rioiat,Catrtak liaoloto uhaja in Tiljt T M.r; kor* brri poailjauja nt dom 1» n« lato 8 (I. — k. i* tol '■' - ..«„ — ,, i» Jctrt leta . » ., «0 .. 1*0 pošti: Za tae lato 10 fl. — k. ta pol lata 5 „ — ,, M tatrt lata t ., 60 .. VradaUUo in opraTnittic j* Bi atolaam trgu(Dom-platcl kil. it. 170. Št. 133. O/.iiAllilfl Z» nai.ilno drutopn■> »r«t.< •« plačaj« H kr., (a na natianc lkrat, 5 kr. 6a e hlagoroljnn franknjejo. (1 V Mariboru 13. novembra 18G9. TeoaJ II. V Mariboru 10. nov. f Iz v. dop.] Gospodoma dr. Tonkli-u in dr. Žigon-u. Ker sta postavila v goriškem deželnem zboru dne 30. oktobra vpra posvetovanje zarad vprašanja, kako bi so Slovenija na dnevni rod postavila ; ali prisili niso vsi, pa zdelo te je, da je vsaj večina za to. Razšli so se brez vspeha, nadejajo se, da pridejo drugikrat vsi. Pa skoro nikdar jih ni bilo sanje o zedinjeni Sloveniji, skazala »ta se med prvimi borivci za slovenskoM« v Gorici vseh. Vendar jih je dr. Tonkli za '22. oktob. zopet povabil in stvar. Spoznala sta, da je živi narod subjekt pravice, zemlja pa kot stvar objekt pravice, da je tedaj celokupnost naroda v eni državni kronovini višji namen, nego celota onih kronovin, v kterib Slovenci prebivajo. Drugi slovenski poslanci so ob svoji priliki misel zedinjene Slovenije zatajili, in ae zato poskušajo pred slovenskim občinstvom zagovarjati z vzroki, ki se jih nasprotniki veselijo, in vendar bi imel zlasti kranjski deželni zbor po §. 19., 1, b) svoje ustave pravico, postavo zastran spremembe deželnih mej predlo prebral ljubljanski sklep. Ali ta in odgovor vlade na interpolacijo štajcrskili poslaucev, dra. Vošnjaka iu drugih možakov , sta vso osupnila in skoro vso ottiašila. Tako se je vsaj zdelo; najbrže so bili pa uokteri obojega veseli : lr»r jim je bilo to ugodna pretveza, da so se tem lažje otresli ncusei'nega vprašanja zarad resolucije ali interpelacije. — Gospod Črno je veliko govoril in nusvetoval, naj se vse popusti; dr. Žigon je pa nasprotno trdil in sak sebi so šli, morda vsak prepričan, da se bo popustila Slovenija za letos. žiti državnemu zboru, ki bi mogel sklepati o nji celo po decemberski ustavi Glasovali pa niso in tedaj ui bilo sklepa, kakor pravega kluba tudi ne. Tii-(§. U, n). A taka postava je — kakor sta Vidva spoznala ter izrekla, ne- krat so bili ti gospodje skupaj pri posvotovanji, ali nikdar niso izrekli, da obhodno potrebna za slovenski narod, če hoče priti do tega, da obrne svojo bodo sklepali o raznih vprašanjih, in da so vsak udii večini, tudi tajnosti moči, zlasti tudi svoje deželno davke sebi v prid, za razvijanje dušnih in »iso obljubili drugi drugemu. Že lani je en poslanec naznanil, da so no za-materijalnih zadev. veže, in tudi „Domovina" je lansko leto povedala, da pravega kluba pri Zato izrekamo Vama in Vajinemu značaju zasluženo čast in hvalo! nas — Mariborski Slovenci. Da ne pride Slovenija na dnovni red — ta novica jo Slovonce no- Iz celjske okolice 7. nov. [Izv. dop.] P0'1*"™ žftlila» P« nadejali smo se vendar, da bodo nektori vsaj čast „ , ,. .. ... ... „ M: . .... , . , . rc5lli. 1« t« s« je hvala Bogu zgodilo 30. oktb. Vsi dobri Slovenci lažjo Rodoljub, celjske okolico Vama postenuiia gonskuna deželnima po- dihajo 0(lsihmali lo pM ,Mci R0 MV|jlj| • _ h ^ ^ . ( y J slancema gg. dr. Tonkl.-ju m dr. Ž.gon-u kličemo tisočerno Slavo za Vjy.no li8tU( v ktercm napada intorpelantai čeravno msta onft(]va d, g možato, neustrašno besedo o zedinjen, Slovenij,. V edinosti je moč. Torej benoga M v intorpclaciji ( ne drugod. _ P() BDomovini(I jfl ^J^n da živela zedmjena Slovemja! - Sloga jači, nesloga tlaci ,bode ra2prava Q nepo8rednih volitvah kot koMfl delo venča,a. to jo bi,0 Iz Celja 8. nov. [Izv. dop.] j najbolj zanimivo vprašanje, — na interpelacijo za Slovenijo več mislila ni. Živela slovenska poslanca gg. dr. Tonkli iu dr. Žigon, ki sta odločno jZato pravi: Človek obrača in — dohtarji obrnojo. Nu, naša doktarja sta in viteško na goriškem zboru zedinjenje Slovenije zahtevala, brez ktero naš dobro obrnila, kakor dva zvesta in pogumna pooblaščenca sta narod zago-narod omaga in gotovo uničen bode. Celjski Slovenci. varjala in branila še v zadnjem trenotku, dokler je bilo še iskrice upanja. y g-* t i i i i i- • ■ o r» ji Svojo dolžnost sta storila in kriva nista, če so nasprotniki veselijo in čo Iz Cerknega na goriško-krnnjs ki m e j i, 8. nov. [Izv. dop.] n * _ . , . . ,„ .. . . ' ., ., ,* , J , „Presse" pravi, da jo konec Slovenije, ki ne pride nikdar voč na dnovn red. Gromovita „Slava" našemu vrlemu poslancu g. dr. Tonkli-u pa g. dr. Žigon-u, ker sta očitno spričala v deželnem zboru goriškem s podpisom in stavljanjem resolucije, da nju srce bije za blagor iu svobodo naroda slovenskega. Ravno tako ogromna „Slava" pa tudi hrabrim boriteljem matere »Slave" —poslancem štirskim. Uni in ti-le zastopajo pravične željo naših src, v kterib jim je stavljen hvaležni spominek. Slovenci živijo za Slovenijo; kteri niso za njo, so njih narodni sovražniki, ker brez „Slovenije" Slovenci poginejo. Torej: „Živela zediujena Slovenija"! Živeli njeni hrabri boritelji! Naprej I Cerkniški Slovenci. V županstvu Cerkniškem na Goriškem. [Izv. dop.] Županstvo Cerkniško je poslalo poslancema dru. Tonkli-ju in dru. Žigon-u to-le zahvalnico: „Kar smo v taboru na Sempaskem polji in v Br-dah zarad zedinjene Slovenije sklenili, je šo zmiraj in bo nepremakljiva naša želja, dokler se ta sklep no izvrši. Vidva slavnu gospoda, sta kot poslanca naš namen pospešila, ker sta v deželnem zboru Goriškem vladi našo zahteve naznanila. Hvala Vama, izvrstna naša zastopnika in tem veča slava, ker sta brez strahu sama govorila za Slovenijo, da bi so namreč kmalu oživela, kakor ves slovenski narod narod prosi: Bodita goreča, kakor sta bila do zdaj in hvaležni Vama bomo mi in naši občinarji: Fišer, župan. Anton Ušai, podžupan. France Lebau, Valentin Kosovel, Miha Vičič, starešine. Jožef Rebck, tajuik. Goriška in se nekaj. Wer Ui It.. M auf seinar Soito ffllilt, muaa derl> .mi tiri.-u, i-i ti boAlchM Keclit tri II g.r niohtri heissen. Kiltr ćuti, 'l.i i m u [irarico, OftfO uiura poito-i>.iti priljudna pratica nii u» »• :j > UMIie. V Gorici, G. novembra. Če je to res, kar oden prvih nemških modrijanov uči, vpraša se, kaj pa velja ponižna, boječa se pravica ? To bi morali premisliti naši slovenski poslanci, ki trdijo, da so za Slovenijo, pa je od vlade ne tir-jajo v najhujšem, imenitnejšem trenotku. — Vlada je v Gradcu zagrmela in v ljubljanski zbor je kot Jupiter tonans strelo vrgla. Kaj zato ? Mornar na morji se ne sine vstrašiti, če so valovi tepo in čo strele švigajo na vseh stra neh; krmila ne sme popustiti. Vojaka ne sinejo vstrašiti krogle, ki mu okolo glave žvižgajo. Naprej! — je njegovo geslo. Toliko več se morajo poslanci pogumno obnašati', ker imajo t rokah osodo naroda, — naroda, ki jo javno izrekel, da se hoče zediniti, in je komaj čakal, da izpolnijo svojo dolžnost poslanci, kterib večina se nima ničesar bati. Lo uradniki se večidel vlade bojijo; to jo pa dokaz, da jo neizrekljivo nespametno od volilcev, ki jih voljo, in da uradniki, če so pravi domoljubi, no smejo sprejeti tacega posla. Take in enake misli so nam kalilo duševni mir po seji goriškega zbora 30. okt. t. leta. Poprnšovali smo, kaj in kako se jo za kolisami godilo in pozvedeli smo to: Dr. Tonkli je žo 21. sept. povabil vse slovenske poslance v resno Krivi so tisti, kteri niso na Slovenijo več mislili. Ali „Dom." so hočo izgovarjati s tem, da so menda lo trijo slovenski poslanci tisti hip, kader je glavar dru. Tonkli-ju besedo dal, vedoli, kaj bo; in da so še ti 2—3 minute, on s.im 10 minut poprej zvedeli, — da jo na dnevnem redu — Slovenija. Rekli smo že poprej, da ni hotel 22. oktobra skoro noben poslanec nič vedeti, da so stavi Slovenija na dnevni red; vondar sta naša intcipe-lanta sklenila, da jo stavita, in dr. Tonkli je 29. oktobra poprašal 2 neodvisna poslanca, ali bi interpelacijo podpisala, pa odrekla sta mu podpis. Druge prepričati je po tem takem obupal. No glede na to je dr. Tonkli prod sejo še drugim interpelacijo pokazal, in še je bil čas podpisati; dr. Žigon jo nalašč v seji podpisal — ali zastonj so trenotki pretekli in dr. Tonkli začne čitati. Vprašamo, zakaj ni nihčo teh gospodov saj po končanem branji podpisal , če jim jo bilo kaj mar za to stvar. Gospod poslanec Pagliaruzzi jo neko poprejšnjo interpolacijo zarad Koroško ceste podpisal po končanem branji. — Vse to je dokaz, da ne bi bilo nič pomagalo, ko bi bil dr. Tonkli šo 10 krat povabil te gospodo. Vrh toga jo utegnil misliti, da čo skliče vse slovenske poslance šo onkrat v posvetovanje, to vlada lehko zve, ker se tajnost ni obljubila in tudi zahtevala ne. — Gotovo jo bila interpelantoma tudi ljubljanskega zbora osoda pred očmi. „Dom.u nima tedaj prav , če se pritožuje. Ona bi bila morala prav za prav sama na vso moči delati, da bi bila Slovenija zmagala, — pa molčala je ves ta čas, a zdaj se kuja. Zmaga o neposrednih volitvah no venca dela, ampak to bi bilo delo vončalo , da bi bili vsi slovonski poslanci za od naroda zaželeno Slovenijo tako stali, kakor so odvrgli vsi predlog o uopo-srodnih volitvah, ki ga je stavil za vlado dr. Pajer. Za Slovenijo podpisati je bilo gotovo težje, potem ko jo vlada zagrmela in izrekla , da jo Sloveniji protivna. Čuditi so jo pa, da se ni „Dom." o tej interpelaciji po 22. okt. še sanjalo ne. Njen gospod vrednik je vedel, da jo dr. Tonkli v Ljubljani tudi dru. Vošnjak-usvojo čast in možko besedo zastavil, da bodo interpoliral, saj jo bil tudi g. vrednik v Ljubljani pri dotičnem posvetovanji. Vedel jo drugič, da sta dr. Tonkli in dr. Žigon po vseh taborjih za Slovenijo delala, in da je dr. Tonkli za njo govoril pri vsaki priliki. Daljo jo temu gospodu znano, da je dr. Tonkli političnemu društvu „Soča" predsednik, ktoro društvo je v prvem občnem zboru izreklo, da stoji za Slovenijo, za njo sta oba in-terpelanta glasovala — in predsedniku ima biti gotovo mar, da se izpeljejo društveni sklepi. Kako za Boga jo mogla po vsem tem „Dom." dvomiti o interpelaciji 1 Ali je tako slabo mislila o teh možeh ? Štajerski slov. poslanci sč prvi šli v ogenj , kranjski so saj nekaj storili, in da sta ta dva moža svojo in našo čast rešila, — to jej jo nenadoma prišlo! ,Tega pa nii zares nismo pričakovali od nje. — Po kaki meri jo tedaj morila »Domovina" ta gospoda? — Potem pripoveduje „Dom." razpravo o neposrednjib volitvah, v kteri ni hotel razložiti poslanec dr. Pajer svojih razlogov, češ, da bodo Slovenci složno zoper neposredno volitve glasovali, da je tedaj vso besedovanje zastonj. Vso je „Dom." na drobno razodola, kar jo Črne pobijajo dr. Pajcr-jovo iaz-logo govoril; izpustila je pa to jako pomenljivo njegovo bosodo: „Da jo interpolacija lo od dvoli podpisana jo očiten dokaz, da se nitijaz, uiti 937118 moji slovenski tovariši, ki je niso podpisali, / njo ne v je mamo." — Na to ui nikdo nasprotne besedico črhnil. Ali je bilo potrebno , ali dostojno, da je gosp. Černe in sploh en Slovenec pomagal pozvediti, da sta samo dva interpelacijo podpisala. To jo mogel predsednik ali vladni komisar storiti , ne pa slovenski poslanec. Pa to ni bilo zadosti, pristavil je še gori navedene besedo, da bi bil, (kakor so vidi) os'amotil interpolanta, — pa osra" motil je sebe in neizmerno škodoval narodu. Naj bere, kaj nemški časniki zdaj pišejo! Tako postopanje pa hvali „Dom." rekoč, daje parlamentarna govorniška zvijača. Ali Bog se usmili t a koš ni taktiki, ki p u n a s p r o t n i k u ma ha . pa tovariše ubija in narodu skeleče rane seč o. Hotolje, pravi, Črne drn. Pajer-ja na led pripraviti in prisiliti ga, da govori. K čemu to? saj ni bilo prav nič važno, če govori dr. Pajer, ali ne. Obupal je že v začotku in vdal se grenki osodi. Kakšna čast je tedaj, mahati po nasprotniku, ki je orožje od sebo vrgel? Zakaj takega klicati na boj ? Takšne burke niso za parlament!! „Dom." trdi dalje, da ni šlo za Slovenijo ali Neslovenijo. Za kako-šen drug predmet pa je šlo? Ali no rečo sama v začetku svojega poročila: „da pride — da je na dnevnem redu — Slovonija" ? Izgovora torej ni , in „Dom." sama spoznava pri koncu, da je zelo napačno bilo tako ravnanje, ter skuša potolažiti — kako bo pa razjasnila to Nemcem, Italijanom in vladi, kterim je telegram veliko veselje, ker jc g. Črne zares konstatiral no samo, da sta le dva podpisala interpelacijo, ampak tudi, da se niti on, niti tovariši njegovi z njo ne vjomajo ? Še nekaj naj omenimo. „Dom." pripoveduje, da ni bilo pri koncu branja več postavnega števila poslancev v zbornici. Pa to ni konstatirano ne po predsedniku deželnemu glavarji, no celo po sejnem zapisniku. Vrh tega je vladni komisar brez ugovora sprejel interpelacijo, še v nam Slovencem najbolj nasprotnih listih nismo čitali to opazke, zatorej tolmačijo to reč ljudje raznovrstno, — pa vsak slabo. Kako veseli in nadepolni smo pozdravljali začetek tega zbora , in res, veliko koristnega se je sklenilo g!ode* našega jezika in kar jo več — dejansko vpeljalo. Posebna hvala gre dr. Tonkli-ju, ki je v 8. seji nooniah-ljivo stal in je zmagal, da se zdaj sejni zapisniki tudi po slovensko pišejo in prebirajo, da slovenski poročevalci bero lehko poročila tudi po slovensko (česar naj se pa vsak drži!), da se pretresajo in sklepajo postave v obojih jezikih. — Ali k koncu sta lo dva stala za Slovenijo in le ona dva sta ven-čala svojo delovanje. To obžalujejo zelo Slovenci in obžalovati je prepir, ki iz tega nastane. Pa molčati ne moremo in no smemo , kader se napadata naša interpelanta, ki sta edina svojo dolžnost storila. Složnost jeres lepa reč — pa tudi ona ima svojo meje. Dr. Pajer je trdil v seji, da Slovenci imamo svoj program, in da so tega držimo. Resnica je to, — in prva točka na našem programu jo: „Zedinjena Slovenija!" Kdor je za to, b tem se radi zlagamo, — kdor je zoper to, s tem ne moremo po nikakem složni biti. Črne je v lastnem in v imenu nepodpisanih tovarne v izrekel, — da se ne vjerna z interpelacijo, ki je zahtevala zedinjenjo vseh Slovencev — tednj ni mogoče, da smo Bložni ž njim In ž njegovimi tovariši. Slovence sploh pa nagovarjamo: Bodimo složni, držimo se stanovitno našega slovenskega programa in njegove prve točke : Zedinjone Slovenije I Delajmo in trudimo se neprestano, da dosežemo namen naših taborskih sklepov. Na noge tedaj, vsak naj stori svojo dolžnost! Živela Slovenija!! rv 0 seiitpcterskcj zaupnici g. dr. Zamiku. (Konec.) Ko so v klubu začne razgovor o resoluciji, zmore dr. Zarnik v tem, da je v Svetčevo motivacijo prišel njegov dostavek o „jezu proti italijanstvu", ter da pade vsa Svetčova resolucija, namestu ktere se sprejmo prve tri, malo premenjene točke dr. Zarnikove, a zadnjo tri točko se mu zavržejo. S tem je naposled bila dovoljna vsa klubova seja ter Svetec in Zarnik. Šele zdaj se dr. Kosti naroči, to tako forniulovano resolucijo in motovacijo v red spraviti ali redigovati, in dala sta mu dr. Zarnik ter Svetec vsak svoj rokopis v ta namen. Vse to se jo godilo pred češkimi volitvami. Ni treba opominjati, da resolucija sama je kakor pravo telo, a motivacija, kakor obleka telesu, ter da je za tega delj resolucijo sestaviti glavna stvar, mnogo težja, nego narediti jej uvod. Tedaj čegava je resolucija, ktora so je razglasila za dr. Zarnikovo ? Njegova od konca do kraja, in sicer je dr. Zarnikova točka a) v redigovani resoluciji b), dr. Zamikoma točka b) je tamkaj c) , in dr. Zarnikova točka c) je tam a). Naj se primeri „Slov, Narod" 20. oktobr.i. Motivacija z oni m dr. Zarnikovim dostavkom jo Svetčeva, kteri hi imel torej več povoda za lastnino se pravdati nogo uredovatelj dr. Kosta. V prihodnjo klubovo sejo, v ktero je prišel dr. Toman tudi, prinese dr. Kosta vso stvar postavljeno v red. Ta važni shod prvosednik dr. Bleivveis prične s temi slovesnimi besedami: „gospoda moja! Jaz nas vidim že razpuščene. Ali se bodemo tukaj videli še ali ne, težko jo prerokovati; a to rečeni, da za nagrobni kamen si postavimo zedinjeno Slovenijo! To narod zahteva od nas". Po teh besedah zagrmi doktor Toman, ki je „generalgevvaltiger" v klubu, daje to nepraktično, nepolitično, da narod tega celo neče, da presega oblast deželnega zbora, ter da so bode resolucija delala še le takrat, če Tirolci kaj narede. — Vendar, če se prat spominjamo , obetal je v nečem času baš dr. Toman, sam sklicati dva, tri taborje; a da so je na vsacem taborji v prvej vrsti govorilo o zedinjeni Sloveniji, vsi dobro vemo. Dr. Temanov zvesti sekundant, g. Svetec, roditelj motivaciji —čujte! — zdaj orožje svoje znano sofistike tudi obrne proti resoluciji ! Na to dr. Bleivveis opomni, da njega in vse vežo sklep, kterega so 3. septembra sklenili zbrani slovenski poslanci. Zdaj ugibčni Svetec naglo priskoči s takim sofismom, kakoršnega bi se kdo drug nikdar iu nikjer no drznil rabiti, kterega je on vendar tudi še pozneje često ponavljal, rekoč:,3. septembra smo bili mi Kranjci, vrčina vseh zbranih poslancev, in ta večina zopet zdaj tukaj zboruje, a kar vočina enkrat sklene, more drugič tudi razkleniti." Res je ta ši-lasta miselska igrača tudi dr. Bleivveisa po polnem utešila. Da se je v teh borbah dosti govorilo o razpustu deželnega zbora, ni treba dostavljati, ker se umeje samo ob sebi. Dr Zarnik so je posebno opiral nato, da ga program sili, zahtevati zedinjeno Slovenijo. Tudi njega je zavr il Svetec : „kaj o tem vedo vaši kmetje! („Novice" zdaj o njih drugače sodijo); prva stvar jim je, da bi menj davkov plačevali," ktere besede je vendar pozneje hotel v lice utajti dr. Zar-niku, ki se jo o tej priliki tudi pozival na taborje, kterim se jo v klubu tako posniehovnlo, kakor „Slovenskoga Naroda" telegramom, slavečim štajerske poslance. Dr. Kosta, poročevalec o svojej redakciji, ktero je torej čitnl, ni proti dr. Tomanu iu Svetcu vedel pregovnriti niti najmanjše braneče besedice, akotudi so zdaj poganja, da je to delo njegovo, ktero „Novice" torej prav imenujejo po ,dr. Kosti popuščeno." Stvar se je sukala in posledujič prišla do tega , da je Svetec in klubova večina ž njim bila proti vsakej resoluciji. A „Novice" vendar uče, da o njej v klubu ni bilo nobeno dvombe , nobenega vpiranja ? Na konci dr. Bleivveis reče: „ta rftsolucija'izrecno zahteva zedinjeno Slovenijo; gospodje, kteri jo odobravajo, da \stanejo!" Vstali so zanjo samo gg. d. Zarnik, Tavčar in Kotnik, proti njoj vsi drogi, celo g. dr. Bleivveis, kteri si je v začetku te seje na grob hotel zavaliti zedinjono Slovenijo , ter tudi njen uredovatelj in poročevalec dr. Kosta. — Torej čegava je ta ro-solucija ? — Dr. Zarnik in ž njim vred , po njegovem prigovarjanji , tudi gg. dr. Razlag, Tavčar in Kotnik v klubu vendar niso mirovali , nego vedno drezali, da vsaj nekake resolucijo bodo treba. — Res je torej, če tudi „Novice" taje, da je dr. Zarnik med kranjsko poslance prišel, kakor blagodejno olje v kolesa ktera bo začela počasneje gibati! Ko so bile češke volitve končane; ko so bili tudi Tirolci podali svojo resolucijo : šo le potem se naša večina toliko pojunači, da dr. Bleivveis v deželni zbor prinese znani nujni nasvet, ki se jo izročil peteričnetnu oddelku, v kterega so bili izvoljeni gg. dr. Bleivveis, dr. Toman , dr. Razlag, dr. Zarnik in Svetec (dr. Kosta ne). V tem oddelku jo dr. Zarnik zopet gorko priporočal že enkret odobreno, a pozneje zopet vrženo resolucijo , posebno poudarjaj" , da so je po srečnem izvršetku čeških volitev stvar vsa premenila. Knako je govoril tudi zopet v klubovej seji, v ktero dr. Koste ni bilo, ker je menda slišal, da bode resolucija na vrsti. Kdo nam tedaj more kaj, čo novic povprašamo: čegava jo resolucija? Dr. Zarnik soje zastonj vpiral. Glasovalo se jo, in kdo je vstal zanjo, kaj mislite? - Sam dr. Zarnik ! Celo gg. Kotnik in Tavčar sta bila prestopila. Ko so to zgodi, rečo dr. Zarnik, da 90 v klubu dalje no misli udeleževati o resoluciji niti razgovora niti glasovanja. Tako je tudi storil. Dr. Bleivveis ga vpraša, kuj zdaj na morja va V Odgovori mu, da uredovano resolucijo v deželni zbor prinese za ina-ijšinsk nasvet , in da ob enem stopa iz kluba, po čegar pravilih ni dovoljeno staviti posebnih nasvetov. Zlasti dr. Toman se jc o tem zelo hudil, rekoč, „da je dr. Zarnik začel sejati ljubko pogubljivo nesloge, ter da je bolje, ako vsi vkupej sklenejo kaj neukretnejšega, nego da bi kdo sam oh svojoj glavi delal!" To jo bila tista doba, v ktorej so novino pisale, da je dr. Zarnik iz kluba stopil. Od tega časa jo nad glavo narodne večine visela dr. Zarnikova resolucija, kakor Damoklejev meč, do 22. oktobra. Ta danje namreč klubu sam oznanil , da v zboru ne postavi posebne resolucije , nego da jo kani samo čitati od kraja do konca, ter potlej v govoru naravnost povedati, zakaj je no stavi za manjšinsk nasvet, in tako se opravičiti prod licem slovenskega naroda. Bal so je, da bi narodna večina njegovega nasveta ne vrgla, kajti dr. Toman mu je v klubu rekel brez okolišča: „s svojo posebno resolucijo mi3 bi ti rad prisilil, da bi glasovali, kakor ti hočeš; a nikakor nas ne prisiliš, glasovali bodemo proti njej I" Da so jo bilo tega v resnici bati, priča „otožna pesem samca strnada", ktero so „Novico" .3. dan t. m. prepevale. A kako bi naši nasprotniki bili poskakovali, ako bi v srci Slovenije zoper zedinjeno Slovenijo glasovali slovenski prvaki, kteri so v njen porod sklicavali taborje, po taborjih govorili zanjo! To so zaradi stvari nikakor ni smelo zgoditi. — Klub je dr. Zamiku dovolil, ker ubraniti ni mogel, v deželnem zboru govoriti, kar hoče , samo da resolucije no postavi. V tem jo bila natisnena narodne večine resolucija, v kterej je misol Tomanova, oblika Svetčeva. Koje v „Slov. Narodu" prišla na svitlo, dobil je dr. Zarnik od goriškega poslanca g. Žigona telegram, ter od g. dr. Lavriča pismo, kako so Goričani zelo osupnili, ko so čitali tO resolucijo! Kilo se torej more ubraniti sumu, daje morebiti baš ona vsaj nekoliko bila kriva raz pora goriških Slovencev v deželnem zboru ? Kar se tiče dr. Zarnikovo delavnosti v letošnjem deželnem zboru, vračamo „Novice" baš na stenogratsko zapisnike , na ktere so tudi one tako rade naslanjajo. Vrli Sentpoterol so torej prav storili , ker so g. dr. Zamiku dali zaupnico , ktero je po polnem zaslužil, in ktera se r. okolnostmi vsa vjernije, ker ne razlaga nobeno stvari drugače, nego je v dejanji. Dokazano je namreč, da jo res g. dr. Zarnik stopil med slovenske, po mnozem trudu že nekoliko obnemoglo , brczčrtćžne ter omahljive moči, kakor blagodejno oljo v kolesa, ktera so začela počasneje gibati, in da ga torej zaupnica ni mogla nikakor žaliti, ker mu samo dajo, kar mu gro; dokazano jc daljo, da sejo ies posebno neustrašeuej pogumnosti dr. Zamika zahvaliti, ker jo deželni zbor prinesti hotel vsaj nekoliko resolucije; dokazano jo posledujič, daje bil res dr. Zarnik edin, kteremu se je resolucija narodnega kluba zdela pretesna, ter da je nasvet, kteri se je po novinab razglasil za dr. Zarnikovo resolucijo, od prve do zadnjo točke z malimi premembarni ves njegov, da torej ni bilo treba nikjer ničesa pobirati. In če je vso to dokazano, potem« jo tudi neovržno, da drago „Novico" niso govorile resnice. Konočno še nekaj. Sploh so se v zaupnici krivo razumele besedo: „da Vam po Vaše povemo", kajti g. dr. Zarnik sam sebe nikoli ni primerjal z oljem, kolikor mi vemo. „Po Vaše" znači samo, da povemo, kakor je Vaša navada, rekše malo s humorjem. „Novice" tudi govore: „ta stavek (v zaupnici), ki se po svojem zlogu precej za g. Levstikovo delo razodeva itd." — Kdo je zaupnico naredil, to jo malo važna stvar; poglavitno je, da je res. kar je govoril. Nam je pisatelj dobro znan, ter vemo še to, da svojega imena časi celo na večje spise, nego so bile te vrstice, ne postavi, in da se tudi drugi „veljavni možje" ne sramujejo njegovega zloga, ki je nekterim rolo pomagal stopiti v vrsto slovenskih literatov. Če je res, da so zaupnica razodeva za Levstikovo delo, ni tudi nič menj res, da slavni „dopis i/. Dolenjskega", kterega so brezupne „Novice" 3. t. m. kakor nezaupnico vrglo v skodelo, da bi vzelo tež Sentpoterskej zaupnici, no kaže samo po \>,akej besedi od prve do zadnje črke, nego tudi po Ohešeni so bili trije kmetje, ker so kamenje na vojake lučali. Župan iz mesta Rizanj Jovanovič , spoštovan mož , jo zaprt in sodbe čaka, ker so orožje pri njem našli. Sodbo čakata tudi dva tajmoštra Radovanovič in Juvči. — Novega jo zdaj iz bojišča mulo povedati. Z obešanjem je diktator AVagner nehati moral. Vendar bnfio več znamenitih oseb pred sodbo postavljenih. V Župi so zdaj vojaki gospodarji. Vendar vladnim listom ni popolnoma verjeti, da je ves južni del Roke, cela Zupa, podvržena. Ker vojska gro zdaj v severne hribe v Krivošije, okoli Dragalja, v kot, zajet od Črnogorc, trebalo se bOjde še več vojske, ker Župo ne morejo brez mnogih vojakov pustiti. — Ves punt torej še nikakor ni zadušen in najbrž šo no bo kmalu. Iz Češkega imata iti dva regimenta, iz Baranijc 150O mož v Dalmacijo. Iz Gradca so jo naročilo 5000 popolnih vojaških oblek. Čuti jo tudi, da so v vladnih kro-pratikarskem znamenji polne luno (cd), da ga jo sestavil gospod, kteri pratikoIgih na to misli, kako z lepo pomiriti ljudi. Odstavljen jo baje že c. k. okrajni ureduje. Mislite li, da res kdo veruje, ka celo učeni latinski jezik znajo do lenjski kmetje, politiki „minorum gentium", o kterib g. Svetec trdi, da jim je samo do manjših davkov V Kako smejo „Novico" na 361. str. pisati: ,ne moremo si kaj, da no hi apelovali ia pogum časnikarskih pisatoljev, in dane bi izrekli željo, naj bi vsak, kdor I:ritikuje delovanje kako osebo, podpisal svojo ime. To hi bilo, kakor Nemec pravi: „inann gegon mauu mit. ntTonem visir", — a na 360. str. istega lista prinesti v pravem vredništvu skovan, vendar z Dolenjskega krščen dopis? Ali je to tudi „manu gegen mann mit oftenom visir?" Nekaj vrč premetenosti bi se bili od „Novic" vendar nadejali! Der mann mit gesehlossenem visir. Dalmatinski upor. vojske Grašk list prinaša i/. Kotora pismo, ktero s živimi barvami risa boj ces. 3 hrabrimi vstajniki. 24. pretečenga meseca so namreč cesarski v drugič poskušali v samotno trdnjavo Dragalj živeža posadki donesti, kar se jim jc po veli« cih bojih tudi posrečilo. Te boje opisuje eden vojaških udeležencev v rečenem pismu : „0 poludne smo prišli v vas Knezlac. Nobene žive duše ni bilo v vasi videti. Trebalo jc torej paziti. Ko smo še eno uro dalje marširali, čul se je strel, ki se je vse drugače razdonel. nego iz naših pušk na iglo. Na 3 do 4000 čevljev visocih sknlinah smo zagledali prve možke postave z dolgimi puškami in ohlapno obleko. Krik se skal je bil strašan. Zdajci se znčne streljanje od vseh strani. Cel marš smo imeli divji boj tem bolj, čem dalje od Kizuuja smo bili. Zvečer smo prišli do male trdnjavice Cerkvice. Tam smo so od-dehnili in lačni prenočili. - - Zjutraj smo šli dalje. Naši vojaki , bledi od mraza in lakoto so plašno poslušali od kod iz pečin in brezdeu pride smrt. Ob devetih smo zopet upornike videli. Rastli so kakor iz tal in zopet je razlegalo se streljanje na vseh plateh. Težko jo šlo dalje , ljudjo in živina vse je zadeto padalo, mulo so se plašile. Tuje bil tudi obrist Jovanovič zadet, ko jc komandira! prelaz skozi sotesko pred Dragaljem". Ko jim je posrečilo nekoliko vojakov in živeža deti v trdnjavo Dragalj , se jo celo krdelo 2000 mož vračalo. Kako so jih uporniki preganjali kaže daljni popis: „Komaj smo so genili, šli so zraven nas in za nami Bo-kelji kakor lačni volkovi. Ril je strašen marš. Včasi nam je bil sovražnik tik za petami, enn kompanijo za drugo smo mu nasproti vrgli. Pado stotnik Rohm, vozovi so na potu, živina pada, gonjači nam pobegajo. Trudni, lačni in vedno preganjani od uporniških pušk smo dosegli zvečer zo| et Rizanj. Čoz dva ilni smo prišli z britkimi čuti v Kotor. Naj toliko poštene krvi in toliko truda zagovarjajo tisti, kteri so imeli oblnst v rokah in kteri so krivi, da se je orožje zgrabilo". Vsi glasovi so edini v tein, da je vlada sama kriva krvi, ki tečo tako obilo v Dalmaciji. C. k. oblastniki so bili gluhi in slepi za prošnje in pritožbe. Zdaj pa oblastniki ravno tako nemodro delajo, ker vjeto vodnike obešajo. V „Tgpst" piše zoper to ravnanje nek oficir in pravi: Amerikanci so se vojskovali 4 leta, miljonov ljudi je vojska stala, pa nobeden ni bil obešen. Niso se zmagovalci maščevali, temuč so premagalo slabe strasti. . . . Kaj je pomagalo avstrijski vladi 1. 1848., da jo na Ogorskcm, in 1. 1859, da je na Laškem obešala? Vislice niso nič pomagale, ravno narobe je jeza in nevolja med ljudmi rastla. Stara Avstrija šo živi zdaj v Roki. in obeša kljubu vsem frnzam o svobodi, bratovstvu in demokraciji. . . Slovenje v Dalmaciji so bili od laških uradnikov tlačeni in teptani. Njih tožbe so bile zastonj. . . C. namestnik VVagner njih poslanstev še jioslušati ni hotel. Ker so od kraja čez mala vojaška krdela oboroženi dalmatinski kmetje zmagovali, dobili so pogum. S prizanašanjem in milostjo bi bila vlada od kraja mnogo opravila. Črnogorce, ki so se ponudili Bokelje pomiriti, je vlada odbila, pa poklicala Turke na pomoč, ki še sami sebi pomagati no znajo (in so stari sovražuiki južnih Slovanov). In zdaj hočejo nekteri ljudje svojo storjeno grehe pokriti z „ostrostjo" — z vislicami. Avstrija mora vedeti, zakaj so ti obešeni za orožjo zgrabili", za tisto orožje, ki je prej (I. 1859 in 18CC) Avstrijo branilo. Avstrija ima pravico to vedeti , ker mora tu s svojim d e-narjem in svojo krvjo prati grehe, ki so jih njeni neumni, nepravični, nestrpljivi birokrati iu oblastniki nad temi obešenci storili". V „Politiko" se iz Zadra piše , da jo bilo prvo delo generala Wag-nerja, ko je v Kotor prišel komando prejemat, da je postavil dvanajst vešiil (galg) in okoli sebe zbral nekaj dobrih rabeljnov. Ko so uporniki to videli, bojevali so so s tistim pogumom, ki raje v boji junaško smrt umrje, nego da bi tacemu krščanskemu vragu v roke prišel ... V nebo vpijoča krivica — piše omenjeni dopisnik — se jo zgodila (od cesarske vojske) Kanalčanom. Ti so morali dati vojski 80 mul iu 80 gonjačev. To uboge ljudi so seboj v boj vlekli, kjer so bili trijo ustreljeni, 7 ranjenih in 50 mul izgubljenih. Ko vojska teh ljudi ui več potrebovala, spustila jih je brez spremstva domu, kjor so jih med potoma uporniki napadli in spet mnogo usmrtili in ranili". glavar Kotorski, Fran/, ki je mnogo kriv upom. Na njegovo mesto ima priti slovansk mož. Tako so tudi govori, da hode župan in narodni poslanec Voj-novič poslan z oljkino vejico k svojim upornim rojakom. Bovor poslanca Hermana o direktnih volitvah v 14. seji 11. oktobra. (Daljo.) Mi smo za direktne volitve izmed ljudstva, ktero naj bi so ne delilo v razrede, mi smo za tajno glasovanje pri srenjskih, pri volitvah v okrajni za-stop in deželni zbor, a nismo za volitve v državni zbor. Državni zbor, kakor ga hočete sestaviti po nasvetovanih reformah, je morebiti vzor tistim, ktori hote uničiti zgodovinsko samostalnost, avtononomijo posameznih dežel in kronovin, kakor so jo uničevali nekdanji avtonomisti; kteri hote vse narode z Dunaja na nitki voditi in jim nakladati postave, ki so jih kjo drugje prepisali, no jemaje nikakoršnega ozira na toh kronovin in dežel posebnosti, pravico in želje ; ta državni zbor je morebiti vzor onim, ki si obešajo redove, ki se pulijo za službe, časti ifl odlikovanja, nam pa, ki se za tako stvari no zmenimo, ni celo nič do državnega zbora, in čem prej so ga znebimo, tem boljo za nas in za narode! Kako neki bi nam imponirala decomberska ustava, ko so ustavover-niki konečno enkrat sami znašli čudapolno /najdbo, da je ustava pomanjkljiva, popravkov potrebna, da ni nič vredna. Koliko časa jo tega, ko so ustavoverniki kazali na ustavo, kakor na nezmotljiv ščit, kterega naj bi svet občudovaje ogledoval. (Klici : Nikdar.) Kako so vriskali in vpili, kakor kokoš, ki je jajce znesla (veselost)! Avstrijo so bili zopet enkrat rešili, kakor pod Šmerlingom — in vsacoga so podrli, kdor jim ni hotel pri reševanji pomagati. Zdaj pa vsi deželni zbori stoje okolo bolnice, nobeden ni ž njo zadovoljen, vsak ve za drugo mazilo. Tudi pri nas stojita denes dva doktorja okolo njene postelje, ali ne verujem, da bi bila čudodojna doktorja; meni so temveč zdi, da prnzno slamo mlatita, da sama nista prav zdrava, da sta mrzlična (am vvechselfieber leiden) in jaz vsaj bi jima svoje slovensko (win-disehe) konstitucijo ne zaupal. Tu je poročevalec Nr. 1 prav nemšk mož, ki ne moro slišati slovenskega petelina peti in ki bo češko pravo toliko časa zanikaval, dokler ga bo resničnost tega prava po glavi tolkla, kakor so jo godilo gledo ogorskega državnega prava. Tudi se preveč prepira z Rismarkom; saj hi bil Rismark mož , ki bi mogel Nomco zodiniti: s pijačo in petjem itak no bodete nič opravili. Sicer se mi pn zdi Rismark po izreku, kterega som o njem navedel, *) bolj svobodomiseln, kakor naš poročevalec, zlasti zato, kor B. za narodno združeno Nemčijo zagovarja fedoralizom, naš gospod doktor pak za mnogojezično Avstrijo le centralizem. S svojim receptom g. doktor no bo niti enoga Čeha izza peči zvabil, tudi no s svojo dežolsko zbornico (liindorbaus) pomešano z udi gosposke zbornice (herrnhiiuslorn), kakor tudi no s neposrednimi volitvami. In če hoče g. minister dr. Giskra kaj druzega, bodo so tudi šo podal, saj nam je znano, da je v poslanski zbornici stavil celo kopico liberalnih nasvetov, ktero je pa potem iz oportunskih razlogov zopet preklical. G. poročevalec Nr. 2 spada s svojim gospodom in mojstrom velikim diialistom Kaiserfeldom k onemu regimentu, ki pardonn niti no daje, niti no jemlje, kajti njegov poročevalec diha samo energijo, pri njem velja le „na-prej" in „pohite jih." če hoćete borbo vsakako nadaljevati, bomo so mi tudi tolkli, in videli bomo, kdo bo zmagal. Nemške zvestobe sicer ustavovernežem no moremo odrekati, tudi februarski ustavi so ostali zvesti — do njene smerti, zvesti njoj, ki jim jo nekdaj tako neizrekljivo veselje delala in v ktero imenu so tako neskončno mnogo za-ramovanja, zaničevanja in kazni razsuli iz bogatega zaklada svojo liberalnosti, svojo inteligenco in svojo dobrotnosti na uporno ogerske in neogor-sko narodo. Mi jim no moremo v greh šteti, čo so tako trdovratno držu državnega zbora, saj vsak oče ljubi svojo deto, čo jo tudi skaženo; tako jim tudi no moremo v zlo jemati, čo hote s raznobirnimi svoboščinami pokriti madež, kterega ima državni zbor od svojega poroda. Ali gotovo krivo ravnajo, če mislijo, da so njih pridohitek in znajdba vse svoboščino, ktero imamo, kajti te svoboščino, med kterimi bi bilo nektero mnogo vredno, izvirajo in izhajajo iz konstitueijonalizina, iu smodnika konstitucijonalnega nemški liberalci niso znašli, a tudi no v Avstrijo vpeljali. Svoboščino bi bile prav lepo, *) Po naključbi nam ju iz Hermanovega govora izostal sledeči odstavok: „Gospoda moja! Of Bismnrk pravi: „Ncinec misli, da ima pravico vsakemu drugemu narodu škodovati, da lo samemu sebi koristi", ali čo nemški Hodonstcdt pravi: „„Nouiec naj napno svojo pamet, da l>i najhujše idas iirgste) razumel, ia ir. nojdobclejše tiranijo naj napravi sistenio, ki bo Boga dopadala"", potem sta oba ta gospoda menda mislila le na nomško-avstrijsko liberalce, kajti jaz so ne štejem med take Nemce." Ili-riiianovem govoru naslanja na onega, kjer častiti g. poslanoc Ta odstavek se govori o Bolkrediju. Vrcdn. ko bi jih ne odtegnili povsod, fcjsf se jih hoćemo tudi mi posluževati ; tako bi bil tudi član XIX. drž. osnovnih postav o splošnih državljanskih pravicah prav pošten (passablcr) paragraf, ko bi ga le izvrševati hoteli, ali kakor smo nedavno videli pravijo gospodje : mi imamo moč in delamo kar hočemo Dokler pa se bo tako delalo in dokler se moč ne uroči nravaim domoljubnim rokam, toliko časa v Avstriji ne bo miru, ne bo tolažbe. — Na krivi poti so gospodje tudi, če mislijo, da M Ptiili nemštvo, državo in svobodo. Jaz pa pravim: vse to so oni oškodovali, in neresnično jo, če trde, da bi federalističen ustroj državo 6iinil v nove zadrege; ravno rasprotno, zadrege ste Vi ustvarili, in federalističen ustroj hi državo lo rešil iz zadreg; krivica je tudi, čo Nemci menijo , da imajo žc prirojeno pravo k temu, da bi drugi narodi tako plesali, kakor bi jim oni godli. To ni omika, to ni svoboda; pustito vendar vsacemu, da se po svoje zveliča! (Konec prih.) iNiliiicni razgled. Cesar jo bil to dni v Jeruzalemu, obiskal je božji grob in več cerkev, popoldne 10. nov. tudi Betlehem. Duhovenstvo in kristijansko ljudstvo ga je povsod slovesno pozdravljalo. Kedaj se odpre državni zbor ni še gotovo, ker so no vo prav, kedaj se cesar vrne, ki bode osebno prestolni govor govoril. V tem govoru bode ministerstvo izreklo željo po reformi volitev. Eden prvih predlogov bodo ta, naj se vladi dovoli davke pobirati prve tri mesece prihodnjega leta. za ktero Brestel še nima proračuna. Poljske zmešnjave na gališkem zboru so torej končaue. Kakor nekteri med nami, tako tudi večina Poljakov ne ve, kaj hoče, ne vedo ali so za državni zbor, ali niso, ali so za federalizem ali ne. Edini Smolka vc, kaj če in pravi — pravice, ki jih Ogersku ima, naj ima tudi Galicija. Itesolucijo-nisti bodo torej zopet nekaj časa v državnem zboru sedeli, tako dolgo, da se spametovajo. Tudi spravo z Rusini so za eno leto odložili. Vojaška granica je še z laj predmet ščuvanja in denuncijacij onih nemških listov, ki bi v svojem strahu in sovraštvu do Slovanov , radi zdaj eno, zdaj drugo glavo „slovanske hidro" potrli iu v blato pogazaili. Tako „Corr. slave" vo povedati, da je vlada sklenile graničarjem orožje iz rok vzeti. Da ga bodo pa rajše dali, menijo poslati po to orožje — magjarske regimente. Bolezen italijanskega kralja se je na bolje obrnila. - Ob istem pa se poroča, da jo zbolel drug italijanski velikan Garibaldi. V R i m u so pripravo za občni cerkveni zbor dovršeno iu škofje se pripravljajo na potovanje. Nekteri a\ atrijski so že odšli. Francoski škof, sloveči Dupanloup, je pred svojim odhodom izdal pastirsk list, v kterem pobija tiste politike, ki so boje, da hi cerkveni zbor pomenil ločitev cerkve od domovine. Cerkev ni stranka — pravi — in nima družili sovražnikov nego one naroda in pregrehe. V Parizu slavo zdaj pred volitvami republikanske kandidate. Po-sebuo mladi časnikar Rochc-fort je zdaj ljubljenec ljudstva. To ljubezen si jo zaslužil s peresom, ki je v satiričnem časniku „Lanterne" neusmiljeno bičalo Napoleona in njegovo družino. Drug izmed kandidatov je Ledru Rollin, star republikanec, ki živi že 20 let v pregnanstvu v Londonu. L. 1849 je bil ud republikanske vlade. Bil je vselej zagovornik nižega ljudstva in socialističnih načel. Do zdaj Ledru Rollin šo ni osebno v Pariz prišel. Ne moro so ugeniti tudi, kaj bode vlada storila, če pride, ker je na Francoskem obsojen na smrt kot udeleženec zarotbe, ki je skušala cesarja usmrtiti. Francoska in angleška vlada sto se zedinili svetovati tiiiškeniu sultanu in egiptovskemu namestnemu kralju, da so pomirita. V novi svobodni Španiji so obsodili dva republikanska poslanca na smrt, enega v pregnastvo in enega v 12letno ječo. V sak8onki deželni zbornici je bil sprejet sklep, naj vlada pri sovero-nemškem bundu na to dela, da so pomanjša število vojsko in bode po tem mogoče davke znižati. Iz Britanijo se poroča, da se med ubogimi sužnji Angličanov, med Irci, vedno bolj pokazuje duh upora. Na mnogoštevilnih taborih so lirjunaj angleška vlada izpusti zaprto Fenijanco. — Minister Gladston jo torej vzrok imel to dni na nekem banketu v Londonu tožiti, kako težavo vladi dela irsko vprašanje. Volitev predsednika. 11. Volitev 4 udov glavnega odbora, ki vsled § 22. družb, pravil izstopijo iz odbora. 12. Volitev častnih in dopisovalnih družbenikov V tem zboru bodeta na ogled postavljena ruski in bolandski lan, kakor sta v surovem stanu in pa izdelavami po belgijski šegi v različnih stopnjah noter do prediva; videlo se bode tudi za to izdelovanje potrebno orodje. — * (Š k o f p o r e č k i D o b r i 1 a) je daroval novo ustanovljeni čitalnici v Pulji 100 gld. -- Mi pa poznamo po drugod škofe, ki ne vidijo radi, ako so njih „podložni" udje slovenskih čitalnic. * (Deželni zbor) so je v Trstu končal 30. pr. m. Da bi g. Nabrgoja v njem ne bilo, teklo bi bilo v dež. zboru vse tako, kakor z oljem namazane kolesce po Hermetovej volji in želji. Gosp. Nabrgoj ima edini de pogum upirati so terorizmu, kteri dela laška levica. V središči in na desnej sedi sicer več mož, ki sami pravijo, da ne odobravajo Hermetovih načel, vendar pa z njim vrod zanje glasujejo, ker jih je strah galerije in silovite drhali na ulicah. Će laška levica misli, da s svojim posilstvom doseže svoje namene, jako se vara; ona sama sebi s tem jamo koplje, kajti dan se bliža in ura ni več daleč, ko so bo hud j pokorila za krivico in trinoštvo, s kterimi zatira slovenske prebivalce. * („Evangelj. Po sv. Marku.") Tako so zove slovenska prestava sv. pisma novega zakona, kterega je začela prestavljati in med Slovenci razširjati angležkn družba za izdavanje biblije, zdaj le za poskušnjo; ako se prva poskušnja obnese po volji, izdala se bo vsa biblija. Jezik je gladek in čist, zunanja oblika čedna, kakor smo je vajeni pri vseh knjigah te družbe, tekst pa — protestantiški I Za Janežičev spominek so nam poslali: Gosp. dr. J. Vošnjak v SI. Bistrici „ Iv. Železničar „ „ ,. ... ,, Slatinsek, kaplan v SI. Bistrici » y°k> ji ,» ,, Pet. liiraavsek, gostilničar v SI. Biitrioi „ Narodna čitalnica ...... 10 gld. — kr. 2 » - „ 2 - „ ^ n — >i 2 " Z " ' » »i "CrT Vsega vkup 19 gld? ktere smo odposlali v Celovec Tudi v prihodnje bomo doneske z r«i«liem sprejemali in v listu naznanjali. Vredn. „SIov. Nar." Z.-i spominek ranjkega S. Jenka 'ložili in vredništvu „Slov. Nar." iz Brežic poslali: Gosp. Franjo Erjavec „ Ant. Velikajne „ Ferko Kočevar „ J. Šaj „ Svetozar Galac (Vsi iz Zagreba.) „ Kd. HoiTman „ Jak. Kavčič Neimenovan gospod „ Ivan Tnnšek „ Jože Zarnik .. dr. J. Mencinger 3 gld. - kr. ■ n n J . ~ . 1 „ - „ l » - I i : -: i: z- 1 i -; 2 „ - . torej vsega vkup ktere -ino zahvalno sprejeli in odposlali v Kranj, sprejemalo, odbora odpošiljalo in javno kvitiralo 14 gld. - kr., Daljne prineake bo radostno vredn. „Slov. N»r.M Tiskarska pomota. V zadnjem „Slov. Nar." v točki č) Zamikove resolucije nameetu „dcielna zbora pokneženo goriške grofovine iu Gradiške ter mejne grofov/ ne in Gradiške ter mejne grofovine Istre itd." naj se bere: „deželna xbora poknežene goriške grofovine. in Gradiško ter mejne grofovine Istre itd." I Dunajski! »orza od 11. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih .r>9 (1. 20 kr. f>°/o metalike r. obreBti v maji in nov. —fl.-Enolni drž. dolg v srebrn C8 fl. 70 kr. 18G0 drž. posojilo 98 U. — kr. Akcije narod, banke 702 H. — kr. Kreditne akcije 258 fl. 75 kr. London 122 fl. 20 kr. Srebro 122 fl. 50 kr. Cekini 6 fl. 83 kr. Kazno stvari. * („Slovenski tabori.) Za prosto slovensko ljudstvo spisal dr. Jože Vošnjak, izdalo in založilo slov. politično društvo v Mariboru." To je naslov brošuro , ki se je ta teden začela razpošiljati. Brošurica je razdeljena v III poglavja: I. „Tabori — ljudski shodi. II. „0 čem se jo raz-govarjalo in sklepalo na dosedanjih slovenskih taborili." III. „Koliko in kje so bili slov. tabori?" Udje pol. društva, kterim morebiti ni šo došla, naj se blagovolijo oglasiti. Knjigarjem se bo rada prepustila na razprodavanje, ako se oglase pri odboru društva. * (Glavni odbor c. k. kmetijsko družbe kranjske) vabi k občnemu zboru 24. t. m. v dvorano mestne hišo ljubljanske in naznanja tale program obravnav: 1. Začetni govor predsednikov. 2. Opravilno poročilo glavnega odbora. 3. Predlog družbenega računa za leto 18G8 in proračuna za leto 1870. 4. Poročilo glavnega odbora o državni podpori, namenjeni mnogovrstnim gospodarskim razdelkom. 5. Poročilo in predlogi družbinih pod-družnic ali posamnih družbenikov po predpisu § 19. držb. pravil. G. Nasvet, kako povzdigniti predivstvo na Kranjskem. 7. 0 sredstvih za pospeh konjereje na Kranjskem. 8. Poročilo o gospodarstvu z družbinim vrtom letošnjo leto. fl. Priznanje družbino svetinjo zasluženim sadje- in murvorejcem. 10. lova knpćlja v Mariboru. Podpisana si dovoljujeta s tem naznanjati, da sta materijalno, špecerijsko iu kupčijo z deželnimi pridelki, ktero je do zdaj imel gosp. t 1 k i S na velikem trgu na oglu stolnih ulic. kupila in priporočata svojo dobro razbrano zalogo okusnega ka-feta, najboljega rafiniranoga sladkorja [cukra], najboljega miznega, jedilnega, ogrfiičnega in lanenega olja, najboljega amerikanskega petroleja, raznovrstnih dišav in južnih sadežev itd. po kolikor mogoče nizki ceni. V Mariboru 14. oktobra 1869. Spoštljivo (0 Fontana & Grillvvitzer. Iidatclj in vrednik Anion Tomšič. Lastniki: Dr. Jote Vošnjak In drugI. Tinkar hdnard Janai*.