dame in gospode, batist. cetir, levantin, garniture, preproge, j
, v v
Dojsi napai m peno.
Uzorci na zahtevanje poštnine prosto.
je.********.*« * «.» .+ 4» * * ** * * * * ♦ ,* * ** j» * » * » * »
Znižane cene!
(K
N
0 (S
E N
te
F. P. Vidic 8l Komp. Ljubljana,
ttnvaviia   pe<^l9   ponudijo vsako poljubno množino
1703
zoreznne strešne opeke, mwir
(NtraugTa.lzziegel). iarve: a) rdeči naravno zgani, b) črno Impregnirani.
te vrste strešniki so pntentouani u useh kulturnih državah. Lastniki patentov: F.P. Vidic & Komp. In Jos. Marzola.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. ~VB
■ Vzorce In prospekte pošljemo na željo brezplačno---
Sprejmejo se zastopniki ~M Takojšna In majzaneslivejša postrežba. WW  Sprejmejo se zastopniki-
Izdajatelj in odgovorni nrrjdnik: Basto Puitoilemlek.
Lastnina in liak .Narodne tiakari>'s
041085