Leto LXXIL, št. 22 Cena Dia lanaja vsak dan popoldne urvsemai aedelje is prasnika. — inesrsfi do 80 pettt vrst a o t d a. do 100 vrst • Din a 5Q. od 100 do 800 vrst * DId 8» večji inseratJ petit vrsta Din 4.— popust po dogovoru, tnseratnJ daven posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno r Jugoslaviji Din 12-—, aa tDoaamstvo Din 35.—. ftBJJOfisi «s os vračajo. DREDNUTVO IN LJUBLJANA, Telefon: 81-22, 81-28, VNItTVO iflen eter. 8 81-20 to 8X40 Podruf alee: MARIBOR. Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon 8t 98 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St 65; podružnica uprave: Koeenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Bonnet pred poslansko zbornico: Francija se ne bo vmešala v a tega tuđi drugim ne bo e zadeve, Francija želi ostati zvesta politiki nevmeia van}a, vztraja pa sta ureditvi svojih notranjih razmer — Svoje 1 nterese ta svojo in lahko pri tem računa na vso podporo Anglije da Spanci sami odločajo o F* Pariz, 27. Jan. r. Na sinoćnji seji poslanske zbornice Je naposled spregovoril tudi zunanji minister Bonnet in pojasnil stališče vlade glede vseh perečih mednarodnih problemov, zlasti pa glede Španije. Z napetostjo pričakovane izjave zunanjega ministra pa so precej razočarale, ker ni povedal nič novega, marveč je samo potrdil odločnost vlade, da vztraja pri politiki nevmegavanja v španske zadeve in čuvanja francoskih interesov. Zbornica je sprejela njegova izvajanja dokaj hladno. V začetku svojega govora je zunanji minister Bonnet poudaril, da so v Franciji vsi trdno odločeni da branijo svojo domovino. Nato pa je nadaljeval: Kolikšna protislovja pa so glede sredstev, ki jih je treba uporabiti. Prizadevali smo si. da zasnujemo mednarodne odnosa -je na pravici, prišlo pa je do nesporazuma. Tu prihaja v prvi vrsti češkoslovaška žaloigra Pri ocenjevanju monakovskega sporazuma se je treba spomniti na okupacijo renske pokrajine, dogodka, ki je neposredno zanimal Francijo, ko je bilo vse prepričano, da se ni treba zoperstavljati s silo. Dogodki so pokazali, da je imel Daladier prav, ko je odšel v Monakovo in podpisal sporazum, da bi rešil mir. Vse je bilo pripravljeno za vkorakanje na Češkoslovaško. Francoska vojska bi naletela na močno obrambno črto in bi bila gotovo osamljena. Za tem je Bonnet dal vse priznanje plemenitemu zadržanju češkoslovaškega naroda ter poudaril prisrčni sporazum med Francijo in Anglijo kot temeljni kamen francoske politike. Obe ti dve demokratični državi ne zahtevata od nikogar ničesar, nameravata pa ohraniti svojo dediščino nedotaknjeno. (Živahno odobravanje). Bonnet je v zvezi s tem omenil Chamberlainovo izjavo, da francosko-angieski odnosa j i v znatni meri nadkrilju-jejo navadne diplomatske obveznosti. Potovanje angleške kraljeve dvojice izpričuje to prijateljstvo. Bonnet je nato poudarjal, kako sta Francija in Velika Britanija na vseh poljih začeli voditi pogajanja, da bi dovedli v sklad svojo politiko. V primeru vojne, kakor se sicer nadejata, da do nje ne bo prišlo, bi se vse angleške in francoske vojaške sile znašle druge ob drugI. Franc;ja in Anglija morata te svoje sile okrepiti do najvišje meje. (Odobravanje). Francija se je prizadevala, da bi zboljSala svoje odnošaje z Nemčijo. Menda mu ne bo nihče očital, da je podpisal sporazum z Nemčijo. Bonnet je izrazil nato upanje, da bo možno vzpostaviti sodelovanje med Francijo in Nemčijo sodelovanje polno zaupanja. Vojna bi pomenila nesrečo za oba naroda. Vsi bivši bojevniki žele miru med Francijo in Nemčijo. Francoski narod bi to deklaracijo, če bi mu bila predložena v glasovanje, gotovo soglasno odobril. Minister Bonnet je nato predel na odnošaje med Francijo in Italijo Francija želi, da bi z boljšala svoje odnošaje z Italijo. V zvezi s tem je razložil ves potek razgovorov v Rimu in Parizu leta 1935, razgovorov, ki so bili prekinjeni po Mus-solinijevem govoru v Genovi. Po konferenci v Monakovu je Francija imenovala svojega veleposlanika v Parizu. Zdelo se Je, da razen španskega vprašanja ni med Italijo in Francijo nobene težave več. Italijanska vlada pa je odpovedala sporazum od leta 1935. Na to odpoved je francoska vlada odgovorila, da ne sprejme italijanskega stališča, po katerem bi bila razveljavljena pogodba, ki se je začela šele izvajati. Ko smo sporočili svoje mnenje v London, so nas naši angleški prijatelji popolnoma razumeli. Zadržanje Velike Britanije je bilo popolnoma lojalno. Francoski vladi ni žal ničesar, kar je storila za zboljšanje odnošajev z Italijo. Francosko javno mnenje je razumelo, da Franciji ni mogoče n'česar očitati. Francija ne bo dovolila, da se kdo dotakne njenih kolonialnih posestev, ki si Jih je priborila s trudom in krvjo. (Navdušeno odobravanje). Francija bo bran la svojo neodvisnost in svoje ozemlje. Triumfalno potovanje predsednika vlade Daladier ja je pokazalo, da eooduš-nost francoskega javnega mnenja odgovarja enodoSnoatl javnesra mnenja vsega francoskega imperija. (Navdušeno odobravanje). Francija se Je prav tako tudi prizadevala, da ohrani svoje prijateljstvo do Bel-gile m Holandlje in dalje do narodov v baltiških prajlh in v Srednji Evropi. Vztrajali bomo pri tem, da obdržimo najboljše odnošaje z Romunijo. Odnosa ji s sovjetsko Rastjo so označeni z medsebojnim posvetovanjem, do katerega je prišlo večkrat. Bonnet ja imel tudi večkrat razgovore s poljskim veleposlanikom. Poljski zunanji minister Beck je izjavil, da prijateljstvo s Francijo pomeni osnovno črto poljske politike. Treba je narediti konec glasovom o paktih v vzhodni Evropi. Francija ostaja pri pogodbah s Sovjetsko Rusijo in z narodi v srednji in vzhodni Evropi. Bonnet je nato prešel na vprašanje odnošajev med Francijo in Z edin j enimi državami ter izrazil veselje nad tem, da so ti odnosa jI zadovoljivi. Pri tej priliki je Izkazal priznanje plemenitim naporom Roose-velta. Kar se tiče beguncev nobena drŽava ni storila toliko, kot Francija v korist Žrtvam zadnjih evropskih dogodkov. Zatem Je govoril Bonnet o položaja na Daljnem vzhoda ter izrazi] vse priznanje naporom maršala Cangkajaeka In njegove vojake, ki se bojuje z vsemi silami, da bi rešila celotno Kitajsko. Francoska vlada je krepko odločena, da ne dovoli nikake kršitve francoskih interesov v teh krajih. Francija ne dovoli, da bi se napisani sporazumi enostavno trgali. Prešel je nato na špansko vprašanj* ter dejal, da Je francoska vlada odločena nadaljevali s politiko nevmcsnvanje, spancem samim se mora prepustiti, kako si hočejo urediti svoje lastne zadeve. Francija pa je izpolnila svoje človekoljubje. Poslala je v spanijo žita za 40 milijonov frankov In je zdaj sprejela te 11.000 beguncev. Bonnet je nato omenil prošnjo španske vlade, da U Francija sprejela veliko število žensk, otrok In starčkov tat je nada* ljeval: Sprejel sem Del Vaya- Nisem mu dejal, koliko bo vse to stalo, pač pa sem mu samo odgovor0 »v redu«. Poslanska zbornica bo soglasna pri izglasovanju po- ■ trebnih kreditov. Predsednik Negrm nam | je poslal zahvalo. Francija Ima v Španiji Interese, U jih mora ohraniti. Mi ne bi mogli dovolili, da M se katerakoli država vmešavala in preko Spanije ogrožala nedotakljivost Franc* je. Vlada v Burgosu je dala na znanje, da ne bi pristala na nobeno tujo spremembo. Bonnet je omenil dalje določbe angieiko-ltalijanskega sporazuma, da mora Italija is spanije umakniti vse čete in orožje. Angleška vlada prav tako kot francoska pripisuje veliko važnost temu, da se na noben način ne krši neodvisnost spanije. Francija ne more pristati na to, da M kdo od zunaj aaeeael španski polotok, španske otoke In španski Maroko, ter na ta način ogrožal njene prometne zveze s Severno Afriko. Anglija ne bi bila nič manj ogrožena na Malti ta Gibraltarju. Kar se torej tiče tega vprašanja, vam morem zagotoviti da sta Velika Britanija In Francija popolnoma solidarni. Mir ne bo rešen drugače, kot s posredovanjem na vseh bojnih poljih — na Kitajskem, v Španiji, kakor tudi v Srednji Evropi — (klici: »Tornistre na hrbet!«). V skorajšnji bodočnosti bi se mogle pri tem pojaviti težave. Nanje bomo odgovorili s hrabrostjo naroda, ki se zaveda svojega poslanstva. Francoska obnova se je začela po septembrskih izkušnjah, ko se je začel ponovno javljati dob reda in discipline. Francija ne bo zanemarila svoje dolžnosti Septembrska mobilizacija je pokazala, da je Francija prežeta z enim samim dahom. To bi se ponovilo. Tisti, U bi od zunaj računali na njeno slabost, bi sami sebi pripravili bridka razočaranja. To si je treba dobro zapomniti. Ce se pokate potreba, bo Francija kot en mož odgovorila na klic domovine. Ko je Bonnet končal svoj govor, je bila seja ob 17. prekinjena. Daladier poziva vso Francijo k slogi Pri nadaljevanju seje je povzel besedo tudi ministrski predsednik Daladier, ki je na kratko podkrepil izvajanje zunanjega ministra ter podčrtal, da se bo Francija energično branila pred vsemi napadi na njeno posest. Storila bo vse, da ohrani svojo neodvisnost. V obrambi imperija je Francija enodušna. Ob viharnem pritrjevanja zbornice je Daladier naslovil na ves francoski narod in ves Imperij poziv, naj se složno zbere okrog vlade, ne zaradi nje, marveč' da bi Francija vsema sveta dokazala svojo neomajno voljo in odločnost, da boce eno-dnšno braniti svoje interese, svojo varnost, nedotakljivost svojih meja in svoj mir. Nato se je razvila ostra debata o besedilu resolucije. Eno so stavili radikalni socialisti, drugo pa socialni demokrati. V obeh resolucijah se podčrtava enodušnost francoskega naroda v obrambi imperija. Radikalna resolucija izreka vladi zaupanje, socialistična pa je zahtevala inter- vencijo v Španiji. Daladier je vezal na resolucijo vprašanje zaupnice. Glasovanje Pri glasovanju je bil soglasno sprejet prvi del resolucije, ki proglaša nedotakljivost vsega francoskega imperija. Socialistični dodatek glede intervencije v Španiji je bil odklonjen, nakar je zbornica s 374 proti 228 glasovom izrazila vladi zaupnico. Tudi Anglija |e enakega mnenia LONDON, 27. jan. AA. Bnoci je imel v Stratfordn govor bivši angleški zunanji minister Eden. V svojem govoru je Eden omenil najnovejše dogodke v Španiji ter dejal, da je za An*UJo Bvljenskeg* pomena, da se nobeni tuji sfli ne dovoli, da bi Imela v Španiji kakršnekoli, posebno pa vojaške privilegije. Anglija ima največji interes na tem, da Španija sama odloči o svoji usodi brez intervencije tujih držav. Barcelona se je vdala Reirablikancl mo brez bofa prepustili PERPIGNAN, 27. Jan. r. čakovano se je včeraj popoldne brez boja vdala. Republikanci so še predvečer razglasili, da se b borila do zadnjega in branila mesno hišo in ulico. Izbiralo pa se je, da je bil to le manever, s katerim so prikrili svoj umik. Frankovci so računali na hude boje m so se vsestransko pripravljali, radi tega se je zavlekel sni napad na mesto. Med publikanci v vsej tišini amsknill in Is mesta vse, kar se jhn Je Pri. previjali republikanskih late kjer so zavzeli nove po- BURGOS, 27. jan. AA. Reuter: Po vesteh nacionalističnega poveljstva je Barcelona skoraj nedotaknjena. Danes so pristopili k obnovi električnih instalacij. Telefon je začel ponovno delovati. Po ulicah so nalepljene proklamacije generala Davile o priključitvi Katalonije k nacionalni Španiji pod upravo generala Franca. Razveljavljeni so vsi sklepi republikanske vlade od leta 1937 sem. kraka la [GNAN, 27. jan. AA. Ssajssi. Novinarji, U prihajajo iz španskih krajev, prinašajo podatke o zadnjih urah republi- Dvo glavni cesti, ki vodita v savni m spodi in smer, sta bili danes parni vojaških tovornih avtomobilov g bsgimri, ki jfli jo v Oorono in hajajo v zelo težkem položaju. Spijo pod drevjem navzlic neprestanemu dežju. Predsednik republike Azana se nahaja v nekem malem mestecu ob španski meji. Zalivala Mussoliniju RIM, 27. jan. AA. Štefani: General Fran-co je po zavzetju Barcelone poslal komandantu italijanskih legionarskih čet Gambariu brzojavko, v katerem ga prosi, naj sporoči Mussoliniju njegovo hvaležnost za junaške napore italijanskih čet, ki so v Barceloni skupno s španskimi tovariši prejeli venec triumfa. Odmev na borzi NEW YORK, 27. jan. AA. Strah pred posledicami v zvezi s padcem Barcelone je povzročil na newyorški borzi padanje vred nostnih papirjev, kakršno ni bilo zabeleženo od č-asa češkoslovaške krize. V toku včerajšnjega dneva je bilo prodanih okoli pol d rug milijon delnic. Angleška demarša v Rimu LONDON, 27. jan. g. Po nalogu vlade je sinoči angleški poslanik v Rimu lord Perth napravil demaršo pri italijanski vladi v zvezi z vpoklicem 60.000 rezervistov. Angleška vlada zahteva pojasnila o tem ukrepu, ki je izzval v Londonu veliko vznemirjenje. V londonskih krogih tudi živahno komentirajo sinočnjo izjavo Mussolinija, da pomeni zmaga fašistične stvari v Španiji še le začetek in da se fašizem ne bo ustavil v svojem poletu, marveč bo zahteval izpolnitev vseh svojih zahtev do kraja. V čil« že nad 20.000 mrtvih Cela mesta so v razvalinah NEW TORK, 27. jan. g. Vesti, ki prihajajo s potresnega ozemlja v Cilu, dajejo vedno strahotnejšo sliko razdejanja, ki ga je povzročil predvčerajšnji potres. Po dosedanjih ugotovitvah znaša Število smrtnih žrtev se nad 20.000, ranjencev pa so dose-daj ngotovili se nad 40.000. Cela mesta se v razvalinah te noje se. da se bo Število smrtnih žrtev Se znatno povečalo. Mesto Chillan je popolnoma razdejano in znaša število smrtnih žrtev samo v tem mestu okrog 10.000. V Concepcionu so porušena vsa glavna poslopja. Večja polovica mesta je v razvalinah. Občutno je zlasti pomanjkanje vode. Električne napeljave, telefonske in brzojavne zveze so vse prekinjene. Dosedaj so v Concepcionu izkopali izpod razvalin okoli 800 trupel Nemogoče je ugotoviti točno število žrtev. Splošno pa smatrajo, da je v tem mestu mrtvih 15.000, ranjenih pa okoli 8.000. Narodni poslanec Carlos Ribet. ki je z letalom obiskal Con-cepcion in okolico, je dejal, da niti Dante ne bi mogel opisati straSnega stanja ▼ krajih, ki jih je porušil potres. Sprememba turške ustave? čvrstejSa povezanost vodstva drŽave CARIGRAD, 27. jan. e. V tukajšnjih političnih krogih se govori v sveri s zadnjimi spremembami v turški vladi o možnosti spremembe ustave. Sprememba bi obstojala v tem, da bi se funkcija predsednika republike In ministrskega predsednika združili. To bi pomenilo, da bi predsednik republike Izmet Incni sprejel oba ta važna položaja v državi. V političnih krogih tudi govorijo, da bo prejšnji londonski poslanik Feti določen sa namestnika Izmeta Inenija. Govori se tudi, da bo generalni tajnik republikanske narodne stranke, ki je tudi zunanji minister, v bodoče opravljal samo tajniške posle, da bo Imel tako večjo možnost posvetiti se organizaciji stranke same. Posojilo ČSR LONDON, 27. jan. e. Dosežen je bil sporazum o . višini angleško-francoskega posojila Češkoslovaški. Poleg 4 milijonov fun tov šterlingov, ki jih je angleška vlada podarila ČSR, je bilo odobreno še posojilo 8 milijonov funtov šterlingov s poroštvom angleške in francoske vlade. To posojilo bo dano Češkoslovaški pod določenimi pogoji in se bo smelo uporabiti edino za pomoč beguncem. Višina obrestne mere še ni določena. Del francoskega posojila bo odobren z odpisom prejšnjih čeških dolgov V Franciji. Izdelovalnica bomb v Bukarešti Nova razkritja o teroristični akciji železne garde BUKAREŠTA, 27. jan e. Policija v Bukarešti in notranje ministrstvo nadaljuje-I ta preiskavo proti 2elezni gardi. Snoči so I odkrili enega najnevarnejših članov Želez-1 ne garde, bivšega srednješolskega profesor ja Vasila Cristesca v neki hiši v ulici Avi-j ator Constatilescu. Ko je policija obkolila hišo in je Cristesca videl, da ne more pobegniti se je ustrelil. V hiši so našli 80 kg i žvepla in 1500 izdelanih ročnih granat ter bomb. Vasila Cristesca je svoječasno pobegnil skupaj z Alfonzom Cantacuzenom, ko so ju vodili v zapor. Berlinski demanti BERLIN, 27. jan. e. S služene strani kategorično demantirajo vse vesti objav-j ljene zadnje dni v inozemskem tisku, na-! našajoče se na spremembe v Nemčiji. Ce-| prav so bile te vesti že večkrat demantl-rane, vendar francoski tisk popolnoma neosnovano še naprej piše o teh spremembah I zlasti pa o tem, da bo 30. januarja maršal I Goring imenovan za državnega kancelarja. Besedo o sezonskih delavcih Pred dnevi je »Slovenski dom* v dopisu iz Slovenskih goric nače! važno, a obenem tudi kočljivo vprašanje sezonskega delavstva, ki je zlasti pereče v Prekmurju in v Slovenskih goricah. Lisi piše, da se v Prekmurju in v Slovenskih goricah množice kmetskega ljudstva pripravljajo, da odidejo spomladi kot sezonski delavci za kruhom v tujino, nato pa pravi: »Ako bi bil na pomlad dovoljen odhod v Nemčijo vsem onim, ki to žele, bi bile Prekmurje in Slovenske gorice postavljene pred Me težavnefae vprašanje. Kaj bo s kmečkimi posestvi, kdo jih bo obdeloval, kdo bo gojit smisel ljubezni do domače grude? Ali bomo mar dopuščali, da nam tujina naprej zastruplja naše delavce, da jih telesno Izčrpa do skrajnosti in jih z nemoralo okuži. Težka je rešitev tega vprašanja, ko ječi prekmurski bajtar s številno družino v velikem pomanjkanju in bedi. Domača zemlja mu niti za polovico tega ne donaia, kar potrebuje za obstoj, in je tako prisiljen iskati kruha in zaslužka v tujini. Na drugi strani vidimo revne slovenj egoriŠke viničarje. Tudi tem je usojen popoln propad, zato po iščejo to, km Jim domovino doti no mora, le v tujim. Trot ji oo kmečki sinovi, hčere In moU posestniki. Tudi ti nočejo biti nič prikrajšani pri sezonskem zaslužku v tujini. Mnogi pa na našo škodo gredo zgolj iz gole pohlepnosti in nevoščtjivosti do drugih, ki so revni m zaslužka dejansko potrebni. Tako postajajo spomladi obsežne kmetije prazne, ni tistih pridnih rok. ki bi pridno prijele za delo. Kaj pomaga še tako lep zaslužek ob trdem delu v tujini, ko pa doma propada in se razkraja to. kar b i se moralo bujno razvijati, še je čas, da se temu pravočasno naredi primeren konec. Potreba narekuje spričo razmer kakor z narodnega, verskega, socialnega, tako s stališča vsesplošne ljudske blaginje, da se reši to vprašanje* — Popolnoma se strinjamo s temi izvajan ji in jih podpisujemo, obenem pa poudarjamo, da je dolžnost merodajnih čintteljev, da pravočasno poskrbe našim ljudem v Prekmurju in v Slovenskih goricah delo in kruh, da jim ne bo treba v tujino s trebuhom za kruhom. Sorzna poročila. Cnrntka bona CURIH, 27. jan. Beograd 10.—, Pariz 11.705, London 20.7125, New York 442.—, Bruselj 74.85, Milan 23.30, Amsterdam 289, Berlin 177.12, Praga 15.15, Varšava 83.75, Bukarešta 3.4«. ftter. 22 aine našega naroda so ogrožene Predavanje direktorja Dri. higijenskoga zavoda dr. Pirea Mernik In ratfafcevanhi Ljubljana, 27. januarja Smotrnega, stvarnega in znanstveno poglobljenega raziskovanja naših socialnih razmer pri nas ni bilo, dokler ni začel delovati Socialno ekonomski institut v Ljubljani, ki združuje naše najboljše socialne delavce in izdaja publikacije s svojimi izsledki. Zdaj je tudi začel prirejati preda« vanja. Snoči je bilo prvo predavanje, in sicer v dvorani Zbornice za TOI. Predaval je dr. Ivo Pire, direktor Dri. higienskega zavoda o socialno zdravstvenih problemih in raziskovanju slovenske vasi. Predavatelja je pozdravil Filip U ratnik. KORENINE NAŠEGA NARODA NAČETE . . . Na predavanje je treba opozoriti zlasti zaradi tega. ker je predavatelj v njem dokazoval na podlagi zanesljivih podatkov, predvsem raziskovanj higienskega zavoda, da je rezervoar življenjske sile našega naroda poškodovan. Potrebni so nujni ukrepi Slovenska, vas postaja eno najvažnejših vprašanj našega narodnega gospodarstva. Beg z dežele, nezaposlenost, nevzdržne razmere kmečkega delavstva, to so pojavi, ki nujno zahtevajo temeljitega razčisčenja. Drugi resni napovedovalci nevarnosti so čedalje bolj razširjeni splošni patološki pojavi in degeneracija prebivalstva, štiri petine slovenskega prebivalstva živi v vaseh, ki so najbolj zapostavljene. Mesta in trgi imajo tlakovane ceste, vodovode, javne zdravstvene naprave in ustanove, zdravnika vedno pri rokah itd., vas pa vsega tega nima. Nalezljive bolezni se najbolj širijo na kmetih ter zahtevajo največ žrtev. Največ dojenčkov umre na kmetih. Največ tuberkuloznih je zopet med kmečkim prebivalstvom. UPADANJE ŠTEVILA ROJSTEV NA VASI Posebno pomemben znak usihanja naše življenjske sile je pa upadec števila rojstev tudi med ljudstvom. L. 1921 je znašala rodnost še na podeželju 30.7 na 1000 prebivalcev, 1. 1937 pa samo 22. Upadec števila rojstev znaša od 1. 1921 do 1930 eno devetnajst ino, od 1. 1931 do 1935 pa že eno petino! Upadanje rodnosti se kaže najbolj v Laškem, Logatcu, ljubljanski okolici, v okraju Maribor desni breg, celjski okolici, Gornjem Grada, čneesnlju in Radovljici; v enaki meri T Industrijskih krajih kakor v povsem kinećkfh. Upadec rojstev gre na račun aataaatna otrok, medtem ko je število nezakonskih otrok ostalo nezmanjšano, a v okraju Maribor levi breg je celo naraslo ter se je zaradi tega povečala rodnost v splošnem, kar je edinstveni primer. Ob tem resnem pojavu upadanja Števila rojstev je treba ugotoviti: ali nas je res preveč ter nas naša zem, Ija ne more več prehraniti; ah je upada« nje števila rojstev potreben pojav, s katerim se bo sedanja >preobljudenost< Slovenije sama uredila; ali grozi s zmanjšanjem rojstev našemu narodu in razvoju kakšna nevarnost in ah je potrebno nadaljnje zmanjšanje rojstev preprečiti ter ali je to mogoče doseči in s kakšnimi sredstvi. VEČJA UMRLJIVOST NA KMETIH Skrbeti nas mora tudi večja umrljivost na deželi kakor v mestih. Umrljivost v letih 1933—1935 je znašala v kmečkih okra« jih 15.7 na 1000 prebivalcev, medtem ko znaša povprečno 14.4%0, a v mestih le 10.2%0: v vasi umrejo trije, ko v mestu umreta dva. Umrljivost se je sicer zmanjšala tudi v kmečkih okrajih, vendar manj kakor v mestih. Največja umrljivost je v vinorodnih okrajih, kjer je največ kmečkega proletariata. Visoka umrljivost je predvsem v zvezi s slabo prehrano. Razen tega slaba hrana pospešuje alkoholizem; zato je tudi postal alkoholizem pri nas ta, ko resen pojav Prehrano podeželskega prebivalstva je začel proučevati higienski zavod. L. 1936 je zbral podatke o prehrani prebivalstva v 17 prekmurskih vaseh, ko je proučeval splošne socialne, gospodarske in zdravstvene razmere Precej dragocenega gradiva je pa pridobil tudi 1. 1937 s pismeno anketo med zdravniki in občinami Ugotovljeno je. da je prehrana kmečkega prebivalstva slabša kakor mestnega, kar je pripisovati predvsem premalemu pridelku na mnogih posestvih, saj je četrtina kmečkega prebivalstva banovine, t. j. 172.443 ljudi v normalnih razmerah odvisna od postranskega zaslužka, druga četrtina prebivalstva je pa v stalni nevarnosti, da ne bo pridelala dovolj atesta ob slabi ali zaradi vrjm. MESTA SE RAZVIJAJO, VASI ZAOSTAJAJO Vasi so v higienskem pogledu v zastoju. Mesta sa razvijajo na Škodo vasi. Za svoj razvoj črpajo bogate vire iz razvijajoče se industrija in a trošarlnaklm sistemom, ki je marsikdaj krivičen; vas pa nima nobenih taksnih virov dohodkov. Kmet je zadolžen in obdavčen čez mero. Občine krijejo komaj najnujnejše potrebe z visokimi dokladami na neposredno davke, za zdravstveno pa po navadi ni de- narja. Marsikatera vas je ostala nespremenjena v zadnjem polstoletju PERECI SOCIALNI IN ZDRAVSTVENI PROBLEMI Higienski zavod je 1. 1937 sondažno raziskal 18 prekmurskih vasi in ugotovil naslednje pereče probleme: potrebo regulacije in kanalizacije vasi; potrebo asanaci-je vodnjakov, stranišč in gnojišč; potrebo komasacije posestev; kako vrniti goričke-mu predelu žlahtno trto; zapostavljanje obmejnega pasu; ureditev vprašanja kolonistov; potrebo no preprečitvi izkoriščanja ljudstva po domačih izkoriščevalcih in prišlekih; razširjenje tuberkuloze in malarije v ravenskem predelu; zlo abortusa; ureditev izšeljenstva in sezonskega dela; alkoholizem; kulturna zaostalost ljudstva Itd. Lani je HZ raziskal 18 vasi (462 domov) v omomeljskem okraju in 5 v ptuj, skem (170 domov). V letih 1925—1932 je pa HZ opisal 629 vasi z 19862 domačijami in s 109.846 prebivalci. Doslej so od tega gradiva obdelane le stanovanjske razmere, ki so zelo žalostne. N. pr v dolnjelendav-skem okraju spi 10% vaščanov po 8 v eni tesni spalnici, še mnogo slabše razmere so v konjiškem okraju. Predavatelj je podal mnogo zelo zanimivih podatkov, ki kažejo, da nas mora bodočnost naše vasi zelo skrbeti ter da so potrebni nujni ukrepi takoj, da rešimo, kar se še sploh da. Ob sklepu je dejal, da smo znali zaščititi naše alpske cvetlice, za ohranitev slovenske domačije pa ne storimo nič ... ski gasilci so zborovali četa šteje 64 aktivnih članov in 26 naraščajnikov — Marljivo in uspešno delovanje Kranj, 26. januarja Ob lepi udeležbi članstva se je vršila v petek 20. t. m. redna skupščina gasilske čete, ki se odlikuje po svoji bogati opremi, po ovojih organ:z.icijskih zmožnostih in prireditvah, zlasti po tomboli, znani širom Slove nije in tudi izven nje. Kako ogromno in koristno delo opravlja ta četa, zlasti pa kaj je storila v pretekli poslovni dobi, je bilo razvidno iz obširnega poročila g. predsednika M Mavrja. Četa šteje danes 64 aktivnih članov in naraščajnikov. Vsi aktivni člani so zavarovani proti nezgodam in sicer za primer smrti za 25.000 din. za primer trajne invalidnosti za 75.000 din in dnevno odškodnino 20 din. Četa tudi vneto pazi na gasilski naraščaj, za katerega je priredila poučni avto-izlet v našo primorsko Gorico, Sv. Goro. Doberdob in Trst. Upravno poslovanje se zrcali tudi v visoki števiLki dopisov, katerih je bilo 1363, prišteti pa bi bilo še preko 5000 okrožnic, prošenj, zahval itd. Gasilci kranjske čete so posredovali pri 3 požarih v mestu in 6 v okolici. Skupna škoda vseh teh požarov je znašala približno 106.000 din, zavarovana škoda pa 995 tisoč din. Da ni bilo izborno opremljene čete vedno o pravem času na mestu, bi požar gotovo prizadejal prebivalcem neprecenljivo škodo; saj je bil od treh požarov v mestu ogrožen prav center mesta. Izredno požrtvovalno je opravljal delo samaritanski odsek, ki je izvršil s tremi rešilnimi avtomobili 169 prevozov. Z nosil-nicami oziroma malim rešilnim vozičkom pa so bili izvršeni 4 prevozi ozir. prenosi. Pri tem je treba predvsem omeniti, da je bilo izvršenih precej prevozov brezplačno, kajti samari ta n6kega odseka se poslužujejo največ oni. ki živijo v najslabših gmotnih razmerah. Vsi avtomobili so prevozili 15.059 km in porabili 3134 kg bencina. Osebe, ki so zahtevale prevoz, so bile žrtve aH obratnih nezgod ali prometnih, visoko je šc število infekcijsko obolelih, največ pa jc bilo seveda žrtev najrazličnejših bolezni notranjih organov. Vse te prevoze so izvršili člani <=amaritanske<*a odseka točno rn hitro in se jim je g. predsednik v imenu uprave /a njih požrtvovalno delo toplo zahvalil. Za izvežbanje aktivnih članov je bilo izvršenih 10 gasilskih vaj. Redno vsak teden pa se je vršila preizkušnja vseh motornih brizgaln. Četa se je udeležila tudi dveh vaj v obrambo mesta proti napadom iz zraka, katere je organiziral odbor za zaščito mesta pred napadi iz zraka. Majhno udeležbo na gasilskih vajah je odbor ostro kritiziral. Zlasti so zagrešili to nekateri funkcionarji, ki se tudi sami niso udeležili vaj in s tem neugodno vplivali na oata lo članstvo. Za čim boljše obvladanje gasilnega orodja sta se vršila dva strokovno-tehnična tečaja. G. predsednik je grajal odgovorne Činitelje za organizacijo požarnih ogledov, ki se niso vršili niti v 1. 1937. niti v preteklem letu. Razpis požarnih ogledov moramo vsekakor oskrbeti, jc dejal g. M. Mavr. kajti mnenja sem, ds je bolj važno požare že preje preprečiti kakor pozneje gasiti. Četa se je odlikovala tudi po številnih prireditvah, od katerih sta največji gasilski ples in jesenska tombola, ki je izpadla zelo povoljno, zlasti tudi v finančnem pogledu. Poleg svojih prireditev pa je Četa obiskala korporativno ali pa po deputacl-jah številne prireditve v Kranju in drugod. V preteklem letu je četa nabavila več potrebščin za avtomobile, ročno brizgalno za vodo in peno iz Linza in blago za gasilske kroje. Poleg novih nabav so se izvršila tudi številna popravila orodja in prostorov. V poročilu o delovanju čete v preteklem letu je izncscl g. predsednik še nekaj misli za bodoče delo. Predvsem bo treba izvesti v bodočem letu teoretičen in praktičen tečaj za vse članstvo. Za tehnično UpopoLnitev gasilske opreme bo treba nabaviti še cevi in plašče. Vedno bolj nujno postaja vprašanje novega doma, za katerega ima četa že kupljeno paicelo na Hujah, od katere pa jc precejšen del odpadel na novo projektirano cesto. S pozivom, naj se tovariši še bolj oklenejo gasilske organizacije in z zahvalo vsem dobrotnikom za naklonjenost, je končala skupščina prost, gasil, čete v Kranju, ki že 60. leto opravlja uapcifoo svoje požrtvovalno delo v korist mesta in okolice. Zborovanje slovenj-graških čebelarjev Slovenjgradec, 25. januarja Te dni se je vršil občni zbor slovenj-graakega Čebelarskega društva, katerega se je polnoštevilno udeležilo vse članstvo. Iz tajniškega poročila g. Ivana Kavsa smo razvideli, da je Čebelarsko društvo lani priredilo dvoje predavanj, dva sestanka in štiri seje. Na vseh prireditvah se je predvsem razpravljalo o izboljšanju čebeloreje v slovenjgtraškem srezu in so se dajala koristna navodila. Glavni odbor v Ljubljani je zavaroval vse članstvo zoper Škodo, hi bi jo povzročila Čebelna bolezen. Treba pa je, da si vse članstvo nabavi strokovne knjige o čebeloreji. Končno predlaga tajnik: da se dosedanji predsednik g. Miroslav Ferk, ki je svojo funkcijo zaradi holezni moral odložiti, izvoli za častnega člana. Blagajniško poročilo izkazuje v preteklem letu 1156 din prebitka. Preglednik računov g. Karel Barle je predlagal celotnemu odboru razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor s predsednikom g. Fer-dom Cresnikom in tajnikom Ivanom Kavgom na čelu. živahna debata se je razvila pri slu-dataostib .kjer se je posebno naglašala sjafca kakovost sedanjega sladkorja, kije pomešan s papriko. Z željo, da bi tudi v letošnjem letu novi odbor tako uspešno deloval, je predsednik zaključil občni Zborovanje škofjeloških sadjarjev Skofja Loka, 24. januarja Ako nič drugačega, že številka 82 — toliko namreč šteje podružnica SVD čla* nov — zgovorno pove, kako zelo se je razširilo pri nas zanimanje za sadjarstvo. To je pač rekord, ki daje upe. da bomo s tradicionalno preteklostjo popolnoma prelomili. Podružnici SVD se je posrečilo, da je povezala izredno srečno mesto z oko lico.. Delo podružnice je bilo predvsem posvečeno napravi sladoeokov, med Člani se je nabralo din 1050 za sterilizator, v načrtu je tudi odkup azbestnega Čistilnika. V akcijo se je poglobil zlasti član SVD notar g. Stevo 6ink, Id deluje takisto uspešno v novoustanovljenem vrtnarskem odseku. SVD v fikof jI Loki ustanavlja evo. jo knjižnico, nujno pa as tudi kaze potreba po večjem Številu sušilnic. Lani ni bilo letine pa je bila sušilnica prt Sv. Duhu polno zaposlena. Podružnica je svetovala članstvu glede škropiv, v bodoče se bodo vršili tečaji iz zelenjadarstva in vrtnarstva, V kolikor gre za sladc*oke;W veljala stvar din 12.000, znesek din 2000 Je Od banovine že prispel. Potreba po suhem sadju sa kaae v tam, da je bilo lani posušenega za preko 750 mernikov sadja v sušilnici In še dokaj doma, pa ga ni bilo za prodajo prav nič. Vse je šlo za domačo porabo, podružnica SVD dela v duhu svojih smotrov, ne glede na desno in levo, Loški podružnici pripada še posebej naloga, da je do neke mere vodnik sadjarskemu gibanju v okraju. Škofjeloški okraj šteje dosedaj 11 podružnic, kakih večjih, zunanjih aranžmajev pa lani ni bilo, in to zaradi slabe letine. O vsem tem in še mnogem smo čuli na letošnjem zboru sadjarjev, ki je bil v nedeljo v telovadnici ljudske šole. Zbor je vodil priznani sadjar in vrtnar, vrli orga« nizator in vseletni predsednik podružnice g. Hafner Janez od Sv. Duha. Okrog sebe pa je dobil sodelavce, ki dajejo najboljšo da bo koristni gospodarski pokret tudi zanaprej enako uspešno procvital, kakor doslej. Trije vlomi v eni noči Brežice. 26. januarja še neizsledeni vlomilci težjega kalibra so v noči od 19. na 20. t. m. vlomili v prostore treh posestnikov v Vrhljeh-Kapele pri Brežicah. Vlomilci so pričeli pri posestniku Andreju Kežmanu. Vlomili so skozi okno, tako da so s silo odstranili že lezen križ s pomočjo lesenega droga in odnesli iz sobe okoli 20 kg svinjskega mesa, već posteljnega perila, raznega porcelana, črno moško suknjo, dva ženska plašča v skupni vrednosti 1130 din. Po posrečenem prvem vlomu so odšli k sosedu po. sest ni ku Jožetu Ureku. V shrambi poleg hiše so vlomili vrata in se splazili v hišo. Da bo pri Kežmanu ukradeno svinjsko meso bolj teknilo, so si v Urekovi shrambi na-, točili iz vinskega soda v škaf okoli 20 litrov cvička in ga odnesli. Potem pa so odšli še k posestniku Smrekarju Ivanu, kjer so ukradli iz kleti okoli 10 litrov mleka, da bodo tudi njih otroci deležni obilnega plena Ko se jim je tako vse posrečilo, so hoteli kar nadaljevati svoje plodonosno delo do jutra. Odločili so se za četrti vlom v isti vasi pri Radanoviču Francetu. Hoteli so vlomiti skozi okno stanovanjske hiše, pa so bili še pravočasno prepodeni po gospodarju, potem so izginili v noč in vsestransko poizvedovanje po orožnikih v Do_ bovi ni dovedlo se do nikakih pozitivnih rezultatov. Poizvedbe se sicer energično nadaljujejo, vendar je pa malo upanja na uspeh. Posurovelost Brežice, 26. januarja Vse popoldne sta pred dnevi pijančeva-la in igrala biljard v gostilni v Pes je m pri Brežicah vinska bratca R. Jože in Z. Anton. Okoli 19. ure sta se vračala ob železniški progi proti domu. Med potjo sta srečala brzovlak št. 2, ki je vozil iz Brežic proti Vidmu. Precej okajeni Z. Anton se je pričel jeziti, češ, zakaj mu baš sedaj privozi nasproti brzovlak in mu ovira hojo po progi. Pobral je par kamnov in jih z vso silo vrgel v drveči brzovlak v voz št. 14.128. Kamenje je razbilo šipe in padlo med gručo oficirjev, ki so se vozili v vozu. Doslej se ni moglo ugotoviti ali je kamenje ranilo kakega oficirja ali ne. Brežinškim orožnikom je Tonče priznal, da je vrgel kamenje v brzovlak, zagovarja pa se dosledno, da je to storil zato, ker je pri igranju biljarda zapored izgubil vse partije in ker je bil vinjen. Seveda mu ta izgovor ne bo omilil kazni. Voznika je napadel Brežice, 26- januarja Kakor običajno, je peljal za gospodarja hlapec Omerzu Franc iz Crnca pri Brežicah v Zagreb na trg dobro naložen voz poljskih pridelkov. Ko je v ponedeljek vnovčil v Zagrebu svoje blago, se je vračal s maznim vozom proti domu. Okoli pol osmih je pri vozil v Podeueed malo od Zagreba, ko je odjeknil na samotni cesti izza gozdiča strel iz samokresa, namenjen Omorzi, vendar pa ga ni zadel. Neznani tolovaj mislec oropati Omerza, je skcfcil proti njemu in ga pozval, da takoj obetane. Videč, v kako nevarnem položaju je, je Omerzu na silo pognal konje, ki so v velikem diru stekli mimo napadalca. Da se mu vseeno ne izjalovi nacrt, je neznani napadalec še enkrat sprožil samokres in to pot zadel Omerza v levo reko in tekel sa vozom, misleč, da bo ranjeni voznik nehal poditi konje. ROXY PAUL AZZAHAMOVO Melodiozno opereto la njeno nepremagljivo moštvo m Mi za ljubezen Sveto jutri videli tudi v filmu V ODLIČNI ZASEDBI IN V NAJRAZKOSNBJSI INSCENACIJI W MM *OZSY BAaSONT HORTENSEZAKT H A N S H O L T OSKARDENES TIBOa H A L M A Y F R I T Z I M H O F in znamenita nogometaša SINDELAR in TOLDY : JUTRI PREMIERA V KINU UNIONU! ZABAVA SMEH RAZVEDRILO PLES MUZIKA Ali duhaprisotni Omerzu ni prišel iz ravnotežja, nego je še z večjo brzino podil konje in tako usel nevarnosti, obenem pa preprečil znatno oškodovanje svojega gospodarja, saj je imel pri sebi precejšen izkupiček v Zagrebu prodanega blaga. Ves onemogel zaradi izgube krvi, je O-merzu proti jutru pripeljal voz in konje v najlepšem redu svojemu gospodarju, sam pa je takoj odšel v brežiško bolnico, kjer se sedaj zdravi. Za napadalcem je bila uvedla žand. stanica v Podsusedu poizvedovanje!" Zaposlitev delavcev v novembra Ljubljana. 27. januarja Pri OUZD v Ljubljani jc bilo v novembru 1938 zavarovanih povprečno 101.824 oseb. Napram lanskemu letu se jc število zavarovancev povišalo za 2996- aH 3.03 odst. Večji konjunkturni napredek izkazuje tekstilna industrija z letnim prirastom 610 zavarovancev, industrija za predelovanje lesa 522 zavarovancev, gradnje železnic, cest in vodnih zgradb 360 zavarovancev itd. Vidnejše so nazadovale le gradnje nad zemljo z letnim padcem 252 zavarovancev. V sezijskem pogledu je nazadovalo celokupno članstvo za 1015 oseb ali 0.99 odst. Predvsem gre gornji sezijski padec na račun gradenj nad zemljo (stavbarstvo), ki so nazadovale za 1132 zavar., in industrije kamenja in zemlje za 511 zavarovancev. Pomembnejši sezijski prirast izkazuje le gozdno-žagarska industrija z mesečnim prirastom 281 zavarovancev in gradnje železnic, cest in vodnih zgradb s prirastom 237 zavarovanih delavcev. Z Zidanega mosta — Popravek. V soboto smo poročali, da je prometni uradnik g. Alfonz Skok skonstruiral model jadralnega letala ter da je startal na Brižah in da je letalo kljub terenskim neprilikam pristalo nepoškodovano. V poročilo se nam je vrinila neljuba po mota. G. Skok ni sam skonstruiral modela letala, marveč ga je napravil le po načrtu konstrukterja Nemca Gentsha. Te dni poj-de po model v Celje, kjer je razstavljen v izložbi trgovske hiše Stermecki. Na ljudskih šolah na Zidanem mostu in v Radečah bo imel o njega izvedbi in načinu le5 tanja predavanje. S tem bo vzbudil pri mladini zanimanje za jadralno letalstvo. — Pomanjkanje stanovanj na Zidanem mostu. Na Zidanem mostu primanjkuje že vsa povojna leta primernih družinskih in tudi samskih stanovanj za železniške in poštne uslužbence. Upravnik pošte mora zaradi tega stanovati v pol ure oddaljeni gostilni, do kamor vodi skrajno slaba pot. V času male poplave je pot pod vodo. Zato je silno težavna za naše uslužbence. Baje se bo se letos dvignilo poštno poslopje na Zidanem mostu za eno nadstropje, s čimer se bo le delno rešilo pereče stanovanjsko vprašanje na Zidanem mostu. — Za dvakratno dostavljanje poštnih pošiljk. Naprošamo poštno upravo, da bi se dnevno dvakrat dostavljale poštne pošiljke na Zidanem mostu. Enako naprošamo, da bi dobili poštni nabiralnik tudi izven kolodvora, t. j. kje v sredini pred hotelom Juvančič. — Seja SpD Zidani most. V soboto 28. t. m. ob pol sedmih zvečer v hotelu Juvančič seja SPD Zidani most. Na dnevnem redu so priprave za občni zbor. Naše 1 -» - DRAMA Začetek ob 20. url Petek. 27. januarja: zaprto Sobota. 28. januarja: žene na Niska v uo-riju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, 29. januarja: ob 15. uri: Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Upniki, na plan! Izven Ponedeljek. 30. januarja: zaprto ★ Proslava v ljubljanski drami. Na Sveč-nlco bo nafta drama proslavila dve pomembni obletnici. Dopoldne ob 11. uri bo odkritje Cankarjevega poprsja v vezi dramskega gledališča in takoj nato akademija v počastitev Cankarjevega spomina. Zvečer pa se bodo vprizorili Cankarjevi »Hlapci« v režiji Cirila Debevea. Pri odkritju Cankarjevega poprsja bo govoril v imenu uprave Narodnega gledališča v Ljubljani upravnik Oton Župančič, pred začetkom Cankarjeve akademije predsednik Društva slovenskih književnikov prof. Koblar in zvečer pred premier© -Hlapcev« dramaturg Josip Vidmar. V naslednjih dneh bodo vprizorut slovenska dela m sicer: Fmigarjevo »Verigo«, Zupančičevo »Veroniko Deeenlako, Golievo mladinsko igro »SneguUHcoc, Cankarjev Potopljeni svet in v torek, dne 7. febr. bo gostoval v drami mariborski dramski ansambel ter vpriaoril Cankarjevega »Kralja na BetajnovU. Na te dramske predstave že danes opozarjamo. OPEKA Začetek ob 20 url Petek. 27. januarja: ob 15. uri: Boris Go-dunov. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Izven Sobota. 28. januarja: FVasquita. Red B Nedelja. 29. januarja: ob 15. uri: Roxy. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri? Gioconda. Gostovanje gv. Kar ene. Izven. Znižane cene Ponedeljek. 30. januarja: zaprto VVagnerjevo opero »Lohengrin« bodo peli prvič v letošnji sezoni v popolnoma novi zasedbi in režiji v sredo, dne 1. febr. za premierski abonma. Naslovno vlogo bo pel g. Franci, Elzo — Vidalijeva, Ortrudo — Kogejeva, kralja — ravnatelj Betetto, Tel-ramunda — Janko, klicarja — Dolničar. Opero bo dirigiral dr. švara. Režiser: Pri-*možič. Opozarjamo na izvedbo ene najlepših in najbolj repertoarnih \Yagnerjevih oper. KOLEDAR Danes: Petek, 27. januarja katoličani: Janez Zlatousti DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Princesa Hona Kino Union: Vražja mornarja Kino Sloga: Sebastopol Kino Moste: San Francisoo in Beli volk Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-me-Sto Skupščina ob 19.45 v moStveni sobi čete v Mestnem domu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt Gosposvetska cesta 10. BoMnec ded.. Cesta 29. oktobra 31. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 27. I. 1939 Kranjska gora-Vrsič 1523 m: —2. sneži. 15 cm podlage, 55 cm pršiča Dom na Komnl 1520 m: —4. sneži 20 cm prsiča, 120 cm podlage DOm na Voglu 1540 m: —5, sneži, 15 cm pršiča, 115 -m podlage DOm na KOfcah 1500 m: —2, sneži, 10 cm pršića, 60 cm podlage Koča pod Storžičem: —2, sneži, 30 cm snega, 40 cm podlage Dom na Krvavcu 1700 m: —i, sneži, 20 cm prsiča, 100 cm podlage Koca, na Veliki planini 1558 m: —3, sneži, 15 cm prsiča, 45 cm podlage Radovljica: 0, sneži, 10 cm snega Ruška koča 1249 m: •—2, sneži, 15 cm prsiča, 40 cm podlage Ribnica na Poh<>rju 715 m: 0, sneži. 10 cm novega snega, 10 cm podlage Koča pri Sv. Treh Kraljih 1191 m: —3, sneži, 10 cm pršiča, 50 cm podlage Peca 1654 m: —2. oblačno, 95 cm snega. osrenjen Rimski vrelec 530 m: 0, sneži. 18 cm snega Od ostalih postojank nismo dobili poročil, ker so radi snega prekinjene telefonske zveze. 26. I. 1939 Mozirska planina 1444 m: —6, jasno, 70 cm snega, pršič Kremžarjev vrh 1161 m: —3, oblačno 55 cm snega, pršič SPORT — Državno smučarsko prvenstvo odpovedano. Zagrebški Maraton je bil prisiljen zaradi neugodnega vremena odpovedati prireditev klasičnega dela smučarskega prvenstva Jugoslavije, ki bi morala biti na Sljemenu jutri in v nedeljo. Maraton bo predložil JZSS nove termine in sicer 4. In 5. ali 25. in 26. februarja torej pred svetovnim prvenstvom v Zakopanih ali pa po njem. Iz Radeč — Plesni venček Prostovoljne gasilske čete Radeče. Na svečnieo 2. februarja bo ob 30. v dvorani hotela »Jadran* tradicionalni gasilski plesni venček, za kateregA so bila že razposlana vabila. Veselični od. sek je prejel od papirnice br. Piatnik pre^ cej papirja, s katerim bo dekoriral plesno dvorano. Kdor se ni prejel vabila naj se zglflf* pri društvenem tajniku g. Pepelna-ku Valentinu. Ker je čisti dobiček namenjen za gradnjo novega gasilskega doma, se preplačila hvaležno sprejemajo. — Mizarska dela v Sokolskom domu. Mi zarska dela aa novi Sokolski dom so bila oddana že pred časom br. Vrankarju, ki izgotavlja vrata in ok«a. Meseca marca se bo dom opremil z njimi, dobil pa bo že tudi parketna tla. — Svetosavska proslava na ljudski soli. Danes popoldne se je vršila na tukajšnji ljudski šoli svetosavska proslava. Ob 8. je bila maša, nato pa proslava. Na sporedu so bile poleg govora razne deklamacije In dialogi. Proslava je bila zaključena s petjem državne in narodne himna. Bil je pouka prost dan. FIlm z napeto, zanimivo in deloma tudi zelo zabavno vsebino. Dolores del Rio in Richard Dix Ob 16., 19. In 21. uri VRAŽJA MORNARJA Danes zadnjikrat! KINO UNION, tel. 22-21 Grandiozno in edinstveno filmsko delo iz burnih dni ruske revolucije p r v i k rat na filmskem platnu .' PREMIERA DANES! KINO SLOGA. tel. 27-30 Kamila Hora, Theodor Loos, VVemer Hinz — Kari John. Rezervirajte si vstopnice! Strast, nežnost, ljubezen, bolest, herojični podvig in požrtvovanje tvorijo harmonično celoto tega krasnega filma, ki predstavlja tragedijo milijonov in milijonov. Film, ki se doživlja in bo ostal vsakomur v neizbrisnem spominu! SEBAST0POL Danes zadnji dan »PRINCESA ILONA«. Ljubki muzikalni film, v katerem Gladys Swarthout In John Boles pojeta arije iz oper »Don Juan<, »Uspavanka«, >Ogrska fantazijam iCarmen« itd. Film operne in narodne glasbe in modernih alagerjev. KINO MATICA 21-24 Predstave ob 16., 19. In 21. ari DNEVNE VESTI — Važna odločba Stola sedmorice. Po zakonu o banski upravi z dne 7. novembra 1929 banovine niso samo državne samoupravne oblasti, temveč tudi samoupravna telesa, in se smatrajo v tem delokrogu za pravne osebe, ki lahko samostojno pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti. Potem takem lahko banovine tožijo in so tožene, proti banovini se torej lahko vodi rubežen, kakor proti vsaki drugi pravni osebi. V tem smislu se glasi tudi odločba Stola sedmorice, po katerem banovina samostojno odgovarja za vse svoje obvezno, sti. Dolg banovine ni dolg države. — Carinski dohodki. Glavne carinske blagajne so izkazale od 10. do 20. januarja 25,326.317 din dohodkov, od 1. do 10. januarja pa 20,438.577 din. Od 1. aprila 1938 do 20. januarja 1939 so znašali carinski dohodki 815,533.793 din. Po proračunu bi bili pa morali znašati 814,169.916 din. Prebitek znaša torej 1.370.282 din. — Obiskovalcem kina! Dravska finančna direkcija je izdala 13. t. m. odlok, ki se glasi: »Obiskovalci kinov v dravski banovini se opozariaio. da morajo pri posetu kinematografskih predstav zasesti svoja mesta točno po označbi na vstopnicah, sicer se krši finančni zakon ter se ob vsaki ugotovitvi takega prestopka mora predpisati kazen.« — Združenje kinematografskih podjetnikov dravske banovine vljudno opozarja cen j. obiskovalce kinov, da ta cilok upoštevajo. — Gradnja novih železniških prog. Na seii milistrskega sveta, ki je bila 25. januarja je bilo odobreno, da se začne graditi \«-Jik predor na pcdročju Tuzle na novi jrogi Kraljevo—Banjaluka. Ta predor .'.a leži med dolino reke Foče In Sprejo. Vj dolg približno 5 km in predstavlja v n^li državi največje delo te vrste. Zgraditev^ predora so prevzela večja gradbena podjetja. Z licitacijami bodo zdaj na-daljovali tako. da bo po načrtu vsa proga pravočasno dovršena. Poleg te proge so ^?e že začela dela na progi Črnomelj— Vrbovsko na obeh krajnih odsekih, dočim hoj za progo Karlovac—Bihač prva licita-cf*}a v roku dveh mesecev. S progami, ki e "ši&.y delu. kakor tudi z onimi, ki so se i kSg^ratkim začele graditi, bo v naši ti i zgrajene okoli 1.000 km železni-.-. Qd Jfroge. Graditev železnic gre normal--'nitjJvse kaže, da je domača tehnična in ' odvna. moč sposobna za taka dela. Le-toSjbo izročena prometu proga Požarevac —Sučevo in proga Ustiprača—Foča, do- -fc se graditev prog Bihač—Knin in Pristaša—Koržumlja v polni meri nadaljuje. Vfcia temu vprašanju rjosveča največjo pozornost. -t Svetosavske nagrade v Zagrebu. Tudi ra zagrebškem vseučilišču so bile razgrne sveto savske nagrade. Med drugimi dobil nagrado v znesku 2.500 din slušatelj juridične fakultete Ivan Bevc za svojo razpravo i Hrvatska pragmatična sankcija«. — Op°/:»rj:imo na nocojšnji koncert i11* sroslovanske simfonične glasbe v francoski radijskih oddajnih postajah, katerega organizira »Udruženje sodobnih jugoslovanskih skdadateljev«. čigar centrala je v Beogradu, tajništvo pa v Parizu. Program, ki obsega izključno dela naših avtorjev Hristića. Drobnica, škeorjanca, Bravničarja in Slavenskega, bodo od 21.30 do 23 30 cddajale naslednje postaje: Ra-dio-Paris (val 1648 m), pariš P. T. T. (val 431 m) in Marseille P. T. T. (val 400 m). Koncert dirigira bivši beograjski operni direktor Stevan Hristič ter je prva priredit o v te vrste v zgodovini jugoslovenske glasbo. Program bo izpolnjen z biografskimi podatki izvajanih skladateljev. _ Nagrajen roman. Književni natečaj, ki ga je razpisal beograjski Ust ^Dvajseto stoletje« v znesku 20.000 din kot prvo nagrado za najboljši družabni roman te sodobnega življenja, je zaključen. Prva nagrada je bila prisojena romanu »Mesijah Rokopis je dobila žirija pod šifro in tako še ni znano kdo je ta roman napisal. _ Borca dela v Ljubljani sprejme strojnika, t strokovnjaka za gradnjo jezov in mlinov, vrtnarja. 15 želeZOStrUg^TJeV, 25 ključavničarjev-orodniCarjev in 2 avtome-hanika. - ~v —1 Nalepne propagandne raam"e JLUL. Ljubljanske^ velesejma so izSle V Slovenskem, arbo-Hrvatskem, namakam xd francoskem jeziku. Izdelane so učno PO OSriUtku avtorja g. Borisa Raceta, diplomiranega tehnika iz LJubljane. ^Pf^ va Ljubljanskega velesejma prosi tvTaTO, da se teh znamk poslužujejo, in jih na željo takoj brezplačno dostavi. — Koledar trafikantov. Prvič v zgodo- | Vini združenja trafikantov je letos iasel tudi njihov strokovni koledar. Namen koledarja nt da bi se trafikanti vedeli ravnati radi počitnic, ali pa obhajanja raznih godov, temveč je podučen le radi zanimive strokovne vsebine. Koiedarvsebuje monopolski zakon, pravilnik o podeljevanju trafik, društvena pravila ter razna strokovne članke, katere je prispevala Uprava državnih monopolov. Druatvo »-žica je objavilo razpravo Od topole do vžigalic. Zgodovinski razvoj in danatajl način izdelave je napisal Preša Franc, predsednik udruženja za dravsko banovino je pojasnil več načinov sleparij, s ka, terimi osrečujejo trafikant« rasni nezaželeni gostje. Največjo prakso v tem imajo cigani, le da so preveč Sablonski, mm& česar se jim U umetnost si enkrat posreči, ako je pa trafikant v naprej obveščen, pa še enkrat ne. Večje sleparije imajo pa še vedno v zakupu razni potepuhi, katerim ni za odrekati spretnosti za goljufije večjega formata. Pod naslovom obisk večjih bojišč, je opisal Preša Franc kako izgleda sedaj tam, kjer je bila včasih vojna Opisal je kraje ob Suganski dolini, ter bojišča pri Asiagi. kakor tudi sedanja grobišča v kolikor Še niso opuščena. Koledar se naroča na naslov: Udruženje trafika rtov za dravsko banovino v Ljubljani, ali pa se ga lahko dobi v trgovini Kladnlk, Sv. Petra cesta 14. — Radio vam je najboljši prijatelj, pa vam vendarle ne da zaželjenega užitka, če niste naročeni tudi na tedensko revijo za radio, gledališče in film »NAŠ VAL«, ki prinaša sporede vseh evropskih radijskih postaj in izvleček najboljših oddaj za tekoči teden. Najnovejša številka objavlja obširno bilanco svetovne radiofonije za lansko leto, zabaven podlistek »Ljubezen do pesnika« in še obilo drugega zanimivega branja ter radijskih novic z vsega sveta. Mesečna naročnina na »NAS VAL« je samo 12 din. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno Številko. sNAš VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena. Včeraj in ponoči je deževalo in snežilo v Ljubljani in Mariboru, samo deževalo v Kum boru in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 14, v Splitu in Kumboru 12, v Beogradu 10, na Visu in Rabu 9, v Mariboru 8.1, v Zagrebu 7, v Sarajevu 6, v Ljubljani 5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 744, temperatura je znašala 1.8. — Huda nesreča železničarja na Jesenicah. Ponoči so prepeljali v ljubljansko bolnico 28-letnega kretničarja Janeza Ber-ganta z Jesenic, ki je postal žrtev težke nesreče. Bergant je bil snoči zaposlen na progi, kjer so ranžirali vlak. V temi pa j« zadenski pri vozil po progi s Hrusice drug vlak, čigar prihod je zaglušilo trkanje vagonov prvega vlaka. Vlak, prihajajoč s Hrušice, je Berganta spodbil. da je padel pod vagon, ki mu je odrezal levo roko nad komolcem in ga tudi sicer težko poškodoval po životu. Ponesrečenega mladega železničarja so tovariši takoj prenesli na postajo kamor so pozvali zdravnika, ki mu je ustavil kri, ponoči pa so naložili Berganta na ljubljanski vlak in ga spravili v bolnico. — Dva ponesrečenca. Žagarja Iv. Kov-šoo .zaposlenega pri neki lesni industriji v Prezidu, je v gozdu podrl hlod In mu zmečkal desno nogo. V gozdu se je ponesrečil tudi delavec Lojze Jereb, zaposlen pri lesni industriji barona Borna nad Tr-žioem. Na levo nogo mu je padel hlod in mu jo zlomil. — V smrt, Ker nI imela denarja za poroko, v Zagrebu se je včeraj zastrupila z oetovo kislino služkinja Marija Kiralv, stara 23 let živela je v skupnem gospodinjstvu z mizarjem Franjom Coufanom. Ni pa imela denarja za poroko in razen tega je bila de težko bolna. Tako je obupala nad življenjem in se zastrupila. _ 85.000 din v nogavicah, v Daruvaru je umrla Marija Hladnik, stara 70 let. živela je v svoji hišici na periferiji mesta tako skromno, da so sosedje mislili, da je največja reva. Ko so pa po njeni smrti popisali njene stvari, so našU v starem pohištvu stare nogavice polne denarja. Samo kovancev po 50 din je Imela Hlad-nikova za 50.000 din. Ranea tega so pa našli še 35.000 din v tisoča* -M^ stota-kih, mnogo nakita, zlata m ^^Jroine ter vrednostnih papirjev- Dslnj^ <<*odnikl Hladnikove žive nekje v S^mu in bodo veseli nepričakovane dediščine* Iz Ljubljane —Ij Dobro zaloten rtbjl trg. Zadnje čase je naprodaj nekoliko več morskih rib, ker je zopet boljši ribolov. Danes so bile na našem trgu tudi nekatere morske ribe, ki jih sicer ni. Precej zanimanja je pa budil tudi neke vrste mlad užiten morski pes, ki so ga sekali po 24 din kg. Izredno poceni so bile palamide po 16 din, ki SO teh« tale povprečno po kg. Po isti ceni so prodajali tudi očade. Mnogo je bilo sardellc, in sicer po 14 din. Po 24 din so bile baaare, po 28 osliči, po 20 cipli in po 40 lubin ter zlatice. Acuke so bile no 1« do 18 din, lipan pO 30 00 32, belice po 10 do 12 m postrvi po 40 din kg. —Ij Btfzn SOS sostovvookrani je bflo, kakor nam poročajo z magistrata, včeraj pri kosilu in prav toliko tudi pri večerji, da kuhinja ni mogla sproti zmagovati svoje naloge In je morala dvakrat kuhati večerjo in kosilo. Potrebno je torej, da se kuhinja izpopolni z brzoparilnikom, tn bo tako mogoče kuhati vsaj 250 norel j več kakor sedaj, predvsem bo pa treba pri razdeljevanju nskssnlr upoštevati ljubljanske reveže, saj sedaj v tem splošno koristnem mestnem socialnem zavodu dobiva brezplačno tečno brano tudi prav mnoco tujih občanov, ki bi morale zanje skrbeti njih občane. Zato bo pa odslej javna Kuhinja v cukrarni delila hrano res sa« mo najpotrabnejslm tujcem, da ne bodo doma« Vevezl prikrajšani, z razdeijeva-niem tsJdJi množin brezplačne hrane vsak danio prt tako velikih poreijah bo vsakdo razumel, da mestna c«taa ■ proračunskimi krediti ne do mogla MU v*mak izdatkov za zavod v cukrarnl, pač bo pa občinstvo bolj iz- datno in pogosto podjsrati fc"»»*nJo in zavetišče v cukrarnl s dara v gotovini In živilih. Darovalci sa kuhinjo se vsak dan m nota. Namen zavoda je popolnoma odpraviti beračenje po mast u —Ij »Opozorile«. Neka ženska hodi po hišah v Ljubljani in okolici ter prodaja razglednice in prosi darila sa »Dom kraljice Marije« v Ljubljani. Prosimo vsakega, da jo takoj "««»^ Domu in policiji in ne nasede ateparki. —Ij Za mestne reveže sta darovala zdravnik g. dr. Tone Jamar iz Ljubljane 100 din in notar g. Rado Jereb Iz Konjic 200 din. Darovalcem se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. —Ij V Šentjakobskem gledališču bo v soboto 28. t. m. ob 20.15 premiera 3-de-janske Vachove komedije >PeČ«. Dejanje komedije se vrši v Ukrajini za časa svetovne vojne. Sodelujejo: Bučarjeva. Pu-gljeva, Novak, Plevelj in Petrak. Igra je dobro pripravljena in na novo opremljena. V nedeljo 29. t. m. ob 15.15 se uprizori kot popoldanska predstava »Dobri vojak Svejkc z g. Lavričem v naslovni vlogi. Na popoldansko predstavo opozarjamo zlasti izvenljubljansko občinstvo. V nedeljo zvečer ob 20.15 pa se ponovi komedija »Peč«. Kupite vstopnice že vnaprej. —Ij V počaščen je po*ojne Amalije Kontne je mesto venca daroval 100 din g. Jože Oerne, Medvedova ul. 28., prav tako je v počaščen je te svoje nečakinje darovala ga. Antonija Verovšek 150 din. Mestno poglavarstvo se obema darovalcema najlepše zahvaljuje Počastimo rajne z dobrimi deli! —Ij Gostilna Martine Zg. slaka, Vam nudi dobro postrežbo in prijetno zabavo! Vsako nedeljo koncert! 30/n —Ij Cetniki! V nedeljo, dne 12 .februarja t. 1. ob 10. uri dop. se bo vršil redni občni zbor udruženja če trnkov v Ljubljani ,na Masarvkovi cesti Št. 14-11. Dnevni red običajen. Uprava, Iz Celfa —c Drzen vlom je izvršil neznan storilec v noči na četrtek v Belajevo gostilno na Polulah pri Celju. Vlomilec je odnesel iz kuhinje v pritličju, točilnice in gostilniške sobe okrog 400 din gotovine, eno obleko in hubertus plašč g. Belaja, večjo množino cigaret, cigar in tobaka ter več prekajenih klobas in mesa. Vsa škoda zna« ša nad 3000 din. Za vlomilcem še ni sledu. —c pregled vseh motornih vozil bo v soboto 28. t. m. pred mestno garažo na Sp. Lanovžu in sicer od 8. do 11. dopoldne za območje pred sto jnistva mestne policije in od 11. dalje za območje sreskega načel-stva v Celju. Lastnike motornih vozil, fi-jakarskih voz in bi ciklov opozarjamo, da poteče 31. t. m. rok za prijavo. —c Celjski šahovski klub bo priredil dre vi ob osmih svoj redni prvenstveni turnir v klubski sobi hotela »Evrope« —c Hlod ga je udaril. Pred dnevi se je ponesrečil 341etni oskrbnik Josip Podkorit-nik jjs Mart jagradca pri Laškem. Pri delu ga udaril hlod s tako silo po prsih, da mu Je zlomil rebro na levi strani. Podkoritnik se zdravi v celjski bolnici. —c Umrla je v sredo v celjski bolnici 871etna dninarica Elizabeta Grmova iz Ga-brovelj pn Konjicah. Kakor smo poročali, si je Grmova 20. t. m. doma pri padcu zlo-mila desno nogo. Ponesrecenko so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je podlegla popolni starostni oslabelosti. —c Usoden padec po stopnicah. V ponedeljek je padel lOletni posestnikov sin Anton Kojnik Iz Konjic doma po stopnicah in si zlomil levo roko. Kojnik se zdravi v celjski bolnici. Skala na železniški Oficielna svetosavska proslava Slovesna služba božja in procesija — Svetosavska beseda bo tire vi v Kazini progi Zidam most, 27. januarja Spomladi se kaj rado dogaja, da se v hribih odtrgajo skale in zdrve v dolino. Tako se je se sedaj utrgala v torek skala ter se zavalila bas na železniškemu ovinku pred radesko postajo nekaj korakov od Medvedovega gospodarskega poslopja, kjer je "**-^-t^ mostič, preko katerega pelje železnica, Tu je skala obležala. Jutranji osebni vlak, ki odpelje ob 4.30 2 Zidanega mostu; je zavoall v skalo. Ker je bas na ovinku, je strojevodja nI opa-z£L K sreči pa je vlak že vozil zaradi bližnje radeake postaje počasneje. Nekaj časa jo je lokomotiva valila pred seboj. Ko je vlak obstal, je bil stroj spredaj precej poškodovan in nesposoben za nadaljnjo vožnjo. Ko so o nezgodi telefonirah na Zidani most, je prispela po vso osebno garnituro druga lokomotiva, ki jo je vnovič pripeljala na postajo. Progovni delavci so skalo odstranili; poškodb na tračnicah ni bilo. Vlak pa je odpeljal z Zidanega mosta s 46 minutno zamudo. Ljubljana. 27. januarja Dopoldne so pravoslavni verniki v Ljubljani slovesno proslavili praznik sv. Save. velikega narodnega prosvetitelja. Ob 10. je bila v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda slovesna služba božja, ki jo je opravil prota <*. Bogdan .Matkovle* ob asistenci vojaškega svečenika prote Nikoliea. Domačin slave je direktor Jadransko-podunavske banke Ljubomir Djinovski. Po cerkvenem obredu se jc razvila iz cerkve do Narodnega doma procesija. V Narodne.n domu je biLa kratka, a lepa slavska proslava s sekanjem slav kejia kolača. Cerkvenemu obredu in slovesnosti v Narodnem domu so prisostvovali številni civilni in vojaški dostojanstveniki, med njimi tudi komandant divizije general Lukić s pomočnikom generalom DKultura zbližuj narode!« Vratusa Anton, ki je izročil temo: Opis govora v mojem domačem kraju, pod geslom: SLC«. LOgar Tine za temo: Horjulski povor, pod geslom: »Dialektično gradivo« in Jordan Bogdan, ki je izročil temo: Planine v Karavankah«, pod geslom Geografija*. Na j uri dični fakulteli sta prejela na-g-iadi: Bratko Ivan, ki je izročil temo: Zunanja trgovina in trgovinska politika Jugoslavije v zadnjih desetih letih, pod geslom ^Svobodna trgovina« in Mete1* Karol za temo: Zaščita upnikov družbe z omejeno zavezo po novem trgovinskem zakonu pod geslom ^Trgovinski zakon 1937«. Na medicinski fakulteti sta prejela nagradi: Predanič Edo. ki je izročil temo: Narisati je kar le mogoče enostavno pa potrebam anatoma vendar primerno skelet in njegeve dele pod geslom: Sistema skeleti. Matko Ivan. ki je izročil temo: Narisati je kar le mogoče enostavno pa potrebam anatoma primerno skelet in njegove dele. pod geslom: »Nazorna risba js vedno dragocen učni pripomoček«. Na tehniški fakulteti je prejel nagrado Boltežar Rado, ki je izročil temo: železnica in avto v dravski banovini, njun pomen, delokrog in medsebojni odnos sedaj in kak naj bo v bodoče, pod geslom: Vsakemu svoje«. Na teološki fakulteti: SOklič Rado za temo: Prevod izvirnega teksta sv. Pisma in vulgate pod geslom: Ignoratio serip-tirrae — ignoratio Christi«. Z nagrado Primorskega akademskega starešinstva pa je bil odlikovan sluiatel) juridične fakultete Bordon Radoslav, ki je izročil temo: Mednarodnopravni položaj naše manjšine v ItBliji pod geslom: »Iu-stitia fundamentum regnorum«. Iz Kranja — Ljudska univerza priredi v soboto ob 20. v gimnazija predavanje g. dr. L#ava Oermelja: Bilanca našega naroda za mejami Po predavanju bodo predvajane ska-optične slike pod naslovom: Sprehod po slovenski obali. Vstopnina 1 din. — Smučarske tekme v smuka in slalomu ki jih je priredil SK Poljana na Poljani pod Storžičem. so izpadle kljub slabemu vremenu povoljno. Organizacija tekem je funkcionirala odlično, le žal da se 2. tek slaloma ni mogel zaradi južnega snega vršiti. V smuku so dosegi na težki progi prvi trije člani sledeče čase 1. Krt Ivan 0,41. 2. Kodrič V. 0,42.6- 3. Hladnik 0,46- V slalomu je dosegel 1. mesto Kodrič v času 0,45.8, 2. Eržen 0,55, 3. Hladnik 0,58. Na tekmah je sodelovalo 14 tekmovalcev. SK Poljana pripravlja medklub-ske slalom tekme, ki naj bi se vršile čim bo nastopilo ugodnejše vreme. — Brzoturnir KfiK-a, ki so se ga udeležili tudi člani Ljubljanskega 3K gg.: preda. S. S. Z. Ciril Vidmar, nac. mojster Prlani, Peterman, šufifcer, dr. Gabrovšek in članov K. S. K. je izpadel takole: 1. Furtani 15, 2. dr. Gabrovšek 13 ta pol t., 3. C. Vicmar 12, 4. Peterman U in pol, 5. sušter 10 in pol , 6- Singer 10, 7. Kos 7 in pol, 8. Vldrgar 7, 9. ing. Skopal 6 in pol, 10. žerjav 6, U. Jonke 5 In pol, 12. DrnovSek 4 in pol, 13. Dodttc 3 in pol točke. Za prvo mesto se je vnela srdita, borba med g. Purlanijem in g. dr. Ga- l biwškCKm, ki pa je v napeti igri izgubil proti g. Furlaniju in mu moral prepustiti prvo mesto. Oiani LŠK so igrali izven konkurence zato sta prejela nagrade prvo plaši ran a člana KšK gg. Singer in Kos. — Vlom na Jav*>rniKu pod Sv. Joitom pojasnjen. Nedavno je bilo vlomljeno v samotno kočico na Javorniku. Tatovi so odnesli vse. kar je le količkaj vredno. Vse predmete so sedaj orožniki našli pri dveh bratih v Stražišču. ki so ju aretirali, predmete pa prepeljali na orožniško postajo. ŠAH — /z Ljubljanskega šahovskega kluba. Tekmovanja Slov, šahovske zveze sc klub udeležuje s tremi garniturami. Doslej je dosegel tele rezultate: LŠK I : LŠK III 6 in pol : 1 in pol; LŠK I — LŠK H 6 : 2; LŠK I — Amater I 7 in pol : poi; LSK II — Triglav 4 : 4, LSK II — LSK m 7 : 1; LšK III — 5«ka 3 : 5. Po tretjem kotu vodi LŠK z 20 točkami. Danes ob 20. bo v kiubovem lokalu žrebanje zs glavni turnir. Do te ure se sprejemajo tudi sadnje prijave. Za te turnir za prvenstvo kluba 193° je veliko zanimanje in je verjetno, da se ga bodo udeležili val najmočnejši igrale;. Naslov prvaka brani L. Furland. Po žrebanju sc bo igral brzoturnir za prvenstvo januarja. Istočasno z glavnim se bo vršil rudi ožja turnir. Žrebanje za ta turnir bo 3. februarja. LIPSKI POMLADNI SEJEM 1939 ZAČETEK: 5. MARCA 60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH. Vsa pojasnila dajejo: ZVANIĆNI BIRO LAJPCISROG SAJMA Beograd — Knez Mihajlova 33-1., In častni zastopniki: ING. O. ToNNTES, LJUBLJANA, Tjrseva 33. — Telefon £7-0* m JOS. BEZJAK — MARIBOR, Gosposka ulica 25. — Tel. 20-9T. MALI OGLASI Beseda 00 par, davek posebej. PreKUcl. izjave beseda Din 1.—. Za plamene js treba priložiti — popustov RAzno Beseda 00 par, dave* posebej. Najmanjši znesek S P*» MEDARNA Prm specijalna trgovina am med, Izubijana, »oovska uL S, nudi prvovrsten cvetlični med lsjstne^ JjWej-ka in od najlrirasenejiOi Čebelarjev po najnižji cen*. wa debelo in na drobno. HALI OGLASI K LIS E J E JUdOGtAflKA pri Josip Hlebe, jo dobi SI. SLUŽBE Beseda 00 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din POTNIK s lsslnliii avtomobilom, dobro vpeljan v savski tn drinski banovini, ISČe zastopstvo renomirane firm* — Ponudbe na: A. Renden. Zagreb, Badalleeva 27. 202 MLADO OSEBO redoljubno, čisto, dobrega obnašanja, za postrežbo gostov, ki zna Šivati, iščem za boljšo kavarno. Mes. zaslužek din 600.—, vse v hiši. Solidne osebe naj pošljejo ponudbe s sliko na Propaganda, Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »114«. 260 SOBARJA EN KUHARICO iščemo za beograjsko niso. v poStev pridejo samo z dolgoletno prakso in prvovrstnimi spri-eevalL Ponudbe s prepisi spričeval In zahtevkom plače na: Propaganda — Beograd, pošt. pret. 409, pod »1080«. 267 BRIVSKI POMOČNIK samostojen delavec, vojaščine prost, išče mesto. Josip Vlaho-viček. Zagreb, Masarvkova 11. 265 DOPISI Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din POT DO SREČE knjigo m ostale informacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega peihografologa Karmaha, Žalec. 13.T PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din ' RADIJSKI APARAT ~~~ petcevni, Philips 510 a, super, odlično ohranjen, ugodno prodam. Polzve se v upravi »Slov. Naroda«. 358 POMARANČE, FIGE, ROZINE Cene nizke. »Veletrgovina južnega sadja, Ljubljana, Tvrieva 48«. 368 POUK Beseda 50 par. davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. in od H 8. do 9. zvečer sa začetnike in lzvežbance. — Pouk tudi po diktata. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure sv. Pouk se vrsi od 1 do 4 mesece. Novi tečaji se pridno 3. februarja. Šolnina zelo nizka. Chri- stofov uenl zavod, Domobranska cesta 15. Tel se. direktorja 48-43. 367 Stru 4 »SLOVENSKI NAROD«, petak, 37. jmji 11». tt«». 22 Prehudo obsojen zaradi krivega pričevanja Po obnovi kazenskega postopka se je fsfcssalo, da priče niso izpovedale resnice Ljubljana, 27. jan. Ker obtoženec in njegov branilec skoraj vedno izneseta v zagovoru in v obrambi vse razbremenjevalne dokaze, se prav redko zgodi, da pride po sodbi do obnove razprave. Obnova kazenskega postopka je dovoljena le tedaj, ako se obsojencu in branilcu posreči najti nove dokaze za obso-jenčevo nedolžnost ali vsaj za njegovo manjšo kazensko odgovornost, kakor jo je sodišče prvotno ugotovilo. Lovskemu čuvaju Janezu Gašperinu iz Kovorja se je posrečilo doseči obnovo kazenskega postopanja. Sledila je druga razprava proti Gašperinu pred malim kazenskim senatom, ki mu je bil predsednik s. o. s. Ivan Brelih in senat se je res prepričal, da Gašperin za svoje dejanje zasluži manjšo kazen. Dne 27. oktobra leta 1937. je bil lovski čuvaj Janez Gašperin, ki je v službi posestnika in trgovca Aleša Paulina iz Kovorja, obsojen na 10 mesecev strogega zapora zaradi težke telesne poškodbe. Tedaj so priče izpovedale, da sta se Gašperin in posestnik Vinko Golmajer sporekla, ko je Golmajer peljal z vozom butare po prepovedani poti. Po kratkem prerekanju je Gašperin začel streljati s samokresom. Pet ah* šest krogel se je zapičilo v zemljo, zadnja krogla pa je zadela Golmajerja v prsa pod srcem. Gašperin se je od početka zagovarjal, da ga je Golmajer napadel s sekiro in da je streljal v samoobrambi. Najprvo je meril proti tlom, da bi Golmajerja prestrašil, ko je pa videl, da Golmajer ni popustil, temveč se mu bližal z dvignjeno sekiro, je nameril proti Golma-jerju v noge. Krogla je zadela višje. Več prič je potrdilo Golmajerjevo izpoved, da ni ogrožal Gašperina s sekiro. Tako je senat prisodil Gašperinu 10 mesecev strogega zapora in obsojenec je kazen takoj nastopil. Medtem ko je Gašperin premišljal v kaznilnici, kakšna krivica se človeku zgodi, ako priče nočejo govoriti resnico, se je njegov delodajalec posestnik Paulin s pomočjo advokata dr. Žužka trudil, da bi prišla resnica na dan. Priče, ki so s svojo izpovedjo Gašperina obremenile, niso mogle molčati, ena izmed njih je kmalu nato povedala, da ni bilo »čisto tako«, kakor je Golmaier popisal pred sodniio. Oglasile so se še druge priče, ki so dogodek opazovale. Gašperin je odsedel že 5 mesecev svoje kazni, ki je sodišče dovolilo obnovo kazenskega postopka. Na obnovitveni razpravi je sodišče zaslišalo najprvo nekega Blažiča, ki je na prvi razpravi trdil, da je opazoval v bliži- ni in videl, kako sta se lovski čuvaj Gašperin in posestnik Golmajer spoprijela. Prvič je Blažič izjavil, da je Gašperin takoj vzel samokres iz žepa nameril proti Golmajer ju, Golmajer pa sekire ni imel v rokah. Predsednik senata je Blažiču posebno nazorno orisal, kakšne posledice lahko sledijo, če ne bo govoril zdaj resnice. Bla-žič je tedaj priznal, da se je pri prvem pričevanju zlagal. Potegnil je z Golmajer-jem in zamolčal, da je šel Golmajer nad čuvaja s sekiro. Priče so se po dogodku nekako zmenile, da morajo držati z Golmajer jem, ki je revež. Plača naj stroške, ako bo kaj stroškov, Paulin, ki je bogat. Državni tožilec Fran Sever je takoj izjavil, da si pridržuje pravico kazenskega pregona priče Blažiča zaradi krivega pričevanja, kar je predsednik velel protokolirati. Golmajer je ostal pri svoji prvotni trditvi, da ni imel sekire v rokah, ko je čuvaj začel proti njemu streljati. Med tem je Golmajer prišel pod kuratelo. Priče so izjavile, da je bil dober in priden posestnik, a pravdarska strast ga je ugonobila. Ljudje se ga boje, ker je nasilen in prepirljiv. Svoje veliko posestvo je skoraj spravil na boben samo s pravdanjem, zato so mu postavili skrbnika. O tem, da je delno pod kuratelo, ni hotel Golmajer pred senatom nič slišati. Rekel je, da ni pod skrbstvom in da nič ne pomaga, četudi bi bil pod skrbstvom. Sodnik mu je odgovoril, da vsaj toliko pomaga, da se ne more več pravdati in upropaščati sebe in svojce. Za prestani strah je Golmajer zahteval 6000 din, za bolečine pa 60.000 din in še povrnitev vseh stroškov za zdravnika in drugo. Posestnik Paulin je pojasnil, da je imel pravde z Golmajer jem zaradi poti, Golmajer je vozil po poti. po kateri ni imel pravice voziti. Civilno pravdo zaradi poti je Paulin dobil, Golmajer je pa kljub temu vozil po prepovedani poti, zato ga ie kritičnega dne čuvaj Gašperin ustavil. Ze prej nekoč je Golmajer ogrožal čuvaja s sekiro. Predsednik senata je razglasil novo sodbo, s katero je bil Gašperin obsoien zaradi prekoračenega silobrana na 5 mesecev strogega zapora in na 120 din denarne kazni. Ker se mu ie vštel zaoor. ie s tem Gašperin kazen že prestal. Sodišče se je prepričalo, da je bil dejanski stan ob dogodku drugačen, nego so ga priče na orvi razpravi onisale. Golmaier je bil tudi narjadalec in Gašperin se je branil, a je prekoračil meje silobrana. Novo kazen je Gašperin sprejel. Valči Heybalova kot Tatjana v »Onjeginu« Dogodek v naši operi, ki je prinesel vsemu občinstvu prav posebno zadovoljstvo Ljubljana, 27. januarja V aredo smo imeli v naši operi dogodek, ki je prinesel vsemu občinstvu prav posebno zadovoljstvo: naša najljubša operna pevka, niti še 221etna Valči Hey-beJova je nastopila prvič v veliki in težki partiji Tatjane ter žela kot pevka in Igralka izreden uspeh. Da, ponavljam in podcrtavam: izreden Zakaj v svoji skoro 401etni gieda-praksi se nisem dozi/vel, da bi pevka, ki ae ne posveča niti dve polni leti opernemu pov.skemu študiju, nastopila že na aacetku svoje druge sezone v tako važni primadonski vlogi in s tako prodorno ■nago v vsakem pogledu. Takoj ob pirvem debiju na našem odru Valči Hevbalove — v partiji Marinke — ta pri drugem v partiji G jule sem zapi- sal, da se je pojavil resnično izjemen pevski talent. Zdaj je mlada pevka to sodbo iznova potrdila. Narava jo je obdarila s krasnim glasovnim materialom, izredno finočutno muzikalnost jo in igralsko prožnostjo, z izjemno naglim in pri tem globokim vživljanjem v osebnosti, ki jih predstavlja ter s rx>lnim prečutenjem teksta in situacij svoje partije. Privzgojila pa si je vrhu tega vzgledno marljivost v študiju, ki se mu vidno posveča s pravo umetniško resnobo, vztrajnostjo in neodrekljivo ter naglo kvišku stremečo ambicijo. Nazadnje — a zelo, zelo važno za pevko — pa jo je usoda oblagodarila še z zavidljivo srečno ztinanjostjo. Tako mladostno sveže, dražestne in naravno šarmantne Tatjane nismo še videli in slišali na našem odru. Resno pa dvomim, da bi jo imeli v vsi Nemčiji. Odkrito priznavam, da sem se v sredo bal za našo Valči Heybalovo, toda prekosila je celo najbolj smelo pričakovanje. Spočetka pravilno vzdržna, je že v 2. najtežji sliki — v spalnici ob pisanju pisma — pevski in igralski prodrla na vsi črti ter podajala besedilo in dejanje s tako polnim, iskrenim doživljanjem, da je osvojila publiko za ves večer. Tekst izgovarja jasno, naglasa inteligentno pceebno važne besede, poje neprisiljeno in lahkotno v vseh legah, ima krasno sredino in učinkovito svežo višino, v igri pa je živa in naravna, da se ji začetništvo skoro več ne pozna. Le v 1 sliki ji je trema za trenutke ukrivila držanje; kasneje je s svobcdno in uglajeno igro, s katero je izražala prvotno naivno sanjarsko, a po 26 letih ponosno damo, zadovoljevala popelnema. Tako je bila njena kreacija Tatjane zo-lep vzpon, ki odpira resne perspektive v bodočnost. Njena učitelja ,rajni zupevc in ravnatelj Bete t to, posebej pa režiser so zeli s svojo gojenko uspeh, ki prinaša čast njih dem. Zelo zanimiv je bil Onjegin rez. Primožiča, saj je ml čtoto originalen In nov. aablonaki podajajo baritonisU blaatranega Onjegma, navebcanega vseh sladkosti življenja in celo ljubezni se le se posmehu jočega kot ledenega, skoro brezčutnega siegantnega kavallrja. Pil—of'e pa je dal Onjeginu vse polno človeško toplih barv in g nam stori* dosti simp etičnejicga. ze na nesrečnem sestanku > Tc.ijw.s4> y kazal sočutje m obžalovanje, la je deklic užaljen, ker ga ne razume; s prizor., na plesu je z gestami, besedami pogledi in ponavljanun približevanjem vecLo znova izražal svojo spravljivoet m toplo simpatijo do ženskega; v sceni p-e.l dvobojem in po uvoboju jc razkril svojo dobroto na način, ki je ticresel celo nas m nam izzval solze, v prizoru med G remi novim pripoved: \or jem pa je krasno iz o žal svoj kes in obupno odsotnost duha, ki se zaveda, kaj je : a mudil, Igralsicl je bil ta nemi prizor vzorno bogat ln gledalcu resničen umetniški užitek. I Tako je Primoai&eva nova kreacija Onjegina Igralski odlična. Pevska partija junaškemu baritonu ni ugodna, a Primožič je a svojo zrelo rutino v celoti podal ueehnoat. ki je vahitfla vse priznanje. Banove* kot Lenaki je igralski in pevski polno ustrezal; partijo izvaja toplo, bistro m živo, ima vzgledno vokalizacijo ln je z lepo muko pravilno izrflrtfcal poeta. Za predamrtno arijo je Žal aplavz. Kakor vselej je arija kneza Gremina v Betettovi umetnosti zopet Izzvala nenehno ploskanje. Betetto je mojster! Vobče je bila predstava po zaslugi dirigenta štritoza prav dobra in temperamentna. Španova kot prikupna Olga, skrjandeva kot Larina, Kogejeva kot Fi-lipjevna, Orel kot Zarecki in Golovin kot Trinuet so bili z vnemo pri stvari, sbor, balet in orkester pa so takisto storili vse, da smo zelo zadovoljno vztrajali do zaključka, »Onjegin« je napolnil gledališče docela. In ne dvomim ,da bo pritegnil še mnogo poslušalcev. F1". G. Danes imajo v Doornu velik praznik Bivši nemški cesar Viljem IX je izpolnil danes M. leto Viljem II Sijaj bivšega nemškega cesarskega dvora je oživel danes v holandski obmejni vasici Doornu, kjer je bivši cesar in kralj Viljem H. HohenzoUern proslavil svoj 80 rojstni dan. Stari cesar, ki je za svoja leta še izredno čil in krepak, je prvotno izrazil željo, da bi se njegova 801etnica praznovala samo v najožjem rodbinskem krogu. Njegova rodbina pa je bila mnenja, da je Viljemova 801etnica najboljša prilika za politično demonstracijo. Razen tega je pa tudi potrebno, da si rod Hohenzollernov, pretresen po dogodkih zadnjih let, prikliče v spomin, da je stari gospod še vedno gla, va rodbine in da ima še odločilno pravico nad člani obsežnega potomstva Hohenzollernov. ožjim Viljemovim sorodstvom proslave njegove 801etnice. Proslavi so prisostvova. M Viljemova druga žena princesa Hermina, bivši prestolonaslednik Viljem s svojo že* no princeso Cecilijo in otrokoma Ludvikom in Ferdinandom, najljubši Viljemov vnuk s svojo ženo bivšo veliko Kneginjo Kyro Romanovo, princ Hubert, princ Friedrich in princesa Cecilija. Ostali štirje sinovi bivšega cesarja, izmed katerih se je princ Avgust Viljem kot prvi iz vladarske rodbine pridružil narodno socialistični stranki, so prispeli že prej v Doorn. Napovedan je bil tudi brat velike kneginje Kyre veliki knez Vladimir, pretendent na ruski prestol, dalje razen nekaterih drugih nemških prinčev in princes holandska princesa Julijana s svojim možem m več holand-skih dostojanstvenikov. Bivši cesar, ki je videti mnogo mlajši, kakor je v resnici, je pridno pomagal pri pripravah za proslavo svoje SOletnice. VL šek proslave bo slavnostni banket, na katerem bo bivši cesar sicer v civilni obleki v uniformi svojega priljubljenega cesarskega polka, telesne garde. Tudi gostje bodo v uniformah raznih gardnih polkov, dame pa bodo zopet enkrat pokazale svoje demante in nakite, ki so jim ostali iz dobrih starih časov. Slavnostna večerja bo v veliki jedilnici doornskega gradu. Miza bo okrašena z velikimi antičnimi srebrnimi kandelabri, po večerji bo pa visoki gospodi prikazan zgodovinski film iz življenja Friedricha Velikega. Svečanosti so se pričele prav za prav že v torek, ko je bivši cesar sprejel deputacijo generalov in polkovnikov iz svetovne vojne pod vodstvom feldmaršala Makenzena, ki je star že 89 let. Aktivnim Članom nemške vojske je bilo pa prepovedano proslavljati 80-letnico njihovega bivšega vrhovnega poveljnika. t eldmaršal Mackensen Viljem se poslužuje teh pravic zelo strogo in noben rodbinski član se ne more odločiti za poklic, za izpremembo bivališča ali za poroko, če Viljem tega ne dovoli. Člani bivših vladarskih rodbin na Bavarskem, Saškem. Hessenskem, Wurtember-škem in Meklenburškem se tudi obračajo v spornih zadevah na bivšega cesarja. Duh novega časa je Šel z redkimi izjemami mimo visoke aristokracije, kakor da ga sploh ni,' • i ; *.«|3 člani teh rodbin so se. udeležili danes z Nezaposleni kot statisti v filmu Cecil B. de Mille, režiser novega vele-filma Iz zgodevtne bele Amerike ^Union Pacific«, je zaprosil, naj bd se znova zgradilo pionirsko mestece Chevnne, oddaljeno kakih 250 milj od Salt Lake GUy. Izrazil je budi željo, naj hi to mestece gradili izključno nezaposleni. Okrog 1.000 prebivalcev države Uttan kakor tudi več sto Indijancev je de bilo tu delo. Zgradili bodo celo 5 milj dolgo železniško progo za vlak 4 lokomotiv in 40 vagonov, kakršni so bili v prometu leta 1860. Režija zunanjih prizorov je bila poverjena pomožnim režiserjem, pravo filmsko dejanje si je pa kakor vedno pri držal De M lile. V ta namen si je dal zgraditi v Hoi-lywoodu 500 čevljev dolg oder, nad katerim vise močne obločnice, ki ga lahko razsvetle tako, kakor da pada nanj dnevna svetle ba. Za eno izmed karakternih vlog je angažiral sina nedavno umrlega moža tisočerih obrazov Lon Chaneya, Njegov oče ostane v filmskem občinstvu še dolgo v spominu in sin mu je močno podoben. Glavno vlogo je poveril De Mille Joelu Mc. Crea. sele ob podpisovanju pogodbe so prišli na zanimivo pcdobnrst. Mc. Crea je hodil nekoč v šolo z De Millovo hčerko Cecilo. Igrala sta se skupaj in delala skupaj domač* naloge. Ko je bilo Jcelu 12 let, i^l raznašalec novin in vsak dan iih je***-1* našal slavnemu režiserju. De Mille- a^i^e jel zanimati zanj in dal mu je pno V]Wo proti plači 50 dolarjev tedenske, S/fcvj mu je pa poveril glav- viogo v svojem novem velefllmu. To je redek primer celo v Ameriki, da postane Iz raznašalca slaven filmski igralec v službi istega moža. Ča] iz Abesinije Tudi v topli Italiji se popije mnogo čaja, ki ga je bilo pa treba prej uvažati iz inozemstva. Italijani so uvažali čaj iz angle- ! h kolonij, nekaj tudi iz holandskih. Iz avtarkičnih razlogov se je italijanska vlada borila proti Čaju, toda posebnega uspeha ni dosegla. Ker so Angleži uspešno ustanavljali čajne plantaže v sosedni Kenvi, so poskusili italijanski kolonisti pridelovati čaj tudi v Abesiniji. Z angleških plantaž poklicani strokovnjaki so najprej skali kraj, ki bi najbolje odgovarjal zahtevam čajnega drevesa in našli so ga v pradomovini kave. v okolici Kaffe. Plantaže so ustanovili po najboljših izkušnjah, pridobljenih po razn'h krajih v Indiji in Afriki. In v pičlem letu so se že pokazali lepi uspehi. Čajni listi dobro dozorevalo in tudi lepi so, a aromatični čaj iz Kaffe je zelo dober. Na kaffskem ozemlju bodo lahko pr? deloval i zelo mnoeo čaja, vse pa kaže, da bodo odkrili še druge za pridelovanje čaja prikladne krajine v Abesiniji. Tako se obeta Italiji nov vir dohodkov. Angležem pa precej občutna izguba. Zborovanje gostilničarjev v škoSji Loki škofja Loka, 25. januarja Ob izredno visoki, lepi udeležbi iz vsega škofjeloškega okraja so se zbrali v soboto dopoldne v salonu pri Kavčiču gostilničarji. Ne samo, da slišijo poročila o delovanju združenja v preteklem letu, marveč toliko bolj, da se pogovore o svojih stanovskih težnjah. Vodil in otvoril je skupščino predsednik g. Ivan Kavčič, obširno poročilo o delovanju združenja pa je podal tajnik g. Jože Kavčič, potem ko je ves zbor prisrčno przdravil v svoji sredi zvezdnega ravnatelja g. Antona Pe-telna. Loško združenje je slavilo lani 251etni-co svojega obstoja. Manifest antna prireditev, ki je zajela najširše plasti ljudstva, je bila dostojna stanu in jubileja. Letos sicer ni takega jubileja, kazalo pa bi nemara kljub temu, da bi organiziral gostilničarski stan več takih prireditev. Članski sestanki so ustvarjali tesnejšo stanovsko povezanost, ki je dandanašnji tako nujno pol robna. Združenje je izročilo svejima dolgoletnima članoma ge. Beti Homanovi iz škofje Loke tn g. Matiji Dolencu iz Praprotnega diplome. v na-daljnem je zbor ugotovil, da je bilo tudi lansko leto leto mnogo razočaranj, saj težnjam gostilničarskega stanu ni bilo ustreženo. Loško združenje šteje 105 članov, 63 pomočnikov in 14 vajencev. Na novo so pristopili k združenju gg. Janko Galjot, restavrater v skofji Loki, Jože Svoljšak iz Binklja in Alojzij BenedJk iz Dolenje vasi. Blagajna je bila v rokah g. Izidorja Guzelja, za nadzorni odbor pa sta poročala gg. Ivan Bargant in Harner Anton, slednji tudi kot predsednik pripravljalnega odbora za jubilejno prir^J-tev lani. Cisti izkupiček te proslave ** 70 služil za ustanovitev meroizkusnega uri> da v Skofji Loki. Ostali znesek se bo dohil Iz 3% trošarine in to potom občin* Pregledno sliko o dehi Zveze je t^ v V zal g. Peteln. Gostilničarstvo teži p \>\ c,~ naciji gostinstva v turističnih krajU j, stinstvo bodi samostojna gospodarsk * noga, onemogoči naj se brezvestna K kurenca, maksimalnim cenikom na> priključijo tudi minimalni, ukine na: predaja alkoholnih pijač po trgovcih »zi, dravski banovini 781 primerov!) Pogl; zase je izdajanje koncesij. Bilo je go ^ ra o odpravi točilne takse, o omiljen, davčnih bremen, gostilničarji-poljedel^ naj bi uživali ugodnosti zaščite Itd. Na razpravo je prišlo tudi laško pivo, Ako bi kdo imel prodajati delnice, potem menda, ni treba se prepričevati, kako mu je ukrepati. Člani, ki bodo v bodoče Iz-OStajali od zborov združenja, brez veljavnega opravičila, bodo prispevali po 50 din. Občni zbor, ki je pokazal lopo stanovsko slogo, je bil potem zaključen. Danes se vrši pri Kavčiču kleta rskl tečaj, dočim smo imeli lani servirni tečaj. Z Jesenic Sokolsko društvo Jesenice ponovi v nedeljo, dne 29. t. m. ob 15. uri »ERIKO«. Dirigira skladatelj g. Gregorc. Železniške zveze ugodne 1 RAZLIKA Advokat naj bi odgovoril na vprašanje svoje znanke, kakšna razlika je med eskse-kutorjem in ■davkarjem. — Razlika? — je odgovoril advokat — Približno taka kakor med krokodilom in aligatorjem. Dlcholas Siluer: 9 Hiša groze L J roman L ] Toda na povratku je Colfax zbolel. In preden je ladja priplula v pristanišče, je obdolžil kapitana Lucasa, da mu je ukradel rubine, ko sta jih skupaj iskala, da je zatajil svojo najdbo, da bi mu je ne ne bilo treba deliti s Colfaxom. Toda stari mornar je trdno veroval, da so na otoku, a ko sta preiskovala kraj, kjer naj bi bili skriti, nista našla ničesar. In zato je zvalil krivdo na kapitana Lucasa. In vendar bi sto in sto ljudi priseglo, da je Arthur Lucas okradel ubogega mornarja. Take Zgodbe o bogatinih, ki okradejo siromake, se dobro pripoveduj e j o. Med tem so se počasi vračali po stopnicah. In kako prijetno je bilo vračati se po stopnicah brez strahu, da jih nekdo v temi za hrbtom opazuje. Ko so se vrnili v knjižnico, so razbrskali žerjavico in priložili nekaj polen, potem je pa dejala Elsa Macdonaldova olajšano: — Hvala bogu, da ni bilo nič. Ali je tu kaj vode? — Takoj vam jo prinesem, — se je ponudil John Cable. 2L^1 — Pojdi naravnost čez vežo in na nasprotni stra- ni so vrata v kuhinjo, — je dejal Guy Lucas. — Nihče se tu ni ničesar dotaknil. Morda najdeš tam kje vrč. Cable je odšel skozi vežo, toda čim so se zaprla vrata za njim, da je ostal sam s svojo žepno svetilko, je začutil, da se ga znova polašča stari strah. Neprestano se je oziral in strah ga je bilo Isstne sence, plešoče po stenah. Našel je vodo v kuhinji, prinesel je je poln vrč, toda ko se je vrnil v knjižnico, je opazil, da ga gleda dekle z izrazom sočutja, Guy Lucas pa z izrazom zaničevanja v očeh. Po tem, kako sta izmenjala poglede, je spoznal, da mu gleda strah že iz obraza in postalo ga je v dno duše sram. Kako bi mogel dvigniti svoj ugled v dekličinih očeh, preden se izpremeni njeno sočutje v zaničevanje? Iskal je nekaj, kar bi se mu zdelo na moč strašno. Potem je pa spregovoril: — Cas je, da odidem, toda preden odidem, pogledam še enkrat v sobo, kjer ste videli strašilo. — Sami? — je vzkliknilo dekle. — Ne, tega ne smete storiti! — Zakaj pa ne? — je dejal Guy Lucas strupeno. Prosim te, Elsa, človek bi skoraj mislil, da se boji teme. Johnu Cablu so še zvenele te besede v ušesih, ko je stopil iz knjižnice v temno vežo in tiho zaprl vrata za seboj. Storil je bil usodni korak. £ašel je bil v tak položaj, da je moral storiti, kar je bil obljubil. Toda bilo mu je tesno pri srcu. VI. Zdelo se je, da vlada nevihti zli demon. S silnimi udarci je pretresal vso hišo in takemu butanju sledeča tišina je bila tem strahotnejša. Po vsaki sobi bi se bilo lahko sprehajalo tucat mož in nihče bi jih ne bil slišal. Toda John Cable si je ponavljal, da ima nekakšen šesti čut, ki bi ga takoj opozoril, če bi bil kdo v njegovi bližini. Šel je po stopnicah, zavedajoč se, da se z vsakim korakom oddaljuje od prijetne toplote v knjižnici in od dveh tam sedečih ljudi. Toda stopal je trdnih korakov, čeprav se mu je zdelo, da je trajalo dobre pol ure, preden je prišel na hodnik prvega nadstropja. Hladen piš mu je hušknil v obraz in srce se mu je skrčilo. Stal je pred vrati. Odločno je pritisnil na kljuko in vstopil. Posvetil si je z žepno svetilko in se prepričal, da je v sobi sam. Potegnil je iz žepa samokres. Zavest njegove lastne slabosti ga je prav za prav prisilila, da se je bil naučil ravnati z orožjem in da je bil pri tem dokaj spreten. In zdaj je z veseljem opazil, da se mu roka prav nič ne trese, ko je držal v nji samokres. Preizkušnja v temi Vendar je pa čutil, kako mu mrzel pot obliva čelo- Kako vesel je bil, da si je upal sam stopiti v sobo in da ga Elsa ni videla, kako se je moral boriti sam s seboj. Hitro je pregledal pod. Stopil je k pristenku ob steni, kjer so bila vratca Še odprta in temeljito je preiskal vsak kotiček. Potem je znova pregledal s hrastovimi deskami obložene stene. Slednjič je stopil k oknom in odprl drugo za drugim. V trenutku, ko je odpiral drugo okno, se je dotaknilo njegovega tilnika nekaj kakor mrzla roka. Naglo se je obrnil, držeč samokres krepko v roki. Toda za njegovim hrbtom ni bilo nikogar, tam ni bilo demonsko žarečih oči, kakor je mislil. Slednjič je zaprl okna, sedel v naslanjač v kotu sobe in še enkrat posvetil po vsej sobi, po tleh in po stropu. Soba prav za prav ni bila tako strahotna, kakor mu jo je slikala bujna domišljija. Toda dekle ni sedelo tu tako. Pila je čisto sama v temi. Ali bi vzdržal, če bi ugasnil svetilko? Ugasnil jo je. Se dve sekundi so žareče žice električne svetilke odsevale na cevi samokresa. Toda z Elso je bilo drugače. Ona ni sedela tu z orožjem v roki, pripravljena braniti se. John Cable je spravil samokres v žep, električno svetilko pa v drugega in prekrižal roke na prsih. Poskusil je misliti na mnoge stvari — hotel si je pričarati dekličin obraz, toda vedno mu je stopala pred oči ena postava, ki je pregnala vse druge, vedno je vdel v duhu pred seboj strahotno bled mrtvaški obraz, oškropljen s krvjo, izbuljenih oči in odprtih ust. To je presegalo njegove moči. Čutil je, da se mu vrti v glavi, da si grize ustnice. Če bi mislil na to, bi gotovo omedlel. Zato je vstal in stopil k vratom Toda v temi je bil menda zgrešil smer, kajti z glavo je udaril v zid. Urejuje Josip ^«pi»^ — Za »Narodno tiskarno« Fian Jaran — Za upravo to tnaeratm del Usta Oton Ctuistof — Vat v Ljubljani