M............. Ukajs"* ta iprMnikoT. ____« rffto * ■. U*m+k mm** tkm Aa* of Onemi «C Mink I. im. chicago, ill.. Četrtek, s. marca (march 3), ms Bubtcription $6.00 Y«orly dTEV.—NUMBER 14 Accoptonco for malling at ipoclal raU of poatafo prorldod for ta —ctlon UQ8, Act of Oct. 6, 1917, authorisod on Juno 14, 1918. la pnprav-sovražniki Minister Goering je informiral »vet, da je nacij-tka letalska aila nepremagljiva in da bo ščitila deset milijonov Nemcev v Avstriji in Češkoslovaški. Naciji v Gradcu navdušeno pozdravili avstrijskega notranjega ministra Seyaa-Inquarta Ruski zarotniki pred sodiščem Bivši zunanji podkomi-/sar preklical izpoved Moskva, 2. marca. — Obravnava proti 21 boljševikom, ki so obtoženi zarote in špionaže prilog neki tuji državi, je bila danes otvorjena pred vojnim tri-bunalom. Pričetek je bil dramatičen, ker je eden izmed obtožencev, N. N. Krestinski, bivši pod-komisar za zunanje zadeve, protestiral in izjavil, da je nedolžen. Obtožnica pravi, da je Krestinski priznal, da je na ukaz Leona Trockega, izgnanega bolj-ševiškega voditelja, skoval zaroto z nemškim generalom Han-som von Seektom, toda Krestinski je preklical izpoved. Vsi poskusi prosekutorja, da prisili obtoženca, da prizna, da je storil, kar mu očita obtožnica, so se izjalovili. "Jaz nisem storil zločinov, katerih sem obdotten/' Berlin, 2. marca. — Maršal Jerman VVilhelm Goering, letal-H minister in najvišji častnik novi nemški armadi, je v svo-wn govoru opozoril svet, da bo emSka letalska sila ščitila 10,- 00.000 Nemcev, ki živijo zunaj retjega cesarstva. Goering je oiljal s sabljo zdaj, ko vsa E-ropa opazuje razvoj dogodkov Avstriji in Češkoslovaški, kjer aciji postajajo silno predrzni, voj govor je imel pred tfenera-berlinske vojaške garnizije, ani vlade in letalskimi častnP 1, ki so se zbrali, da proslavijo iletnico ustanovitve letalske si- Hitler je v svojem govoru ob ;voritvi parlamenta slovesno iz-rvil, da ne bo dalje trpel zati-inja milijonov Nemcev, ki živi-lunaj Nemčije," je rekel Go-ring. "Vi, ki tvorite letalsko si-morate vedeti, da to niso bile razne besede in da morate pod-rati Hitlerja. Nova nemška le-lska sila ni bila ustanovljena >t sredstvo, ki naj se kaže v mi->vnih paradah, temveč kot naj-itrejii vojni instrument, ki «mo mogli izdelati. Iz tega instru-enta žarka neuničljiva volja in ropanje v zmago. Mi bomo doi _________ _ . „ izaJI, da je naša letalska sila stinski. "Bil sem član komunl-jpremagljiva in da je priprav- stične atranke in še vedno srnama spoprijeti se z vsakim sodnikom. Ta bo strah sovraži i-►v in premagala bo vse ovire, erkoli se pojavijo." Gradec, Avstrija, 2. marca. — Arthur Seyss-Inquart, av-rijaki notranji minister in Hit-jev zaveznik, je včeraj dospel Gradec z Dunaja z namenom, pomiri rebelne nacije na Sta-nkem. Izstopil je na železniš-poetaji v Judendorfu, kjer so pozdravili voditelji nacijev. tu se je odpeljal v policijski ;vn' stan v Gradcu, kjer je mferirai s policijskimi avtoritarni. Zvečer so naciji organizirali hode. Člani nacijskih naipadal-^ čet so se pokazali v unifor-* in korakali na čelu parade, n*vaij nacijske pesmi in kri-: "Danes je vsa Nemčija na-jutri pa bomo osvojili ves !" Policija je mimo stala ob *ni in se ni vmešavala v de-onstracije. Notranji minister je bil zvečer »t profesorja Armina Dardi-načelnika nacijske organi-*[)* na Štajerskem, in drugih ■'JHkih voditeljev, ki so se "»'i v profesorjevi hiši v prednju. Kmalu se je pred hišo velika množica nacijev in *n"n*trira!a. Moinost.fia bo oživljen "Heim-J*. fašistična armada, kot ! in vodila voj,no pno- ni izključena. Major J Kv.bivAi načelnik "Heim- nr> na DtlnajUf je včeraj 41 »VOt* ' tram, da sem njen član." Glavna obtoženca sta Nikolaj Buharin, bivši urednik komunističnega lista, in Aleksij Rikov, bivši premier. Drugi obtoženci so G. Jagoda, bivši načelnik sovjetske tajne policije, več bivših diplomatov in trije promi-nentni zdravniki, ki so obtoženi, da so zastrupili Maksima Gorke-ga, svetovno znanega ruskega pisatelja. Spopad med depu-tiji in stavkokazi j «et !* Z'™* pri8t^. naj se mu : borbi, da se obrani Avstrije. "Heim-k^ oHnjA Prhr»tna arma- Starh^berga, je bil I. 1936. v Y or k u v"rk- - ^tor U H 1 rman Thom®-. Mar-'n v* drugih Wvor- kov nastopilo 'Uvoi"*n ghodu na velikem f "...----- v Hippodro- 1 dne ison - rvr"uw one o. m., . v^0Vtl shod ^H. nvno ustanovljen n« propagande. Domače vesti Nov grob v Penni Pittsburgh, Pa. — Dne 28. febr. je umrl v tej naselbini znani rojak in član društva 118 SNPJ Ignac Podvasnik, star 65 let in rojen v Mokronogu na Do-lejskem. Zapušča družino. Pred leti je bil zelo aktiven društve-nik. J Spet avtomobilska ncfcrefe Harwick, Pa. — ijne 25. febr. je avto pobil Antoha Verbiča, člana društva 419 SNPJ, ko je šel domov iz prodajalnice. Nahaja se v 'bolnišnici v New Kensingtonu in člani ter prijatelji ga lahko obiščejo. NofLjrrot) v Illinoiau Burlington, 111. — Te dni je tu umrl na posledicah vnetja slepiča Elmer Gorenc, star 19 let in rojen v Ameriki. Zapušča starše, pet bratov in sestro. Rojakinja umrla na zapadu Salt Lake City, Utah. — Pred dnevi je tu umrla Roza Petek, rojena nekje na Dolenjskem. Pred leti je s svojim možem vred vodila gostilno v Diamond-villu, Wyo. Zapušča drugega moža in hčer. Nov grob v starem kraju Cliff Mine, Pa. — John Pan-geršič, član društva 145 SNPJ, je prejel žalostno vest, da je v Brižah pri Kamniku dne 30. jan. umrl njegov oče Primož Panger-Ozbeln, star 77 let. V Ameriki zapušča štiri sindv*<{trije so v tej okolici in eden je v Minnesoti), v stari domovini pa ženo, dva sinova in hčer. Pred leti je bil tudi on v Ameriki in delal je v rudnikih po Minnesoti. Starejši naseljenci tamkaj se ga gotovo spominjajo. Mogočna družba priznala unijo CIO <} Pogodba krije delavce v aedmih tovarnah New York. — (FP) — Unija United Electrical, Radio & Ma-chine Workera je« isvojevala veliko zmago s sklenitvijo pogodbe z General Electric Co., mogočno družbo, ki 4ma svoje tovarne, v katerih isdelujejo elek-.trično opremo, v več mestih in državah. Podpia pogodbe je sledil dolgemu pogajanju med zastopniki kompaaije in unije. To je prva pogodba, ki jo je kompanija podpisala z unijo. Slednja je predstavnica vseh delavcev v sedmih tovarnah pri kolektivnih pogajanjih, druge tovarne pa pridejo na vrsto, ko bo unija organizirala večino delavcev. V vseh tovarnah te družbe je upoalenih čez 60,000 delavcev. ~ Pogodbo so v imenu unije podpisali predsednik James Carey, tajnik-blagajnik Julius Emspak in organizator James Matles, v imenu kompanija pa Gerard Swope, Owen d. Young in Wil-liam Borrows. Unij s je včlanjena v Odboru za industrijsko organizacijo, kateremu načelu-je John L. Lewla, predsednik rudarske unije UMWA. NAPAD NA ttAVNIDriave drvijo v no- vo svetovno vojno GA GENERALA Dodd priporoča »kupni | naatop proti fašizmu Kitajaka armada razkropljena v provinci Sanai Konjenica napadla lojafiste v hribih Spanaka vlada odredila ijo T JAPONSKE ČETE PREKORAČILE REKO šanghaj, 2. marca, -r- Japonski letalci so včeraj napadli glavni stan generala Cu-teha, poveljnika kitajske komunistična armade v provinci Sensi. Japonske čete so včeraj tudi prodrle v notranjost te province, ki jo kontrolirajo kitajski komunisti. Vest iz japonskih virov pravi, da se je kitajska armada 100,-000 mož umaknila is vojne cone na severni strani Rumene reke japonske pod pritiskom japonske vojne mašine. Japonci pravijo, da "bodo kmalu imeli popolno kontrolo nad ozemljem na severni strani te reke. Japonski letalci so po napadu na glavni stan komunističnega general:', 'bombardirali kitajske pozicije in čete, ki so bežale is vojne cone proti zapadu. Istočasno so japonske kolone obnovile ofenzivo v trikotu ob Rumeni reki, kjer so meje provinc Sensi, Honan in Sanai. Japonske čete so včeraj prekoračile Rumeno reko pri Tajua-nu in zasedle mesto Wupao v provinci Sensi. Poveljstvo japonske armade pravi, da «0 kitajske čete, ki so zasedle nove pozicije v gorovju v južno zapadnem de-flana Hendave, Francija, 2. marca Chicago. — "Države drvijo v novo svetovno vojno, dasi vemo, da je vojna katastrofa tako za zmagovalce kakor za poražence," je dejal William E. Dodd, bivši poslanik v Nemčiji, na sestanku Cikaškega sveta za zunanje od noša je. "Kako naj se človeštvo izogne vojni, ki je po Hitlerjevi izjavi ie blizu T" je vprašal Dodd. "Hitler pravi, da je demokracija zabloda, prav taka zabloda kakor komunizem, ki ga nemški diktator silno sovraži. "Kaj se bo agodilo z zapadnjaško civilizacijo, če se ne bo mogla braniti? Angleži, ki so bili v preteklosti tako pogumni, omahujejo sem in tja. Zadnji udarec je prišel, 1«mta^Rim tn BerHn dovolila Japonski okupacijo Kitajske. Iu province treh strani. Kitajske guerilske enote v ju -------—j -------------rviLHjnni- jfucumnc v ju- —Polkovnik Ituarte Monasfceno, [inem df|u koridor- poveljnik fašističnih čet n* te- ja ^ stavile prodiranje japon-ruelski fronti, je poslal več kon- HkJh ^ po vrt>e, wtk, pr, T|n|r. jeniških oddelkov v hribe, da *o-j h(,ienu. Kitajsko poročilo pravi, „1 .....- U^liu.fUntVl /of .Vi . . .. .. ... . mijo odpor lojalističnih čet, ki ogražajo posicije fsšističnih čet ob cesti, ki vodi vValencijo, pri-staniško mesto ob Sredozemskem morju, ki je pod kontrolo španske vlade. Konjenica je včeraj po bitki z Dva iikaika detektiva suspendirana Chicago, 2. marca. — Dva či-, « kaška detektiva — Frank Mc-.lojalisti zasedla vas Aldehuello, Kune ln Earl Flannery — sta ki (leži južnovzhodno od Teruela. Poročila se glasijo, da so fašisti zasedli oeemJje v dolini ofb reki Guadalaviari in cesto, ki vodi v' Valencijo. Trije ranjeni v bitki Sterling, III., 2. marca — Dva stavkokaza in šerifski de-putij so bili ranjeni v bitki v zvezi s stavko v tovarni North-western Barb Wire Co. danerf zjutraj. StaVkokazi so nekaj minut pred bitko zapustili tovarno crirale In u-stavile fašistično poplavo, ki bo najprej zajela vso Evropo in se potem razširila na Združene države. V Mehiki fašizem že dvi-ga glavo in Brazilija je že po-atala fašistična država. Druge države v Juini in Centralni A-meriki bodo kmalu podlegle fa- _____........ šistlčni propagandi in celo Ka- i, obkoljene od nada ae nagiba k fašizmu. "Ako bo Japonska anektlrala Kitajsko, bo Anglija Izgubila Indijo," je dejal Dodd. "Ko bo Nemčija |>ogoltniia Avstrijo, pridejo na vrsto druge države. Liga narodov je v razsulu in ne more storiti nlfesar. Pohod fašizma lahko ustavi le zveza demokratičnih držav z utrditvijo trgovinskih odnošajev, zvišanjem življenskega standarda in odpravo brezposelnosti. Ako bi vse demokratične države odredile bojkotiranje Japonskega blaga, bi bila vojna na Kitajskem končana v dveh mesecih." GRUPIRANJE VOJNIH IN PRO-TIVOJNIH SIL Naaprotniki ustanovili aploŠni odbor za pobijanje vojne -- VELIKE DEMONSTRACIJE V APRILU New York. — Mogočne sile v taboru reakcije in svdzne vlade, ki so že pognale v tek kampanjo, da pripravijo ameriško ljudstvo za agresivno vojno pod raznimi visokodonečimi gesli, bodo naletele na veliko opozicijo, ki se je že pričela zbirati v enotni fronti za pobijanje vojne propagande in vojnih načrtov administracije, Zadje dni je bil v New Yorku ustanovljen "Keep Amerlea-Out Pet mezdnih načrtov pred kongresnim odsekom London, 2, marca. — Anglija je danes nasnanlla, da bo v prihodnjem fiskalnem letu potrošila $367,600,000 za gradnjo novih bojnih letal, skoro ato milijonov dolarjev več kakor v tem fiskalnem letu. To naznanilo je objavil letalski minister Hwin-ton. V petih letih bo Anglija potrošila $7,600,000,000 za ojača-nje svoje oborožena sile na su- Shod unij CIO v češki dvorani Vršil ae bo v aredo in glavni govornik bo Leo Krzycki Chicago. — Prihodnjo sredo zvečer, U. marca, bo velik shod CIO v dvorani Sokol Havllček Unija kamnosekvo izstopila iz federacije VVashigton, D. C. — Unija kamnosekov, ki je pred 50 leti stopila v Amariško delavsko federacijo, je sdaj izstopila. "Izstopili smo Iz federatije v znak protesta, ker je eksekutiva odredila zvišanje članarine v sklad, ki ga bo rabila za financiranje boja proti Odboru za industrijsko organizacijo," je re-kel Albert M.' Andereon, predsednik unije. "NaAa organizacija noče podpirati gonje proti CIO. ki Je organizirsl Jeklarske in druge delavce v industrijah masne produkcije," m ....... n r hem, morju in v zraku. Uradno . Dm Z7«JT J/Jr I poročilo o raztegnitvi oborožitve- na 2619 H. Lawndale ave na načrtov, med temi tudi oni, ki ga . /}?b*U ^ » ^ je priporočila v sprejetje Ame-riška delavska federacija. Th N določa minimalno plačo 40 cen-lU!n> °H tov na uro in maksimalni delovni teden 40 ur. Ako ae avtorji teh načrtov ne bodo mogli zedi-nitl, ne bo najbrž noben sprejet v sedanjem zasedanju kongreHa. ril debato. Sloviti italijanski pesnik umrl Oardone Riviera, Italija, 2. marca. —- Gabriele d'Annunsio, italijanski pesnik in pisatelj, predsednik Italijanske akademije in zagrizen nacionalist, Js včeraj nagloma umrl v svoji vili. Hmrt je povzročil možganski kr-votok. Truplo velikega italijanskega nacionalista, ki Je izsval svojo lastno vlado, ko Je s skupino 8000 prostovoljcev zasedel Reko po končani svetovni vojni in je potem postal simbol fašizma, Je bilo po lot* no na oder v dvorani, katero je dal zgraditi v svoji viii na brega Gsrdijske- padgever-ser Peassrivsalje I« Ujsik bls gajnik radarske unije IJMWA. Je bil star lli let 12. marca, se bodo udeležili diktator Mussolini ga jezera. Pogreba pašnika, ki ia drugi visoki vladni uradniki Shod Je sklican kot protest proti brezposelnosti, za večje rellf-ne dajatve In za sprejetje mezdnega zakona v kongresu. Shod sklicujejo razne unije CIO v Ciceru in v lawndalskem okrožju. Glavni govornik bo l*o Krzyckl, član eksekutlve krojaške unije Amalgamated Clothing Workers in znan de-lav ski bojevnik. Govoril bo tu-d*tohn Riffe, )>omožni direktor jeklarske unije, in mogoče tudi Sherman I)alrymple, predsednik mednarodne unije kavčukar« skih delavcev. Uprizorjena bo tudi kratka delavska igra. Vstop je prost in vsi delavci so IMJvebljeni na shod. Rudarski shod v prilog Mooneyju Gillespi«*, III. — Prihodnjo nedeljo, 6. marca, se bo tukaj vršil shod zs oprostitev Toma Mooneyja In VVarrena Bllling-sa, ki sta po nedolžnem zaprta že nad 21 let. Shod se t»o vršil pod vodstvom krajevne unije št. 1 PMW« of War Committee (Odbor sa obvarovanje Amerike pred vojno)", ki ai je nadel nalogo, da organlslra ves antivojn! senti-ment v deželi proti načrtom vojnih hujskačev. Organizatorji toga odbora so predstavniki rasnih mirovnih, delavskih, cerkvenih in drugih organlaacij ter vplivni poaamesniki. Antlvojni odbor bo ustanovil poatojanke po vseh večjih in tudi manjših mestih za pobijanje vojne propagande. Po večjih meatih so ti odbori že v procesu organlslranja. V New Yorku se bo vršil velik protivojni shod 6. maroa v Hippodromu. Posiv aa ta ahod je podpisalo 200 vodilnih oaeb — unij skih, socialističnih In cerkvena j Kkih voditeljev in pisateljev, Govorili bodo senator I* Folletto, Homer Martin, Norman Thomas in drugi. Tudi v Philadelphiji je bil že organiziran tak odbor na iniciativo socialistov in unijskih voditeljev. Poleg teh ao ae prvega sestanka udeležili pacifisti in liberalci, ki so ao lsrekli za takojšnjo kampanjo proti vojnim zakonskim osnutkom, ki so sedaj pred kongresom — proti Sheppard-Hill-Mayjevemu osnutku, ki bi odol deželo a fašistično diktaturo takoj po na-(N)vedi vojne, ter proti načrtu administracije za povočanje vojne mornarice za 20%. Tak odbor je bil sadnje dni oanovan tudi v Chicagu in drugih večjih mestih. Splošni antlvojni odbor Ima v načrtu organiziranja 2000 proti vojnih shodov ob obletnici a-merlškoga vstopa v -vttovno vojno dne H. aprila, Ti shodi so bodo vršili po vseh krajih Združenih držav. To grupiranje antivojnih sil je odgovor na načrt, ki Je bil nedavno skovan na tajnem as. stanku v New Yorku, katerega so se udeležili zastopniki wall-streeUkih bankirjev in vlade. Na tem zaupnem sestanku so naredili načrt za isibijanje "pa-cifizma", to Je da v deželi u-stvari jo seritiment za vojno s Japoimko, ki ograža imperialistične interese kapitalistov in velesil na Kitajskem. Ta vojna kampanja naj se vrši pod parolo "obrambe svetosti pogodb." Ta kampanja ima vso sankcijo administracije, fie več: znamenja so, da je administracija iniciator te kampanje, ker žsli "pognati japonsko bojno brodovje iz kitajskih voda na japonsko obrežje." O Roosevel-tu tudi poročajo, da želi sdružs-nje delavskih sil: poravnavo konflikta med CIO In ADK zato, da bo lažje izvajal svojo politiko "močne |m*s( 1" proti Japonski In za vsak slučaj, ds se A-merika (Kida v "vojno sa obrambo svetosti |togodb." Dobro informirani krogi tudi vstrsjsjo, da je msd ameriškim In angleškim vojnim štabom de-flultlven sporazum za skupeu (Dalje aa I, susai j PROSVETA THE KNUGHTENinDIT DU> Of umnA I MjM ^ tate. » TL**1 * Ohn HM m -ta tate. »H m m m** PROSVETA m«t-m te. uetfcli *•». HUUI or ni ru«Al Glasovi iz naselbin Smo na barikadah demokracije! *Na drugem mestu današnje Prosvete čitatelj lahko čita "poslanico" štirih prostovoljcev is Španije. Ne bomo ae spuščali v podrobnoati o-čitkov, kolikor ae tičejo Prosvete, peč ps od-govarjamo a stališča načelnosti glasila 8NPJ. Vssk objektivni čitatelj lahko takoj spozna, da je "poslanka" spisana stoodstotno s stališča nove komunistične "linije", mi pa amatra-mo, da Proaveta ni odgovorna komunistom, kaj in kako piše—sploh ni odgovorna nobeni posamezni politični atranki niti internScionali. Prosveta tudi odločno odklanja vsako interpretiranje avojih veati a komuniatične strani, prav tako odločno odklanja komuniatično interpretacijo demokracije! Glaailo SNPJ ae bori ta demokracijo ie trideset let—kot tednik še v času pred avetovno vojno, ko ni še nihče po-inal komuniatične niti fašistične "demokraci-je"—torej moramo vedeti kakšno demokracijo hočemo in si ne. pustimo od nikogar forairati falsificiranih nadomestkov. Avtorji "poslsnice" so jasno oznsčili najnovejšo "linijo", diktirano is Moakve, na koncu, kjer prsvijo. ds ata "danes v svetovni politični kriti dve fronti, demokratična in fašistična ... in isven teh dveh front ni nobene druge." To je tista nova komunistična linija: Vaa demokracija je tdaj t nami in kdor ni t nami, mora biti s faiiMti!--- To je la* in aleparijat Prosveta ni nikdar bila in še danes ni komuniatične in ne fašiatična, je pa od začetka bila in še danes je za demokracijo in takšna ostane! Prosvetd je vedno bila in še danes je za najpopolnejšo demokracijo: politično, ekonomsko in aocialno! Pri tem ostane — in noben diktat iz Moakve, Berlina ali Rima naa ne premakne a tega stališča 1 Ne briga nas tudi medsebojni odnoa oficiel-nih (stallnovskih) in trockovskih komunistov; Amerika aploh ne pozna teh terminov In opre-dolkov. To ao tuji termini, ki sa naa in ameriške razmere nič ne pomenijo 1 Ako reakcio-narji — ln med te zdaj spadajo tudi komunisti, odkar se mešajo med buriuje in burbonoe vsake vrste — izrabljajo te termine proti nam, je sramota na njih, ne na nas. Ko je v Španiji v februarju 1036 zmagala ljudska fronta pri volitvah, je Prosveta pozdravila to zmago. Bila je demokratična zmaga nad reakcijo. Ko ao se pet mesecev kasneje dvignili fašiati a ailo orožja, da ovriejo to zmago, je Prosveta v vseh ozlrih stala ob strani vlade, ki predatavlja omenjeno demokratično smago — in na tem stališču ostane toliko časa, dokler bo vlsds španske republike rea demokratična. Do danes še ni španaka ljudska vlada izjavila, da je njen cilj — komuniatične diktatura. Mi podpiramo španako ljudako vlado, ker smatramo, da brani špansko republiko pred fašistično diktaturo in pred vaako drugo diktaturo; smatramo, da je cilj španske ljudske vlade— v ksteri ao tudi socialisti In drugi demokratični elementi—da zajamči španskemu ljudstvu svobodno demokratično republiko, potem ko porazi fašiate in a strogo kaznijo onemogoči vsako ponovno oboroleno fašistično vstajo. Znano nam je, da je med jugoslovanskimi prostovoljci v demokratični SpsnIJI precej komunistov; znsno nam je tudi to, da ao španakl komunisti sami v manjšini, vsled česar po vaeh pravilih demokracije nimajo ničeaar diktirati večini španskega ljudstva, temveč ao morajo pokoravati sklepom večine. S kakšno pravico smejo torej avtorji "poslanice" pisati v tonu, kakor da je Španija kolonija Sovjetske unije, kakor da vaa reanica izvira le is Moskve, kakor da je Stalin nesmotljiv pop«*, ta katerim morajo capljati delavci vsega sveta? S kakšno pravico smejo Štirje komunisti-pro-stovoijcl v ftpanijl nam v Ameriki deliti lekcijo, kakor paglavcem, ki ne vedo. kaj delajo T S kakšno pravico al upajo serviratl nam Isti glede Cabellera. o katerem smo (mučeni Is sanes-IJivih virov, ds je postal žrtev podlih Intrig sta-Jlnovskeg* kovs? S kskšno pravico nsm smejo diktirati, da "vsak kulturen človek, vssks orgsnisacija in vaak list ae mora danes opredeliti ta eno ali pa ta drugo (komunistično ali fašlatično) fronto"? Ne, ne! Ne, ne! Aaj ne pojde tako! Nova 'linija- It Moskve lahko valja aa vaa. komunl-ste-stallnlste (In ta trockovee. kolikor nas brigajo!). ne bo pa veljata za Proaveto, ki Ima avo-fUalis « saSall h«l««LI e jeHj Weot Allia. Wis. — I* naših naselbin večkrat kak dopionik o-piše delavske razmere, zato ae danes ne mislim doeti bo v iti z njimi; ao pač z vsakim dnevom bolj občutne. Kakor drugod, beroči i tudi tukaj dnevno odšla v-Ijajo delavce in jih s tem silijo v krušne linije. Beseds depresija je postala prastara in jo je biki treba prekrstiti v recesijo. Namesto, da bi naa rešila brespoostopsti tako opevana demokratska pro-apsriteU, katero so nam obljubo-vaJI demokratski kandidat je. ki iso kandidirali na demokratski listi z Rooseveltovim programom v razna posta voda j na mesta, pa ni nič. Vsak se je izraial, "I am for Rooaevelt!" Ali so res? Tudi sko bi bili. ne bi bilo nič drugega kakor krpanje kapitalističnega profitnega sistema, na katerem leži krivda današnje miaerije. Delovnik je treba skrajšati, so vpili. Rooaevelt je bil sacn za trideseturni tednik, ko je prvič kandidiral, in prqti znižanju mezde. Ker ga zvezna vlada ni mogla uvesti, z drugo besedo: ni hotela proti veliki demokratski večini, so ga nam prav pridno zar čeli vsiljevati industrijski ma-gnatje v večjih tovarn ih. posebno v tovarnah, kjer izdelujejo avtomobilaka ogrodja in avtne pri tik line. Petnajst do osemnajst ur dela na teden zadostuje za praživlje-nje delavca in njegovo družine! Dela, da, ali kje so sredstva za življenje ? Ker imamo tudi ie pri nas uveljavljen zakon bretr poselnostnih podpor, si ti dobroti Jtvl možje mislijo, če*, naj delajo za tistih $16 na teden, da ne bodo ležali doma in črpali blagajne brezposelnost nega zavarovanja. Ne morem jim zameriti, kajti sami si ne bodo lomili vratov. Prepričan sem, da al je delavec v veliki meri sam kriv, ker se da varati in veruje zavajaleem, bere in podpira le kapitalistične liste, delavske liste Prosveto, Proletarca, Mil-waukee l>eader in več drugih pa bojkotira, kritizira ter graja. Sploh sledi vsemu, kar je zoper delavca in zametuje, kar bi bilo dobro za trpine. Tolsžiti so jo treba le s tem, da takšni niso vsi, vseeno so v veliki večini. Trpeti moramo seveda vsi z drugimi vred, le da tiati, ki ae zavedajo, da bi bilo lahko dosti boljše in da trpijo pomanjkanje vsled nevednih, trpijo mnogo hujše. Čas je ie, da spregledamo in da pristopimo ne aamo v strokovne organizacije, ampak tudi v delavske politične organizacije, ali pa vsaj s njim simpatizirajmo, da ob času volitev podpiramo kandidate, ki prihajajo iz delavskih vrst. V tukajšnjih naselbinah West AUis in Milwaukoe so se to sezono vršile vsakovrstne priredlt-I ve, domače zabavo, 25 letnice in {"surprize psrties", nekatere s malim in drugo ii večjim uspehom. Po moji sodbi je društvo rVonara" št. 19« 8NPJ, ki je pro-slav I j alo jubilej svojega 25 letnega Obstanka preteklega novembra, nadkrHilo vaa druga I društva v moralnem in poaebno še v gmotnem bsfcr*. Imelo je lep {program in marsikateremu bo ta alavnost ostala dolgo v spominu. ZaoiguraJo si je nspredek in uspeh ter obolsnsk še za dol-| go v bodočnost. živela Venera! Polog vseh priredb in veselic, I ki oo so ali ae bodo vršile, bo tudi konferenca klubov JSZ in društev Prosvetno mstice tukaj-j šnjega okrožja na prvega maja v MHwmikeeju v dvorani SST. O-bomo ta dan proalavljall Prvi maj. ki je praznik zatiranih. in kdor ima ls Še iskro napredka v nebi, ga M Ik» manjka-|k> med nami. V soboto B. marša pa priredi i naš klub At. ISO bavo v Ldbor haili n* 641 h & \Vsot National avenu* le dolgo čaas ao nas prijatelji in naši simpatičsrji »spraševali, kdaj bo prišel naš klub na dan s domačo zabavo. Ker so bHe, kot ie omenjeno, pogoste prireditve, smo zmirom odlašali, niaroo hoteli škodovati ali konkurirati našim naprednim društvom. Pa tudi na petega marca so bili oddani naši ■Uri prostori, zato smo bili pri-m o ran i najeti Labor halio, Id je pa bolj prostorna in nanovo očiščena in prebarvana, kot' nalašč za veselo družbo. Vstopnina k zabavi je nizka. Deležni boste okusne večerje ter dobre vinske ka pikice, vse to za majhno vsoto 60 centov. Za plesažoljne bo akifce-ls znana MartinAkova godba Vabite ao vsi, ki sto našega mišljenja, vsi člani ali nečlani, aploh vsi, ki se zanimate sa napredek in za delavsko gibanje Na avidenje 6. marca v Labor dvorani! Rudy Singer, 104. takšne pomote kot so jo pri zadnjih volitvah. Soe. k hib štt 37 bo proslavljal v nedeljo 1. maja v dvorani S. S. T. delavski praznik Prvi maj. Pote* drugih zanimivosti bo na programu tudi igra "Joteob R«^ da", ki jo uprizorijo diletanti kluba št. 1 it Chicaga. Rezervirajte si ta dan za našo skupno v r»» -1 n v i i V nedeljo 6. marca priredi društvo Bled it. 19 JPZS kartno ^aba\o v spodnjih prostorih dvorane SST db 2. popolAie. Vstopnina 26c. Vabijo ae vsi prijatelji, da ae te zabave udeleže. Zmagovalci dobijo nagrade- Frank Poličaik, 16. Naše politično Milwaukee, Wla. — Odkar je umrl naš sodrug France Novak, ao dopisi iz nsAe naselbino bol/ redki. On je bil neutrudljiv dopisnik m čitatelji Prosvete ga zelo pogrešamo. Pisal je ocHmto, zakar se je večkrat komu zameril, posebno tistim, katere vsaka resnica zbode. Zavedni delavci, ki smo razumeli njegovo plemenito delo. smo ga ljubili. Njegov spomin živi in bo še živel v nsših srcih. Mesto Mihvaukae je zadnjih par desetletij poznano po vsej A-merikl kot eno najbolje urejeva-nih mest. Da je vse tako moderno m vzorno urejeno, je bila zssluga socialistov, ki so s poltenim in smotrenim delom ustvarili vse, kar imamo, zato smo na njihovo vestno delo lahko ponosni. Seveda sovražnikom delavstva ni bilo po volji, da bi sto vladali delavci in čaikali so prHike, da se nad delavstvom maščujejo. Spomladi leta 1986 ao bile občinske volitve. Reakcija je napela vse sile, da porazi delavske zastopnike in pride zopet do svoje moči, V času kampanje so obljubovali Ijdstvu vse mogoče in nemogoče stvari, predvsem pa znižanje davkov. Bil je hud boj med zavednim delavstvom na eni strani in denarni- Shod proti vojni New York, N. Y. — Dobro se zavedamo, da so vse sile velikih držav sedaj bolj napeto kot so bile leta 1914, in vsak čas ae lahko pričakuje svetovni pokdj. Marksov nauk pravi, da si bo kar pitalizem sam izkopal avoj grofe. V sedanji paniki se kapitalizem poslužuje fašizma, da si ohrani svoj trhli izkoriščevalsld sistem. Ampak tudi fašizem ne more živeti brez profita. V dokaz nam je italijanski fašizem, ki se je zadovoljil s tem, da je uničil vsa-ko delavsko gibanje in vse, kar bi ogrožalo izkoriščevalsld sistem. Sel je celo dalje —(■ v E-tiopijo, da jo "civilizira", v resnici pa ubija mirni narod in ga izkorišča v imenu rimske civilizacije. Demokratične države pa so mirno gledale in pustile, da je imel Musaolini proste roke pri svoji barbarski m ropartki vojni. Ista usoda je zadela špansko ljudstvo. Demokratične države so se oklenile "nevtralnostnega" zakona, toda ta nevtralnost velja samo za loj ai iste, medtem ko fašisti odprto dobivajo pomoč ne le od Hitlerja in MuseoHnija, temveč tudi od demokratičnih držav. Edina podpora, ki so jo deležni lojalisti, prihaja od zavednega delavstva vseh držav. Zadnjega pol leta pa mesari japonski imperializem kitajsko ljudstvo. Japonski imperialtetič-ni fašizem se ni zadovoljil z Mandžurijo, ampak hoče še več, kajti nenasitnemu kapitalizmu ni nikdar dovolj. Japonski imperializem ogroža interese imperi alizma demokratičnih držav, katerih mogotci imajo svoje mili jone na Kitajskem. Seveda, ako bodo prisiljeni braniti svoje in terase z oboroženo silo, bodo m mogotci na drugi. Ker pa je rekii, da oe borijo za demo-f Preveč denarja in razntti kracJjo |n mir ^ je to demo_ lažnjivih obljub od stran reak- krjkcjjat je skrajni da 8e , Rmsm (] olške glhaajo v Ameriki. Od leve proti (VM Is aoaalor Ls PolletU (Wk), "Naprej" nsj bo "Nazaj" Biwabik, Mlnn. — O delu ne morem poročati, ker ga sploh v tej okolici ni. Imam pa nekaj drugega, o čemer želim spregovoriti par besed, ker ni po volji meni in mnogim drugim članom SNPJ In naročnikom (Prosvete. Sem že večletni član SNPJ in tsr ko tudi naročnik Prosvete, eedaj pa tudi naročnik tistega lističa, ki nosi me "Naprej", toda po moji sodbi bi mu bolj prfetojalo ime "Nazaj". Pa ne aamo po mojem mišljenju, temveč tudi po mišljenju drugih. Tako je prav, da članstvo SNPJ in čitatelji Prosveto ne nasedejo na vaaflce I i man iee. Ni lepo od urednika tistega lističa, da tako piše. Kaj si on res domišlja, da je "najbolj mogočen", ko je v vooh zadevah proti našemu delavskemu listu Proaveti in njenemu uredniku? Upam, da bodo vsi razumni čitatelji Prosvete in naročnin ki stali aa rssnico in pravico, za katero oo bori naš dnevnik, tisti listič ps ni vreden naše podpore, ker mu je le za zgago i« prepir. Frank Karktk. 211. Organiziranje farmarjev VVIHard. Wln. — V soboto, 6. marca, pride k nam orjmmsaitor. da organiafra farmarje. Uljudno ato vabljeni vsi ia Okolico, da so odNeito tega sestanka v Slov. domu v soboto popoldne. Med farmarji vlada veliko zanimanje za organiaaei jo. Nastopilo bo več rih govornikov. N^n dolžnost K da se udeležimo, kajti organitacija nam bo v veliko ko-Poročevalec. mu Prebava - skupek zapleteni funkcij našega telesa Avto, ki jo še pravkar brezhibno funfejo*. ral, se počasi ustsvlja, motor pok*, deluW redno in se slednjič ustavi. Z nejevoljnim t razom izstopi voznik, zagrabi ročko ter s« poti k prvemu tanku: bencin je pošel. aJ*4" je motor ustavil. *! Tudi na* orgShizem je nekakšen motor u ll je neprestano potrebna "obratna snov" !? ziologi govore o "izmeni obratne snovi" w mislijo celotnost onih postopkov, pri ka^jj izgorevajo hranilne snovi, da se morejo »ai izvajati potrebne energije za nemoten iLi življenjskih funkcij. Avtomobilski voznik k tanku, da oskrbi svoj motor—in iz bistv«!, istega razloga sedemo mi za mizo k jedi V obeh slučajih se "obratna snov" sprejme in * gori. Po pravici smemo imenovati naše telo kot "živo peč", kajti tudi mi sežgemo neke8n s pirjem ali kruhom, nato močnata je^ ^ Kaj naj torej jemo? Navadns meum na, kakršno nam nudi "meščanska ku^ ni na noben način tako nespametna, ks* j tr ju je jo fsnstiki prehranjevalne Uko važnih rečeh, kakor je hrsns. d«11 pač svojemu zdravemu Instinktu. Po razpravi dr. H. Woltei (Daljs »s prve kateas.) je demokratično stališč* že 22 let in Vi*^ naše demokratično (socialistično in 1 aelno) delavstvo, katero ji daje Ml ne gremo na fašistično In ne na stično fronto! Mi nismo na fs«st£ni 'r|| komunistični strani barikad! MI SMO ** RIKADAH DEMOKRACIJE! rr.Tgg * MABCA Vesti iz Jugoslavije (Urin* per«iiU ia •airtarhs — M*^ ko znan® "Florijan" in ekstrakt Volitev ^lsrbgk0'pravoslavno za juho "Juhan". (Mimogrede -----i- naj omenimo, da je Kavčič v ču- P vni sp0r 7n "vlado poravnan in je ^^k ^v^ukore", ki j;\^\>ravoslavnecerkve^ J i ai i 11 x vlado sklenilo, da bo JJjjtev nov«f» patriarha dne 21. ) trnlria Voliti patriarha inrn-tudi pravoslavni uradi konkordata vzete cerkve-"pravic* pravoslavnim nmu-l m jim vodstvo cerkve tudi fti priznati volilne pravi-fig Zaradi tega toliko časa m gnri&lo do volitve novegai patriarha, kar .se običajno zgodi v ne-kaj dneh po patriarhovi smrti. Mgj ko so pravoslavnim ministrom vrnjene cerkvene pravice, go volitev brž razpisali, da bi Biiska pravoslavna cerkev ne ostala več brez poglavarja, dani kandidat je zagrebški pravo-a vni nadškof Dositej. krvave demonstracije proti ju-gofušizmu Nekdanji pravoslavni minister r.' Dimitrije Ljotič je pred leti acel z gibanjem, ki ga je orga-liziral v politično organizacijo Zbor" in katere program je »polnoma fašističen. Temu mo-akarju so tudi dokazali direkt-10 zvezo s hitlerjevstvom, bil je logosto v Nemčiji in menda pri amem Hitlerju, dobival je pod-iore itd. Kakšno je torej razložen je demokratske javnoeti o Ljotiča in njegovega giban^ , si lahko mislimo. Te dni pa je moral Ljotič beti iz Dalmacije, kamor je šel predavateljsko turnejo. Naj-rej je sklical zborovanje v Si-' eniku in 12. februarja priše* v ibenik, kjer je imel zvečer sre-mesta v neki dvorani preda-anje. Poslušalcev se je zbralo malo, tem več pa se je zbralo udi zunaj dvorane, na glavnem ibeniškem trgu. Bili so to ko-lunisti in radičevci. Zbrali so se, demonstrirajo proti Ljotiču, roti fašizmu in za demokracijo. 0 je Ljotič v dvorani pričel mlavati, je v* vsem tem delu aesta ugasnila električna raz-vetljava, cel mestni okraj je o-tal v temi. Tedaj so demon-trantje začeli bombardirati hišo kamenjem in kmalu so pobili !«e šipe na poslopju, kjer je »oroval Ljotič. Zborovanje je k> kajpak takoj končano, pri-se je nastop policije. Večji ddelek policistov je stkušafl raz-nati demonstrante, toda de-ion«trantje so nato začeli me-iti kamenje v policiste. Poklicano orožnike, ki so prihiteli z bitimi puškami. Pozvali ko emonstrante, [naj m razidejo, ada ti so ostali in so začeli obletavati še orožnike « kamen-(Tako vsaj pravi -uradno oročilo.) Orožniki so nato U-trelili trikrat v zrak, kar je de-lonstrante le še bolj razdražilo. Mrli *o nekaj orožnikov na tla, njimi tudi poveljujočega o-eirja. Tedaj so orožniki začeli Mati v množico. Ustreljen je 1 1« letni mizarski pomočnik, fragutin Belamarič, nevarno ra- Pa pek Peter Dujilo, ki je .strel v glavo. Poleg tega >''<> v U>lnico prepeljanih še ranjenih, med njimi tu-orožnikov in policistov, Pa w> vsi bili samo obvezanf izročeni domači oskrbi. Ljo-je seveda skril v poslopju, " J* hotel zborovati in se ves * demonstracij ni ganil nika-»oMoncKL-i pa je z avtomobilom b pihal proti Kninu, torej [»Jte^cije, dasi je imel napornih »e v<* zborovanj v Spli-" ,n drugih mestih. Ljotič je to-V "T Vrnejo po Dalmaci-Uelamaričs so poko-veliki udeležbi ljudi. Po-m,nil brez incidentov. t ' '' lilo pa bo naj- •'najditelj "1101^0™". I su, ko so USA odpravile pnohi-bicijo, skušal spraviti "Florijon" na ameriški trg, kar bi najbrže tudi storil in uspel, če bi bil imet za začetek na razpolago dovolj denarja). Kavčič je bil izredno bagat, toda svetovna vojna mu je denarno premoženje uničila. Po vojni je moral prodajati svoje dragocene umetnine, iki jih je bil nakupil v raznih umetnostno-zgodovinskih centrih. Bil je namreč velik ljubitelj slikarstva in prepotoval je mnogo Evrope, da je lahko občudoval stare umetnine, in s takih potovanj je vedno prinašal s sabo kake dragocene umetnine. Njegovo stanovanje je bilo majhen muzej samih u-metnin, zbranih z velikim okusom. Bil je tudi podpornik slovenske likovne umetnosti. Ko pa je po vojni propadlo njegovo premoženje in je prodajal umetnine, se ga je loteval obup, postajal je redkobeseden samotar, dokler ga niso morali poslati v umobolnico, kjer je zdaj umrl. Smrtna nesreča oficirja. — V Kamnici pri Mariboru se je u-bil 22 letni podporočnik Radivoj Paramentič. S svojim tovarišem je napravil izlet na konju in popoldne sta v naglem diru jezdila nazaj v Maribor. V kamniškem drevoredu pa se je Para-mentičev konj najbrže splašil in oficir ni obvladal konja. Padel je z njega, a tako nesrečno, da je priletel z glavo na betonski na-* stavek pri moetiču. Prebil si je lobanjo. Neki izvošček ga je brž prepeljal v vojaško bolnišnico, toda kmalu po prevozu je mladi oficir umrl. Po rodu je bil iz Va-ljeva v Srbiji in je služil v Mariboru že tri leta. Nov sneg. — Mislili smo že, da smo s snegom opravili za to zimo, pa smo se zmotili. Po januarju in prvi polovici februarja, ki sta bila brez snega, smo zdaj dobili nov sneg. Zapadlo ga je že za ped in še zmerom sneži. Vsekakor pa je ta sneg res le za slovo. Strašen samomor. — Aparati v elektrarni na Fali so zabeležili v noči na 14. februarja defekti na daljnovodu. Aparat tudi na-znači približno mesto, kje se je to dogodilo. Monterji so šli iskat in so res blizu Dobrovcev našli na stebru daljnovoda Fala-Ptuj mrtvega mladega moškega, na zemlji pa sta ležali dve rolki. Tako vsaj se glase prva poročila. Neznani moški je splezal v samomorilnem namenu po drogu do žic, se obesil nanje, tok pa mu je roke prežgal, truplo je pai dlo na nižjo žico, odkoder ga je tok vrgel v steber, kjer je mrtvec Obvisel. Ugotovili so, da gre za 18 letnega Antona Le&nika od Sv. Miklavža pri Hočah. V nekem vinotoču je zvečer popiva* s prijatelji in govoril o tem, da se bo ubil kakor se je ubil pred leti njegov brat. Prijatelji so ga zadrževali, toda kasneje se jim je le i®muznil. Izvršil je samomor na istem drogu, kjer se je pred leti na enak način ubil njegov brat. Baje so družinske razmere na domačiji take, da se je fant rajši umaknil za bratom v smrt. delavcev, zaeno pa je izrazil upanje, da v slučaju fašistične agresije ne bodo ameriški delavci pomagali sovražniku, da zasužnji delavce v drugi državi., Lewis v svojem odgovoru hva-t li francoske delavce, ki so se združili in napovedali boj fašizmu, svojemu največjemu sovražniku. "Kakor je francosko delavstvo strnilo svoje vrste, da zaščiti svoje pravice, tak^ tudi mi želimo enotnost med ameriškimi delavci," pravi Lewis. "E-notnost bo prišla kakor hitro bodo naši nasprotniki sprejeli načelo industrijskega unionizma. Samo ena pot je, ki garantira delavcem njihov delež koristi od znanstvenega in tehničnega na-> predka v industrijskem življenju. Mi se borimo proti fašizmu in v kampanji, katere cilj je skrajšanje delovnihi ur in zvišanje mezde." Sovražniki delavcev dobili klofuto mrl Lewis podprl borbo proti fašizmu Ameriški delavci ie za-veda jo nevarnosti Washington, D. C — (FP) — Enotnost med ameriškimi in francoskimi delavci v borbi proti faJHzmu, ki ograža delavske pravice, je izražena v pismih, ki sta jih izmenjala John L. Lewi*. načelnik Odbora za industrijsko ibljv^T1'!'01 nA S,udencu P**1 organizacijo,' in Chss. Bsron, ns- " t<« dni umrl nekdaj _____»—__ induatrijalec, vele- : . 1 POtna do irrončici "n jan ^naj Kavčič ■^^■Mumrl nekdaj čeinik delavskega odseka franco- industrijalec, vele- ske državne zbornice. \ Kavčič, ki ga! "Sedsj, ko je Ameriko zajela po grenčici nova gospodarska krila, se smejijo je sestavil in riški delavci zavedajo fašistične **m. Ksvčič je nevsmosti bolj ko kdsj prej. O-SJc v iv J* k<* tr-1ni sknpstiairsjo z vsako držsvo, ■ tr^'u,k?l iB v ki hoče ohrsniti svobodo in zaščititi delavske pravice," se glssi I>ewi*ovo pismo Bsronu. Bsron. ki je nedavno obiskal umetnih | Ameriko, je izročil Ix wi«u po- "rdJfc . "I * cela b U ^ 'jubijanakih trgov-je bsvH Kavčič raznih g od kat^^S m* nh »ta najbolj zdrave francoskih rudsrjev in Senator Burke spet napadel delavsko razsodišče VVashington, D. C. — (FP) — Delavski sovražniki v senatu so prejeli krepko klofuto, ko je senat zavrgel njihovo priporočilo glede znižanja apropriacij za financiranje aktivnosti federalnega delavskega razsodišča. Da se apropriacija zniža za $385,000, je predlagal senatni odsek, kateremu načeluje senator Glass, demokrat iz Virginije in nasprotnik "nevvdealske" zakonodaje. Nižja kongresna zbornica je prej odglasovala, da razsodišče dobi vsoto, katero je zahtevalo — $2,955,000, senator Glass pa je hotel vsoto znižati na $2,670,-000. Senatorja Wagner in Tho-mas sta izjavila, da skuša Glass namenoma ovirati poslovanje delavskega razsodišča, kateremu je kongres poveril izvajanje delavskega zakona. Wagnerjev argument je bil, da je delavsko razsodišče tarča napadov protiunij-skih delodajalcev bolj kakor katera druga federalna ustanova. Glaas je v obrambi akcije svojega odseka trdil, da bi se moralo delavsko razsodišče zadovoljiti z vsoto, kl jo je odsek doJo-čil. Dejal je, da doslej razsodišče še ni pokazalo posebnih uspehov in z nekaterimi odloki je celo povečalo spore v industrijah. "Mi nočemo, da bi razsodišče raztegnilo svoje aktivnosti po vsej Ameriki," je rekel Glass. "Nekateri smo celo uverjeni o potrebi razpustitve razsodišča.*' Senator Burke je podprl Glas-sa, čeprav je bil prisiljen umakniti resolucijo glede preiskave delavskega razsodišča. On je argumentiral, da so aktivnosti razsodišča "narodna sramota". Grupiranje vojnih in protivojnih sil (Nadaljevan)« a f. strast.) ali "pararelni" nastop proti Japonski. Ta načrt določa specifično sledeče: V primeru, da Japcfoska napade angleško kolonijo Hong Kong ob južni Kitajski, bo Amerika nastopila proti nji s 16 bojnimi ladjami, Anglija pa s Šestimi. Zunanji tajnik Hull je sicer zanikal, da ebatoji kakšen sporazum med Ameriko in Anglijo, toda po vesteh iz Anglije je soditi, ds govorice o tem sporazumu niso brez podlage. Neka vplivna angleška revija je nedavno pisala, "da je Amerika že 50^ naša in da so dobri izgledi, da se postavi stoodstotno ns našo strsn." Člankar je imel v mislih ameriški nastop proti Japonski, od katerega bi imela Anglija največje koristi, ker ima največje interese ns Kitajskem in na Daljnem vzhodu sploh. Vse kapitalistično časopisje je na strsni administracije in pridno pripravlja tis za vojno pripravljenost. Giato nič ne rohni proti milijardi dolarjev, katere namersvs vlada zabiti v nove bojne ladje in novo morllno oroije. Boj proti'tem načrtom in rtkemam vojnih hujskačev je vsled agresivnosti fsšističnih držav in evropske situscljs izredno težsk, ker ljudje ns vedo, ksj se skrivs za vojno politiko administracije. Mislijo, ds je nsperjens proti fsšlzmu, v resnici pa vodi Ameriko v fašizem. PR0SVETA Prvi Evropci na Japonskem V 13. stoletju, ko so vladali mogočni knezi prostrani azijski državi, Notranji Mongoliji, so bili stiki Evrope z Azijo zelo živahni. Mongolski veli kaši so bili naklonjeni evropskim trgovcem in kupčevanje belcev je segalo po kopnem prav do obali kitajske države. Tako je tudi veliki popotnik Marco Polo spoziud življenje v kitajskih mestih in prinesel v Evropo poleg čudovitih zgodb o daljnem orientu prve vesti o o-toškem cesarstvu — Zipangu. L. 1541 so jadrali iz Dodraka v Kočančini, vzdolž kitajske o-bale proti severu trije portugalski trgovci. Nedaleč- od glavnega mesta saUumske kneževine, Ka-gošima, jih je presenetilo viharno morje in treščilo jadrnico na suho. Bili »o to aploh prvi Evropci, ki jih je čudno naključje vrglo na japonska tla. Po. tem slučajnem odkritju se je posrečilo Portugakem, da so se v zemlji vzhajajočega sonca za dalje časa ustanovili. Obenem z uspešnim trgovanjem so širili tudi krščanstvo. Leta 1549 je portugalska ladju pripeljala na Japonsko prvega misijonarja iz Evrope, spremstvu Japonca, ki je po krstu v INJakau, portugalski kitajski koloniji, dobil ime Paulo da Santa Fe. Sledilo je še mnogo misijonarjev in ko so se dodobra priučili jeziku, so s križem v roki uspešno prodirali globlje v deželo. Sredi najživahnejšega prometa in pokristanjevanja se je leta 1552 obrnil visok japonski knez na portugalskega kralja I-vana III. s prošnjo, du bi mu poslal posadko 500 mož na pomoč. Knez je hotel zavojevati liukiu v kitajskih vodah ter obljubil >lačati Portugalcem za pomoč letni davek v bakru in medenini. Leta 1554 so poslali japonski knezi portugalskemu podkralju v indijski koloniji Goa bogate darove z voščili sreče, 1. 1585 so odposlanci otoškega cesarstva posetili prestolnico Lisbono v E-vropi. Ne le med preprostim ljudstvom, temveč tudi med japonskimi kneai je pridobivalo krščanstvo zmerom več veljave. Posebno še potem, ko se je več portugalskih trgovcev poročilo z Ja-ponkami. Glavno zbirališče Portugalcev je bil Kiušin, pa tudi NlJpon in notratnjost cesarstva jim je bila odprta. Izredno živahen promet je tedaj pospeševal trgovanje med portugalsko kolonijo Macao na Kitajskem In japonskimi otoki, Letno so izvozili Portugalci iz Japonske okrog 300 ton zlata! Papež Gregor Xril. je bil I. 1575 izdal portugalskemu kralju Sebestjarui posebno pooblastilo, da ima pravico v imenu krščanstva zasesti Japonsko in jo cerkveno podrediti škofu v Macau. Duhovni domaČe tfare Sonto so dolgo postrani gledali početje kristjanov na Japonskem. Nar gel razmah krščanstva in rastoči ugled Portugalcev jim seveda ni bil po godu. Jeli so podžigati in hujskati ljudi zoper tujce. Slučajno naključje je gonjo proti belim trgovcem in misijonarjem še podkrepilo. Japonski veliki knez Tsikoaa-ma je bil nekoč na poti v Jeddo srečal portugalskega škofa. Ple-menitaš je pričakoval po tamoj-šnjih običajih i>očaščenja od škofa s tem, da bo velel ustaviti nosilnico, izstopil in ga pozdravil. Toda škof ni storil ne prvo ne drugo. Taikusama se je razsrdil in nahujskan še od domačih duhovnov, se je odločil, iztržiti tujce in krščanstvo iz Japonske. Takrat je bilo cesarstvo baš v vojni s Korejo. Se isto leto 1593 je Taikosama ukazal podložnim knezom katoliške vere, naj ss takoj odpravijo s svojimi četami na bojišče. Kmalu potem se je iskrcslo na Koreji pod vrhovnih poveljstvom Agostingha 40,000 Japoncev, po večini kristjanov. Na svojih zastavah so i m* is četa vtisnjen rdeč križ. Po zavzetju Koreje je dobil Agostingho u-kaz, naj zasede še Kitajsko. Tu je krščsnsko jsponske vojsko doletela zla usoda, kar je maščevalni knez Taikoasma tudi žeM. Zaradi neugodnega čass sa barvanje, hude lakote in bolezni na Kitajskem je bils sfcorsj vsa vojska uničena. Tri leta kasnsje se je prišelo na Japonakem splo- šno preganjanje Kristusovih privržencev. Mržnja do Portugalcev se je še povečala, ko ie 1. 1599 pristal na japonski obali prvi holandski brod. Nevoščljiva*! in srd na spretne portugalske trgovce je Iiolandce privedla tako daleč, da so v protievropakih verskih bojih pomagali Japoncem. Sli so celo tako daleč, du so zanikali svojo privržnost h krščanstvu. Preganjanje se je medtem nadaljevalo. Lovili so belce in japonske kristjane, jih v velikih množicah mučili, streljali in obešali, Na polotoku Simubara se je utaborilo okrog 70,000 kristjanov. Japonci so dolgo Časa oblegali, zaman napadali utrdbe. S topovi so jim prišli na pomoč Holandci in tabor je padti Kar je ostalo tabornikov še živih, so vse pobili. Končno je vlada izdala ukaz, da morajo zapustiti Japonsko. Holandci, ki so vladi nudili pomoč, ao lahko ostali, toda le pod ])ogojem, da smejo prista-f ti. na obalah cesarstvu le tri jadrnice na leto. Prav tako ne sme jo Holandci letno prodati več kakor za 300,000 taelov blaga. Angleži, ki so poskusili s kupčevonjem na Japonskem 1, 1616, so morali zapustiti deželo. Poslej se ni smel ustaviti v v mikadovem cesarstvu noben i-nozemec. Prav tako je bila pod smrtno kaznijo prepovedana vsaka izselitev Japonca. Cesarstvo se je zaprlo vase, postajulo je zmerom bolj osumljeno, dokler ni Japonska sredi 19. stoletja odprla znova svoje pristane vna-njemu svetu in pričela trgovati. Holandce so si pa ohranili Japonci še stoletja v hvaležnem spominu. Kakor hitro so spet odprli svojo deželo belcem, so bili holandski uradniki in častniki najbolj priljubljeni. Ko je ruski utenjuk Krusensterii s svojo ladjo "Nadeždo" na poti okrog sveta priplul 1. 1804 na Japonsko, so cesarski oblastniki, ki so prišli na ladjo, imeli v svoji sredi glavnega ravnatelja holandske trgovske kolonije, M. vun Doeffa, njegovega tajnika, tri holandske kupit a ne ih barona Probsta. Tako so že prvi stiki Evrop-cev z otoškim cesarstvom povzročili na Japonskem ostra trenja za nadvlado v svetovni trgovini po morju. Prebrlsunl "An«, gleži vzhodu" so pu ostali v splet kurjenju in izkoriščanju zmed med narodi bele rase dosledni mojstri do današnjih dni, ko no zaradi nesloge evropskih velesil poželi za bodočnost Evrope uso-depolne uspehe na obalah Tihega oceana. Na kateri strani barikade? Slov*naki pro*tovol|ct v Suanlji, ki •« bojujemo v *«tl Ivana Cankarja in v bataljonu "Dimltrov" km ■vubodo, mir in kruh Apanaktrnu ljudstvu in vwm po faAiunu utiranim narodom, ui*emo poslanico avojim alovenakim rojakom v Ameriko. Poliljamo Jo uredništvom MPro«vete'\ Proletarcu", "KnakopravKoali" ia ,'Nap»••Ja,,. To je kritika pitanja nekaterih naiih delavcih lintov v Ameriki, toda dobrohotna ■ kritika PreprKanl »mo, da pilajo ti Mati alabo tn napačno ia nate delaveko atvar aamo valed neaporaiuma. In »ato pričakujemo, da bodo vai uroraj navedeni liat i priobčili to poalanloo avojemu krogu čitateijav a liato delavako lojal-noatjo, a katero Je bila napiaana a na Ae strani. Družba spoznana za krivo Menja delavskega zakona Bennington, Vt. — Bennlng-ton Wax Paper Co., velika sovražnica delavakih unij« je bila spoznana za krivo kršenja državnega delavskega zakona in obsojena na plačitev denarne kazni $5000, Preiskava j« ugotovila, da so morale delavke v tovarni te družbe delati 60 ur na teden. Frank W. Wllls je načelnik drža* vnega delavskega odbora, ki je vodil preiskavo. Radijski program Ameriške de-lovske federacije Washington, D. C. — Ekse. kutiva Ameriške delavske Me-racije je naznanila, da bo deva špsnskegs ljudstva, tem-več vssgs, civillsirsnegs človeŠ-tva." In nsdsvno špsnskl levi rspu-blfksnec, Msrtinez Bsrrio, predsednik špsnskegs psrlsmenta: "Brez Sovjetske Zvez« bi že zdavnaj ne bilo veš lojoilstične ApanlJs." In dalje: "V Rusiji se vedno Mpsrsjo s Inrvjo". V mas j ko v enam letu ao ts tretjič počile puške v Moskvi in oblsžslo js ossm generalov rdsčs armade. Nihče med nami (t. J. mod alovenakimi ds-Isvd v Ameriki!) ne vs koliko nižjih Čsstnikov je bilo srstira-nih In kolikokrat bodo Še počile puške". "Veliksnsks konftizljs (zmeš-njsvs) prevladuje v Vladi ves to ku, glavnem ruskem pristanišču nu vzhodu, odkur je sovjetsku tujnu polici ju (GPU) uretirula več sto vojuških častnikov, se glasijo poročilu, ki so prišla sem is Mukdcna." Slovenski delavski list prinušu to vest z vidnim zadoščenjem in ne pove, da je Mukden eden od centrov lažnjive propagande ja-ponskega imperializma. In na drugem mestu: "Sovjetl rssširlll naval čiščenja. Navul na ssbotažnike v splošnem." — "Aretapije na dnevnem redu in nu tisoče delavcev in drugih j« že v zaporu." — "Aretacije in teške obtožbe odličnih sovjetskih uradnikov in tovarniških voditeljev prihajajo v Moskvo sleherno uro (pomislite 1) in is vseh krajev Sovjetske Unije." Pomislite t delavska država preganja delavce in "naval" na uboge sabotainike. Čiščenje stavi ta slovenski delavski list v u-šssoa ("čiščenju"). Spijonl Hitlerja in Mussollnljs v državi de-luvcev in kmetov so "odlični" u-radniki. In seveda teh je toliko, da prihajajo v Moskvo težke obtožbe "sleherno uro" ii "vse Sovjetske Unije". Sklep" čltalca mora biti samo ta: kako gnila mora biti ta delavska in kmečka Sovjetska Unija I" Dalje piše slovenski delavski listi------------- "Včeraj sta bila neki ameriški bankir ln njegova žena is Nsbraska Clty, Nsbr., aretirana v Moskvi iz razloga, ker sta fotografirala nekega kmeta t bosimi nogami/' Pomislite I Ubogi ameriški bankir in njegova žena it Neb-rasks, kl st borita ta rssnico in ki hočeta pomagati sovjetskim kolhotnlkom, kl so vsi bosi ln lačni. Kak teror v Moskvi I V drugi številki: "Gonja proti zarotnikom obnovljena. Moskva, 10. junija. — Vas ks-že, ds prihaja novo krvavo čiščenje zarotnikov v armadi in industriji. Stalinova vlada hoče vsekakor a tem čiščenjem utrditi svojo obrambo na zapadni in vthodnl fronti, proti Nsmčljl in Jsponaki, kateri smatra ta sovražnici in pričakuje napada s U strani." Pomislita I Ce delavska in kmečka drŽava čisti zarotnike, Hitlerjeve In Mussollnljevs špi-jone in dlveriants, tsdaj js to ts nsš delsvski list "gonja" in "krvsvo čiščenje", do katsrega ta dslsvska In kmsčks državs nuj ne bi Imsls pravice! Sovjetski (po bessdsh tegs lista ssmo Stalinovi!) vladi naš slovenski delsvski list zamsri, ksr hoda s čiščenjem svojega armadnega In proitvodnegs aparata od fašistič* ni h špionov "utrditi svojo obrsm-bo ns zspodni in vzhodni fronti, proti Nemčiji in Jsponaki, ka-tsri smatra za aovražnici." a čimer ps jim seveda dela krivico. Uboga fašistična Nemčija in Imperialistična Japonska! Seveda tudi proti ubogim sa-boisžnlkom se vrši "gonja": "Gonja proti ssbotsžnikom, zarotnikom in šplonom ae nadaljuje". Kes strašno! (Konae prihodnji«.) VŠZRO Zš VtšKMš SAllAS e*«S|ato 4mmv v bfaji SASAS f rta* haali kapam MM« ka« u a«wa> fcmfci KARTE sa vm isUte Patnlfcl s naSlai paaratsraat—a ^ M® naJ«a>MMj« Is aašaeal)—. Denarna, politika laeršsŠMBe__ la aaaealjlv« m dnevaaai kara«. v ji mmm.avijo v italijo Ba i im.., imdta u 9 im,,. im Ur - is ,, m " - iii«,.. m - " »M... IM - - MM... IM -" II M ., Ma - - IV M,,.i.aM • " M-M ..IMS " " I MM,. MM " " «$.M MM • • IMM.. MM " fltOVKNIC PUBLIHHING CO. (Glai Naroda Travel Rurea«) >1« WeM It at. Ne« Terk. H, T. P. M DOSTOJEVSKI J: Bratje Karamazovi lahko takoj ustreli, "samo če to ne bo vznemirilo dam." "Mamica" je Ukoj poprosila, naj ji dado igračko, da si jo bliže ogleda, kar se je seveda zgodilo. Bronasti top na kolesih ji je strašno ugajal in jela ai ga je prevažati po kolenih sem ter tja. Na prošnjo, naj dovoli, da z njim ustrelijo, je odgovorila s svojim popolnim soglasjem; sicer pa ni razumela, česa jo prosijo. Kolja je pokazal smodnik in šprih. Štabni kapetan je kot bivši vojnik sam oskrbel naboj in vsul v cev kar najmanjšo trohico smodnika, zastran A pri ha pa je prosil, naj ga prihranijo za drugi pot. Top so postavili na tla, s cevjo namerjeno v prazen kraj, potisnili v zažiga In ico tri zmca smodnika in ga zapalili z utigalico. Strel je sijajno uspel. "Mamica" se je sicer zdrznila, a Ukoj nato se je zaame-jala od radostf. fiečki so z nemo slovesnostjo gledali dogodek, toda najbolj blažen izmed vseh je bil ŠUbni kapetan, ki je ves čas zrl na Ilju-šo. Kolja je pobral topič in ga pri tisti priči podaril II j uši s šprihom in smodnikom vred. "To sem tebi namenil, Ubi! že davno sem ga bil pripravil," je še enkrat ponovil v popolnosti svoje sreče. "Oh, podariU ga meni! Ne, rajši podariU topič meni!" je zdajci jela prositi "mamica", kakor majhno dekletce. Njeno lice je dobilo izraz bolestne vznemirjenosti in strahu, da jI ga ne bo podaril. SUbni kapeUn se je vznemiril in zaskrbel. "Mamica, mamica r Je priskočil k njej, "topič je tvoj, tvoj je, a naj ga ima Iljuša, ker ga je njemu podaril, saj bo vslic Umu tvoj, Iljuša ti ga bom zmirom dal, da se poigraš, skupaj ga imejU, skupaj . . ." "Ne, nočem, da bi ga imela skupaj, ne, samo moj naj bo, ne Iljušev," je nadaljevala "mamica", ki se je že prav zares pripravljala za jok. — "Mama, vzemi ga, na, vzemi ga!" je mahoma kriknil Iljuša. "Krasotkin, ali ga lahko podarim mami?" se je zdajci proseče obrnil h Kra-sotkinu, kakor bi se bal, da ne bi bil U užaljen, ker hoče dati njegovo darilce njej. "Seveda lahko!" je Ukoj prisUl Krasotkin Ur vzel Iljuši topič iz rok in ga z najvljudnej-šim priklonom sam podal "mamici". Ta se je kar razjokala od ganjenosti. "Iljušečka, ljubček, tu is vidi, kdo ima svojo mamico rad!" je ganjeno vzkliknila in Jela ne-utegoma spet prepeljevati top po svojih kolenih. "Mamica, daj, da ti poljubim ročico!" je soprog priskočil k njej in Ukoj tudi izvršil ta namen. "In kdo je še preljubezni mlad človek? Tale dobri deček!" je iipregovorila hvaležna gospa, kažoč na Krasotklna. "In smodnika ti bom zdaj prinašal, Iljuša, kolikor ga boš hoUl. Mi zdaj sami delamo smodnik. Borovikov je izvedel sesUvo: štiri in dvajset delov solltra, deset žvepla in šest brezovega olja; vse to je treba stolči, priliti vode, zmešati v testo In pretisniti skozi bobnilo — pa imaš smodnik." "Meni je Smurov že pripovedoval o vašem smodniku, a papa pravi, da to ni pravi smodnik," se Je oglasil Iljuša. "Kako da ns bi bil pravi?" je zardel Kolja. "Nam gori. Sioer pa ne vem . . ." "Ne, nič nisem rekel," je zdajci s skesanim obrazom priskočil ŠUbni kapeUn. "Res sem dejal, da pravi smodnik ni tako sesUvljen, a to nič ne de, lahko as dela tudi Uko." "Ne vem, vi moraU bolje vedeti. Mi smo ga zažgali v kameninastem pomadnem lončku ln je imenitno gorel, vsa je zgorel, samo čiato malo saj je ostalo. A to je samo Usto, če bi ga pa pretisnlli skozi kolo . .. Sicer pa, vi vesU bolje, jaz ne vem ... Bulkina je pa oče natepsl zaradi našega smodnika, aH ai slišal?" se je mahoma obrnil k Iljuši, "Slišal sem," Js odvrnil Iljuša. Z neskončnim zanimanjem in naslado je poslušal Koljo. "Celo steklenico smodnika smo bili pripravili, pod posUljo ga je imel. Oče jo je našel. (Dalje prihodnji«.) V ^^g potuj«!* na okapreanili parnih* W m BREMEN • EUROPA Hrti vlak «b Bremen In Bnropa v Brem«-rhs»" sajami! udobno potovanj« do Llnbljaa« 4* Ali potu j t« ■ priljubljeni«! tkprm pmrm IkH Isborn« ftrlrtniftkc sv«a» od Cborbourfa. Bremen« Hamburga. 81 rokovnjaški nasveti gl«d« visejev sa priw in oMokarnlea. 1« pnlaanlla vprttajto U*•)«•«• ...