stev. 47.
u Ljubljani, o torek, dni 26. februarja 1907.
Leto xxxu.
V*!ja po poŠti: ■ta telo leto naprej K 26'-ia pol leta „
*a fetrt leta ta en mesec
12-6-50 220
V upravniStvu: za celo leto naprej K 201 —
ta pol leta
m £etrt leta „ „ 5-— ta «n mesec „ „ 1'70
la poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne šlev. 10 h.
16-
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (7? mm); za enkrat , . . . \i h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jtl ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelj« In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo 1* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
___ dvoriJie nad tiskarno). — Rokopisi se
ni« vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urcdnlikcga telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Jtev. 2. —
—L- Vsprejcma naročnino, Inserate In
reklamacije. (IpravnlSkega telefona Stev. 188.
Nedeljo no Koroškem.
Celovcc, 24. februarja.
Podljubelj leži na Koroškem ob oni cesti, ki vodi s Koroške čez Ljubelj na Kranjsko. Prijazen kraj, prebivalstvo slovensko. Seveda na šoli ti pa mora bosti v oči le samonemški napis »Volksschule«. Mora pač slabo stati tisto tako hvalisano koroško vsenemštvo, da hoče pritisniti slovenskim koroškim krajem nemški značaj s takimi zunanjimi otročarijami. V Podljubelju je jako veliko delavcev Slovencev. Veselo je, da ic med njimi tudi toliko vrlo narodno-zavednih mož in fantov. Ne dvomimo, da ta zavedna narodno in socialno probujena četa združi v svojo sredo vse naše delavstvo. Dober četrt ure od Pod-l.iubclja leži trg Borovljc, prebivalstvo slovensko vsaj po pretežni večini. Do Ikirovelj vozi nova pred nekaj meseci šele otvorjena postranska železniška proga, ki sc loči od glavne proge Glinje-Trst pri postaji Svetna-vas. Pelješ se do postaje Podgora, greš skozi kraj in kmalu si v Podljubelju. V Podljubelju je imela danes popoldne naša organizacija svoje mesečno predavanje. Došlo je lepo število zavednih koroških Slovenk in Slovencev. Na zborovanju je govoril zapisnikar S. K. S. Z. o nuini ix>trcbi, da sc združuje tako delavstvo kakor kmečko prebivalstvo poleg izobraževalnih tudi v gospodarskih društvih, delavstvo pa predvsem \ stanovskih društvih. Nato je pa obrazložil pravila nameravanega »Podpornega društva za kovinarje na Koroškem s sedežem v Podljubelju.« Sklenilo se je, da se društvo nemudoma ustanovi in sc takoj odpošljejo pravila koroški deželni vladi, da .iih potrdi. Novo društvo prične poslovati takoj, ko potrdi oblast pravila. Podljubelj in Borovljc sta za nas Slovence velevažni postojanki. Družba Voigt namreč namerava zgraditi tu velike tvornice, v katerih bo dobilo posla kakor sodijo približno 4000 dclavcev. Naša dosedanja podljubeljska splošna izobraževalna organizacija deluje jako^marljivo. Ima dobro izvežban pevski zbor. »Čebelica«, dasi stara približno komaj en mesec, je že nabrala medu v podobi srebra, zlata in pa bankovcev v vrednosti 1200 kron. A Podljubeljci nikakor niso še zadovoljni in pravijo, da si ustanove še rajfajznovko in da združijo sčasoma svoje zdaj šc razcepljene gospodarske sile, kakor to zahteva naš moderni čas.
9 * *
Iz Podljubelja si kmalu po železnici v koroškem glavnem mestu Celovcu. Omenjamo naj še, da ima tista kratka postranska proga Svetnavas-Podljubelj veliko ugodnejše zveze in da vozi hitrejše, kakor kranjska kamniška železnica znana po svoji počasnosti celo na Korotanu. Po opisanem zborovanju naše pod-Ijubeljske organizacije jo je mahnilo več Pod-l.iubeljeev v Celovec. Napovedano jc bilo namreč po listih, da ima danes ob osmi uri zvečer »Slovensko krščansko soc. delavsko društvo v Celovcu« svoje občno zborovanje. Dokaj prostrana krasna dvorana »Katol. društva rokodelskih pomočnikov v Celovcu« jc bila kmalu polna zavednih slovenskih celovških delavk in delavcev. Nobene prisiljenosti,
nobene napetosti. Zdelo se ti jc, da si doma iu razveselilo se ti je srce, ko si opazoval to živahno slovensko združeno delavsko družbo v tistem Celovcu, o katerem ti trde, da je mesto popolnoma nemško. Res da ima mesto nemški značaj: ulični napisi, tvrdkini napisi so nemški. A če hodiš dlje časa po Celovcu z odprtimi ušesi seveda, čudil se boš, koliko slovenščine se ti govori po celovških ulicah, gostilnah, trgovinah in gotovo tudi doma med rodbinatni. Mlajši kar nas je, si mislimo, da nekako taka, kakor ie zdaj v Celovcu, je morala biti zunania slika in značaj bele Ljubljane pred kakimi petdesetimi leti, kakor so nam pripovedovali naši dedi in kakor nam pripovedujejo še zdaj stare ljubljanske korenine in penzijonisti ob svojih sejah v »Zvezdi«. Sneg odpravljajo pa v Celovcu bolj pridno kakor v Ljubljani, nekoliko pozneje kakor drugod so ga odstranili celo pred celovško stolnico. Občni zbor »Slov. kršč. soc. celovškega delavskega društva« je otvoril tov. predsednik Ravnik, ki je prisrčno pozdravil udeležence. Nato je pa poročal društveni zapisnikar Tavčar o notranjem delovanju. Imelo je društvo osem rednih shodov ali zborov, odbor je imel 11 sej. Društvo je priredilo igro »Divji lovec« Miklavžev in Silvestrov večer. Predavali so v društvu: dr. Ehrlich, Ravnik. Sad.iak, Ekar, Majerhofer, Grafenauer, mons. Podgorc, Sttiodej. Sklenilo sc je, da praznuje društvo vsako leto god sv. Cirila in Metoda. Društvo se je udeležilo organizacijskih prireditev v Ljubljani in na Jesenicah. Govoril je tovariš Osana. Društvu je pristopilo med letom 35 članov, odpotovalo jih je 19. Imamo 41 rednih in 27 podpornih članov. Med letom nas je zapustil predsednik Jug, izvolili smo si za naslednika- tovariša Ravnika. Od I. avgusta 1. 1. nadalje ima društvo svoj lastni dom. Najeli smo namreč v »Kaserngasse št. 30. cclo hišo. V našem domu je jako živahno življenje in so naši fantje, ki stanujejo tu, jako veseli. Ob nedeljah je namreč redni ženski shod in se vplačuje v »Čebelico«, ob ponedeljkih poučuje dr. Ehrlich nemščino in pa knjigovodstvo, ob torkih ic poučeval Sad.iak v nemščini začetnike, ob sredah e pevska vaja, jako živahni so ob četrtkih socialni tečaji, vodi jih dr. Ehrlich, ob petkih poučuje dr. Ehrlich knjigovodstvo in pa korespondenco, ob sobotah pa vplačujejo v »Čebelico« moški člani. V knjižnici imamo 200 knjig, nameravamo pa naročiti še nove knjige. V našem »Domu« imamo 5 sob, ki smo jih opremili z opravo in ima v »Domu« stanovanje 14 društvenih članov.
Društvo je dolžno, da izreče zahvalo hišnemu gospodarju Knezu, ki tako skrbi, da vlada v naši hiši lep red. Mi moški smo svoj čas nosili denar k Pušniku, k Cazeljnu in še v druge kra/e. Zdai imamo pa »Čebelico«. Zapeljala so nas dekleta k šparanju, ker so v svojem 40 deklet močnem odseku tako pridno varčevale. Na zahtevo Ekarjevo se prečita nato zapisnik lanskega občnega zbora. Predsednik tovariš Ravnik poroča nato o stanju blagajne. Dohodki od udov so znašali 126 K 80 vin., igra »Divji lovec« je dala čistega dobička 86 K 35 vin., Miklavžev večer 49 K. Silvestrov večer pa 28 K 37 vin. Podporni udje so dali približno 600 kron. Vseh dohodkov
je imelo društvo 1778 K 28 vin., stroškov pa 1987 K 96 vin., dolga imamo 209 K 78 vin. pa ta dolg bo kmalu plačan in nas ne skrbi. Jako veliko so prispevali društvu gg.: Vidovic, dr. Brejc, Legat. dr. Podgorc, dr. Ehrlich. Zato želi, naj bi se imenovali častnim članom, kar je občni zbor pozneje tudi sklenil. Dr. Ehrlich nato poroča, da se je ženski odsek ustanovil pretekli junij. Kar se tiče mesečnih prispevkov, ki naj bi jih prispevale članice ženskega oddelka, predlaga, naj bi plačevale članice mesečno le 20 vin., ker se udeležujejo samo društvenih sestankov. Glede na poročila društvenih funkcijonarjev se udeležita razprave Ekar in Jug, nakar se poročila odobre.
Nato je jako lepo in dovršeno govoril tovariš \Veincerl. Navaja, da nas koroške Slovence reši edinole organizacija. Ni se nam bati bodočnosti, če ne bomo delali zase, marveč za celoto. Le po tem potu pridemo naprej. Naši nasprotniki nas ne marajo. Pravijo, čemu društvo, češ da kali mir in da je nepotrebno v nemškem Celovcu.
Boj ie bil v Celovcu tudi prej, predno je obstajalo naše društvo, ki more delovati v korist delavstvu. Neodvisni glede na podpore socialnih demokratov moramo naprej, naj nam očitajo, karkoli hočejo. Pri volitvah v odbor se izvolijo tovariši: Tavčar, VVeincerl, Ravnik, Žagar, dr. Ehrlich. Ekar, Jug; za namestnika tovariša Martinjak, Repič; za knjižničarja tovariša Herman Komac; za nadzornika »Doma« in voditelja strelskega zbora se izvoli tovariš Poljanec. Dr. Ehrlich poroča, da jc v »Čebelici« privarčevanih 2000 kron. Vseh vlog je 110 in med njimi 85 ženskih, 25 pa moških. V imenu »S. K. S. Z.« v Ljubljani pozdravi zborovalce »S. K. S. Z.« zapisnikar, ki povdarja važnost ženskega združevanja. V nadaljnem nagovoru je navajal delo, ki ga v organizacijskem oziru vrše delavke v Ljubljani v ženskem oddelku »S. K. S. Z.«, v »Katoliškem društvu za delavke«, v »Podpornem društvu za delavstvo ljubljanske tobačne tvornice«, v novoustanovljeni krajevni skupini »Krščanske avstrijske zveze tobačnega delavstva« in v »Prvem ljubljanskem delavskem konsiimnem društvu«. V nadaljnem govoru ie naglašal nujno potrebo delavskega stanovskega združevanja in pa potrebo, da sc naš rod združi gospodarsko, ker le tako je mogoče, da se obrani krepak in močan pred tujim navalom. Nato je sledila prosta zabava. Otvorilo jo ie pevsko društvo iz Timc-nice, najsevernejšega kraia ob koroški jeziki \ ni meji ob Krki. Ta obmejni mešani zbor slovenski .ie pel dobro, dasi obstoji šele malo časa. Nastopil je tudi mešani zbor domačega celovškega društva. Pel je izvrstno, ravno tako izvrstno so svirali društveni tamburaši. Čast vsem, ki skrbe za tako živahno izobraževalno in družabno delo našega slovenskega krščansko-socialncga delavstva v Celovcu.
Ponemnti nos letelo.
Pod leni naslovom priobčuje »Domovina« zanimiv članek, iz katerega posnemamo: V sredo, dne 20. svečana t. 1. sc je vršilo
v Gradcu javno zborovanje nemških društev »Sjidmarkc« in »Schulvereina«. Med drugimi jc govoril pri tej priliki tudi potovalni učitelj »Siidmarke«, Hoyer.
Govornik je navajal dosedanje germani-zatorične vspehe. Pri predzadnjem ljudskem štetju (I. 1890) so šteli Nemci na Štajerskem 67% vsega prebivalstva, 1. 1900 pa že 68%. Na Koroškem je bilo I. 1890 od vsega deželnega prebivalstva 71% Nemcev, leta 1900 pa žc 74inpol % 1 In preračuni! je, da bo Koroška, ako bo ponemčevanje v tej deželi tako napredovalo, kakor do sedaj, v 80 letih že popolnoma nemška!
»Schulverein« je sedaj že samo na Spod. Štajerskem postavil izključno na lastne stroške 10 šol, v 18 slučajih je dal za stavbe znatne podpore, konečno je dal šolani manjše ali večje podpore šc v 48 slučajih (popravljanje, razširjenje itd.). Vsega skupaj je s takimi podporami deloval do sedaj v 90 krajih ter je izdal za vse to že res velikansko vsoto 1,060.000 kron! Vsi pa vemo, da so se vse take šole morale zavezati, da bodo delovale v ponemčevalnem smislu!
In kaj dela »Siidmarka«? Podpirala je nemškutarske m »Nemcem prijazne« trgovce, obrtnike, kmete in podkupovala ;c učitelje -kakšno je naše učiteljstvo ob meji? Začela pa je tudi že s sistematičnim naseljevanjem, n. pr. Št. III v Slov. goricah, — in to je za nas v bodoče najnevarnejše! Delovala jc z ljudskimi knjižnicami, — Doslej jc izdala za »Ljudske knjižnice 34.000 kron, na leto povprečno 2300 kron zalagala »Štajerca«, kateri bi bil sicer žc zdavna izginil s tega sveta, podpirala je na slovenskih tleh vobče vsako tudi najmanjše ponemčujoče gibanje. Uspehe dokazuje najlepše mariborski okraj! Ni dvoma: ponem-čiti nas hočejo!
Ves nemški narod se giblje in organizuje proti nam bojne vrste. V Berolinu obstoji »Vscnemška zveza«, ki šteje žc 160.000 članov. Namen ji ic, »podpirati Nemce, boreče se ob jezikovnih mejah.« Za tako »mejo« pa smatrajo celo slov. ozemlje in vsako leto odpadejo mnogi tisoči na to našo »mejo«. Nadalje obstoji na Nemškem še »Splošno nemško šolsko društvo«, ki ima isti namen. Tudi od tega društva odpade vsako leto proti Slovencem lepa vsota, tako je n. pr. leta 1905. odpadlo na nas 10.665 K 60 v. Torej imamo štiri velike vsenemške organizacije, ki delujejo na naše ponetnčenje, razun teh obstoji še cela vrsta manjših društev. In kako delajo vsa ta društva? Imajo žc cclo vrsto strokovnih listov, hujskajočih, statističnih itd., o čemer se nam Slovencem do sedaj niti šc sanjalo ni. Učenjaki, vseučiliški profesorji, politiki, razni visoki dostojanstveniki stoje v ospredju, ves narod navdušujejo proti nam, pridigujejo naravnost nekako križarsko vojsko, in prepričan sem, da bo število članov pri teh »obrambnih« društvih v desetih letih najmanj lOkrat toliko, kakor ic danes!
Slovenci, mislimo na krepko organizacijo svojega obrambnega dela, da ne bo prepozno.
ukcr.
Kil u i nos.
Češko spisal Vžclav Kosmak. Preložil Jožef Gruden.
Ni gršega človeka od dovtipneža, ki za-icmljc snov za svoj takoimenovani dovtip iz hib in slabosti drugih ljudi, sam pa nc strpi najmanjše šale, nikar že. da bi se sam iz sebe pošalil. No, jaz pa sem poznal moža — čemu i>i tega ne povedal javno duhovnika (saj žc počiva v Gospodu in njegovemu spominu to ne bo v nečast), ki je bil drugačen šaljivec! Nikoli nj razžalil človeka, dasi ic zabaval vse, in jc narajše sam nase obračal smešne in vesele dogodke.
Nekoč sem ga obiskal. Bilo je poletu. Peljal me je na vrt. Tamkaj sva sedla v uto in sc zabavala v veselem pogovoru. Starčku so šle besede iz ust kakor med in modre njegove oči so se mu kar smejale. Čudom sem se čudil, kako more biti v tako sivi glavi toliko vrlih, detinsko veselih misli. Z veseljem sem mu zrl v obraz.
Gledate moj krivi nos? sc jc zasmejal starček.
Bil je mnoga leta strasten njuhalcc in od neprestanega njuhanja se mu jc odebelil njegov že od narave veliki in zakrivljeni nos še bolj in je bil jako na desno stran nagnjen.
Jaz sem sc izgovarjal: To ravno ne, a zdi se mi res nekam čuden.
Veste, prijateli, kako sem jaz to dobil?
Kaj pravite dobil? Menda vendar ne. Jaz sem menil, da imate od rojstva takega.
Ne, ne! Dogodilo se je to šele v mojem štiridesetem letu. Poslušajte to so vam čudne reči, iu so vredne, da vam jih povem. Pastiroval sem v D . . . Nekoč je prišel prijatelj k meni. in ko jc videl, da sem za doma oblečen, vprašal :Kaj ne pojdeš danes v K ... .
Jaz se čudim: I kaj pa jc tam ?
Vizitacija, glej ga 110, kaj nc veš? Brž sc obleci, da ne prideva prepozno.
In res se nama je mudilo, zakaj do K ... ic bilo tri ure hoda. Vihral sem kolikor mogoče in v tej naglici pozabil napolniti si tobač-nico. Med potio sva sc razgovarjala, in jaz nisem opazil, da sem skoro pri kraju s tobakom. Ko sva šla kake pol ure, sem videl, da ga ni prav nič več!
Lahko si mislite, kako sem sc vstrašil. Prijatelj ni njuhal, a jaz — pa brez tobaka in to še poltretjo uro! — Prijatelj me ie tolažil, da dobim morda v bližnji vasi tobak. Jaz sem zmajeval z glavo, vendar pa še upal Pri-
šla sva v vas. Krenem brž k trafiki in potrkam na okno: Lot tobaka za njuhanje!«
Ga nimamo!
Da te turška motika! Ta bo lepa! Pobral sem v tobačnici zadnji prašek, vzdihnil in vtaknil tobačnico v žep, pa se vdal v svojo usodo. Mahneva jo naprej. Dospela sva v gozd in korakala po lesu več kakor eno uro. Kraj gozda je stalo nekoliko revnih, lesenih koč. Pri prvi koči me prijatelj slučajno pogleda. pa prebledi.
I kaj pa ti ie? me je vprašal.
Meni? Nič!
Kaj ti ni slabo?
Ne!
Hvala Bogu! Ustrašil sem se, da te je zadela kap.
Kako to?
Kaj nič ne čutiš? Nos sc ti ie obrnil na
desno.
Jaz sc primem za nos in v resnici: ves sc mi ie nagnil na desno stran, kakor ga imam še dandanašnji!
Joj, joj! sem se čudil jaz. Kaj takega pa šc nc. Kako sc ic to zgodilo, častiti gospod ?
Kai nc čudno sc vam zdi, in res je to nekaj čudnega, jc pripovedoval starček. Prijatelju sem rekel: Čuti! sem sicer nekako
pokanje, pa se nisem zmenil za to, mislu, da mi nos tako usiha. pa se mi ie krivil.
V tem hipu me prijatelj naglo prime za ramo in pokaže na desni roki hišo. Lej, lcj, tani-le nad oknom »orel«, nemara bodo imeli tobak.
Brž skočim čez škarpo pri cesti in hitim k oknu
Imate tobak za njuhanje?
Imamo. Samo navadnega.
Nič ne de, samo brž mi ga dajte dva
lota.
Pomislite si nos je začutil tobak žc s ceste in ker se nisem zmenil za »orla« jaz, se jc nagnil sam na ono stran, in odsilmial mi tako zakrivi en sedi v obličju za kazen, ker sem ga hotel takrat prezirati. Pomislite si to tnreino!
Tlesknil sem z rokami in zmajal z glavo:
To je šala! Kdo bi dejal, da je to mogoče ?
Torej vidite! Drug bi mi niti ne verjel.
Tudi jaz bi ne verjel, da nisem na svoje oči videl vašega nosu.
Tedaj pa oba v smeli.
* * •
Mili bratec, ali ni to zdrav humor? Kai ni taka šala boljša od obrekovanja in obiranja?
TRŽAŠKI DEŽELNI ZBOR.
Deželni odbor predloži volivno reformo. Poslanec dr. Rybar izjavi, da volivna reforma za Slovence ni sprejemljiva, ker ima zgolj namen, dozdaj gospodujočo stranko obdržati še dalje na vladi in Slovence docela izključiti od občinske uprave. Tendenca zakona jc zlobna, misel pa, slovensko okolico razdeliti glede na volivna okrožja po istih načelih, kakor mesto, absurdna. Slovenci si ne bodo pustili vzeti svoje narodne posesti. Odgovarjal mu je poročevalec Zanotta. Prihodnja seja, kjer se nadaljuje generalna debata o volivnoreiormncm načrtu, bo v sredo.
OGRSKE ZADEVE.
Državni zbor. Pri obravnavi o peticijah,
ki so došle z dežele glede na uvedbo samostojnega ogrskega carinskega tarifa na parlament. e posl. Lovaszy predlagal, naj se peticije pošljejo vladi. Predlog je sprejet s klici: »Živelo samostojno ogrsko carinsko ozemlje!« Posl. Zakarias zakliče: »Vun z avstrijskimi agenti!«
Razpad koalicije. »Budapesti Naplo« poroča, da bosta ljudska stranka in ustavna stranka izstopili iz koalicije ter se ločili od neodvisne Košutove stranke. Nato se bo sestavilo ministrstvo pod vodstvom Szellovim. Novi kabinet, v katerem ne bo Košutova stranka zastopana, bo omogočil nagodbo z Avstrijo in povišanje števila novincev.
PREISKAVA PROTI POSLANCU KLO-FACU.
»Narodna Politika« poroča, da se je proti bivšemu državnemu poslancu Klofaču že uvedla preiskava zaradi razžal enja veličanstva po g 63. kaz. zakonika. Ce bo Klofač obsojen, nc bo mogel biti več voljen.
RUSIJA.
Volitve v dumo. Dozdaj je izvoljenih 448 poslancev za dumo. 85 je monarhistov (30 monarhistov in 55 članov desnice), 42 zmernih, (k tem spadajo: oktabristi, stranka pravnega reda, monarhistični demokrati, centrum), 276 levičarjev, (tu sem spadajo: stranka mirnega obnovljenja, 1 demokraški reformator, progre-sisti delavska stranka, 72 kadetov, 48 socialdemokratov, 11 socialnih revolucionarcev, 88 levičarjev).
Najnovejše vesti. Minsk 25. febr. Včeraj je neki zločinec vrgel bombo v pisarno banke Brande. Bomba jc namalt razpočila, ubila zločinca samega, dva uslužbenca pisarne pa težko ranila. Brande je pred par tedni dobil pismo »Anarhistovsko-teroristiške zveze«, ki ga je pozvala, naj pošlje večjo svoto denarja na gotov naslov. Ker tega ni storil, so mu poslali smrtno obsodbo. Pri ubitem zločincu so našli neko listino s pečatom in napisom: Smrtna obsodba teroristiške stranke.
O d e s a, 25. februarja. O bombnem atentatu na odeškega policijskega glavarja poročajo še sledeče: Zračni pritisk, ki ga ic povzročila razpočena bomba, ie 150 metrov na daleč razbil vse šipe. Voz policijskega glavarja je ves razbit v male kosce. Policijski mojster je težko ranjen. Zločinca še sedaj niso dobili.
L o d z , 2. februarja. 30 oboroženih oseb je napadlo dve tovarni ter jih oropalo.
KADETI.
Peterburg, 25. februarja. Minister za notranje zadeve je prepovedal shod kadetov, ki bi se imel vršiti 27. t. m. Kadeti so na to sklenili pred otvoritvijo dume posvetovati se o nadaljni taktiki. Sestavili bodo močen centruni, ki bo omogočil delo dume. — Baje bosta v kratkem odstopila Stolypin in vojni minister Roediger.
ZVEZA PRAVIH RUSKIH LJUDI.
Varšava, 25. febr. Na predsednika »Zveze pravih ruskih liudi«, vseučiliščnega profesorja Davidova se je izvršil napad z revolverjem. Davidov ni ranjen.
BOLOVV PROTI CENTRU.
Berolin, 25. februarja. Pri otvoritvi nemškega državnega zbora je državni kan-ceiar Biilovv nečuveno napadel centru. Priznal je, da ie izpočetka lc s pomočjo katoliškega centra spravil skozi zakon glede na brodovje, carinski tarif, trgovinske pogodbe in socialno politiko. Toda sedaj je to nemogoče. »V nacionalnih vprašanjih ne razumem nobene šale.« Absolutistiške vlade na Nemškem ni, ustava ni v nevarnosti. Govoričenje, da krona posega v ustavno življenje, je fri-volno. Tudi kulturnega boja vlada noče. Toda proti centru se bo bojevala, ker je centrum preprečil, da sc ni strla socialna demokracija docela. Centrum se druži s tistimi, ki teptajo vse, kar jc kristjanu najsvetejše, v prah. Vlada bo pri prihodnjih volitvah vse storila, da zmaga nacionalizem. — Da bo Biilovv posledice tega napada na najmogočnejšo stranko v državnem zboru kmalu bridko občutil, je jasno. Ce vlada centrum socialne demokrate in Poljake tako potiska v opozicijo, bo ta kmalu močnejša kot za silo skrpana večina iz konzervativcev in liberalcev.
Uoliuni boj.
(Zapisujemo.) »Slovenski Narod« ie včeraj zapisal, da jc bilo na liberalnem shodu v Ilirski Bistrici 300 volivcev. Mi smo pa to številko prav mirno napisali na pripravljeni papir in bomo zapisavali na ta papir vse »Narodove« številke o liber. shodih, po končanih volitvah bomo pa te številke sešteli in potem bodo oni liberalci, ki še »Narodu« verjamejo, zijali, kam jc izginilo toliko njihovih pristašev. Zijali bodo, kakor so pri zadnjih volitvah zijali oni, ki so verjeli »Narodovim« poročilom.
(Iz Selc.) V nedeljo, dne 24. t. m. se jc vršil občni zbor Katol. političnega društva za selško dolino v Češnjici v prostorih kmetijskega društva. Predsednik omenja na podlagi naših kmetijskih društev po dolini, da posameznik dandanes ne pomenja nič, ampak vsa naša moč obstoji v združenju. Omenja bližajoče se državnozborske volitve, da imamo voliti poslanca, ki bo deloval v smislu programa S. L. S. Opozori, da imajo kandidata nastavljati le volivci in ne, kakor sc tuintam čuje, osrednji odbor. Radi tega da na prosti razgovor kandidaturo. G. nadučitelj N. Stanonik pravi, da ga nam ni treba iskati drugodi, ker imamo mi doma moža, ki je vreden našega zaupanja in popolnoma sposoben delovati v smislu programa S. L. S. Če imajo drugod boljšega, sposobnejšega, delavnejšega in odločnejšega, naj nam ga pokažejo. Nato je bila kandidatura g. Er. Demšarja z velikim navdušenjem soglasno sprejeta. G. Demšar sc zahvali za zaupanje in omenja, da ni mogoče, da bi ravno en poslancc vse dosegel, kar si tuintam kak posameznik želi, a kar je doseči mogoče, bo z vso močjo deloval na to, da bo dosegel v zvezi z drugimi poslanci S. L. S. Soglasno se sklene, da sc politično društvo preosnuje v »Kmečko zvezo«. Nato je predsednik zaključil občni zbor. Potem je bilo v prostorih »Planinskega Sokola« predavanje o izobrazbi, kateremu so številno navzoči sledili z velikim zanimanjem. Odbor »Planinskega Sokola« sklene, od sedaj nadalje prirejati predavanja po posameznih vaseh po vsej naši dolini. — Prihodnje predavanje bo v Selcih. Predava g. R. Smolej.
(Mestna hranilnica ljubljanska in kmetje.) Iz »Mestne hranilnice« ljubljanske se širi sedaj agitacija za one, ki v kranjskem deželnem zboru s kravjimi zvonci preprečujejo kmečke pravice. Dolgočasni kontrolor »Mestne hranilnice« ljubljanske Trstenjak ic kot član izvrševalnega odbora liberalne stranke postal menda tudi »neodvisen kmet«, ker je na shodu v Ilirski Bistrici nastopal za velikega prijatelja kmetov, postojnskega liberalca Deklevo, ki je od same ljubezni do kmetov postal kapitalist. »Mestna hranilnica« ljubljanska si hoče menda s tem, da svoie uradnike pošilja na liberalne shode agitirat za razne Dckleve in Zužamaže, utrditi svoj ugled med ljudstvom. Dosedaj smo »Mestno hranilnico« ljubljansko smatrali za kolikortoliko nevtralno podjetje, odslej io bo pa menda treba v vsaki številki »Domoljuba« primerno osvetliti.
(Iz Krškega. - - Liberaleii kandidat na delu.) V nedelji), dne 24. t. m., ob 10. uri je imel od liberalne stranke postavljeni kandidat Janez Stare, uradnik v Krškem, v gostilni pri Jermanu svoj prvi govor. Navzočih je bilo do 40 ljudij, kmetov in meščanov. Govoril je večinoma gluhim stenam. Par ljudij, izvečine Krčanov, ga jc verno poslušalo, izmed kmečkih ljudij pa ga- domalega ni nobeden poslušal, govorili so med seboj pri mizah ob rdečih kupicah, ne meneč sc za Starctovc bajke. Najprvo je predstavil svojo malenkost kot bodočega poslanca, zahvalil občinstvo za tniio-gobrojno udeležbo in tako razvijal govor naprej o delih, ki jih hoče izvesti on kot poslanec, čc ga izvolijo. Nastopil ie kot nepristranski radikalni človek, ki hoče delati ter mir med strankami narediti. Zc prav! A nam se zdi, da je le barva radikalna, meso pa liberalno. Te vrste ptiček ic vstal že pred šestimi leti z nado, da bo vse ž njim potegnilo, ker je klical: »Jaz sem apostel miru«. Vam je znano morda kakšno navdušenje je bilo zanj med ljudstvom takrat! Govoril jc Stare naprej, da hoče delati za nižje sloje. Med obrtniki,so mu najbolj pri srcu črevljarji; tem hoče sedanji položaj izboljšati s tem, da sc bi črevl.ii smeli le pri črcvljarjih kupovati in nc po založbah. Posebno sc mu pa smilijo učitelji in uradniki, tem treba plačo zvišati. Učitelju ob nastopu s 33 gld., kako mu je mogoče izhajati. (Basta, gospod Stare, vrana vrani oči ne izkljuje.) Delati hoče posebno na to, da se davek zniža nižjim posestnikom. To je dobro. Poleg številnih točk, ki iih je naštel, da jih bo skušal izvršiti, če bo izvoljen, je reke! tudi, da bo delal na to, da se združijo vse slovenske dežele v skupno avtonomijo. H koncu se šc zahvali iu priporoči s klicem: »Na zdar«. Nato se mu odzovejo dva ali trije »Zivio« in prvi shod brez uspeha je bil luč. Stične ovaciic ie doživel tudi po drugih gostilnah isti dan. Tako je in nič drugače, kmet ne mara za liberalnega šribarja, to sc jc jasno videlo v nedeljo. Mislimo, da pride letos zopet v poštev znana pesem, ki se bo letos najbrže končala približno takole:
In kmetov oglasi se dvajsetkrat sto:
Naj Stare ostane doma za pečjo!
(Mirenski liberalci) so v nedeljo napravili svoj »zaupni« shod, da se domenijo o agitaciji. Bili so popolnoma zastraženi v Faganelovi hiši. Ker so hoteli pridobiti zase socialne demokrate in nekatere naše, so bili strašno prijazni. Ker je bila stvar prav mična, je prav, da io malo opišemo. Bilo je takole: Nadučitelj Urbančič vstane in reče: »V imenu sklicateljev otvorim, nc vem kaj bi rekel, ali javni, ali zaupni shod, ali pa nekako predavanje.« Za predsednika tridesctorici zborovalccv jc bil Henrik Vuk. Sebe je hvalil, kakor po navadi in se kregal nad gnojnico nadučitelj Urbančič. »Tisti umazani list« iz Gorice ga poliva z gnojnico, a tista gnojnica teče nazaj na list. Ko je tako razkril to čudno lastnost gnojnice, ki nazaj teče, ie pohvalil občinski odbor, češ, da je dober z delavci, ker jim je dal šolo in »Občinski dom«. Delavci nai Ic lepo drže z županstvom, ki je delavstvu naklonjeno. (Poglejte Pavletiča, Jakila in Slokarja, ki jc sedaj pozimi odpustil tri delavce, katerih dva sta delala pri njem celih 40 let za 5 in pol goldinarja na teden. Sedaj, ko sta stara, morata pa iti!) Potem ic zabavlial še čez »klerikalne
agitatorje«, ki so dobro plačani. (Dobivajo iz liberalnega agitacijskega sklada, ki je močan po liberalnem priznanju več ko 10.000 kron.) Socialni demokrat Buškin je dejal, da je vse prav lepo, le gospodarji naj bodo malo bolj ponižni in nc tako ošabni. Urbančič na to ni vedel druzega reči, kakor to, da že ve, kam pes taco moli. Jakilov brat v modrosti za Urbančičem tudi ni smel zaostati. Dejal je: »Peta kurija za delavca ni ničesar naredila, delala je le za svoj žep«. Ker ni več vedel povedati, priskočil mu je na pomoč Jakilov pisač Komidar, ki je rotil delavce, naj bodo hvaležni gospodom gospodarjem, ker ti tako lepo skrbe za delavce in njih družine. (Kaj ne, Tinko, .lakil in Slokar, kako ganljivo!) Nato so silili liberalci socialnega demokrata Cotiča, naj sprejme odborniško mesto v agitacijskem odboru. Ta pa ni hotel in je dejal, da ne bo volil uc klerikalca ne liberalca. Urbančič jc izrekel še pobožno željo, da bi bili šc večkrat tako skupaj in »shoda« je bilo konec. Bila je res prijetna zabava. Kadar drugič kaj takega napravite, pobirajte vendar vstopnino. Je res vredno iti gledat »ljubezen« liberalnih gospodarjev do delavstva. Pojdite.se solit, našega delavstva, ne boste komandirali!
(Češka koncentracija ) Staročehi so sklenili glede na koncentracijo, ki sc je glede na ostale stranke razbila, pogajati se dalje z nila-dočehi.
Dnevne novice.
+ Slovenske listine o ljudskem gibanju
so lansko leto skupno zahtevali vsi župnijski uradi radovljiške dekanije v posebni vlogi na sl. c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici. Imenovano glavarstvo je tej skupni zahtevi v toliko ustreglo, da je oskrbelo mesto dosedanjih samonemških listin vsaj ncmško-slo-venske. Kako jc pa po drugih dekanijah s temi listinami?! Bo trebalo bržkone še kje drugje ukreniti isto. Posneinajmo! — Od deželnega sodišča v Ljubljani so prejeli župni uradi neke statistične pozive s samonemškim pozivom, naj jih izpolnijo. Pozivamo vse žu-pne urade, da te pozive vrnejo dež. sodišču, ki naj jih napiše v slovenščini!
+ Italijanska ljudska stranka za Trst in Istro. Preteklo nedeljo se jc osnovalo novo politiško krščansko-socialno društvo v Trstu pod imenom: »Associazione popolare italiana per Trieste e 1'Istria« (Italijanska ljudska stranka za Trst in Istro). V odbor so izvoljeni Apollonio Mario (predsednik), Špadare, Kainz, Germel, Benussi, Ulčigaj, Ccrvvinski, Bonetti, Norbcdo, Ventreile. Za volivni boj sc je določil natančen taktičen program.
+ Dunajska krajevna skupina poštnih uradnikov je razpravljala na svojem občnem zboru glede na nedeljski počitek, o zvišanju urnih pristojbin in pa o napredovanju v službi.
+ Vodstvo kranjske gimnazije ohrani do 15. septembra t. 1. sedanji provizorični vodja g. dr. Er. Perne.
+ Nestrpnost dunajskih nemških dijakov. Z Dunaja se nam poroča: Na univerzi Nemci zopet vzdiguje.io glavo. Nemško društvo »Germania« ima jutri zborovanje, v katerem je glavna točka: prenapolnjenje nemških univerz z Nenemci. Lepaki na vseučilišču poživljajo, naj se gotovo udeleže vsi Nemci tega zborovanja. Na koga merijo predvsem, je jasno. V prvem oziru pridemo v poštev Slovani, kar so nam že premnogokrat pokazali nemiri in rabukc na dunajskem, kakor tudi graškem vseučilišču. Dosedaj so volili nemire, da nam dejansko pokažejo svoje; simpatije, ker pa so bili lani da se izrazim po študentovsko »ab-gcfiihrt«, so si izbrali letos ta način za dokumentiranje svojega mišljenja. Nemci si menda niti sami ne mislijo, da nam s tem na nekak način ustrežejo. Vlada mora že vendar enkrat sprevideti, da smo Slovani tudi še v Avstriji poleg Nemcev in drugih, ki nimamo samo dolžnosti, da plačujemo davke, ampak tudi gotove pravice zahtevati svoje šole. Statistika je pač že dostikrat dokazala, koliko je ravno slovanskih dijakov na nemških vseučiliščih in mislimo, da bi bilo malo drugače z nemškimi vseučilišči, če iih Slovani nič več ne obiskujemo. Druga točka v programu tega zborovanja ic tudi za nas precej zanimiva. Nemci namreč zahtevajo, da veljajo izpiti na avstrijskih vseučiliščih tudi za nemško državo in seveda tudi narobe. Še marsikdo sc spominja, kako je bilo pred časom živahno gibanje za to, da veljajo izpiti na zagrebški univerzi tudi za Avstrijo. Koliko so Hrvati takrat dosegli jc znano. Hrvati so seveda Slovani, zato nimajo pravice, da bi kaj več dosegli, Nemci pa smejo zahtevati še vse kai druzega in bodo tudi najbrže dobili.
Občinske volitve v Postojni. Dobili smo na g. Arkota popravek naslednji odgovor: Grenka žalost nam trga srce, ko moramo na g. Arkota besede, katere je pustil položiti v predale »Slovenčevc« 44. številke, nastopno odgovoriti: Zal nam je v dno duše! da pri vseli svojih trditvah moramo ostati.' Zal nam je, da ljudje vse iztakne.io in so tako tudi iztaknili neko pismo, na čegar podlagi sklepajo, da ste bili dolžni voliti Pikla. Hudo nas boli, da vam očitajo nemožatost, ker vendar vidimo, da ste mož, ki tehta najmanj sto kilogramov. Bridko nam jc pri srcu, da so vas ravno zaradi nemožatosti tako prezirali, da šc nobeden kvartati ni hotel z vami in da so vas same pustili pri mizi. Veseli nas pa, da so vas volili občinskim svetovalcem, toda takoj nas zopet speče pri srcu, ko vidimo to lepo čednost: postojnsko zavednost in doslednost. Skoraj solze so nam silile v oči, ko smo čuli, da vam nikdo noče poslati vizitke, toda ovc-sclili smo sc, ko smo čuli. da so dan pred volitvijo župana sami prišli. Toda spak je spak! Z novo žalostjo smo čuli, da so vam
brali take levite, da jih vkljub temu, da imate na svojo srečo jako trdo kožo, ne bote lahko pozabili. Toda potolaženi bodite vi, kakor smo tudi mi. Četudi se Vam je pustil »Slovenec« enkrat porabiti za smetišnico, vendar upamo, da boste kmalu rešeni težkega poslanstva, ki Vam jc itak breme.
—	Župnik soteškl g. Plevanič leži sedai v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji. Precej, ko ga je tihotapska mrtvica zadela, je bila njegova misel in želja, iti na voz in v Kandijo, toda zdravniku dr. Konvalinki, ki je bil prvi poklican, se je zdela prepeljava nevarna. V Petek je prišel priinarij dr. Defranceschi, župnikov osebni prijatelj, in je bolnika odpeljal s seboj v bolnico. Občna želja jc, da bi se pa-cijentu, ki uživa spoštovanje in simpatije vseh slojev, kmalu zboljšalo. Mnogo molitev in sv. obhajil jc v to darovanih. Njegovi farani šo silno potrti in vedno molijo v cerkvi pred Najsvetejšim za ljubljenega duhovnega očeta.
Vesel dan za beneške Slovence. Z Beneškega nam piše rodoljub: Hvala Bogu, zopet imamo novo, izvrstno moč na razpolago za naše slovensko ljudstvo! Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca bo daroval novo mašo v rojstni vasi Prosnidu g. Josip Škur, eden naših najboljših, najbolj nadarjenih in navdušenih naših slovenskih bogoslovcev. Ker je Prosnid obmejna vas, ne daleč od avstrijskega Bar-gina pri Kobaridu, se bo vdeležilo redke slovesnosti mnogo primorskih Slovencev. Prosnid, ki jc nedavno hudo propadal v narodnostnem oziru, se je zadnji čas prav lepo na noge postavil po prizadevanju ondotnega kaplana g. Dorbolota. Slovesnost s slovenskim značajem bo dobro vplivala tudi na sosednje zanemarjene in propadajoče vasi. Kako bi bilo lepo, če bi kakemu slovenskemu apostolu in buditelju iz Ljubljane prišlo na um, se je udeležiti m še celo pridigovati pri novi maši! To bi bilo slavno, znamenito, pomenljivo!
—	Cementna tovarna na Dovjem bo izplačala letos 6odstotno dividendo. Pri Reki prične poslovati v par mesecih nova tovarna te družbe, za kar je izdanih 1 -2 milijona akcij.
—	Poizkušen samoumor. Preteklo nedeljo se je hotela v Trstu zastrupiti neka Antonija Kette, ki stanuje v ulici Crosada pri svojem očmu.
Umor. V noči od petka na soboto so v hlevu zidarskega mojstra Nimbranta v Solkanu pri Gorici našli z razbito glavo njegovega hlapca Franceta Eržena. Njegov sohla-pec, Alojzij Vončina, ki je prišel gospodarja klicat, je gospodarju dejal, da jc Eržena udaril konj. Eržena so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer pa je v soboto opoldne umrl. Tu se je dognalo, da Eržen ni bil ranjen lc na glavi, ampak, da ima prehoden tudi trebuh in je sploh po celem životu ves v ranah. Iz tega so sklepali na zločin. Preiskali so hlev in res našli v hlevu krvavo vozno vago. Kot sumljiva so nato aretirali Erženova sohlapca Alojzija Vončina iz Trnovega in Miho Hledeta iz Pevme ter ju dejali v preiskovialni zapor. Umrli Eržen je bil 41 let star in doma iz Cerkljanskega. K Nimbrantu je prišel v službo šele pred par dnevi. Gospodar ga je spoznal takoj kot dobrega in zelo vestnega hlapca ter mu raditega izročil tudi konje, s katerimi je doslej vozil Vončina, vsled česar je bil Vončina jezen na Eržena. Vončina pa je komaj 19 let star, a ves pokvarjen človek in pretepač, ki je ravno v petek bil obsojen na šestmesečni zapor, ker je nevarno ranil Franceta Kanclerja iz Solkana. Sumi se, da je svoj čin izvršil iz maščevalnosti. Hlede pa je slaboumen človek.
Z nožem je sunil v nedeljo zvečer Pod-turnom neki pijani Brešan Frančiška Spang-heria. Spanghcria so morali prepeljati v bolnico, Brešana pa so djalr pod ključ.
Propalica. Goriška policija je te dni prijela nekega 45-letnega Kodermaca iz Gorice, ki je zavajal k sebi mlade, 9- do 11-letne deklicc, da jih ie zlorabljal. Dokazani so mu zločini, ki iih ic izvršil pred 2 letoma. Tedaj je tudi v veži neko hiše v Gorici zvečer napadel neko dekle, ji zamašil usta in jo z nožem v roki hotel prisiliti, da se mu uda. K sreči je prišel mimo neki gospod, vsled česar se je propalici namen ponesrečil. Tedaj zločinca niso mogli dobiti. Sedaj je zopet lazil za nedoraslimi dekleti ter se jim prijazno skušal bližali. Dekleta so pa to v šali povedala kate-hetu, ki jc stvar naznanil policiji, ki je prijela zločinca.
—	Se je že zglasil na goriški policiji oni Majnik, ki je v neki goriški kavarni pozabil suknjo z dokumenti. Ko je bral »Slovenca«, jc pisal na goriško policijo.
Tržaško gasilno društvo je nedavno, kakor sc nam poroča, na poseben način zabavalo občinstvo. Ni še pozabljeno, da je bilo društvo na pustni torek izžvižgano, že se je dogodil nov slučaj. V poslopju c. kr. pošte je padci utrinek iz peči. Ob času, ko so uradniki odšli h kosilu iz uradov, so začela tleti lesena tla. Ko se ob 2. uri vrnejo uradniki, najdejo sobe polne dima. Poklicali so gasilno društvo, ki pa seveda ni bilo ravno hitro na mestu. Ko gasilci vidijo polno dima v sobah, mislijo, da jc vse v plamenu. Spravijo se najprvo nad peč ter jo podero po vseh gasilnih predpisih, četudi je bila mrzla. Potem pa ob belem dnevu z električno svetilko iščejo, kje jc ogenj. Ognja seveda ni bilo nikjer. Uradniki so se seveda samega smehu držali za trebuhe, četudi so jim gasilci podrli mrzlo peč in napravili škode nad 100 kron.
Nove določbe v adjustiranju c. in kr. vojne mornarice. S 1. majem t. 1. se vpelje v našo mornarico nova kapa po angleškem načinu (Tellerkappe) in sc odpravijo dosedanji amblemi. Namesto teh bo sidro s krono obdano z lavorikinimi peresi. Druge distinkcije na čepici ostanejo. Častniki dobijo po vzgledu drugih mornaric na rokavih eiiotovo oko, au-
mirali pa namesto sedanjih zvezd krono. Uradniki dobijo meč z zlatim portepejein na srebrnem traku. Naramne zaponke pri zdravnikih se nekoliko spremeni o, drugo jim ostane. Mornarski učitelji in konstrukcijski risarji izgubijo uniforme. Vpeljejo se dalje plašči za kolesarje (Radmantel), kar je pri četi že uvedeno. Paradni klobuk dobi primernejšo in lepšo obliko. Delovodje v arsenalih pridržijo uniformo, in dobijo meč brez portepeja. Vsa preureditev kaže več nedostatkov, posebno pri mornarskih uradnikih, ker so v sekciji te nove določbe dolgo pekli in pozneje v naglici sestavili. Uradnikom so najbrže zdravniki od-jedli zlate naramne zaponke, kot se čuje, da i»zdravstvenih« ozirov. Pripomniti pa je treba, da so tudi pri armadi na kopnem zdravniki kar se tiče portepeja in drugih častnih distinkcij bolj odlikovani in podobnejši častnikom kot vojaški uradniki.
—	Slavka dimnikarskih pomočnikov v Trstu jc prenehala. Pomočniki svojih zahtev niso dosegli, pač pa upajo, da jim pride na pomoč ccs. namestništvo.
• - Žena žrtev ljubezni do svojega moža, V Cikagi so pokopali ob velikanski udeležbi Hrvatico Marijo Starčevič, ženo Gregorja Starčcviča, ki sc je ponesrečil pri neki eksploziji. Na mnogih mestih je bil ožgan do kosti. Zdravniki so konstatirali, da ga morejo rešiti le, ako se izgorelim delom prida človeško meso. Žena njegova si je dala rezati mišice na roki in nogi. Rešila je moža, po tej strašni operaciji pa jc žena nevarno obolela in kmalu umrla.
—	Umrl je v Mirnu pri Gorici bivši župan, trgovec in posestnik g. Miha Šinigoj, star 70 let. Bil je blag mož. N. p. v m!
—	Čez devet let zopet vidi in sliši kmet Pran Zunter v Prečni v Slavoniji. Pred 9 leti je nenadoma izgubil vid in sluh. Ker ie bil reven, ni šel k nobenemu zdravniku. Zdaj je zopet spregledal in zaslišal.
—	Od meje hrvaške nam piše naročnik: lako huda zima gospodari v tukajšnjih hribih že od novega leta. Dva dni je bilo malo odjen-jalo, ntinoli četrtek popoldne pa jc začel vihar bučati s tako silo, da izruie s korenino več dreves. Ponoči ic začelo snežiti. — Ljudstvo se iz teh krajev šc vedno izseljuje v Ameriko ali na Nemško. Tako je 11. pr. v župniji Vrh pri Vinici 150 hišnih številk. Gotovo pa jc komaj deset hiš, ki nimajo kakega člana v tujini. Krošnjarstvo po nemških deželah pa jako peša. Samo še starim krošnjarjem puste izvrševati obrt, a le po nekaterih krajih, drugod si morajo pridobiti nemško državljanstvo. Zato pa sc največ izseljujejo v Ameriko. Mladeniči s 17. leti dobe potne liste ter odidejo. Pa tudi ženske gredo pogosto čez morje.
Vesti iz Amerike. V Jolietu ie umrla 191etna Marija Kukar. - - V Trimountainu (Mich.) je ponesrečil Martin Likovič. — V Notliingamu je umrla omožena Marija Da-rovič. — V Clevelandu ie pričel izhajati nov slovenski list »Nada«. Izdajatelj se zove R. Feigel. — V Ely (Minn.) se jc poročil Ljudevit Perušck z gdč. Pavlino Stupica. — V Clevelandu jc umrl Ivan Mavrin, slovenski po-grebnik. — V Evelethu je zmrznil neki Slovenec. — V Ameriki (Cal.) je umrl Josip Kaj-lež. doma iz kočevskega okraja. Ubil ga ie električen tok.
Štajerske novice.
š Katol. polit, društvo za sodnijski okraj Sv. Lenart v Slov. goricah jc dnč 21. svečana t. 1. v zelo živahni seji izjavilo, da stoji na programu »Slov. kmečke zveze« ter bo pri prihodnjih volitvah ž nio sodelovalo v popolnem soglasju.
š »Slovenska kmečka zveza«. Odbor Katoliškega politič, društva v Konjicah je imel 24. t. m. sejo, v kateri se je soglasno izrekel za novo »Kmečko zvezo« ter izjavlja sledeče: Odbor z veseljem pozdravlja ustanovitev Slovenske kmečke zveze, odobruje povsem njen gospodarsko-političen program in sklene, da hoče za prihodnje volitve sprejeti in podpirati le takega kandidata, ki se odločno in odkrito prizna kot njenega pristaša, ter da bo sploh v vsem postopal v soglasju z zvezo. Kandidat na lastno roko ali izven naše stranke se že vnaprej odklanja.
š Štajerski deželni zbor je včeraj imel zopet sejo po daljšem odmoru. Poslanci Robič in tovariši so predlagali spremembo volivnega reda za štajerski deželni zbor in da se šole iz tretjega krajevnega razreda premestijo v drugi razred. Tudi socialna demokrata Resel in Schacherl sta predlagala spremembo de-želnozborskega volivnega reda. Danes ima štajerski deželni zbor zopet sejo.
š Pred mariborske porotnike pridejo: 4. marca Marija Jenko radi detomora, in Fran Legan, ponarejanje denarja; 5. marca Matija Vogler, posilstvo; 6. marca Ivan Meglič, uboj: 7. marca Jakob Kraner, posilstvo, javno na-silstvo.
KoroiKe novice.
k Ulice v Celovcu imenovane po Slovencih. Mesto Ljubljana ima lepo navado, da imenuje ulicc po zaslužnih slovenskih možeh, pesnikih, pisateljih itd. Ljubljani je sledil v tem oziru »narodni« Celovec, ki je bil od nekdaj središče Slovencev. To pa je ostalo slovenskemu svetu dosedaj prikrito. V Celovcu imamo Ahaceljnove ulice (Ahazelgasse), imenovane po znanem »pesniku« Ahaceljnu in glavnem pospeševalcu ter soustanovniku koroške kmetijske družbe, ki pa sedaj reže pše-ničen kruh Ic nemškim kmetom, slovenskim pa še suhega ovsenjaka ne privošči. Nadalje pa imamo Pavličeve ulicc, imenovane po slovenskem škofu Pavliču, ki ie bil rojen v Borovljah. Tudi slovenski koroški slikarji so zastopani. »Pernhartgasse« (Pcrnhartovc uli-
| ce) so imenovane po slavnem koroškem slikarju Pernhartu, ki je bil rojen Slovenec in tudi v Celovcu na gimnaziji vpisan za Slovenca. — Pa tudi v občinskem mestnem odboru smo bili Slovenci že zastopani. Naš oče Andrej Einspieler je bil mestni občinski odbornik nemškega Celovca. Torej vsa čast Celovcu, ki skrbi za to, da mesto nima popolnoma nemške zunanjosti.
k Potresni sunki na Koroškem. V Kočah in Šmohorju sta se ob 3. zjutraj 24. t. tn. pojavila dva potresna sunka. Pol ure stran od Koč je potres povzročil padec velike lavine, ki je podrla velik gozd in zasula več potov. Druge škode ni nobene.
Znanstuo in umetnost
*	Višek domišljavosti v drugo. Kajpada! Pri nas v Slovencih se polemizira z zofizmi in zavijanjem. Intendanca slovenskega gledališča in Kobal— to so vse poosebljeni zofizmi. I11 to jc tipičen znak vseh tistih ljudij, ki se delajo velike in duhovite, a so po naturi majhni, neznatni in zelo otročji. Modrost teh ljudij obstoja v zofizmih, če govori kdo proti njim odkrito, ga zavrnejo z njimi. In zavijajo in sc zvijajo kakor glista, čc jo vržeš na solnce. No, in tako se je zgodilo tudi to pot. Mi vprašamo, kaj je s Parmo, oni odgovarjajo, da so mislili uprizoriti češko enodejanko »Jelko«, ki jc glasom čeških strokovnih listov propala. Mi svetujemo, naj pogledajo malo na izvirna dramska dela raznih slovenskih avtorjev, ki so bila priobčena po slovenskih beietrističnih listih, oni nam pripovedujejo povest o petih tnodejankah, ki so jim bile doposlane tekom sezone. I11 na ta način se vleče vlakno dalje. Intendanca zahteva od nas, da bi farbali po njenem navodilu svoje bravce. Za reprizo tiste drame, katero bi naša kritika ob premieri raztrgala, naj bi mi napisali po njenem navodilu takole: »Jutri se uprizori prekrasna, najboljša, najslavnejša itd.« In Kobal tiste komedije, ki jo je sam prevedel, ni ugodno recen-ziral zato, ker je rekel, da je bila ta in ta vloga v napačnih rokah. Oh! in tako jc pre-obrnjeno vse eno preko drugega, vse ie narobe, vse navskriž, vse neresnica, kar smo mi povedali! In ker smo to storili, smo tudi »šuš-marji«. In da je stvar še bolj narobe, pove intendanca, da ve »od kodi veter piha«, in zahteva odločno, »pošteno, neodvisno in strokovno kritiko« . . . Gospod intendant, »Slovenca« nc boste vi učili, kako naj igre sodi in presoja! Vi sc sploh vedno sklicujete na to, kako se je ta igrajgrala v Pragi, na Dunaju, v Ne\vyorku ali Šangaju — da je dosegla uspeh na dvornem gledišču in v kitajskih pa-godah in bogvekod še. Lastne sodbe pa intendanca še nikoli ni pokazala. »Jutri se uprizori Gerhart Hauptmann, največji, najslavnejši, krasni, nedosežni. Igre njegove se igrajo na dvoru v Berolinu, Pragi, Parizu, Odesi. Kritika ga soglasno hvali. On je reprezentant moderne. O11 je sinteza evropske duše. Njegova dela so cmailirana, izcizelirana, polirana itd.« Nekoč so sc prepirali okrog gledališča ljudje in se potem v inseratu »Slovenskega Naroda« spravili in spoprijatelji. In kakor so oni svoj boj začeli, tako mi končujemo: »Sns Miner-vam docet«. Zal pa nam je pri tem klaverne slovenske prosvete! Zal nam ie slovenskega gledališča! Človek gleda na to, kako bi ga bilo mogoče bolj in bolj približati ljudstvu, bolj in boli popularizirati, svetuje kaj naj bi se v ta namen storilo, kaj bi sc naj opustilo, kaj bi naj se v ta namen nanovo vpeljalo, tisti pa, ki imajo gledališče v rokah, nastavljajo svoje rogove. Naj imajo torej rogove!
*	Ustanove za skladatelje In pisatelje. Samostojno delujoči skladatelji in pisatelji, ki rc-flektirajo na štipendij v svrho nadaljne izobrazbe. naj vlože dotične prošnje pri deželni vladi do 1. maia 1907.
ljubljanske novice.
lj Pasivni odpor na Južni železnici. V
Ljubljani se pasivni odpor na Južni železnici ne pozna mnogo. Uslužbenci na tukajšnjem kolodvoru Južne železnice delajo. Tovorni vlak iz Trsta je danes pri dohodu v Ljubljano imel eno in pol ure zamude, mešani vlak pa eno uro zamude, tukajšnje železniško osobje je pa odhod tako hitro uredilo, da je vlak iz Ljubljane točno odšel, ker ni stal tu toliko časa, kakor stoji ponavadi. Tovorni vlaki, ki prihajajo v Trst pa imajo med potjo IX) 5 do 8 ur zamude.
Ij Umrl jc danes na Resljcvi ccsti št. 26 vlakovodja in sprevodnik Južne železnice, med svojimi kolegi jako priljubljen gospod Jakob Piskcr, ki je že dalje časa bolehal. Zapušča ženo in pet nedoraslih otrok. Naj v miru počiva!
lj Izredno mnogo izseljencev v Ameriko
je bilo danes v Ljubljani. Včeraj se je peljalo v Ameriko skozi Ljubljano 160 Makedoncev, 20 Crnogorccv, včeraj je prišlo iz okolice opa-tijske 40 izseljencev, danes 35.
Ij Umrli gospod Karol Laiblin je tudi bolniški blagajni zadruge gostilničarjev in kavar-narjev zapustil 100 kron.
lj Kratko znanje. V Kolodvorskih ulicah sta sc v soboto zvečer seznanila neka tuja ženska in neki moški in sc podala v neko gostilno. kjer sta jedla in pila, ter bila vesela. Navzoči gosti so domnevali, da ic to gotovo še mlad zakonski parček. Črcz nekaj časa sta odšla rekoč, da se kmalu povrneta in prosila, da bi smela hraniti prtljago v gostilni. Nazaj je prišla prvo ženska m vzela prtljago. Nekoliko pozneje .ic prišel neznanec a so sc mu, ko 11111 je natakarica povedala, da jo je že njegova žena odnesla, odprle oči, da je padci v roko sieparici in dejal: »Ni zadosti da jc pila in jedla in mi iz žepa ukradla 16 kron, ampak mi je vražja baba vrhu tega morala šc odnesti prtljago.« Možu je postalo vroče, ko jc
nastal v gostilni smeh, ter se je z žalostnim obrazom poslovil iu se odpeljal, odkoder je prišel. Doma ga bo žena brez prtljage gotovo prav prijazno sprejela.
lj Krava poginila. Na Domobranski cesti je ponoči nekemu posestniku poginila krava. Zivinče je odpeljal konjač.
Ij Zatekel se je majhen, črn psiček, po trebuhu belkast h g. Heleni Vernikovi v Koli-zeju soba št. 32.
lj Panorama-Kosmorama. Ena izmed najlepših serij, kar smo jih še videli, jc tekoči teden razstavljena v Panorami - Konimorami pod »Nar. kavarno«. Starodavna (irška je, ki jc res vredna ogleda znanstvenih, zlasti pa krogov učeče se mladine. Atene, kdo bi si ne želel videti tega v zgodovini največkrat imenovanega mesta. Akropolis, starodavna utrdba, razna dobro ohranjena svetišča z mogočnim stebrovjem, vzbujajo nam spomine na zgodovinsko slavo starih Grkov. Sedaj so seveda stavbe povečini moderne. Razven Aten vidimo tudi Korfu in več manjših krajev. Diven ie kraljev grad Achilleion s prekrasnimi terasami in očarujočim razgledom do morja.
lj Pravda proti »Slovenskemu Narodu« zaradi tožbe kapucinov s Trsata pri Reki se prične prihodnjo soboto, 2. marca ob desetih dopoldne pred ljubljanskim sodiščem.
Ij Umrla je Ana Oblak na Tržaški ccsti št. 17, »Tončkova mati«, v 64. letu. Bila je zelo poznana in spoštovana, kar je pričal včeraj popoldne njen lepi pogreb in velika udeležba ljudstva. Svetila ji večno luč!
lj Društvo krajna skupina »Ljubljana« in okolica zveze avstrijskih strojnikov ima v nedeljo, dne .3. marca, svoj letni občni zbor v restavraciji »Pri Štajercu«, Resljeva cesta ob 2. uri popoldne. Po društvenih članih vpeljani gostje dobro došli. Sprejemanje novih članov. — Odbor.
li Pogrebno društvo »Marijine bratovščine« priredi v nedeljo pop. ob 9. uri občni zbor v mali dvorani »Mestnega doma«, ob pol osmi uri je slovesna društvena maša v cerkvi Jezusovega srca. Obravnavale se bodo velevažne društvene zadeve glede na zvišanje pokopaliških tarifov novega pokopališča pri Sv. Križu.
lj Napad. V ned. zvečer, ko se je pripeljal posestnikov sin Ivan Ahlin s svojimi sanmi po Dolenjski cesti mimo Plankarjeve gostilne, sta ga napadla dva mizarska pomočnika, 11111 raztrgala ha.velok in ga obložila šc z zaušnicami. Policija je vzela napadalca takoj v varstvo.
lj Izgubljene in najdene reči., Gledališka igralka Payerl je izgubila ovratno srebrno pancer-verižico. Katarina Hribernik, konto-ristinja, je izgubila zlato brožo z rdečim ka-menom. G. dr. Fran Tominšck ic našel zlat privesek moške zlate ure.
lj Žrtev poklica. Na leti k i je umrla usmi-Ijenka Katarina Pajk, stara 26 let.
1' Izgubljene in najdene reči. Na Južnem kolodvoru je bil najden dežnik in pasji nagobčnik. Nek gospod je izgubil operno kukalo z biseri vredno 36 kron.
Gospodarsko-
g Nova zimska kmetijska šola na Fužinah pri Ljubljani. Gospoda Ivančičin Legvart sta definitivno vzela graščino Fužine z vsemi poslopji in gradom vred v najem z namenom, da tam ustanovita veliko vzgojevališče goveje živine, prešičev in perutnine. Da se izpolni že davno izražena želja (namreč ustanoviti tudi na Gorenjskem na deželne stroške zimsko kmetijsko šolo) in načrt, s katerim se ie že tudi deželni zbor, toda dosedaj brezuspešno bavil, se ustanovi istotam žc jeseni t. I. zimska, kmetijska šola po nemškem, odnosno danskem vzorcu. Poučevalo se bo v zimskem času, najbrže od novembra do aprila, o najvažnejših kmetijskih predmetih v kolikor zadostuje za splošno izobrazbo kmečkih odraslih sinov ter eventualno tudi deklet. Čeravno bo šola privatna in poduk brezplačen, so vendarle obljubili razni ljubljanski strokovnjaki in drugi veščaki svoje sodelovanje. l aka šola je pri nas neobhodno potrebna, kajti grmska kmetijska šola vsled njenega preobsežnega gradiva nikakor nc odgovarja več današnjim potrebam in razmeram. Dočim so v Avstriji le malokje take šole, jih je na Danskem 85 pri komaj dva in pol milijona prebivalcev.
g Kmetiiska podružnica v Novem mestu ima svoj občni zbor v četrtek, 28. februarja t. I. ob 2. popoldne v društvenem prostoru s sledečim sporedom: 1. Poročilo o delovanju; 2. Poročilo o računih; 3. Predlogi za občni zbor v Ljubljani; 4. Volitev novega odbora: 5. Slučajnosti; 6. O povzdigi mlekarstva v novomeški okolici. Poročevalec g. pristav V. Rohrman.
iz slovanskega sveta.
sl Shod vseučiliščnih dijakov v Zagrebu.
Uradni korespondenčni urad javlja izZagreba: Včeraj predpoludne se je na vseučilišču vršil shod, ki ga je obiskalo okolu 600 dijakov. Na shodu so bile sklenjene tri resolucije, od katerih se ena izreka za ločitev od Rima. Dijaki so potem v demonstracijskem obhodu šli k poslopju sabora, kjer so klicali: »Živela glago-lica!« Deputacija dijakov se je na to podala k predsedniku sabora ter mu sporočila sklep shoda, glasom katerega se poživlja sabor, da črta iz proračuna vse točke, ki so postavljene za cerkev.
sl Rusini in dunajsko dijaštvo. Danes se zbere dunajsko dijaštvo, da protestira proti krivici, ki se jc zgodila rusinskim dijakom, da izreče svoje mnenje o postopanju Ivovskega sodišča napram dijaštvu. Na tem shodu hoče dijaštvo ožigosati ravnanje vlade. Šlo sc jim jc za avtoriteto, samo za to prelepo stvar, ki jc vedno na dnevnem redu, kadar sc vladi potrebno zdi pokazati svojo brezobzirnost. I
Ves svet se jc zgražal nad postopanjem oblasti in ves svet proslavlja dijake-mučenike, ki so zmagali le s tem, da so postavili v nevarnost svoje življenje. Najboljše varstvo avtoritete oblastev je pač varstvo in spoštovanje suvereni tete ljudstva.
sl Popolnoma v snegu leži mesto Dula v Galiciji. Zametal ga je orkanu podoben snežen vihar. Samo dimniki in strehe najvišjih streh mole iz snega. Promet v mestu se vzdržuje v tunelih, ki so jih izklesali skozi sneženo plast.
Razne" itTarT
Dr. Luegerjeva bolezen se je 24. in 25.
t. ni. zopet znatno izboljšala. Bolnik je dovolj in se subjektivno in objektivno dobro počuti. Dr. Lueger se odpelje na dopust, a upa. da se povrne na Dunaj tako. da se bo lahko udeležil šc volivnega boja.
Veliki viharji v Italiji. Iz vseh obrežnih mest dohajajo poročila o pomorskih viharjih in potopljenih ladjah. Pri Genovi sta zadela na kopno dva parnika; valovi so pogreznili več mornarjev v dno. V levantskih vodah se je potopila jadrnica »Ernesto«. V Potoneji jc vihar podrl več hiš. Mnogo ljudi je podsutih in ubitih. Rešilna dela opravljajo vojaki. V Čhambery na Savojskem je snežna lavina ustavila vlak s 500 izseljenci. Blizu Cliant-beryja so lavine zasule več hiš.
Žrtve morskih viharjev. Došlo jc zopet novo poročilo, da sc je potopila ladja »Ciniaru« v Severnem morju. Posadka 20 mož se jc potopila. O potopljenem parniku »Berlin« sc še poroča, da so izmed rešenih 15 oseb umrle 4 osebe.
Velika železniška nesreča. Pri Mineral
Pointu je padel z železniškega nasipa eks-presni vlak Nev York-Filadelfija, ki jc drvi! z naglico 50 milj na uro. V vodo so padli trije spalni vozovi. Ranjenih in sicer večinoma smrtno je 50 oseb. Na tiru jc ostal salonski voz za kadilce in pa lokomotiva.
Ulom v cerkev. Iz trierske cerkve so odnesli vlomilci iz tabernakeljna dve monštranci in zlat kelili. Ena monštranca, Napoleonov dar, je vredna 48.000 mark.
GENERAL BOTHA — BURSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK.
Volitve v prvi parlament v Transvaalu so končane. Angleška vlada ie s tem izpolnila svojo obljubo, da Transvaal dobi ustavo. V parlamentu je 69 članov, med njimi 35 Burov, 10 Btirom prijaznih članov, 24 je pa opozicio-nalcev. Za ministrskega predsednika je imenovan član burske »Het Volk«-strankc bivši general Burov Ltiis Botha.
Telefonska in Drzof^na poročila.
SKLICANJE NOVEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 26. februarja. Državni zbor ne bo sklican na dan 11. junija, ker do tedaj ne bo še mogoče priti vsem novhn poslancem na Dunaj. Sedaj se novi državni zbor namerava sklicati na dan 18. junija.
DVA ZAKONA SANKCIJONIRANA.
D u n aj, 26. februarja. Cesar je sankci-jonlral zakon za zboljšanje plač profesorjem in zakon o kongrui.
CESAR V PRAGI.
Praga, 26. februarja. Mestni svet naznanja, da pride cesar v Prago po končanem zasedanju deželnega zbora v prvi polovici meseca aprila.
PASIVNI ODPOR NA JUŽNI ŽELEZNICI.
Trst, 26. februarja. Pasivni odpor se nadaljuje in obsega dosedaj samo tovorni promet.
ARETIRANI TOVARNAR.
Dunaj, 26. februarja. Tovarnarja belega perila Edvarda Lemberta so radi kride aretirali.
METEREOLOGIČNO POROČILO ZA KRANJSKO.
D u n a j, 26. februarja. Večinoma jasno, lahki vetrovi, ponoči mrzlo, podnevi milo. Vreme se enakomerno vzdržuje.
OKRADENI AGENT.
Niča, 26. februarja. Nekemu avstrijskemu agentu z dijamanti je bilo danes ko jc oddajal na pošti brzojavko ukraden zavitek z dijamanti v vrednosti linpol milijona kron.
POLOŽAJ V ODESI.
Odesa, 26. februarja. Vsi konzulati so še vedno vojaško zastraženi, ker se boje nemirov. Visoke šole so zaprte.
Odesa, 26. februarja. Borza je zopet odprta. Napadi so ponehali.
VOLITVE V DUMO.
Peterburg, 26. februarja. Doslej je Izvoljenih 462 poslancev: 87 monarhistov, 43 zmernih, 285 pristašev levice, med njimi 74 kadetov. Število poslancev narodnostij in neodločnih je od včeraj nespremenjeno.
POMILOŠČENJA NA RUSKEM.
Peterburg, 26. februarja. Povodom otvoritve dume bodo pomiloščeni oni zastopniki dume. ki so podpirali viborški manifest iu oni, ki so zaprti zaradi tiskovnih deliktov.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem ><06 2 m, srednji zračni tlak 7^60 inm
3 5	Cns opa-ROTanja	Stan je barometru t mm	Temperatura po Cellijn	I Vetrovi ! Neb«	he S 0 B j! S- D.
25	9. zveč.	737 2	-.4 4	sl. svzh I pol obl.	
26	7. zjutr-	742 4	2 7	sr. jvzh. I de!, obl.	0 0
20	2. pop.	42 2	3 5	p. m.jvzh jasno	
Srednja včerajšnja tomp. — 5-3°, norm — 0 8°.					
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
U.t.nov'je— let. iss4.	w Ljubljani, Wolfove ulice	12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje
Štev. telefona 210.
izborno
2469 160-27
mapcito ■»■* «» \ p)o«leili m stcklenirnh
DELNIŠKA DRUŽBA
TRG v Ljubljani, telef. iL 163.
izborno pivo v sodcih in steklenicah. ■
Zaloga v 8 p oda ji Sliki, telefona štev. 187.
Poslano.*)
Gospod Ivan LiniiiRer v Ljubljani je temeljem sklepa v času od oktobra 19(10 do januarja 1907 meni podpisanemu Franu Groše-lju, trgovcu v Ljubljani, dobavil pet sodov špirita. Ker sem se zanašal na to, da imajo sodi fakturirano vsebino, sem sode prvih treh dobav, ki so se vršile meseca oktobra in novembra 1906- vrnil g. Liningerju, ne da bi dal sode glede na vsebino preje uradno preizkusiti. Pozneje pa sem vsled nekorektnega postopanja Liningerjevega skladiščar.ia Pavla Kottniga postal nezaupen in to mi je dalo povod. da sem soda, v katerih sta se izvršili zadnji dve dobavi meseca januarja 1907 glede na vsebino pri c. kr. cimentariji v Ljubljani dal preizkusiti. Ta preizkušnja je izkazala, da ima sod, kateri se mi je fakturiral od g. Liningerja s 357 litri, Ie samo 328 litrov vsebine in drugi sod, ki se mi je fakturiral od g. Liningerja s 366 litri, samo 355 litrov vsebine in da sta bila tedaj meroizkusna zaznamka, katera sta imela ta soda v času dobave, napačna. Na mojo reklamacijo radi teh razlik mi je poslal g. Linin-ger izvirni fakturi tvrdke Wilhelm Graner v Opavi, v dokaz, da mu ic ta tvrdka omenjena soda s taisto vsebino fakturirala, kakor on meni in se je izjavil zadovoljnim, da diferenco odtegnem ako mu vpošljem meroizkusna lista, katera potrebuje v svrho reklamacije pri svojem dobavitelju. Glede na prve tri dobave pa mi je poslal g. Lininger izvirno fakturo neke tukajšnje tvrdke, v kateri je le-ta dotične tri dobave z isto vsebino fakturirala, s katero jih je on meni zaračunal. Z ozirom na poziv g. Liningerja sem mu poslal izvirna meroizkusna lista glede na zadnja dva soda, pozval sem ga pa tudi, da mi izkaže, da so sodi prvih treh dobav imeli fakturirano vsebino. G. Lininger pa je od mene zahtevani izkaz glede na prve tri sode kratkomalo odklonil, češ, da nima nobenega dvoma, da ie bilo v teh sodih res toliko špirita, kolikor ga je bilo zaračunano. Ako ie g. Lininger prepričan, da so imeli ti trije sodi fakturirano vsebino, ni nikakor razumljivo, zakaj da odklanja dokaz za to. Po izkušnjah z dvema zadnjima sodoma sem smel upravičeno zahtevati tak dokaz, in g. Liningerju samemu bi moralo biti ležeče na tem, da dokaže, da pri prvih treh sodih ni bilo nobene razlike med fakturirano in dejansko vsebino. Ker je za trgovcc velevažno, da se v tacih slučajih pravočasno prepričajo, ali imajo sodi fakturirano vsebino, kar bodem tudi jaz odslej vedno storil, se mi zdi umestno, opozoriti gospode trgovce na to, da bodo previdno postopali, ako dajo sode vselej uradno preizkusiti, predno likvidirajo dotične fakture.
V Ljubljani, dne 25. svečana 1907.
Franc Grošelj,
trgovec v Ljubljani.
') Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno Ic toliko, kolikor določa zakon.
Oves semenski :
,Willkomm"
dobi se od 100 kg dalje po 26 K prosto Ljubljana. Trgovci dobe znižano ceno. M. Lavrenčič, Ši&ka pri Ljubljani.
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, LJubljana.
Kolesa iz prvih tovarn Avstrije: Diirkopp, Styria (Puch), Waffenrad.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
Adlerjevi pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
Katoliški dom
oddaja od I. majnika t. I. z na-jemščino na četrt leta:
gostilno s Koncesijo	K Z62 80
dvorano	K ZiOOO
stanovanje u 3. nadstr.	K 120 00
prodajalno u pritličju	K 100 00
delavnico	K 60*00
i •
Ponudbe sprejema Franc Jonke, Gradišče 6«. 3, I. nadstropje od
1. do 2. ure popoldne.	3y5 3—i
K&talilfea Tiskarna
priporoča raznovrstna
«ar v i z i t n i c e
po Bilki oni.
Vabilo
k
rednemu letnemu občnemu zboru
gremija trgovcev v Ljubljani,
ki se bo vršil dne 12. marcija t. I. ob treh popoldne v mali dvorani „Mestnega doma".
VSPORED:
1.	Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo o delovanji gremija, polaganje
računa za leto 1906, poročilo računskih preglednikov.
3.	Določitev doklade za leto 1906.
4 Volitev dveh članov in treh namestnikov
v razsodiški odbor. 5. Rafnoterosti.
V slučaju nesklepčnosti radi prepičle vdeležbe vrši se drugi občni zbor dne 14. marcija t. I. ob istej uri, ravno tam ter z istim dnevnim redom, ki pa sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov.
K obilni vdeležbi vabi 394 l-i	odbor.
.V/ > ■) \ > •/->■ S/>.<>

mmmmmmmmmmmhmmm
lesnik ml.
✓ .va-ZV/.^.^A^V.V/v"/—- .V. .V>7—>>.V^>.V.J'.V'.>.VW-i«
, ,. SV/, NV-/. y V <V'TA<TA-*T/.V!TAnW.	V—/. </\* >•—/.;--
LJubljana - - - Stari trs Steu. 10
rr/.
Sv-/. !>.v<
P
Priporoča svojo
trsovinn
in Ml
< /a* >\- ✓ w < < / v-7-^ '/-.v
7—
v-/, </v
•NV> >.v. v> .sv> y-.\
7-.\ '/".v V-A VV < l----
v\-<r-"

. v . ' . ;t	»v .
* .V. V-*.\> .>7-^ S/> ,\/>
mm^mrn
\mmmm ■ —i.......
A 7-".\
Uellka zaloga
OD
Solidno blago
CD
Zmerne cene
Podružnica s v Spljetu. :
Delniška glavnica: s : K 2.000.000. :
Borzna poročila.
,Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 2>. februarja 1907,
Blago
Saloib.nl papir.I. •"/. majeva renta , . . . */. srebrna renta .... ■'I, avstrijska kronska renta '*/. , »lata renta. . ;*/. ogrska kronska . '•/. , «lata b'l, posojilo dežele Kranjske 4 V/. posojila mesta Spljet . t1/.'/. .	, Zader .
t1/«*/, bosn -herc. iel. pos. 1902 l•/. češka dei banka k. o. .
17. . , , i. o. .
IV/. zast pisma ga! d. hip. b. IV/, pešt. kom. k. o. t 10*/,, pr l1/.'/. "fit pisma Innerst. hr. lV/. . . ogr.cen.dei.hr IV/. .	, hip. banke
IV/. obl. ogr. lokalnih iel d dr, t v/, Obl. češke Ind. bani e !•/, prior. Trst-Poreč lok. t •/. prior. dol. iel. . . F/. , jui. iel. kup. •/,'/, • 1 V/, avstr. pos ia iel. p. o
flreik*.
fcrečke od 1 18601/, . . . 1*64 . tiaske
xem. kreditne I. »misije r • .	■
v ogr. hip. banke .
srbske i frs. 100 -, turške	.
iaaiilka	sr.čk.
kreditne	„
(nomoške	„
fCrakovske	„
Ljubljanske	„
^vstr. rud. križ* „
Rudolfove	„
Sa'cbur4k»	„
Dunajske kom. „
Ostal«.
luine železnice Državne železnice ivstr. ogrske bančne delnice ivstr. kreditne banke Ogrske „ „ Ilvno8tenske „ . . Premogokop v Mostu (Brfix) ilpinske montan Praške žel. indr. družbe Siima-Mur4nyl Trbovljske premog, druib* ivstr. oroine tovr druibe Češke sladkorne druibs
tr a 1 a t..
C. kr. cekin tu tramu 10 marke . ".evoroigns rfarke
. aškl bankovci . fcubljl ... Oolarji . .
Denar
99 < 6 100 10 b9 6 M7 15 9; 3) 117 2j 99 S i 133) S*8 «0
99	7 > «0
9 >'30 1 0 to6 —
100 100 -100 -100 100 28
»9-9, nj *«
312 75 li 0 66
154 6
^f 6 6o 51 6< "6 277 5»
50 — 10 i 74 75 2
•45 -80 95 5
46 5 >
83 497 25
K2 5i 1763
'8 i-60
-
2 4 50 7 63 621 1 2645 -
70* 286
66 i 43
ti <6 '9 C 8 !3*M> •4 i 6 U 50*
2 f 3 ■• 4
99-25
100-30 99 25
11736 95 50 114 lo
100	hO • 13 65 10U 8S S00 "/5 99-?0 99 90
H 0.70 107 —
101	— ion 25 1C0 20 101 —
101-25
31 -75 tnl'65
156 15
268 (jO 153 -278 75 '>8. 50 257 -l 5 '0 75 76 4 -.<6 — 0 -100 -3-48 50 HO- ->?0*— 93 — 6u7 25
16t' — ><3 80 774 6«r50 836*60 ' 6'60 67 -«22-10 <65o-
71--28 <• -5K5'EO 146- -
40 1« 11
i3 (9 24 1-2 11 705 9>M6 254 5- —
Služba organista
co
in cerkvenika
v Besnici pri Kranju je razpisana. Nastop s 1. majem. Prednost imajo kmetijstva vešči prosilci.
Ljubllanslia Kreditna banka u LjubiJanL
priporoča k žrebanju dne I. marca 1907:
Promese na Dunajske komunalne srečke a K 15 50, glavni dobitek K 400.000 Dalje srečke bazilika kurz circa K 25,	„ „ „ 30.000 53 30
„ ogrskega rud. križa kurz K 30.	„ „ „ 30.000
Vloge m knužicc in v tekočem računu obrestuje od dne vloge dn dne v^di.na po 4',2o/0. Rentni davek plača banka sama.
Podružnica : v Celovcu, s
: Rezervni fond : t e s i K 200.000. s : t
k l
Podružnice:
Pr.fr. i mcnl.lnlc.ml Graben 25, Mala alran, Moal ulica 17, Žliko Bdcn, Cnlka Lipa. Trika kamniea. Morarakl Zambi rg, »ndllng, H Plr.a, Hrltar. In Llbrrce.
Brno, Nori JIMn,
Menjalnice na Dunaja:
I. W.lliellt 10, II. Taborslrme 4, III Ungargatje W (vogal Rennwega), III. L6-»enttass« 27, IV Wle Iner Hauptilra«»i 12, V Schftnbrunnerilrasse 88 a, VII Vlarlahileralraaae 76 VIII l.erchenlelder!lra»(« IU IX Al..r.lra<«e 12, X p.vnrllenilraane N, XVIII vahrlnferalran« 82, XIX Dftbllnuer Hauplslr J3 XXI H,opl|',.nt ij.
Mttnjalnična delniška družba 45 i6o- 20
,M E R C U R"
DuraJ, L, Wollzeile 10.
»ko kapital K 16.000.000. ttoeer 7.a1rl»rt K 7.000.000
9
Najh alantnejsi
iT nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptiranje
irfrehanih runtavnlc In nhlitacil srečk in kuponov