ZDRAVNIKI NISO ODVEZANI
ODGOVORNOSTI!
Stran 9
HOLLYWOOD
VVOJNIKU
' Stran 17
BORBA ZA OMETANJE
CELJSKIH DIMNIKOV
Stran 12
ŠT. 47 - LETO 58 - CELJE. 20.11.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
LOVCI NA
MOJI ZEMLJI
Stran 11
BOTER KRALJ,
PRIJATELJ MARŠAL
Stran 20
VZNAMENJU
ROKOMETNIH
JUBILEJEV
Stran 23
2
B^ODKI
p*« UVODNIK
Politične
icaiicuiacije
63:21. Prepričljiv rezultat, ni
kaj! Če bi šlo za košarko, bog ne
daj za rokomet ... A v politiki je
treba biti bolj previden. Več kot pre-
pričljivo so poslanci v začetku ted-
na prižgali zeleno luč za regiona-
lizacijo Slovenije. Dlje kot do us-
posobitve semaforja pa z vzpostav-
ljanjem pokrajin kot druge ravni
lokalne samouprave v Sloveniji s
tem še nismo prišli.
Pot do njihove uvedbe je še dolga.
Znova jo bo začela ustavna komisi-
ja, ki se bo decembra lotila še s strani poslancev podpr-
tih petih drugih tematskih sprememb Ustave RS. Pri-
pravila bo predlog ustavnega zakona, ki ga bodo po-
slanci morali sprejeti z dvotretjinsko večino, sledi spre-
jemanje resorne zakonodaje ...Še optimisti ne verjame-
jo več, da bi lahko delo spravili pod streho v tem man-
datu in bi volitve v pokrajinske organe oblasti izvedli
sočasno z državnozborskimi jeseni prihodnje leto.
Vladni predlog za ustavne spremembe na področju
lokalne samouprave se nanaša na tri člene. S spre-
membo 121. člena bi omogočili, da naloge državne upra-
ve poleg ministrstev opravljajo tudi drugi upravni or-
gani in organi lokalnih skupnosti. S spremembo 140.
člena bi država z zakonom brez predhodnega soglasja
prenesla na lokalne skupnosti opravljanje nekaterih
nalog iz državne pristojnosti, pri tem pa bi bila dolž-
na zagotoviti denar za njihovo decentralizirano izva-
janje. Za regionalizacijo Slovenije je najpomembnejša
sprememba 143. člena, ki naj bi določal obvezno, za-
konsko ustanovitev pokrajin kot širših lokalnih skup-
nosti.
Skorajda ga ni, ki se ne bi zavedat, da so pokrajine v
Sloveniji nujne. Seveda, če želimo pritegniti denar iz
evropskih strukturnih skladov in se tvorno vključiti v
čezmejno regionalno sodelovanje. A slednjega bomo
sposobni samo, če bomo imeli močne pokrajine; tak-
šne pa bodo le, če jih ne bo preveč. A prav določitev
števila pokrajin je najtrši oreh v regionalizaciji Slove-
nije in tudi glavni razlog, da jih še nimamo, da se je
reforma lokalne samouprave zaustavila na pol poti.
Kajti, pri določanju števila se začnejo politične kalku-
lacije. Podobno kot pri občinah stranke tudi v pokraji-
nah vidijo zlasti svoja »vplivna« območja. In več kot
jih je, lažje si jih je razdeliti. Pa četudi so zgolj piščeta
v že tako mali materi kokoši ...
IVANA
STAMEJČIČ
KRATKE-SLADKE
mA
Bogovi na
hladno?
Naš prvi zdravnik je že za
zaporniškimi rešetkami.
Podkupljivi Ali Nassib (raz-
meroma majhna riba iz
zdravstvene postaje v Koz-
jem) je tam hudo osamljen,
saj je kaj takšnega za bogo-
ve v belem res nekaj izjem-
nega. Če bodo policisti in so-
dišča opravili svoje delo kot
morajo, bo Nassibove osam-
ljenosti gotovo konec. Usta-
novitev zdravniškega jetniš-
kega pevskega zbora je se-
veda odvisna od delavoljno-
sti zgoraj omenjenih. Pri
množici nepregledanih vzor-
cev iz celjske bolnišnice bi
zbor nedvomno največ pre-
peval na pogrebih.
m4
Zastonj kosilo
šlo po vodi
Laški svetniki se že skoraj
desetletje ne morejo zedini-
ti okoli občinskega prazni-
ka. »Kaj pravite za januar? -
Ne, takrat ga že preveč žura-
mo. - Kaj pa poleti? Eh, ta-
krat imamo Pivo in cvetje. -
Že vem, november. - Si nor,
takrat je martinovo ... Sploh
pa, kaj misliš da bo naša
stranka podprla predloge tvo-
je?« Komentar iz sosednjih
občin: »No, pa so si zapravi-
li priložnost za eno zastonj
kosilo ...«
mA
Vozi, IVliško!
Na celjskem območju bi
lahko snemali drugi del fil-
ma Ko to tamo peva. Avto-
bus, recimo tistega, ki je v
torek odpeljal iz Celja proti
Zgornji Savinjski dolini, bi
si lahko sposodili v Izletni-
kovem voznem parku.
Vračanje
Po neslavnem odhodu iz na-
zarske občine se gostinec Mir-
ko Laznik vrača v sosednjo,
mozirsko. Upamo, da o ho-
telu v Lokah ne bo treba toli-
ko pisati in pojasnjevati kot
o Venišah.
»Revolucijacf
in poenotenje
Bo novi predsednik SLS Ja^ez Podobnik s podpredsednikoma Bojanom Šro
tom in Nado Skuk zmogel vladanje s »trdo roko«?
Več kot prepričljivih 120
glasov za Janeza Podobnika,
55 za Petra Vriska in skrom-
nih 14 za Ivana Bizjaka je že
v prvem volilnem krogu raz-
rešilo dilemo, kdo bo v pri-
hodnjih, zagotovo zelo tež-
kih mesecih pred evropskimi
in državnozborskimi volitva-
mi vodil Slovensko ljudsko
stranko. Prav tako v prvem
krogu sta dovolj glasov do-
bila tudi oba podpredsedni-
ka; Bojan Šrot 96 in Nada
Skuk 90, novi predsednik
strankinega glavnega odbo-
ra Igor Draksler pa je prepri-
čal 98 delegatov z volilno pra-
vico.
Tisti, ki so od sobotnega pred-
časnega volilnega kongresa SLS
v Rogaški Slatini pričakovali re-
volucionarni razplet, so se več
kot očitno zmotili. Edini pri-
dih revolucionarnosti v stran-
ki, ki se je celo za predčasni
kongres odločila le zato, da bi
strnila svoje vrste in si z novim
prvim možem na čelu odreza-
la večji kos volilnih pogač za
evropski in domači pariament
spomladi in jeseni prihodnje
leto, je bil lapsus predsedujo-
čega kongresu Bojana Šrota,
ki je programsko resolucijo pre-
krstil v revolucijo. A resoluci-
ja Slovenija v Evropi ne stavi
na revolucionarnost, ampak na
preizkušene vrednote, ki ji v
stranki ostajajo zvesti tudi v na-
prej; na Slovenijo, deželo bla-
gostanja, v kateri bodo živeli
ljudje z veliko mero veselja do
življenja!
Veselje do
življenja in
razočaranje
Veselja do življenja so v do-
bršni meri pokazali tudi dele-
gati na kongresu. Najprej z Ipav-
čevo pesmijo Slovenec sem, za-
tem, proti zaključku celodnev-
nega dela v Rogaški Slatini, pa
s srčnim navijanjem za sloven-
sko nogometno moštvo, ki ni-
ti na Maksimiru ni klonilo. Zato,
je menil Joško Joras, tudi slo-
venska diplomacija ne sme klo-
niti glede Piranskega zaliva!
Vmes je bil zagotovo tudi
kanček jeze, pa nestrpnega pri-
čakovanja in razočaranja. Pr-
vega zaradi težav z orientaci-
jo, ki so še za kakšne četrt ure
podaljšale kruljenje v lačnih de-
legatskih želodcih; zaradi dveh
ur zamude, ki so si jih v dopol-
danskem delu nabrali delega-
ti, so se na kosilo podali name-
sto ob 13. uri šele po 15. uri,
za nameček pa so se eni v re-
stavraciji vsem dobro pozna-
nega hotela Sava hitro nasitili,
drugi pa so dobršen del kosilu
namenjenega odmora iskali
»svoj« hotel Bohor. Nestrpno
pričakovanje je bilo seveda na-
menjeno volilnim rezultatom,
ki so jih delegati - kljub temu,
da je volilna komisija že pre-
cej prej opravila svoje delo -
pričakali šele po koncu prvega
polčasa nogometne tekme. Da
se ve, tudi nogomet je pomem-
ben!
In razočaranje? Takole na prvi
pogled ga ni bilo opaziti ne pri
Petru Vrisku, ki je vendarie
veljal za »resnejšega« protikan-
didata (a kot se je izkazalo, so
mu zaradi bojazni, da bi stran-
ki prilepil preočitne barve
kmečkosti, podporo odrekli ce-
lo kolegi s Celjskega), ne pri
Ivanu Bizjaku, je pa zato po-
raz v drugem volilnem krogu
proti (tudi dosedanjemu pred-
sedniku Sveta SLS) Tonetu
Hrovatu težko pogoltnil Franc
Kangler. Veljal je za velikega
favorita in Hrovat naj bi mu celo
napovedal, da bo svojo kandi-
daturo umaknil, a si je, kako
značilno za politiko, kasneje
premislil... in uspel.
Enake
možnosti
žensk in kdo
bo novi tajnik?
»Slovenska ljudska stranka
je prva stranka v Sloveniji, ki
je sprejela akcijski načrt do le-
ta 2008 za izvajanje Zakona o
enakih možnostih žensk in moš-
kih,« je bil ponosen predsedu-
joči kongresa Bojan Šrot, v de-
lovnem predsedstvu umeščen
med prvo damo strankinega
podmladka Nove generacije
Natašo Kavaš Puc na levi in
Korošico Darinko Mravljak
na desni.
»V prihodnjih dneh se bom
skupaj s sodelavci v stranki od-
ločil, kdo bo po 1. decembru
nasledil dr. Andraža Vehovar-
ja, ki zapušča položaj glavne-
ga tajnika v stranki zaradi od-
hoda v Drogo Portorož,« napo-
veduje novoizvoljeni predsed-
nik Janez Podobnik, ki tudi si-
cer profesionalno delo stran-
kinega tajništva postavlja ob bok
oblikovanju ustvarjalne notra-
nje klime in načrtnemu pro
gramskemu delu kot drugima
dvema najbolj pomembnima
ciljema, po njegovem ključni-
ma elementoma za nov utrip v
SLS.
Privajanje na
»trdo rokoff
Dosedanji predsednik SLS
mag. Franci But je marca 2001
na kongresu v Murski Soboti
stranko prevzel močno razdvo-
jeno; po združevanju s krščan-
skimi demokrati in kasnejši
vnovični odcepitvi le-teh v No-
vo Slovenijo ter volilnem »po-
lomu« leto pred tem, ki je bil
vzrok tudi za precejšnje finanč-
no razsulo.
Novoizvoljenemu Janezu Po-
dobniku se, kot kaže, vsaj s fi-
nancami ne bo treba pretirano
ukvarjati, saj je SLS uspelo v
neverjetno kratkem času in
kljub več kot prepolovitvi (z
12 milijonov tolarjev na 4,5 mi-
lijona mesečno) strankinih pri-
livov zaradi slabše zastopano-
sti v državnem zboru, urediti
finančno poslovanje na za slo-
venske politične stranke zavi-
dljivo raven. A kljub temu, da
tako očitne razklanosti v stranki
ni več, je za SLS več kot nujno
poenotenja glede ciljev. »Zato
smo se tudi odločili za predča-
sni volilni kongres,« pravi Po-
dobnik, ki je prepričan, da je
slednjega sposoben, »z dobrim
in spoštljivim odnosom sode-
lavcev, ki bomo na prvo mesto
v svojem delu vselej postavlja-
li koristi države Slovenije.«
Čimveč uspehov pri poeno-
tenju SLS mu je zaželel tudi mag-
But, ki je na svoj dve in pollet;
ni predsedniški mandat v stranki
ponosen, svojo prihodnost pa
vidi na evropskem parketu, kot
eden od spomladi 2004 izvo-
ljenih slovenskih poslancev
evropskega parlamenta: »In, da
ne pozabim. Naj včasih pose-
že po »trdi roki«. Sam tega ni'
sem najbolje znal, a SLS vča-
sih potrebuje tudi to.«
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATI^
Ivan Bizjak s 14, Janez Podobnik s 120 in Peter Vrisk s 55 glasovi podpore. SLS je dobila Janeza Podobni-
ka za novega predsednika že v prvem volilnem krogu, brez razočaranja pri obeh protikandidatih.
»Gol je, gol,« so veselje do življenja in nogometa jasno demonstrirali delegati in udeleženci predčasnega
volilnega kongresa SLS v Rogaški Slatini.
St. 47 - 20. november 2003
|_AKTUALNO
3
KŠCR pod
pčesom komisije
Pobuda na mestnem svetu - KŠCR bo tožil Željka Ciglerja
Na zadnji seji celjskega
mestnega sveta je svetnica
Suzi Kvas predlagala, da se
ustanovi začasna komisija
za mladinska vprašanja. Po-
vod je stanje v Klubu študen-
tov celjske regije (KŠCR).
Končno je torej problem ne-
koč enega največjih in naj-
bogatejših študentskih klu-
bov v Sloveniji postal dovolj
pereč, da ga je treba začeti
reševati tudi s pomočjo lokal-
ne oblasti.
Klub je znan predvsem po
zelo svojevrstnih načinih vo-
litev. Volitve 13. marca 2002
so že bile razveljavljene, po-
doben način izbiranja vods-
tva pa so v klubu ubrali tudi
letos avgusta. Za predsedni-
ka kluba se po novem raz-
glaša Danijel Kociper, ki pa
se od prejšnjega (nelegalne-
ga) predsednika Marka Ro-
maniča razlikuje predvsem
po komunikaciji z mediji. Ne
le, da je vedno pripravljen na
pogovor, tudi gradivo poši-
lja. Minuli teden smo tako
dobili celo videokaseto, na
I kateri so posnete razveljav-
ljene marčevske volitve. Ko-
ciper namreč pravi, da je bil
I prav zaradi teh volitev KŠCR-
ju nelegalno odvzet denar ozi-
roma status Študentskih or-
ganizacij lokalnih skupnosti
(ŠOLS).
Na videokaseti je mogoče
videti, da se je predsednik Zve-
ze študentskih klubov Slove-
nije (ŠKIS) Ožbej Marc pred-
stavil izključno kot predstav-
nik ŠKIS-a in ne tudi kot pred-
stavnik ŠOLS-a, čeprav je bil
predstavnik obeh organizacij.
Ker Marca na volitve niso spu-
stili, je bil KŠCR-ju odvzet sta-
tus ŠOLS-a in s tem denar. Ko-
ciper trdi, da je bil denar od-
vzet nelegalno, saj se Marc ni
predstavil kot predstavnik
ŠOLS-a. Marc pa je za Novi
tednik že pred mesecem in pol,
ko smo pisali o tem, dejal, da
je zveza ŠKIS prav tako pri-
stojna, da odvzame status
ŠOLS-a.
Svetniici na
pomoč
Na zadnji seji celjskega mest-
nega sveta je svetnica Suzi Kvas
predlagala, da se ustanovi ko-
misija za mladinska vprašanja,
ki bi se ukvarjala tudi s prob-
lematiko KŠCR-ja. V komisiji
bi bili predsednik Damir Ivan-
čič in člani Vladimira Skale,
Urban Majcen, Primož Brvar
in Matej Tomažič. Komisijo
mora potrditi še komisija za
volitve in imenovanja, na na-
slednji seji mestnega sveta pa
naj bi jo tudi uradno potrdili.
Po besedah Damirja Ivančiča
bo naloga komisije predvsem.
da bo analizirala stanje v KŠCR-
ju. »Nato bomo skušali apeli-
rati na kvazi vodstvo KŠCR-ja,
da bi skupaj dosegli nekakšen
konsenz glede rešitve trenut-
ne situacije,« še dodaja Ivan-
čič. Težava je namreč v tem,
da zaradi trenutnega stanja v
KŠCR-ju trpi tudi Mladinski
center Celje (MCC), katerega
soustanovitelj je tudi KŠCR.
Da je rešitev nujna, kaže tu-
di dopis vodje Oddelka za druž-
bene dejavnosti na Mestni ob-
čini Celje Željka Ciglerja, ki
ga je že dan pred predlogom
Kvasove poslal Danijelu Koci-
pru. Cigler navaja, da je reši-
tev KŠCR-ja nujna, saj zaradi
tega trpijo vsi celjski dijaki in
študentje. Zapisal je, da obči-
na svoje ustanoviteljske obvez-
nosti do MCC-ja poravnava,
KŠCR pa ne. Kot osnovni prob-
lem Cigler navaja vprašanje,
kdo je legitimen in legalen
predstavnik KŠCR-ja, saj
Upravna enota Celje ni vpisa-
la zakonitega zastopnika druš-
tva v uradni register. Cigler prav
tako predlaga, da se ustanovi
delovna skupina, ki bi dala
predloge za rešitev problema
KŠCR-ja, saj občina nima ne-
posrednih možnosti interven-
cije, ker je KŠCR po svojem
statusu društvo. Občina pa lah-
ko ponudi strokovno pomoč.
In jo je - v obliki pobude Suzi
Kvas.
»Cigieija se ni
prijeio<€
Danijel Kociper pobude ozi-
roma tovrstne oblike pomo-
či, ki jo je predlagal Željko Ci-
gler, ne razume dobronamer-
no. Na MOC je poslal Protest
zoper zavajanje gospoda Željka
Ciglerja. V njem piše tudi: »Zo-
per gospoda Željka bomo žal
prisiljeni vložiti tožbo zaradi
obrekovanja.« Kociper piše, da
je v Ciglerjevem dopisu kup
neresnic, netočnosti in podti-
kanj. Ciglerju naj bi sicer že
večkrat vse razložili, pisal mu
je tudi odvetnik KŠCR-ja Du-
šan Korošec, vendar pa se Ci-
glerja »očitno ni nič kaj za dol-
go prijelo in je zopet planil z
neutemeljenimi očitki,« še piše
Kociper.
Kociper pri odgovorih na
Ciglerjev dopis ponavlja svojo
zgodbo. Po njegovem usta-
noviteljske obveznosti KŠCR-
ja do MCC-ja ne obstajajo.
Pogodba o ustanovitvi Zavo-
da MCC namreč določa, da
ustanovitelja odgovarjata za
obveznosti do višine ustano-
viteljskih vložkov. Po Koci-
provih besedah so bili ti v ce-
loti vplačani, zato niti KŠCR
niti MOC nimata nobenih na-
daljnjih obveznosti. Glede za-
stopnika piše, da problema
sploh ni, ker je zakoniti za-
stopnik on. Vpisa v register
društev pa še ni zato, ker sta
se na volitve, na katerih je
bil izvoljen Kociper, pritožila
dva člana društva - Dejan Špe-
glič in Damir Ivančič. Oba
sta dobila sklep o neprizna-
nju stranke v postopku. Ivan-
čič se je na to pritožil, tako
da o tem sedaj odločajo na
ministrstvu za notranje zade-
ve.
Zanimivo je, da KŠCR
kljub finančnim stiskam
lahko snema videokasete.
Prej omenjena videokase-
ta je bila poslana na prib-
ližno 80 naslovov. Kociper
sicer pravi, da je bil snema-
lec iz KŠCR-ja, tako da sne-
manje ni bilo drago. Kljub
temu sta snemanje in distri-
bucija kaset stala približ-
no 100 tisoč tolarjev. Za ne-
koga, ki naj ne bi imel nič,
je 100 tisočakov veliko de-
narja.
Ko smo se o možnih reši-
tvah KŠCR-ja pred mesecem
in pol pogovarjali s predsed-
nikom ŠKIS-a Ožbejem Mar-
com, nam je dejal, da je Koci-
per pripravljen na pogovore in
da bodo ponovne volitve naj-
verjetneje tretji teden v novem-
bru. To pa je zdaj. In volitve?
Še ne. In še dolgo jih ne bo.
Kociper nam je povedal, da
zdaj čaka na odločitev mini-
strstva, ali bo dovolilo Ivanči-
ču, da je stranka v postopku.
Ministrstvo ima za odločitev
60 dni časa. V tem času voli-
tev ne bo. Potem pa se bo spet
začelo pritoževanje. Z ene ali
druge strani. Odvisno, komu
bo odločitev, najprej ministrs-
tva, zatem pa znova UE, kori-
stila.
ŠPELA OSET
Danijel Kociper
Željko Cigler
Splavar spet v parku
v torek dopoldan so v mestnem parku v Celju na obnov-
ljen podstavek ponovno postavili kip Splavarja, ki so ga
niinuli teden še neznani vandali strgali s podstavka in pusti-
li ob njem. Medtem so obnovili podstavek in napis na njem,
kip pa so v podjetju Veking tudi temeljito očistili in odpra-
vili manjše poškodbe. Koliko je vandalizem stal občinsko
blagajno, zaenkrat še ni znano.	BS, Foto: RR
KJESONASI
^ POSLANCI?
Spremembe
ustave
V	ponedeljek in torek je
državni zbor glasoval o vr-
stah sprememb temeljnega
kamna naše države, slo-
venske ustave. V strnje-
nem pregledu si lahko og-
ledate, o čem vse in kako
so glasovali vaši izvoljeni
predstavniki (za spremem-
bo je bila potrebna dvotret-
jinska večina navzočih po-
slancev),
(1)
V	ponedeljek so se poslan-
ci za ogrevanje lotili pet let
starega predloga o ukinitvi
143. člane ustave, ki govori
o tem, da pokrajine ustanav-
ljajo le občine. Za potreb-
no dvotretjinsko večino jim
je zmanjkal le en glas (57
za, 29 proti).
(2)
Zato pa je zadosti podpo-
re (63:21) zbral vladni pred-
log sprememb (121., 140. in
143. člen ustave), ki pred-
videva tudi prenašanje pri-
stojnosti na novoustanovlje-
ne pokrajine.
(3)
V	sredo so poslanci koali-
cije glasovanje začeli s po-
trditvijo vladnega predloga
(56:26), da bi namesto se-
danjih predhodnih referen-
dumov poslej imeli le refe-
rendume, na katerih bi vo-
livci potrjevali ali zavračali
v parlamentu že sprejete za-
kone (90. člen ustave). Opo-
zicije je to označila za ne-
dopustno zniževanje doseže-
ne visoke ravni demokraci-
je v naši državi.
(4)	(5)
Zato pa ni uspel predlog
vlade, da bi vzeli pravico re-
ferenduma državnemu sve-
tu (97. in 99. člen ustave,
43:29) in eni tretjini poslan-
cev (170. člen ustave, 35:44)
ter to dopustili le večini v
parlamentu in 40 tisoč vo-
livcem.
(6) (7)
LDS in ZLSD nista dobili
podpore (46:40) za kancler-
ski model oblikovanja vla-
de, po katerem bi parlament
izvolil predsednika vlade,
njegove ministre pa bi potr-
jeval predsednik republike.
Poleg tega bi odpravili inter-
pelacijo (112. 114.: 118. člen
ustave).
(8)
Poslanci so podprli tudi
vladni sodniški sveženj us-
tavnih sprememb (129.,
130., 131., 132. in 134. člen
ustave). Potrebna večina
(72:12) - tudi SDS - podpi-
ra zamisel, da bi sodnike naj-
prej izvolili za pet let, pre-
den bi dobili trajni sodniš-
ki mandat.
(9)
Poslanci so skoraj sogla-
sno podprli predlog, da z za-
konom določijo ukrepe za
spodbujanje enakih možno-
sti kandidiranja moških in
žensk na volitvah (zahtevo
po zakonu bodo zapisali v
44. člen ustave).
(10)
Podpore (30:46) je zmanj-
kalo tudi predlogu za razši-
ritev poslanske imunitete
pred sodišči (83. člen usta-
ve), ki ga je podprla samo
opozicija.
(11)
Invalidske organizacije so
zbrale soglasno podporo po-
slancev (77:0), da bodo v 14.
člen ustave o enakosti pred
zakonom dopolnili z naved-
bo, da so v Sloveniji vsako-
mur zagotovljene enake pra-
vice, ne glede na invalid-
nost.
(12)
Dovolj podpore (72:12) je
dobil tudi predlog DeSUS,
da država uredi in skrbi za
delovanje obveznega pokoj-
ninskega in socialnega zava-
rovanja. Nekateri poslanci
so menili, da gre le za de-
magogijo.
(13)
Opozicija je hotela v us-
tavo uvesti tudi prepoved
kandidiranja za predsedni-
ka države več kot dvakrat
(103. člen ustave), vendar ni
zbrala dovolj glasov (33:47),
tako da bo lahko npr. Milan
Kučan znova kandidiral na
naslednjih predsedniških
volitvah.
(14)
Mlajši od 18 let ne smejo
voliti, menijo poslanci, ki so
zavrnili (17:39) predlog za
znižanje starostne meje za
volilno pravico (43. člen us-
tave).
(15)
Nazadnje so poslanci od-
ločali o preambuli ustave,
uvodnem delu, v katerega
naj bi zapisali, da sta NOB
in boj proti nacifašizmu te-
melja naše države, a je opo-
zicija to enotno zavrnila
(51:31)
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Kako so glasovali naši
poslanci:
št. 47 - 20. november 2003
4
DOGODKI
Mojster za
v kroniko
Magister Roman Matek
bo v kroniko laške fare za-
gotovo zapisan z velikimi
črkami, saj je že skoraj dve
desetletji pomemben kro-
jilec usode krajev in ljudi
ob spodnjem toku Savinje.
Ker svoje zamisli čestokrat
uresničuje po makiaveli-
stičnem principu, si je v tem
času nabral kar precej so-
vražnikov. Zadnji, vendar
ne tudi poslednji, je na sez-
namu direktor edinega lo-
kalnega trgovskega podjet-
ja Ivan Grobler. Matek mu
je namreč ob izdatni pod-
pori kolegov v občinskem
svetu na ^>mala vrata% pri-
peljal pred nos enega od
najbolj ljutih konkurentov,
Mercatorjevega Zorana
Jankoviča.
Karkoli si ljudje mislijo
o Romanu Matku, 47-let-
nem Rimljanu, očetu dveh
velikih in enega malega
otroka, strastnemu ljubite-
lju strelnega orožja, teniš-
kega loparja in ribiške pa-
lice, mu je eno treba priz-
nati. Brez njega ne bi bilo
današnjega Zdravilišča Laš-
ko. Iz skoraj propadle fir-
me je v samo
nekaj letih
ustvaril ene-
ga najlepših
in najbolj so-
dobnih cen-
trov zdravs-
tvenega tu-
rizma pri nas
in še nekoli-
ko širše. Uni-
čili ga nista
niti dve ka-
tastrofalni
poplavi.
Prav nas-
protno. Tako
kot vse osta-
lo, je sebi
oziroma
zdravilišču v prid obrnil tu-
di nesrečo, saj so kmalu za-
tem, ko je odtekla voda,
zdraviliški prostori vedno
zasijali v še lepši podobi.
Ker Matek zelo dobro ve,
na čigava vrata je treba po-
trkati, s kom se je treba dru-
žiti in kako na preprost na-
čin priti do denarja. Prav
tako tudi ve, v katerih od-
borih in svetih je pametno
sedeti.
Kot drži, da brez Roma-
na Matka, nacionalne turi-
stične osebnosti leta 2000,
ne bi bilo laškega zdravi-
lišča, pa po drugi strani tudi
drži, da bi se brez njega tu-
rizem v laški občini lahko
danes ponašal še z marsi-
čem drugim kot zgolj z
zdraviliščem. Tako vsaj
pravijo njegovi nasprotni-
ki, ki zelo radi omenjajo
vsaj dve še nedokončani
zgodbi. O zdravilišču v
Rimskih Toplicah in o ime-
nitnem turistično-rekrea-
cijskem centru na levem
bregu Savinje. Pri obeh je
bil Matek zraven na začet-
ku. Imel je velike ideje, na-
risane celo na papirju, tu-
di večino investitorjev je že
izbral, pa so ga potem izri-
nili iz prvega in nato še iz
drugega projekta. In glej ga,
zlomka, takoj ko ga ni bilo
več zraven, se je projektov
prijela velika smola. Zdra-
vilišče v Rimskih Toplicah
propada že več kot desetlet-
je in vsak, ki ga žeU obno-
viti, se kmalu poparjen
umakne. Načrti za center v
Jagočah pa že nekaj let le-
žijo v eiiem od predalov Pi-
vovarne Laško, kamor so jih
spravili potem, ko so zaseb-
na zemljišča, na katerih bi
stale stavbe, bazeni in še
marsikaj drugega, nenado-
ma postala nesramno dra-
ga.
O zadevah, v katere je bil
ali pa je še vedno »do vratu
vpleten«, se nikoli noče po-
govarjati odkrito. Njegovi
odgovori so vedno previd-
ni in zelo skopi, največkrat
sogovornika odpravi kar z
zdaj že znamenitim: »A res?
Da je tako? Prvič slišim o
tem.« Čeprav sicer izjemno
komunikativen in več kot
zgovoren v hipu potegne za-
drgo na ustih vselej, ko be-
seda nanese
na zanj manj
prijetne, mor-
da kočljive te-
me. Ne samo,
da umolkne,
takrat tudi z
mimiko obra-
za ničesar ne
izda ...
Zdravilišče
Laško je v sla-
bem desetletju
preraslo še ta-
ko optimistič-
ne razvojne
napovedi. Pa
poti še ni ko-
nec; ko bo iz-
peljana še zdaj
zastavljena 50 milijonov
evrov vredna naložba v well-
ness center, bo zdravilišče ne
le resen konkurent v svoji de-
javnosti, pač pa bo z novo »to-
varno« poseglo v zeljnik tu-
di pivovarjem, doslej nespor-
nemu paradnemu konju laš-
kega (in slovenskega) gospo-
darstva. A zato je bilo in je
še treba vse niti trdno držati
v rokah. Denimo, vztrajati,
da ostane občina (kot tisti,
ki se najmanj neposredno vti-
ka v poslovanje) v zdraviliš-
ču pomemben lastnik, pa če-
prav zato odpade ali pa je v
prihodnost preložena večina
drugih, za občino še kako nuj-
nih naložb. In niti za kanček
odstopiti od predvidenih raz-
vojnih načrtov, pa čeprav se
na pot postavi Zakon o vo-
dah, ki prepoveduje kakršne-
koli posege v 15-metrski
priobalni pas Savinje ... ali
pa občinski svetniki, ki so
sprva želeli zdravilišče »priš-
krniti« za trgovski center, ki
naj bi »pomembno« dopol-
nil kongresni turizem v Laš-
kem.
JANJA INTIHAR,
IVANA STAMEJČIČ
Mag. Roman Matek
Med prvimi
petnajstimi
Certifikat kakovosti za celjsko in šmarsko upravno enoto
Celjska upravna enota (UE) je v prvih letih delova-
nja opravila pionirsko delo pri približevanju uprav-
nih storitev občanom in pri uvajanju oblik elektron-
ske uprave. Minulo sredo pa so ji tudi uradno podelili
certifikat po standardu SIST ISO 9001:2000 za vode-
nje upravnih postopkov na prvi stopnji državne pri-
stojnosti.
Načelnik UE Damjan Vrečko ob tem poudarja, da bi lah-
ko postopek za pridobitev certifikata pričeli že prej, pa ga
niso, saj je eden od kriterijev tudi prostorski. Ker delujejo v
zelo utesnjenih prostorih na Mestni občini Celje, postopka
niso pričeli, dokler ni prišlo do odločitve za gradnjo prizid-
ka k Narodnemu domu, kjer bodo dobili nove prostore.
»Postopek za pridobitev certifikata je zahteven. A tudi
največji skeptiki so zdaj ugotovili, da ta vzpostavlja meha-
nizme, katerih dosledno spoštovanje je poroštvo za učin-
kovito delo na upravnem področju,« je ponosen Vrečko.
UE Celje je že od leta 1995, ko je pričela delovati, s
svojo inventivno dejavnostjo bistveno pripomogla k bolj
kakovostni in prijaznejši državni upravi. »S publikacijami
v pisni in elektronski obliki smo skušali pomagati stran-
kam, da želene upravne storitve dobijo v najkrajšem mož-
nem času, s čim manjšimi stroški. Ta način je v praksi
pomenil prvi poskus poenotenja praktičnega izvajanja za-
konodaje pri izvajanju upravnih storitev.«
Od maja 2002, ko je zaživela tudi možnosti elektron-
skega poslovanja v upravnih zadevah, so v Celju prejeli
in posredovali čez 40 tisoč tovrstnih zahtev. Te se pretež-
no nanašajo na posredovanje podatkov iz različnih evi-
denc, predvsem matičnih, registra prebivalstva in regi-
stra prometa. »V praksi to pomeni, da strankam ni treba
več tekati od vrat do vrat, ampak podatke pridobijo po
elektronski poti.«
Tudi v Šmarju pri Jelšah je bila slovesna podelitev cer-
tifikata kakovosti, ki sta ga tamkajšnji upravni enoti pre-
dala minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc ter di-
rektor Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Igor
Likar. Na Šmarskem sta bila na svojih prvih uradnih obi-
skih.
Minister je med slovesnostjo poudaril, da je šmarska uprav-
na enota med prvimi petnajstimi v državi, ki jo je ministrs-
tvo lani ohrabrilo za sodelovanje v tem projektu. Ob tem je
direktor Likar posebej pohvalil redno notranjo komunika-
cijo znotraj šmarske upravne enote. Med govorniki je na-
čelnik upravne enote Vinko Habjan poudaril, da so lani
uspeli rešiti že 95 odstotkov od vsega 55 tisoč zadev.
Med nalogami, ki čakajo slovensko javno upravo nas-
ploh, je minister napovedal začetek javne razprave o no-
vih zakonih o javnih zavodih ter javnih podjetjih ter tudi
obsežno novelo zakona o upravnem postopku. Pri slednji
gre za večji poudarek informatizaciji, med drugim elek-
tronskemu vročanju vlog.
BRST
BRANE JERANKO
Za vzgled Sloveniji
Medobčinski inšpektorat
štirih občin s severa celjske
regije (s sedežem v Vojni-
ku) je prejel priznanje no-
tranjega ministrstva kot
najboljše ocenjeni primer
Dobre prakse v slovenski
javni upravi za leto 2003.
Med podelitvijo v Ljubljani
je predsednik programskega
odbora konference za naziv do-
bre prakse v javni upravi dr.
Grega Virant poudaril, da je
možnost ustanavljanja skup-
nih občinskih uprav v sloven-
skem prostoru premalokrat iz-
koriščena. Kljub temu, da bi
se tako omogočilo dovolj stro-
kovno delo ter znižali stroški
dela in materialni stroški.
Programski odbor je tako
med slovenskimi občinami naj-
višje ocenil primer povezave ob-
čin Dobrna, Vitanje, Vojnik in
Zreče, ki so ustanovile skupni,
medobčinski inšpektorat. Me-
dobčinski inšpektorat, ki ga vodi
inšpektorica Nataša Kos, se
je prijavil na poziv za primere
Dobre prakse v slovenski jav-
ni upravi 2003 in uspel. Med
merili za ocenjevanje prijav-
ljenih rešitev so bili njihova
ekonomičnost, učinek na dvig
kakovosti poslovanja, izvirnost
rešitve, uspešnost njene dejan-
ske izvedbe, stroški uvedbe.
kazalniki uspešnosti, učinko-
vitosti in gospodarnosti ter
skladnost z modelom poslov-
ne odličnosti.
BRANE JERANKO
S podelitve priznanja za primer dobre prakse v javni upravi v letu 2003. Prejele so ga občine Dobrna, Vitanje,
Vojnik In Zreče za skupni, medobčinski Inšpektorat.
Za boljši volilni izid
»člani Demokratične stranke upokojencev Slovenije
(DeSUS) smo proti spremembam volilne zakonodaje in
proti predlogu o dvigu volilnega praga za vstop v parla-
ment.« To je bil eden temeljnih poudarkov iz skupščine
območnega odbora DeSUS Celje, ki povezuje delo občin-
skih in krajevnih odborov stranke v občinah Celje, Do-
brna, Štore in Vojnik.
Predsednik odbora Franjo Čevnik se je v poročilu pred-
vsem osredotočil na dejavnosti stranke v Celju, pri čemer je
povedal, da stranka ne nasprotuje visokim naložbam vgradnjo
športnih objektov in infrastrukture. Več pozornosti v prora-
čunu pa bi morali v prihodnje nameniti poplavni varnosti
mesta, posodobitvi tržnice in zlasti bolj prijazni ureditvi
prostorov za zadnje slovo na celjskem pokopališču.
DeSUS bo tudi v prihodnje sodeloval predvsem z institucija-
mi civilne družbe, pri čemer bo na prvem mestu sodelovanje z
društvi upokojencev. Da bi dosegli boljši volilni izid, bodo
morali okrepiti delo terenskih odborov.
BS
Ob Mariborski
spet od torica
Savinjska proga na gradbišču Mariborske ceste
v Celju je spet na svoji prvotni trasi in speljana pre-
ko novega mostu.
Te dni so začeli z obremenilnimi testi mostu, zad-
njega bodo opravili v nedeljo. Če bo test uspešen,
kar vsi pričakujejo, bo na tem odseku proge želez-
niški promet nemoteno stekel že v ponedeljek. Za-
radi vnovične preselitve proge so začasno za ves pro-
met zaprli tudi obvozno cesto ob gradbišču. V po-
nedeljek naj bi opravili še zadnja dela pri prečka-
nju ceste čez železniško progo in predvidoma v to-
rek znova odprli za promet obvoznico z rahlo spre-
menjeno traso.
BS
St. 47 - 20. november 2003
|_AKTUALNO
5
Sotlar ostaja
direktor
Kriminalistična preiskava v zvezi s poslovanjem Nepremičnin še traja, Slav-
ko A. Sotlar je do nadaljnjega v bolniškem staležu
Hišna preiskava, ki so jo celjski kri-
minalisti v spremstvu policistov mi-
nulo sredo opravili v podjetju Nepre-
mičnine in v Gradbeništvu Božičnik,
se je, vsaj v Nepremičninah, zavle-
kla pozno v noč. Medtem ko naj bi
kriminalisti Stanka Božičnika minuli
četrtek zaslišali le kot pričo, je sled-
nji zdaj skupaj s Slavkom A. Sotlar-
jem, Jankom Arnušem in Zdenko
Strašek med četverico osumljenih, za
katere so s Policijske uprave Celje
Okrožnemu državnemu tožilstvu v
Celju že posredovali prvo kazensko
ovadbo.
Direktorja podjetja Nepremičnine
Slavka A. Sotlarja so minulo sredo po-
licijsko pridržali za 48 ur. Potem so ga
odpeljali k preiskovalnemu sodniku Mi-
ranu Jazbinšku, okrožni državni toži-
lec Jože Manfreda pa se je po zasliša-
nju odločil, da zanj ne bo zahteval pri-
pora, zahteval pa bo podrobnejšo prei-
skavo. Zato so vsi štirje osumljeni na
prostosti.
Po naših podatkih so celjski krimina-
listi na podlagi zbranih obvestil podjet-
je Nepremičnine obiskali že nekajkrat
pred tem; kaj je botrovalo hišni prei-
skavi minulo sredo, zaenkrat ostaja skriv-
nost. Dejstvo je, da se je zgodila kmalu
zatem, ko je celjski župan Bojan Šrot
oktobra mestnemu svetu predlagal, da
bi se podjetje Nepremičnine ter Lokal-
ni podjetniški center preoblikovala in
ponovno prešla pod »povelje« občine.
Vendar naj bi v primeru preiskave v Ne-
premičninah ne šlo za politično ozadje,
je novinarjem po ponedeljkovi seji nad-
zornega sveta družbe Nepremičnine za-
gotovil tudi župan Mestne občine Celje
Bojan Šrot.
Štilje osumljeni
Kot je potrdil Ivan Žaberl, vodja
Okrožnega državnega tožilstva v Celju,
so na tožilstvu v zvezi s preiskavami v
podjetju Nepremičnine d.o.o. ter v pod-
jetju Gradbeništvo Božičnik s.p. od Po-
licijske uprave Celje že prejeli eno ovad-
bo. V njej so štiri osebe osumljene treh
kaznivih dejanj. Slavka A. Sotlarja naj
bi kriminalisti po neuradnih podatkih
osumili po 244. in 247. členu kazenske-
ga zakonika. Za prvo kaznivo dejanje,
ki ga je osumljeni Sotlar, je zagrožena
kazen do pet let zapora, če je bila pri
tem pridobljena velika materialna ko-
rist, pa od enega do osmih let. Za drugo
kaznivo dejanje (neupravičeno spreje-
manje daril) je zagrožena kazen do treh
let. Sotlarjeva sodelavca, namestnik Jan-
ko Arnuš ter sodelavka za dodelitev sta-
novanj Zdenka Strašek, naj bi bila
osumljena sostorilstva oziroma pomo-
či pri kaznivih dejanjih, za katera sumi-
jo Sotlarja.
. Stanko Božičnik, ki naj bi ga v začet-
ku preiskave sploh ne bilo med osumlje-
nimi (kljub temu ga kriminalisti na dan
preiskave niso našli doma; zaslišali so ga
šele dan pozneje), je po neuradnih po-
datkih ovaden po 240. členu kazenskega
zakonika, ki mu očita ponareditev ali uni-
čenje poslovnih listin. Za to kaznivo de-
janje je zagrožena kazen do dveh let za-
pora. Ker je tožilec Jože Manfreda po za-
slišanju Slavka A. Sotlarja minuli petek
presodil, da ni razlogov za pripor in ker
naj bi dovolj dokazovala že zasežena do-
kumentacija, so vsi štirje osumljeni na
prostosti.
»Slaba luč na
občinoff
»Preiskava v Nepremičninah meče slabo
luč tako na Mestno občino Celje kot tudi
name kot na župana občine,« je v izjavi
za javnost zapisal Bojan Šrot in pojasnil,
da je Mestna občina Celje res 100-odstotna
lastnica družbe Nepremičnine, vendar iz-
vajata lastninske pravice mestni svet in
nadzorni svet. Župan pa daje samo mne-
nje k imenovanju direktorja. Na vpraša-
nje, kaj meni o tem, da se nadzorni svet
ni odločil, da bi Sotlarju preklical poob-
lastila, je Šrot, (ki, kot je povedal, ni bil
povabljen na sejo nadzornega sveta), od-
govoril: »Verjetno je nadzorni svet preso-
dil, da to v tem trenutku ni potrebno ...«
Glede kriminalistične preiskave v Ne-
premičninah se župan Šrot zavezama za
to, da se »nepravilnosti, če so bile, doka-
žejo in tudi sankcionirajo«. »Ne zdi pa se
mi smiselno iskanje kakršnega koli poli-
tičnega ozadja preiskave, kakor tudi ne
iskanje sorodstvenih in prijateljskih po-
vezav med mano in Stankom Božični-
kom,« je dodal in (ponovno) poudaril,
da njuni družini nista v nikakršnem so-
rodstvenem razmerju. Dodal je tudi, da
Božičnik ni edini, ki je v času njegovega
županovanja opravljal gradbena dela za
Mestno občino Celje.
Po mnenju župana družba Nepremič-
nine dobro gospodari, kar so potrdili tu-
di mestni svetniki na skupščini družbe,
ki je bila na predzadnji seji mestnega sveta
30. septembra 2003. »Družba je namreč
zgradila kar 346 novih stanovanj, s tem
pa se Celje po gradnji novih stanovanj
uvršča na prvo mesto med primerljivimi
občinami v Sloveniji. V lanskem letu je
družba ustvarila tudi nekaj manj kot 29
milijonov tolarjev dobička, ki ga bodo
reinvestirali v osnovno dejavnost. S tak-
šnim vlaganjem dobička v osnovno de-
javnost bi lahko v naslednjih treh letih
rešili vseh sedanjih 190 vlog za neprofit-
na stanovanja,« je povedal Bojan Šrot in
dodal, da bi bila za Celje velika škoda, če
bi se ta dejavnost ustavila. »Zato zadnji
dogodki samo še bolj utrjujejo moj predlog
za reorganizacijo Nepremičnin,« je še po-
vedal celjski župan in pri tem zašel v pro-
tislovje. Če namreč Nepremičnine tako
dobro gospodarijo, kot trdi, potem je vztra-
janje pri predlogu, da bi uspešno občin-
sko podjetje reorganizirali, nesmiselno.
Vendar namerava župan Šrot pri predla-
gani reorganizaciji Nepremičnin ter Lo-
kalnega podjetniškega centra vztrajati
(oba sta bila pred dvema letoma usta-
novljena na njegovo pobudo).
Sotlar pooblastil
računovodkinjo
Slavka Sotlarja smo novinarji v minu-
lih dneh iskali zaman; vrhunec je iskanje
doživelo v ponedeljek med izredno sejo
nadzornega sveta, ko smo kakšno uro ča-
kali v pritličju objekta, v katerem imajo
prostore Nepremičnine, in potem od pred-
sednika nadzomega sveta Marjana Krajn-
ca dobili skopo izjavo o tem, da je direk-
tor Sotlar nadzorni svet informiral glede
postopkov, ki so se odvijali na družbi Ne-
premičnine Celje od srede, 12. novem-
bra, ko so jih obiskali kriminalisti Poli-
cijske uprave Celje. »Direktor je nadzor-
nemu svetu povedal, da je do nadaljnjega
v bolniškem staležu in da je za nemoteno
delo pooblastil Antonijo Brus, pomočni-
co direktorja, s popolnimi pooblastili za
vodenje družbe,« je povedal Marjan Krajnc
in dodal, da nadzorni svet drugih ukrepov
v zvezi z vodenjem družbe ni sprejel, ker
»kazenski oziroma predkazenski posto-
pek še ni v fazi, kjer bi bil zavezan kako
drugače«. Člani nadzornega sveta, ki ga
sestavljajo Marjan Krajnc, Marko Zidan-
šek, Janja Romih, Zdene Podlesnik, Dar-
ja Pavlina, Bojan Krajnc in Damjan Vreč-
ko niso menda niti razmišljali o tem, da
bi direktorja, zaenkrat zgolj osumljenega
zlorabe položaja in pravic, odstavili s po-
ložaja. Saj, kot je pojasnil Marjan Krajnc,
»člani nadzornega sveta niso preiskoval-
na komisija, zato niso ugotavljali Sotlar-
jeve odgovornosti«.
Slavko A. Sotlar naj bi na seji Nadzor-
nega sveta po naših informacijah članom
povedal, da ni kriv dejanj, katerih so ga
osumili kriminalisti ter navedel tri kon-
kretne primere, ki naj bi dokazovali nje-
govo nedolžnost. Zanimivo je, da naj bi
skušal Sotlar nedolžnost dokazati tudi že
med zaslišanjem na policiji, kjer naj bi
po neuradnih informacijah povedal, da je
bil on le »koordinator« in da so vse dom-
nevno sporne posle izvajali njegovi po-
drejeni, vodje posameznih projektov. Sot-
lar naj bi že ob začetku preiskave posre-
dovanje in plačilo pravne pomoči oziro-
ma zagovornika ponudil tudi sodelavce-
ma, ki sta prav tako med osumljenimi, in
sicer Zdenki Strašek ter Janku Arnušu, ki
naj bi mu odvetnik med zaslišanjem na
policiji konec minulega tedna svetoval,
naj molči.
Ker preiskava še traja, kriminalisti po-
drobnejših informacij zaenkrat ne daje-
jo. Neuradno pa smo izvedeli, da se je
področje raziskovanja kriminalistov, ki
naj bi jih ob začetku preiskave zanimali
predvsem javni razpisi in javna naročila
ter sistem dodeljevanja profitnih stano-
vanj (najemnina zanje naj bi se pogosto
spremenila v neprofitno ali celo social-
no), od trenutka, ko so začeli s pregledo-
vanjem obsežne dokumentacije ter za-
tem, ko so zaslišali nekatere podizvajal-
ce in druge priče, zelo razširilo.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GK
Slavko A. Sotlar, zaenkrat v bolniškem
staležu, ostaja direktor Nepremičnin.
št. 47 - 20. november 2003
6
GOSPODARSTVO
Evro je ze zdaj domač
Vstopa Slovenije v evropsko monetarno unijo se veselijo v večini celjskih podjetij - Za gospodarstvo bo ključno men
jalno razmerje
Vlada je prejšnji teden
sprejela pospešeni program
za vstop v evropsko mone-
tarno unijo. Slovenija naj
bi evro dobila leta 2007, že
konec prihodnjega leta ozi-
roma v začetku leta 2005
pa naj bi vstopila v evrop-
ski sistem menjalnih teča-
jev. To pomeni, da bo mo-
rala naša država v dobrem
letu doseči vse makroeko-
nomske cilje, ki veljajo v
razvitih evropskih drža-
vah. Treba bo torej popra-
viti nekatere najpomem-
bnejše gospodarske kazal-
ce, predvsem pa znižati inf-
lacijo na evropsko primer-
ljivo raven.
Kljub tveganjem, ki jih bo
prinesla vključitev v evroob-
močje, se zamenjave tolarja
za evro večina veseli, od pred-
sednika vlade, finančnega mi-
nistra, vladajočih političnih
strank in centralne banke do
ekonomskih strokovnjakov
in gospodarstva. S kakšnimi
občutki pričakujejo spre-
membe, smo povprašali v ne-
katerih podjetjih na Celj-
skem.
Simona Potočnik, na-
mestnica glavnega direktor-
ja Cetisa: »Če smo preživeli
izgubo jugoslovanskega trga,
ki je bila za naše podjetje za-
res hud pretres, bomo brez
težav prebrodili tudi vse po-
sledice, ki jih bo prinesla
uvedba evra. Menim, da za
Cetis zamenjava valute ne bo
prehud zalogaj in podjetju ne
bo prinesla kakšnih bistve-
nih sprememb. Z novimi iz-
delki že nekaj časa trkamo
na vrata Evrope in se uspe-
šno kosamo s konkurenco.
Naš izvoz sicer ni velik, saj
pomeni le 25 odstotkov ce-
lotne proizvodnje, vendar te-
čajne razlike že sedaj niso ta-
ko velike, da bi to bistveno
vplivalo na naše poslovanje.«
Milan Dolar, generalni di-
rektor Juteksa: »Za odločitev
o pospešenem uvajanju evra
ne morem reči, da je kakšno
prav posebej lepo božično da-
rilo, vendar je zelo pozitiv-
na, če pomeni, da bomo v
vsakdanjem življenju in tu-
di pri poslih lahko končno
pozabili na inflacijo. Prav je.
da tudi mi, »stari mački«, ki
smo v glavnem živeli samo z
inflacijo, končno dočakamo
čvrsto nacionalno valuto. Pa
čeprav bo evropska. Uvedba
evra Juteksu ne bo prinesla
kakšnih posebnih sprememb,
saj skoraj polovico proizvod-
nje izvozimo na dolarske tr-
ge. Bo pa vsekakor koristila
pri obvladovanju stroškov za
energijo, plače in surovine.
Pa tudi načrtovanje bo lažje,
saj bodo zaradi čvrste valute
odločitve lahko bolj dolgo-
ročne kot sedaj.«
Zdenko Zanoški, član upra-
ve Etola: »Vstop Slovenije v
evropsko monetarno unijo bo
Etolu prinesel več koristi kot
škode, zato nas sprememb ni
strah. Pri določenih pogojih po-
slovanja bomo celo na bolj-
šem, na primer pri prodaji sad-
nih pripravkov, saj bo tudi kon-
kurenca morala plačevati za su-
rovine enake cene kot mi. Ker
veliko izvažamo na vzhod, po-
sledice prevzema evra kot na-
še nacionalne valute že prever-
jamo na trgih izven Evropske
unije. Na ruskem, na primer.
smo že ugotovili, da nam evrc
ne bo povzročal kakšnih po
sebnih težav, predvsem pa S(
zaradi nove valute naš položaj
na tem trgu ne bo poslabšal.«
Marjan Mačkošek, direk
tor Štore Steel: »Uvedba skup-
ne evropske valute bo vseka-
kor poenostavila poslovanje 2
drugimi trgi. V naši jeklarnj
sicer ne pričakujemo kakšnih
posebnih sprememb, saj je
evro že sedaj naša domača va-
luta. Vse cene izdelkov in tudi
pogodbe imamo v evrih in jih
šele potem, ko pride čas pla-
čila, spremenimo v tolarje. Od-
ločitev vlade o čim hitrejši
vključitvi v evroobmočje se mi
zdi dobra in tudi uresničljiva
je. Bo pa, po moje, ključno
vprašanje, pri kakšnem menjal-
nem razmerju se bo v prehod-
nem obdobju učvrstil tolar v
odnosu do evra. Če bi se ohra-
nila današnja vrednost, to za
gospodarstvo in še zlasti izvoz-
nike ne bi bilo dobro. Idealno
bi bilo, če bi padel za kakšnih
15 odstotkov, vendar so tak-
šna pričakovanja nerealna.«
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Simona Potočnik
Milan Dolar
Zdenko Zanoški
Marjan Mačkošek
lnexi
^daj
Štore
Steel
• Po zamenjavi lastnikov
je štorska jeklarna dobi-
la tudi novo ime. Odslej
se bo imenovala Štore
Steel, spremembo pa so v
začetku tedna potrdili tu-
di na skupščini družbeni-
kov.
Štorskim jeklarjem, ki so
od julija letos v večinski lasti
Uniorja, so prejšnji lastni-
ki, švedska Inexa, dovolili
uporabo svojega naziva le
še do konca leta. S preime-
novanjem so zato morali
pohiteti, vendar so s skli-
cem skupščine čakali toli-
ko časa, dokler Urad za vars-
tvo konkurence ni izdal po-
zitivnega mnenja h koncen-
traciji podjetij. Brez urado-
vega mnenja namreč Unior
ni mogel uveljavljati last-
niških pravic v Inexi.
Kot so povedah v jeklar-
ni, so novo ime in logotip
še pred uradno potrditvijo
preverili pri pomembnejših
kupcih in naleteli na pozi-
tivni odziv. Pri načrtovanju
spremembe imena in s tem
povezane zunanje podobe
podjetja jih je namreč v pr-
vi vrsti vodila skrb, da te
spremembe ne bi imele ne-
gativnega vpliva na poslo-
vanje. Sicer pa, še pravijo
v Štorah, je naziv, sestav-
ljen iz krajevnega imena in
besede steel, ki pomeni je-
klo, zelo pogost v jeklarski
industriji.	JI
Bodo Union nadzirali
tudi Celjani?
Med kandidati za nove nadzornike ljubljanske pivovar-
ne sta tudi Dušan Drofenik in Branko Šibakovski
Nadzorni svet Pivovarne
Union je na torkovi seji kot
kandidate za štiri nove nad-
zornike predlagal ljudi, ki
so blizu Pivovarni Laško
ali njenim prijateljskim
družbam. Ali torej lahko
sklepamo, da so se odnosi
med pivovarnami spreme-
nili in da se bo pivovarska
vojna morda vendarle raz-
pletla v korist »laške opci-
je«? Počakati bo treba do
skupščine, ki bo konec le-
ta.
Na torkovi seji so se nad-
zorniki Uniona najprej sez-
nanili z odstopi treh članov
in sklenili, da bodo delni-
čarji o novih štirih članih
(eden od nadzornikov je od-
stopil že prej) odločali na
skupščini, ki bo 23. decem-
bra. Uprava in nadzorni svet
sta za nove nadzornike pred-
lagala Janeza Damjana, Du-
šana Drofenika, Branka Ši-
bakovskega in Rudija Še-
piča. Predsednik nadzorne-
ga sveta Uniona Jakob Pi-
skernik je po seji za časnik
Finance povedal, da so se vo-
dilni v upravah obeh pivo-
varn v zadnjem mesecu se-
stali dvakrat in da so za mne-
nje o kandidatih za nadzor-
ni svet Uniona vprašali tudi
Pivovarno Laško, kjer pa, ta-
ko so vsaj takoj po seji spo-
ročili javnosti, s predlaga-
nimi nadzorniki nimajo nič.
Zapisali so namreč, da so o
predlaganih kandidatih za
nadzorni svet ljubljanske pi-
vovarne izvedeli šele iz me-
dijev. Izbira nadzornikov se
jim sicer zdi strokovna in
utemeljena, vendar je ško-
da, da v nadzornem svetu ni
njihovih predstavnikov. Gle-
de na to, kdo so kandidati
za nove nadzornike, je trdi-
tvam Laščanov kar težko ver-
jeti.
Med njimi sta k^r dva Ce-
ljana. Dušan Drofenik je član
uprave Banke Celje, še do za-
četka novembra pa je bil tu-
di član nadzornega sveta Pi-
vovarne Laško. Branko Ši-
bakovski, ki je bil še do ne-
davnega direktor borzne hi-
še AC, je v nadzornem svetu
Holdinga Infond, katerega di-
rektor Marko Planinšec je no-
vi predsednik nadzornega
sveta Pivovarne Laško. Bli-
zu Štajercem je tudi Rudi Še-
pič, upokojeni direktor Go-
renjevega podjetja v Nemči-
ji. Janez Damjan ima pod-
jetje za svetovanje, ki med
drugim svetuje tudi Lašča-
nom.
Na torkovi seji je nadzorni
svet Uniona obravnaval in
sprejel tudi dopolnilno poro-
. čilo posebnega revizorja o
delnicah Uniona, ki so bile
prodane Perspektivi. Dopol-
nitev posebne revizije, na pod-
lagi katere so proti nekdanji
upravi Uniona vložili odškod-
ninske tožbe, so na julijski
skupščini zahtevali predstav-
niki Pivovarne Laško. V do-
polnilnem poročilu revizorji
ugotavljajo, da Pivovarna
Union ni bila oškodovana.
JANJA INTIHAR
Član uprave Banke Celje Dušan Dro-
fenik je bil do začetka novembra
član nadzornega sveta Pivovarne
Laško. Bo od decembra naprej nad-
ziral Pivovarno Union?

Delavci Eieictronike na borzi
Stečajni senat okrožnega sodišča v Celju je potrdil pred-
log o stečaju velenjskega podjetja Elektronika. Za stečajne-
ga upravitelja je imenoval Tomaža Kosa, ki je v torek na
zavod za zaposlovanje poslal večino od 330 zaposlenih. Ali
bo v podjetju lahko ponovno vzpostavil proizvodnjo, za
zdaj še ne more povedati. Razlogi za stečaj Elektronike so
nesolventnost, kapitalska neustreznost in nelikvidnost. Ve-
činski lastnik, indijska družba BPL Eurotrade, je podjetje
poskušal rešiti z dokapitalizacijo, vendar je temu nasproto-
val drugi največji lastnik Maksima. Kos pravi, da bo potre-
boval kar nekaj časa, preden se bo dokopal do pravih podat-
kov o zadolženosti podjetja. V Elektroniki, ki ima korenine
v propadlem Gorenjevem podjetju Korting, so zadnje me-
sece sicer imeli veliko naročil, niso pa mogli zbrati zadosti
denarja za financiranje proizvodnje.
Pol milijarde za centralizacijo
Velenjska Era je v zadnjih petih letih tako po prometu kot
po številu zaposlenih zrasla za več kot petkrat. Da bi lažje
obvladovali in organizirali skupino, ki jo trenutno sestavlja
že več kot dvajset podjetij doma in v tujini, 150 prodajnih
enot in blizu 3.000 zaposlenih, so začeli uvajati projekt
ERP (Enterprise Resource Planning). Njegov osnovni na-
men je centralizirati poslovanje ter poenotiti upravljanje in
nadzor v celotnem sistemu. V Eri so se odločiU za produkt
GOLD, ki ga uporabljajo številne mednarodne trgovske ve-
rige, na primer Tesco, Migros, Leclerc in druge. Uvedba
projekta ERP, ki bo zaradi obsežnih predpriprav zaživel še-
le junija prihodnje leto, bo Ero stala 2,5 milijona evrov.
Dan kakovosti po zbornično
Območna gospodarska zbornica Celja prireja danes, v četr-
tek, dan kakovosti. Konferenco, ki bo v prostorih celjskega
sejma, bo ob 10. uri odpri pod-
predsednik GZS Miro Sotlar,
v uvodnem delu pa bodo go-
vorili o spodbujanju inovacij,
o novih okoljskih zahtevah in
o uvajanju integralnih sistemov
v majhna in srednja podjetja.
V nadaljevanju bodo predsta-
vili še nekaj dobrih praks v
podjetjih Ceste-mostovi Celje,
Tim Laško in v Alposu. V ok-
viru dneva kakovosti bo celj-
ska zbornica podelila prizna-
nja za najbolje urejena delov-
na okolja v regiji. Letos se je k
ocenjevanju prijavilo 24 pod-
jetij.	JI
St. 47 - 20. november 2003
GOSPODARSTVO
7
Prihodnje leto še več
evropskega trga
Kljub neugodnim napovedim Gorenje načrtuje rast prodaje na trgih Evrop-
ske unije - Dobri 9-mesečni rezultati
Skupina Gorenje, ki jo po-
leg krovnega podjetja se-
stavlja že 42 družb doma
in v tujini, je v prvih deve-
tih mesecih ustvarila 141,2
milijarde tolarjev prihod-
kov iz prodaje, kar je za 8,4
odstotka več kot v enakem
lanskem obdobju. Čisti do-
biček skupine je znašal 3,6
milijarde tolarjev in je v pri-
merjavi z lanskim višji za
9,3 odstotka.
V matičnem podjetju Go-
renje so imeli v devetih me-
secih 92,5 milijarde tolarjev
čistih prihodkov in 3,3 mili-
jarde tolarjev čistega poslov-
nega izida, kar je za dobre 3
odstotke več kot v lanskih de-
vetih mesecih. Večino pri-
hodkov (81,7 milijarde tolar-
jev) so ustvarili s prodajo gos-
podinjskih aparatov. Količin-
sko so jih do konca septem-
bra prodali približno toliko
kot v lanskih devetih mese-
cih, vrednostna rast prodaje
pa je bila 2,6-odstotna. To je
sicer precej slabše kot lani,
vendar rast, čeprav bolj
skromna, kljub temu pome-
ni, da Gorenje še.naprej iz-
boljšuje strukturo prodanih
aparatov in da potrošniki vse
bolj posegajo po bolje
opremljenih in nekoliko
dražjih aparatih, ki so sodob-
no oblikovani in ustrezajo
vsem okoljevarstvenim zah-
tevam.
Zaradi oblikovanja divi-
zije »ekologija«, ki se bo uk-
varjala z energetiko in vars-
tvom okolja, je Gorenje ku-
pilo podjetje Opte Ptuj z 49
zaposlenimi in pridobilo
večinski delež v podjetju
Kemis iz Radomelj.
Gorenje je v prvih devetih
mesecih izvozilo skoraj 93
odstotkov izdelkov, največ v
Nemčijo, na Hrvaško, v Sr-
bijo, Črno goro, na Dansko,
v Francijo in Veliko Britani-
jo. V primerjavi z lani so naj-
večjo rast prodaje zabeležili
v državah severne in srednje
Evrope, na ostalih trgih pa je
ostala na približno enaki rav-
ni.
Skupina Gorenje je letos
namenila za naložbe 20 mi-
lijard tolarjev, od tega bo-
do dobrih 13 milijard tolar-
jev porabili v krovni druž-
bi v Velenju.
V Gorenju ocenjujejo, da
bodo letos kljub padanju
kupne moči, slabši plačilni
sposobnosti kupcev ter vse
močnejšemu pritisku konku-
rence dosegli načrtovane re-
zultate. To pomeni, da bi sku-
pina Gorenje letos ustvarila
blizu 192 milijard tolarjev
prihodkov iz prodaje in okrog
5 milijard tolarjev čistega do-
bička. Prihodnji mesec bo
nadzorni svet Gorenja obrav-
naval gospodarski načrt za
prihodnje leto. Uprava družbe
pričakuje, da bo skupina
kljub neugodnim gospodar-
skim napovedim nadaljeva-
la z uspešno rastjo in bo na
trgih Evropske unije tudi po
njeni širitvi povečala svoje trž-
ne deleže.
JANJA INTIHAR
Mirko Tuš osvojil
Preicmurje
Celjsko trgovsko podjetje Tuš se bo konec novembra
razširilo tudi v Prekmurje. V Murski Soboti bodo odprli
sodoben nakupovalni center, v katerem bodo na novo
zaposlili 60 ljudi.
Naložba je vredna milijardo 230 milijonov tolarjev. Po-
leg supermarketa, ki bo imel 2.400 kvadratnih metrov pro-
dajnih površin, bosta v objektu še bistro in frizerski salon.
V Tušu so letos za naložbe namenili 13 milijard tolarjev,
kar je za dve milijardi tolarjev in pol več kot lani. Največ
denarja so vložili v gradnjo drugega Planeta Tuš, ki so ga
postavili v Novem mestu. Poleg številnih trgovin, ki so jih
zgradili ali pa obnovili v različnih krajih Slovenije, bodo
letos v Celju postavili tudi novo skladišče. Zaradi hitrega
širjenja so jim namreč sedanje skladiščne zmogljivosti že
postale pretesne.	JI
Skupščina
Zdravilišča
Rogašica
prelcinjena
Zaradi proceduralnih
zapletov so sejo skupšči-
ne delničarjev Zdraviliš-
ča Rogaška, ki bi morala
biti prejšnji četrtek, presta-
vili na 21. november.
Kot je povedal predsed-
nik nadzornega sveta Sta-
nislav Pšeničnik, so sejo
prekinili, ker predstavniki
nekaterih delničarjev niso
imeli notarsko overjenih
pooblastil, zato sklepi,
sprejeti na skupščini, ne bi
bili zakoniti. Lastniki Zdra-
vilišča Rogaška morajo med
drugim odločali o pokriva-
nju izgube, ki znaša več kot
900 milijonov tolarjev, ter
o zmanjšanju osnovnega ka-
pitala, imenovati pa mora-
jo tudi dva nova člana nad-
zornega sveta. Kot je zna-
no, je v podjetju pred krat-
kim prišlo do lastniških
sprememb. Steklarski de-
lež je odkupil Stanislav Pše-
ničnik oziroma njegovo
podjetje Plod, ki je zdaj s
24,9-odstotnim deležem
največji posamični lastnik
Zdravilišča Rogaška. Pše-
ničnik pravi, da se je za po-
večanje lastniškega deleža
odločil predvsem zato, da
v podjetju poveča svoj vpliv.
Še vedno namreč vidi mož-
nosti za obuditev nekdanje
krovne družbe, ki bi trženj-
sko združila Rogaško Sla-
tino in opravljala še neka-
tere druge posle.	JI
Guzej še en mandat
Nadzorni svet Avta Celje je
pred dnevi za predsednika
uprave ponovno imenoval
Antona Guzeja. To je Guze-
jev drugi petletni mandat v
največjem regijskem podjet-
ju za prodajo in popravilo av-
tomobilov.
V Avtu Celje so, tako kot že
nekaj zadnjih let, zelo zadovolj-
ni z letošnjim poslovanjem, saj
so do konca septembra proda-
li celo več avtomobilov, kot so
načrtovali. Zaradi manjše raz-
like v ceni, ki je posledica niž-
jih marž in številnih akcijskih
popustov, bo zaslužek nekoli-
ko manjši od pričakovanega,
vendar bodo kljub temu, pravi
Anton Guzej, dosegli načrto-
vanih 90 milijonov tolarjev či-
stega dobička. Celotni prihod-
ki iz prodaje pa naj bi se pribli-
žali šestim milijardam tolarjev.
V Avtu Celje so se letos po-
leg več manjših naložb od-
ločili še za dve večji. V Slo-
venskih Konjicah prav te dni
končujejo s posodobitvijo
zmogljivosti za tehnične pre-
glede, na Ravnah na Koroš-
kem, kjer so lani kupili zem-
ljišče, pa bodo ob siceršnji
naložbi kmalu poleg vozil
znamke Peugeot začeli pro-
dajati še vozila Toyota.
V Celju imajo pri prodaji to-
yote, ki so jo začeli tržiti lani,
zelo dobre rezultate, drugače
pa po prodaji novih vozil še ved-
no prevladuje znamka Peugeot.
Anton Guzej napoveduje, da bo-
do letos skupaj prodali od 2.300
do 2.400 vozil, od tega bo prib-
ližno 700 novih. Zelo so zado-
voljni tudi s prodajo traktor-
jev Same, ki so jih že v prvem
polletju prodali toliko kot v
vsem lanskem letu.
JI, Foto: GK
Anton Guzej
Bodo upniki pomagali
rešiti Jurmes?
Včeraj popoldne so se se-
stali delničarji Grude-Jur-
mes, od njihovih odločitev
pa bo v veliki meri odvisna
nadaljnja usoda tega šent-
jurskega podjetja. Na seji
skupščine so namreč med
drugim odločali tudi o po-
krivanju bilančne izgube,
ki znaša dobrih 881 milijo-
nov tolarjev, in o dokapita-
lizaciji.
Uprava podjetja je predla-
gala, da bi nekatere terjatve,
ki so jih v prisilni poravnavi
prijavili upniki, spremenili
v lastniške deleže in se tako
rešili vsaj dela dolga. V ta na-
men bi izdali 28.000 novih
delnic v skupni vrednosti 56
milijonov tolarjev, vplačalo
pa bi jih šest upnikov. Naj-
več, 10.000 delnic, bi prido-
bila Perutnina Ptuj, med no-
ve lastnike z manjšim dele-
žem pa bi vpisali tudi pod-
jetji Greenberg in Litijska me-
sarija, Inštitut za urbano eko-
nomijo ter dva samostojna
podjetnika.
V Grudi-Jurmes so prisil-
no poravnavo uvedli septem-
bra lani, upniki pa so prija-
vili za več kot milijardo to-
larjev terjatev. Marca letos je
vodstvo podjetja tik pred glav-
nim narokom predlog finanč-
ne reorganizacije podjetja
umaknilo, ker ga največji up-
niki niso nameravali podpre-
ti, ter nato vložilo nov pred-
log za uvedbo prisilne porav-
nave. Kot je povedal prisilni
upravitelj Branko Djordje-
vič, bo nadaljnji potek po-
ravnave v veliki meri odvi-
sen prav od pripravljenosti
upnikov, da svoje terjatve
preoblikujejo v lastniške de-
leže.
JI
Leti, leti,
leti...
Prejšnji teden so vrednostni papirji na ljubljanski borzi
beležili nove rekordne vrednosti. Ob novih in novih rekor-
dih je postalo prav težko izvirno opisati dogajanje na trgu,
ne da bi se preveč ponavljal. Enostavno rečeno, trg raste,
kot so si upali sanjati le največji optimisd.
Indeks slovenskih »blue chipov« SBI20 je v sredinem tr-
govanju postavil nov rekordni mejnik pri vrednosti 3.918
indeksnih točk, kar pomeni, da se je v zadnjih petih trgoval-
nih dneh okrepil za 4,11%. Preboj iz trgovalnega pasu, ki ga
je trg oblikoval od konca septembra, je bil hiter in ob pove-
čanem prometu, kar daje kredibilnost omenjeni potezi in
potrjuje pozitiven trend, ki traja od poletja. Omenjeni pre-
boj so vlagatelji očitno vzeli za pozitiven signal. Delnice ob
vstopanju v nova najvišja območja dejansko niso naletele
na povečane prodajne pritiske.
Naravnost blestele so delnice Mercatorja. Ob 7,8% pora-
stu ta teden so se povzpele na 31.480 SIT. Zadnje čase je
veliko prometa z delnico Gorenja. Dolgo časa je Gorenje
stagniralo na okoli 4.700 SIT, v začetku prejšnjega tedna pa
je prebilo to mejo in se hitro povzpelo na 4.987 SIT na
delnico, kar pomeni 3,3-odstotni tedenski porast. Veliko
nista zaostajala niti Petrol in Krka. Petrol skoraj vsal^ dan
beleži nove rekordne vrednosti. 50.000 SIT za delnico ni
predstavljalo nobene resne ovire in izredno hitro se je povz-
pela na 53.686. V zadnjem mesecu se je delnica povzpela za
13,67%, v zadnjem tednu pa za 4,5%. Krka beleži stalno
rast. Pri ostalih delnicah praktično ni bilo zaznati negativ-
nih številk. Pivovarna Laško je porasla za 9,4%, Radenska
za 5,44%, Luka Koper za 6,7% in Istrabenz za 5,6%. Nobe-
na izmed delnic v kotaciji ni izgubila svoje vrednosti. V
torkovem trgovanju je bilo sicer opaziti unovčevanje do-
bičkov nekaterih investitorjev, vendar je splošno prevladu-
joče mnenje, da takšen padec ne bo trajal prav dolgo.
Na prostem trgu so delnice sledile tistim v kotaciji. Zelo
dobro so se izkazale Delnice Juteksa, ki ob 4% porastu sta-
nejo 28.500 SIT. Največ, za kar 26,4%, so poskočile delni-
ce Certius Investa. Sledile so delnice Oljarice Kranj z 17% in
Hoteli Palače z 8% tedenskim porastom.
Med PIDI se je največ trgovalo z delnicami KD ID, ki so
poskočile za 2,6%. Po prometu so sledile delnice Nove fi-
nančne družbe 1, ki so pridobile 2,34% vrednosti. Med pro-
metnejšimi se je najbolje odrezala Krona Senior, za katero
boste morali odšteti 3% več kot prejšnji teden. Z delnico se
trenutno trguje pri 110,36 SIT. Na splošno se zdi, da so ta
teden delnice PlD-ov pridobivale počasneje kot pa delnice v
kotaciji. To je zanimivo, ker se dejansko z delnicami PID-
ov glede na vrednost premoženja še kar trguje po precejš-
njem diskontu. Razlog verjetno tiči v tem, da vzajemni skladi
z denarjem, ki priteka, ne morejo kupovati delnic PID-ov.
Zaradi tega so nekako prisiljeni kupovari delnice v kotaciji,
kjer je tudi večji promet. To posledično dviguje delnice
»blue chipov« bolj kot pa delnice PID-ov.
Optimizem je naravnost neverjeten. V petkovem trgova-
nju je bilo pri nekaterih delnicah ponudbe izredno malo,
povpraševanje pa ne popušča. Rast je tako hitra, da se neka-
teri sprašujejo o previsokih vrednotenjih delnic. Vendar se
očitno trg za enkrat še ne zmeni zanje. Očitno vsi računajo
na prevzem kakšnega večjega podjetja v bližnji prihodno-
sti.
GREGOR KOŽEU
Ilirika borzno posredniška hiša
gregor. kozel j@ilirika.si
St. 47 - 20. november 2003
8
AKCIJA
Ne v Rim, ampak
nazaj v Slovenijo
Pater Manes Zdolšek je prvi rektor bazilike petrovške matere božje in zaslu
žen, da je cerkev sploh dobila ta naziv
Bil je torek, 18. novem-
ber. Krasen jesenski dan,
poln sonca in primerne tem-
perature. Breze so še bile
odete v mavrično listnato
obleko, trava pa je bila bolj
zelena kot spomladi. V do-
minikanskem samostanu
za baziliko matere božje v
Petrovčah, eno najbolj zna-
nih slovenskih romarskih
poti, so prostori za župni-
jo, pisarne, učilnice, arhiv,
založbo in karitativne de-
javnosti. V sprejemni pisar-
ni tik za vhodom me je po-
čakal pater Manes Zdolšek
v beli delovni obleki. Na-
smejan in vedrega pogleda,
vendar s pripombo: »Dobro-
došli, vendar o meni ne bo-
ste imeli kaj pisati. Sem star
in nimam kaj pametnega po-
vedati.«
To seveda ne drži, saj gre
za človeka, ki ga v Savinjski
doUni dobro poznajo in ce-
nijo. Tudi zato, ker je odi-
gral pomembno vlogo pri pri-
dobitvi naslova bazilika, s ka-
terim se ponaša cerkev pe-
trovške matere božje, zgra-
jene konec 14. stoletja. V Slo-
veniji imamo danes šest ba-
zilik: v Stični, Brestanici, na
Sv. Gorah pri Gorici, frančiš-
kansko baziliko v Mariboru,
v Petrovčah in na Brezju. Po
neuradnih podatkih naj bi v
Sloveniji dobili še dve bazi-
liki v Turnišču in Rakovni-
ku.
Iz Svetelke v
Bol na Braču
Pater Manes Zdolšek je po
rodu iz zaselka Svetelka pri
Dramljah. Zanimivo je, da so
vsi štirje duhovniki domini-
kanskega reda v Žalcu in Pe-
trovčah iz okolice Dramelj:
pater Viktor je z Razborja,
pater Jože (oba sta v cerkvi v
Žalcu) in pater Vanči iz Za-
loga pod Uršulo in pater Ma-
nes (oba sta v Petrovčah) iz
Svetelke.
Najstarejši je pater Manes,
ki je kot otrok v Dramljah
občudoval patra Ludvika De-
beljaka, tudi dominikanca,
ki je celotno dobo duhovniš-
tva preživel na Hrvaškem in
se je pogosto vračal domov.
Všeč mu je bila njegova ob-
leka, ki naj bi bila tudi od-
ločilna za odhod v domini-
kanski red. Po mali maturi
v Celju je šolanje nadaljeval
na dominikanski klasični
gimnaziji v Bolu na Braču.
Po maturi in enoletni preiz-
kusni dobi je študiral filo-
zofijo in delno teologijo v
Dubrovniku na visoki domi-
nikanski šoli, ostali študij
pa je opravil na bogoslovni
fakulteti v Zagrebu. Potem
je bil dve leti v dominikan-
skem samostanu na Reki in
tudi spovednik nekaterim
redovnicam.
Po končanem študiju mu
je višji predstojnik predlagal
dve možnosti: odhod na štu-
dij pa papeževo univerzo v
Rim ali nazaj v Slovenijo. »Za
mene je bila ena sama pot,
nazaj v Slovenijo. Rim je bil
sicer lepa ponudba, vendar
Slovenija je Slovenija. Še da-
nes, ko sem v letih, imam do-
motožje in sem najraje do-
ma.«
Prvi rektor
bazilike v
Petrovčah
Po v vrnitvi z Reke v Slo-
venijo je deset let (1965 -1975)
služboval kot župnik v Žal-
cu. Skrbel je tudi za cerkev v
Petrovčah. 21. avgusta 1975
je takratni mariborski škof
Maksimiljan Deržečnik usta-
novil župnijo v Petrovčah, ka-
mor so za prvega župnika pre-
stavili patra Manesa.
»To delo sem opravljal 13
let in 3 mesece, ko sem
predpostavljene prosil, naj
me zaradi bolezni razreši-
jo in postavijo drugega, to
je bil naš - žal - že pokojni
pater Vladimir Cocej. Po
končani župnijski službi pa
me je mariborski škof dr.
Franc Kramberger imenoval
za prvega rektorja bazilike,
ker sem odigral najpomem-
bnejšo vlogo, da je do tega
prišlo. Papeško apostolsko
pismo z listino o imenova-
nju je prispelo 7. februarja
1984.«
Takoj po prihodu v Žalec
se je namreč pater Manes lo-
til zahtevnega dela priprave
obsežnega in natančnega gra-
diva s predstavitvijo Mariji-
ne cerkve v Petrovčah, ki naj
bi z odločitvijo v Vatikanu
postala bazilika. Pripravil je
28 strani odgovorov na rim-
ski vprašalnik. »Pot do ba-
zilike je izjemno dolga in
zahtevna. Na Hrvaškem sem
imel veliko škofov, ki sem
jih prosil za posredovanje v
Vatikanu, da bi stvar uspe-
la. Predpogoj je bil, da ško-
fovski ordinarij ni naspro-
toval temu naslovu. Vsi škof-
je v takratni jugoslovanski
škofovski konferenci so da-
li svoj glas, da naša cerkev
postane bazilika. Večino po-
gojev smo izpolnjevali, za-
taknilo se je le pri velikosti
bazilike. Ta mora biti veli-
ka najmanj 50 metrov, naša
pa je »samo« 37,5 metra. Gos-
podje z rdečimi in vijolič-
nimi kapicami v Vatikanu so
zmajevali z glavami, vendar
jih je škof Kramberger hitro
prepričal s stavkom: >Vi ima-
te malo cerkev, ki so velike,
mi v Sloveniji pa imamo ve-
liko cerkev, ki so majhne.<
In smo uspeli.«
Cerkev v Petrovčah je pra-
va romarska cerkev z večsto-
letno tradicijo. V cerkvi je
prekrasna milostna podoba
(kip) Marije z detetom Jezu-
som v levici in žezlom v de-
snici.
Molitev za
bolne in
ostarele
v delovnem prostoru, kjer
pater Manes pobrska po vzor-
no vodeni in urejeni kroni-
ki, ki ji še vedno doda kak-
šen podatek, čeprav to ni več
njegova naloga, tudi potar-
na: »Kar je mimo Petrovč
speljana avtocesta, je obisk
romarjev mnogo manjši, kot
je bil prej, ko smo imeli v
letu dni tudi po sto avtobu-
sov. Manj ljudi tudi hodi k
spovedi, manj bolnih in os-
tarelih se prve petke v me-
secu odloča za obisk duhov-
nika in pogovor. Bolje je ob
veliki noči in božiču. V naši
dekaniji je sedem župnij,
redno vsako leto pa pripra-
vijo romanja župnije Gali-
cija, Gotovlje, Polzela in
Šempeter. Razvito imamo
karitativno dejavnost, čeprav
- žal -nekateri še niso dojeli
njenega pomena pomoči
bolnim in revnim.«
Verouka ne poučuje več,
pač pa redno mašuje in spo-
veduje. Veliko bere in še ved-
no »copra« okrepčilne klošter-
ske kapljice iz dvajsetih do-
mačih in tujih zelišč in di-
šavnic. Pripravo čajev so opu-
stili. Pred tridesetimi leti je
napisal knjižico o Marijini
cerkvi v Petrovčah, zdaj si že-
li, da bi nekdo zgodbo razši-
ril in napisal novo knjigo za
sedanji čas.
Petkrat je bil v Vatikanu,
tudi pri papežu. »Ko smo
bili slovenski srebrnoma-
šniki pred petnajstimi leti
v Vatikanu, nas je sprejel
in prijazno nagovoril papež
ter nam podaril rožni ve-
nec in knjigo svojih apo-
stolskih potovanj. Krasen
spomin.«
Ob slovesu, pogovarjala bi
se lahko nekaj dni skupaj, je
ob stisku rok zaključil: »Le-
pa cerkev, lepo bogoslužje,
lepo petje in lepi zvonovi, vse
to naredi praznik.« Vse to je
v Petrovčah, tudi po zaslugi
patra Manesa.
TONE VRABL
Foto: GREGOR KATIČ
POZOR, HUD PES
Konfekcijska
hohštaplerija
Nekoč je Oscar Wilde de-
jal: »Samo bebec pravi, da
obleka ne naredi človeka«;
po obleki je moč presoditi
vsakogar. In če h konfekciji
dodamo še lišparijo, se po-
globimo v »styling«, potem
zadevo zapletemo do skraj-
nosti. Tega reka se oprijemajo
tisti, ki jim razen njega ne
preostane nič drugega. Slo-
venci damo na zunanji videz,
na konfekcijo ogromno, v
mnogih primerih celo vse. »-
Firtahinrjavenajlonke« gene-
racija počasi izumira, najde-
mo jo le še pri pletju plevela
na vrtu in za tržnično polico
z bučnicami.
Kot vidite, sem se najprej
spomnil na dekleta, saj je
splošno znano, da le-ta naj-
več dajo na to, kako izgleda-
jo. Obstajajo celo jedka pri-
čevanja, da so se dekleta, ki
so sicer složno živela v enem
stanovanju, z eno kopalnico,
v študentskem domu večkrat
sprla, ker je ena izmed njih
predolgo »stala za špeglom«
in so dokončno pristale v za-
sebnih sobah. To potrjuje, da
je nežnejši spol precej bolj
udeležen v t.i. konfekcijski
hohštapleriji kot nasprotni,
je pa res, da v primeru to-
vrstne moške hohštaplerije
ženska le stežka konkurira
maziljencem. Dandanes, ko
imamo v Celju več trgovin
na osebo kot oseb, se človek
stežka izogne stiku in sreča-
nju s »konfekcionarkami«.
Njihova prodajno-delovna
uniforma je običajno sestav-
ljena iz artiklov, ki jih naj-
dete tudi na policah trgovi-
ne, kjer prodajajo. Tudi sam
sem nekoč prodajal neke kav-
bojke in se še živo spomnim,
kako so mi šefi nakladali, da
moje leviske čisto nič ne pa-
šejo k policam z nekim dru-
gim džinsom. Kot da bi kdo,
razen njih, to sploh gledal.
Sam osebno zaposleno ženš-
če premerim bolj po tistem,
kar je znotraj konfekcije, kot
pa da bi zdihoval nad lepoto
kroja; narava pred tekstilno
kreacijo. Toda, dekleta so že
nasploh znana po tem, da ne-
koliko resneje in bolj ubog-
ljivo jemljejo navodila svo-
jih šefov, tako da ne kršijo
konkurenčnih klavzul, opa-
zil sem celo, da za svoj de-
lovni prostor skrbijo z dušo
in telesom, trgovina postane
zanje nekakšno svetišče, kjer
uporabijo vsa svoja privzgo-
jena znanja in nagnjenja do
urejenosti, čistoče in da si ne
bi kdo drznil vstopiti na tak-
šen kraj z blatnimi čevlji,
neurejen, neobrit. Za nobe-
no ceno si ne bi drznil pre-
glasiti njihovih glasnih, jasnih
in nadvse prijaznih pozdra-
vov, ki mi jih namenjajo ob
vstopu. Prav tako včasih le s
težavo skrivam, da nimam
dovolj denarja, ko opazujem
vse tiste čudovite izdelke (jo-
pe, majice, hlače), s kateri-
mi so dekleta v svojih svetiš-
čih tako domača, jih obvla-
dujejo, razgrinjajo z lahkot-
nostjo balerine in ponovno
zložijo z robotizirano perfek-
cijo v tisti estetsko privlačni
zvitek, ki običajno izdaja
zgolj norveški vzorec ali pa
poudarja čudovito izdelani
V ali U izrez. Sem pa opazil,
da ta dekleta sčasoma posta-
nejo tudi malenkost nečimr-
na. Doživel sem že, da sem
vstopil v kakšno trgovino in
so me kar na hitro ocenile
kot stranko, ki ni ravno kan-
didat za kakšen dragocenej-
ši primerek z njihovih polic
ter me popeljale do neugled-
no obešene »lanske konfek-
cije«, na katero so bili pripe-
ti ogromni flourescentni ob-
lački z napisom - 40%. Si-
cer so bila dekleta realna, am-
pak človek se nerad vidi v niž-
jem cenovnem razredu, kar
pa seveda dekleta, ki preži-
vijo skoraj ves svoj čas zno-
traj teh malih svetišč velikih
svetovnih konfekcijskih ver-
stev, ne morejo vedeti. En-
krat sem jih zalotil tudi pri
kavici, ko so izmenjavale
medsebojne izkušnje, resnič-
no prave deve Wildove filo-
zofije prepoznanja človeka
po obleki. So pa luštne, ni
kaj!
MOHOR HUDEJ
Še do 20. decembra imate časa za pošiljanje glasovnic
za izbor najbolj priljubljenega duhovnika na našem ob-
močju. Končni vrstni red bomo objavili v predbožični šte-
vilki Novega tednika.
1.	Marko Leva, Šmarje pri Jelšah (856)
2.	Janko Strašek, Dobrna (731)
3.	Milan Strmšek, Dramlje (653)
4.	Marko Šraml, Slivnica pri Celju (534)
5.	Rok Metličar, Sladka Gora (477)
6.	Jože Planinšek, sv. Jožef, Celje (433)
7.	Jože Horvat, Laško (341)
8.	Jože Kovačec, Polzela (254)
9.	Izidor - Dori Pečovnik, Beriin (215)
10. Vinko Čonč, sv. Duh Celje (186)
Nagrajenci tega tedna so: Ivi Plaskan, Dobrič 26, Pol-
zela; Srečko Tanšek, Voduce 1 b. Gorica pri Slivnici; Ivanka
Pirec, Polzela 218, Polzela. Prejeli bodo hišno darilo
NT&RC, ki ga dobijo na oglasnem oddelku naše hiše.
St. 47 - 20. november 2003
INTERVJU
9
»Zdravniki niso odvezani
(
odgovornosti!«
»Če bi se strokovni nadzori opravljali v skladu s pravilnikom, bi morda pravočasno odkrili tudi celjske zaostanke,«
pravi asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., predsednik Zdravniške zbornice Slovenije
Najmanj do sredine pri-
jiodnjega leta bo potrebno
počakati, da neodvisna ko-
jiisija Zdravniške zborni-
ce Slovenije pregleda še
preostalih 222 histoloških
vzorcev iz celjske bolnišni-
ce. Kljub temu pa je potreb-
no nemudoma vzpostaviti
pogoje dela in nadzora, ki
bodo onemogočali ponovi-
tev podobnih nevzdržnih
primerov kjerkoli v Slove-
niji, meni asist. mag. Mar-
ico Bitenc, dr. med., predsed-
nik Zdravniške zbornice
Slovenije. Prepričan je, da
I bi morali v celjskem prime-
ru nepregledanih vzorcev
poimensko obravnavati
zdravnike, ki so bili odgo-
vorni za zaostanke.
O tem, kakšna je teža nji-
hovih dejanj z vidika zdrav-
niške zbornice, bo mogoče raz-
pravljati šele potem, ko bo
strokovna komisija v celoti
opravila svoje delo - Zdrav-
niška zbornica Slovenije pa
je že potem, ko je bilo ob pre-
gledu prvih 91 izvidov ugo-
tovljeno, da je v najmanj dveh
primerih prišlo do škode na
zdravju bolnika, v delo vklju-
čila tudi tožilca Zbornice.
Kako je mogoče, da se v
bolnišnici 15 let nabirajo ne-
pregledani vzorci tkiv, pa
tega ne opazi nihče - tisti,
ki vedo, pa molčijo?
Menim, da je nastali po-
ložaj vreden vse obsodbe in
se ne bi smel nikdar zgoditi
v nobeni zdravstveni ustano-
vi. Na vprašanje, zakaj tega
ni nihče opazil, je potrebno
iskati odgovor na več ravneh.
Najprej na ravni odgovorno-
sti zdravnikov, ki dela niso
opravili. Nato na ravni leče-
čih zdravnikov, ki niso do-
■volj vztrajno zahtevali izvi-
dov. Nenazadnje pa tudi na
strani organizacije dela, za
katero so odgovorni tako no-
tranji kot zunanji dejavniki.
iVse ravni so med seboj zelo
[prepletene in včasih je težko
krivdo naprtiti le enemu čle-
nu v verigi.
Seveda pa je prav na vsaki
ravni možno poimensko ugo-
toviti možne kršitelje, ter jih
poimensko tudi obravnavati.
Kaj lahko v zvezi s tem
naredi Zdravniška zborni-
ca?
Zdravniška zbornica lahko,
v skladu s pooblastili, ki jih
ima, pregleda le delo zdrav-
nikov posameznikov, medtem
ko je izvajanje organizacijskih
možnosti ali ugotavljanje ne-
pravilnosti v rokah vodstva
bolnišnice oziroma ministrs-
tva za zdravje. Delo zdravni-
kov posameznikov Zbornica
pregleduje sistematično, ven-
dar v bistveno zmanjšanem
obsegu, kot je predviden s
Pravilnikom o strokovnem
nadzoru s svetovanjem. Ta
predvideva, da bi bil pri vsa-
kem članu Zbornice opravljen
strokovni nadzor vsaj enkrat
v sedmih letih, kolikor je ve-
ljavna licenca za delo. To bi
pomenilo okoli 800 nadzo-
rov na leto. Ker pa si je ob
sprejemu tega pravilnika ta-
kratno ministrstvo za zdravs-
tvo zagotovilo finančno varo-
valko, se mora Zbornica vsa-
ko leto pogajati za število
opravljenih strokovnih nad-
zorov. Letos smo jih tako opra-
vili 45. To ni veliko. Če bi se
v zadnjih 11 letih, odkar ve-
lja pravilnik, strokovni nad-
zori opravljali v skladu s pra-
vilnikom, bi morda pravoča-
sno odkrili tudi celjske zao-
stanke.
Od časa, ko je javnost iz-
vedela za nepregledane vzor-
ce v celjski bolnišnici, je mi-
nilo že leto dni, pa se v tem
času ni zgodilo še nič. Je ta-
ko zaradi trajanja preiska-
ve ali zaradi že pregovorne-
ga dejstva, da se zdravniki
med seboj ščitijo?
Z vašo trditvijo se nikakor
ne morem strinjati. Ni res,
da se ni nič zgodilo, prav ta-
ko ni res, »da se zdravniki
med seboj ščitijo«. Sami ve-
ste, da je bilo dejstvo o nera-
zumno zaostalih izvidih raz-
krito takrat, ko je bilo z nji-
mi seznanjeno novo vodstvo
bolnišnice, konkretno novi
strokovni direktor, ter je že
sprejelo vse postopke, da se
napake odpravijo. Razkrili pa
so jih prav kolegi patologi iz
Ljubljane. Vodstvo bolnišni-
ce je tudi že pojasnjevalo
vzroke, ki pa jih, seveda, ne
odvezujejo odgovornosti.
Prav tako niso odvezani od-
govornosti zdravniki posa-
mezniki, ki niso aktivno zah-
tevali povratne informacije
v vseh primerih, še posebej
pa v tistih, kjer ni bila vzpo-
redno opravljena nobena dru-
ga diagnostična metoda. Te
primere bo preiskala poseb-
na komisija Zbornice.
Se strinjate z mnenjem mi-
nistra Kebra, da gre v pri-
meru nepregledanih vzor-
cev za kolektivno odgovor-
nost? Kdo (če) bi po vašem
mnenju moral odgovarjati?
Ne morem se strinjati, da
lahko v tem primeru govori-
mo o kolektivni odgovorno-
sti. Vsak pacient je imel svo-
jega lečečega napotnega
zdravnika, ki je odgovoren
za svoje paciente. Zato bo
Zbornica obravnavala vsak
primer, ko bo zanesljivo ugo-
tovljeno, da je bila storjena
škoda za zdravje. Kljub te-
mu se moramo ob tem zave-
dati, da lahko Zbornica de-
luje le v okviru zakonskih do-
ločil, enako kot sodišče. Del
odgovornosti nosijo tudi
vodstveni delavci bolnišnice.
Ti bi morali v bolnišnici vzpo-
staviti sisteme za prepreče-
vanje in pravočasno odkriva-
nje takih nepravilnosti. Ve-
mo, da so bili seznanjeni s
preobremenjenostjo oddelka
za patologijo. Seveda mora-
jo biti v take sistemske reši-
tve vključeni vsi, od vodje od-
delka do strokovnega in ge-
neralnega direktorja.
V kateri fazi je preiska-
va preostalih 222 vzorcev in
kdaj, predvidevate, bo prei-
skava zaključena v celoti?
Odbor za strokovno-medi-
cinska vprašanja je do 14. ok-
tobra 2003 prejel popise pri-
merov še za 222 zaostalih hi-
stoloških vzorcev. Poteka pre-
gled popisov, da bi lahko iz-
brali ustrezne člane komisij,
ki bodo vsak primer ocenile
s stališča stroke, v katero so-
di. Predvidevamo, da bo prei-
skava v celoti zaključena sre-
di prihodnjega leta. Zavedati
se je potrebno, da je to zamud-
no delo, saj se je potrebno na-
tančno seznaniti, analizirati
in oceniti ves potek zdravlje-
nja za vse paciente do današ-
njega dne. Poleg tega člani ko-
misij to delo opravljajo po-
leg svojih rednih obveznosti.
Potem ko je komisija
Zdravniške zbornice v za-
četku leta ugotovila, da naj
bi vsaj v dveh primerih ne-
pregledanih vzorcev tkiv v
celjski bolnišnici nastala
škoda na zdravju bolnika,
je v delo vključila svojega
tožilca. So njegove ugoto-
vitve že znane?
Tožilec je neodvisno telo
Zbornice, ki opravlja vlogo
stanovskega nadzora prav z
namenom, da v lastnih vrstah
ščitimo večino kolegov, ki
svoje delo opravljajo odgo-
vorno, pred posamezniki, ki
s svojim delovanjem škodi-
jo pacientom in s tem na po-
klic mečejo slabo luč. Torej
lahko še enkrat ugotovimo,
da se zdravniki nikakor ne
ščitimo med seboj v negativ-
ni smeri za paciente.
Tožilec bo uvedel priprav-
ljalni postopek takoj, ko bo
prejel dokazila o nastali ško-
di na zdravju za konkretne
primere. Postopki vedno po-
tekajo v skladu z veljavni-
mi akti Zbornice, predvsem
ob upoštevanju določil Pra-
vilnika o organizaciji in de-
lu razsodišča.
Kakšna je v primeru ne-
pregledanih vzorcev (in do-
gajanja potem) vloga Mini-
strstva za zdravje? Je res na-
redilo vse, da bi se ugotovi-
lo morebitne posledice ter
odgovornost?
Predvsem bi bilo potrebno
urediti sistem preprečevanja
in pravočasnega odkrivanja ta-
kih nepravilnosti. To bi bilo
mogoče urediti z ustreznimi
podzakonskimi akti, pa tudi
preko predstavnikov ustano-
vitelja v svetih zavodov. Sa-
mo ugotavljanje posledic ni
dovolj. Zagotavljanje vseh ele-
mentov kakovosti mora biti
umeščeno visoko na prednost-
nem seznamu sprememb v or-
ganizaciji zdravstva. Nikakor
pa se ne moremo strinjati s
tem, da bomo ob vsakem ne-
želenem dogodku do podrob-
nosti raziskovali odgovornost
zdravnika ali zdravnikov in
le posplošeno odgovornost di-
rektorjev.
Če se ne bi izvedelo za pri-
mer Jasne Pungeršek, bi za-
deva v zvezi z nepregleda-
nimi histološkimi vzorci
najverjetneje utonila v po-
zabo. Se Zdravniška zbor-
nica že vključuje v razisko-
vanje dogajanja v zvezi s
Pungerškovo, ali čakate na
ugotovitve kriminalistov?
Kot sem že povedal, tako
državno tožilstvo kot Zbor-
nica obravnavata zaostale hi-
stološke izvide in nikakor ne
bodo potonili v pozabo. V pri-
meru omenjene gospe Zbor-
nica ni prejela nobene prija-
ve, seznanjena pa je z dejs-
tvom, da bo v bolnišnici v
zvezi s tem primerom izve-
den interni strokovni nadzor.
Glede na te ugotovitve bodo
na Zbornici sproženi tudi mo-
rebitni potrebni postopki.
Menite, da je rezultatom
internega strokovnega nad-
zora mogoče zaupati?
Ne vidim razloga, zakaj in-
ternemu nadzoru ne bi mo-
gli zaupati. Poleg tega bo v
komisiji sodeloval tudi zu-
nanji ekspert iz onkološke-
ga inštituta. Če bomo imeli
pomisleke v delo interne ko-
misije, imamo še vedno na
voljo zbornični nadzor.
Ob tovrstnih dogodkih
ljudje verjetno izgubljajo zau-
panje v zdravnike - konkret-
no v Celju tudi v tiste, ki pri
aferi zaradi vzorcev nimajo
ničesar. Ali to nezaupanje za-
radi afer v zdravstvu zazna-
vate tudi v Zbornici?
Strinjam se z vami, da vsak
tovrstni dogodek ruši temelj-
ni zaupni odnos zdravnik -
pacient, ki je osnova vsakega
zdravljenja. Po ogorčenih od-
zivih kolegov lahko zatrdim,
da večina zdravnikov dela do-
bro in odgovorno, zato se ne
strinjajo s tem, da jih enačijo
s tistimi, ki so neodgovorni
do svojega poslanstva. Prav za-
to ima Zbornica vzpostavlje-
ne mehanizme nadzora in
sankcioniranja. Ugled si vsak
zdravnik gradi in ruši sam, s
svojim vsakodnevnim delom.
V primeru, da ugotovite,
da je bilo oškodovanih za-
radi nepregledanih vzorcev
še več - lahko bolniki ozi-
roma svojci pričakujejo
kakšno odškodnino?
Zdravniška zbornica ugo-
tavlja in sankcionira zdrav-
nike posameznike, nima pa
nobenih pooblastil na po-
dročju odškodninskih zah-
tevkov. Za to se morajo oš-
kodovanci obrniti na redna
sodišča.
ALMA M. SEDLAR
Foto: ALEŠ ČERNIVEC
MESTNA OBČINA CELJE
v skladu z 28.členom Zakona o urejanju prostora (Ur.list
RS št. 110/2002) razpisuje
PROSTORSKO KONFERENCO
za pripravo Sprememb in dopolnitev zazidalnega na-
črta Gospodarska cona - območje ZN Industrija Se-
ver za območje ROMI
ki bo v ponedeljek. 24. novembra 2003. ob 14. uri v seini
sobi Narodnega doma v Celiu (pod dvoranami).
Namen prostorske konference je pridobiti priporočila in us-
kladiti interese pri izdelavi sprememb in dopolnitev veljavne-
ga zazidalnega načrta za prostorsko umestitev objektov rom-
skih družin, zato vabimo vse zainteresirane, da se je udele-
žijo.
župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot
Mestna občina Celje
v skladu z 28. členom Zakona o urejanja
prostora (Ur. list RS štev. 110/2002)
PRIREJA PROSTORSKO KONFERENCO
za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega na-
črta Staro mestno jedro Celje - »kare 12«
za območje med Jurčičevo, Trubarjevo in Liubliansko cesto
do pasaže v stavbi banke.
ki bo
v sredo, 3. 12. 2003, ob 16. uri
v sejni sobi Narodnega doma v Celju
Mestna občina Celje prireja prostorsko konferenco
z namenom pridobiti priporočila in uskladiti interese za predvi-
dene gradnje na zadevnem območju, zato vabi vse zainteresi-
rane, da se konference udeležijo.
župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot
St. 47 - 20. november 2003
10
INFORMACIJE
Voščilnice
2004
Do konca leta je ostalo še
šest tednov in v prodajalnah
so se že pojavile voščilnice v
različnih tehnikah in z raz-
ličnirrii motivi, ki jih bomo
pošiljali na različne naslo-
ve ter izrekali dobre želje za
božične praznike in novo le-
to. Tako kot zadnja leta pa
si bo marsikdo nakupil po-
treben material in voščilni-
ce izdelal sam. Njihova vred-
nost in sporočilnost se bosta
tako samo še povečali.
Tudi letos bomo v NT&RC
pripravili natečaj za najlep-
še praznične voščilnice, ki jih
bomo na naš naslov spreje-
maU do 31. decembra. Z na-
tečajem, ki se je že lepo uve-
ljavil, smo začeli pred šesti-
mi leti, ko nam je v pomoč
priskočila občina Vojnik, zato
vsako leto zaključek s pode-
litvijo priznanj pripravimo na
njenem območju. Prvo leto
je bil zaključek v gostišču
Zottl v Ivenci, nato Pri Mark
v Novi Cerkvi pa pri Kopriv-
nik v Socki, na kmečkem tu-
rizmu Dobrotin, v gostišču
Založnik na Frankolovem in
letos v gostilni Lovec Boštja-
na Ovtarja v Vojniku. Tudi
razglasitev najboljših voščil-
nic za leto 2004 bo na ob-
močju Vojnika, v Špesovem
domu starejših v Vojniku v
januarju prihodnjega leta.
Ob občini Vojnik z župa-
nom Benom Podergajsom in
knjižnico, kjer bodo ponov-
no razstavljeni najboljši pri-
merki, smo dobili še enega
sodelavca, podjetje Prometej
Art&Hobby d.o.o. iz Celja, ki
se bo v naš natečaj vključil z
lepimi praktičnimi nagrada-
mi. To je razlog več, da se od-
ločite za sodelovanje in se
preizkusite v izdelovanju voš-
čilnic za prihodnje leto.
K sodelovanju vabimo vrt-
ce, osnovne in srednje šole,
strokovne šole, družine in po-
sameznike. Med najboljšimi
bomo tudi tokrat izbrali voš-
čilnice za odkup. Nagradili
bomo posamezne voščilnice
in kolekcije, voščilnico z naj-
lepšim besedilom in najbolj
izvirno voščilnico. TV
PROMETEJEVE USTVARJALNE
DELAVNICE:
za odrasle:
24. 11.: Adventne fantazije
4. 12.: Zlatenje in krakeliranje
za srednješolce:
tri srede zapored:
od 26. 11.: Oblikovanje darilne embalaže, izdelava
voščilnic, mavčni odlitki
Informacije in prijave v trgovini
Prometej Art&Hobby v Celju,
Gregorčičeva 2, ali po telefonu 03/493-06-13.
št. 47 - 20. november 2003
|_AKTUALNO
11
Lovci na moji zemlji
Predlog zakona izključuje lastnike zemljišč - Možni spori med kmeti in lovci
Predlog zakona o divja-
di in lovstvu je v zadnjih
nekaj tednih krepko pretre-
sel lovski, kmečki in goz-
darski svet. Trenutno je še
vedno v veljavi zakon iz leta
1976, ki ne upošteva nobe-
nih lastniških razmer. Ven-
dar tako ni bilo od nekdaj.
V Sloveniji se je do leta 1946
drugače lovilo. Potem pa so
gozdove nacionalizirali in
seveda živali v njem prav
tako. Lastniki so z denacio-
nalizacijo dobili nazaj goz-
dove, divjad pa je še vedno
državna. Kljub temu, da se
pase in redi v povsem za-
sebnih gozdovih.
Klemen Matk je kmet, ki
upravlja s 700 hektarov veli-
kim posestvom v Logarski do-
lini, v Matkovem kotu. Kar
400 hektarov zemljišča je ne-
rodovitna zemlja, gozd. Je lo-
vec, vendar kljub temu nas-
protuje predlogu zakona, ki
ga podpira tudi lovska zve-
za. Skupaj z ostalimi solčav-
skimi kmeti, ki so tudi veči-
noma lovci, meni, da »kmet-
je s svojim delom, ki ga vlo-
žimo v kmetijska zemljišča,
v gozdove, s preprečevanjem
zaraščenosti gozda, visoko-
gorskih pašnikov, v bistvu
vzdržujemo krajino, ki je po-
membna za širši del javno-
sti, s tem pa vzpostavljamo
tudi boljše pogoje za divjad
in to delo ni bilo do sedaj nik-
jer vrednoteno, nikjer zna-
no. V novem lovskemu za-
konu mora to biti opredelje-
no,« pravi Matk.
Predlog zakona za lastni-
ke zemljišč ne predvideva nič
drugega razen odškodnin po
škodah, ki jih naredi divjad.
Združenje lastnikov gozdov
in lovskih upravičencev Slo-
venije in Kmetijsko gozdar-
ska zbornica Slovenije
(KGZS) temu nasprotujeta.
Zahtevata, da se lastnikom
zemljišč podeli lovska pra-
vica ali pa, da bi lahko dobi-
li višje odškodnine. Matk pra-
vi, da bi seveda raje imeli lov-
sko pravico. Če pa velja, da
je divjad državna, potem mo-
ra država sprejeti tudi vso ško-
do, ki jo ta divjad povzroči.
In tudi to, da se redi na last-
nini nekoga drugega. »To je
tako kot, če daste svojega ko-
nja v rejo neki kmetiji. Kmetu
morate stroške reje plačati,«
razlaga Matk. Poleg tega pred-
log zakona določa, da odš-
kodnina zajema le delež od
prodanega mesa uplenjene
divjadi. Vodja za gozdarsko
svetovanje na Kmetijsko goz-
darskem zavodu Celje Jože
Jeromelj pravi, da bi mora-
la biti v osnovi za izračun odš-
kodnine tudi vrednost trofej,
ker ta pogosto presega vred-
nost prodanega mesa.
Morilski
kmetje?
v Lovski zvezi so prepriča-
ni, da bi podeljena lovska pra-
vica oziroma pravica do kon-
cesij (po predlogu zakona so
do koncesij upravičene le lov-
ske organizacije), prinesla
krivolov, določene vrste div-
jadi pa bi lahko tudi iztrebi-
li, saj bi bilo zelo težko vse
lastnike nadzorovati. Podob-
no naj bi se že zgodilo na Hr-
vaškem, ko so dali lovišča v
najem in so potem določene
predele dobesedno iztrebili.
Matk je nad takim ožigo-
sanjem kmetov ogorčen: »Ta-
ke izjave so za nas kmete in
lastnike gozdov, ki s tem pro-
storom upravljamo, resnič-
no žaljive. Če vidim srnjaka
ter kot lastnik zemljišča oce-
nim, da ni primeren za od-
strel, se odločim, da žival pu-
stim živeti, saj bo mogoče v
naslednjih letih od nje več ko-
risti. V sedanjem sistemu lov-
skih družin, ko so vanje
vključeni lovci iz širšega ob-
močja, pa lahko pride drugi
lovec, vidi isto žival in jo od-
streli, brez kakega pomisle-
ka. In tako je moje gojitveno
delo razvrednoteno.« Glede
krivolova pa še dodaja: »Ti
argumenti so za lase privle-
čeni. Če je država lastnik div-
jadi, mora pač poskrbeti za
inšpekcijsko službo.«
Mastnak pravi, da trofe-
je niti ne predstavljajo ve-
liko denarja, saj s tem de-
narjem komaj pokrijejo ško-
de, ki jih divjad napravi.
Matk ima drugačno zgod-
bo. Pred kratkim je dva Av-
strijca vodil na lov (na svo-
jem zemljišču), odstreliti pa
so morali dva gamsa. Gam-
sa so dobili, njuna vrednost,
ki sta jo Avstrijca tudi pla-
čala, pa je bila več kot pol
milijona tolarjev. Matk pra-
vi, da mora za ta denar
vzrediti približno 40 do 50
jagnjet. Matk je za vodenje
na lov dobil 10 tisočakov,
če pa ne bi bil lovec in član
lovske družine, tega sploh
ne bi smel opravljati in ne
bi dobil nič.
Strokovni tajnik Savinjsko-
kozjanske zveze lovskih dru-
žin Zdravko Mastnak pra-
vi, da je predlog zakona do-
ber predvsem za divjad. Do-
daja pa tudi, da nam v Av-
striji in Nemčiji zavidajo ta-
ko urejenost lova: »Radi bi
uvedli podoben sistem, am-
pak ga ne morejo, ker je tam
zakupni sistem tako zakore-
ninjen, da bi težko spravili
lovstvo na tako organizaci-
jo, kot jo imamo pri nas.« Je-
romelj na to odgovarja: »Naj-
brž je res, da drugi občudu-
jejo razmere pri nas. Tudi za-
to, ker lahko prihajajo k nam
na lov za sorazmerno nizko
ceno in lovijo divjad vrhun-
ske kvalitete. Če bi bilo iz-
vajanje lova regulirano bolj
tržno in to bo moralo biti,
če bodo lovske družine ho-
tele plačevati odškodnino za
izvajanje lova, potem bodo
razmere najbrž podobne, kot
so v naših sosednjih državah.«
Rešitev še ni
Da je s predlogom zakona
nekaj narobe, nam pove že
podatek, da ima 87. členov,
vloženih amandmajev pa je
bilo več kot 100! Če bo pred-
log zakona kljub temu spre-
jet, pa bo prav gotovo še ve-
liko hude krvi. »Zelo veliko
se sliši o ustavnem sporu, tudi
tožbah na evropskem sodiš-
ču, pa o referendumu, ki ga
predlagajo tudi nekatere po-
litične stranke,« pojasnjuje
Jeromelj. Veliko bolj radikal-
no pa lahko nastopijo kmet-
je.
Matk je po svojem visoko-
gorskem zemljišču sam ure-
dil vse gozdne poti. Tudi mi
smo se vozili po njih in lahko
povemo, da so boljše kot mar-
sikatera občinska makadam-
ska cesta. Matkove gozdne po-
ti uporabljajo tudi lovci. Matk
pravi, da se lahko zgodi, da
bo poti zaprl, če bo sprejet
predlog zakona. In kako bo-
do potem lovci opravljali lov,
če bodo potrebovali pol dne-
va, da bodo sploh prilezli do
lovišča? Matk pa ni edini kmet,
ki o tem razmišlja. Solčavski
kmetje se bodo o tem, kaj bo-
do storili, če bo predlog za-
kona sprejet, še dogovorili.
Zaenkrat bodo skušali priti do
predlagateljev zakona in jim
razložiti svojo stran, pisali pa
bodo tudi kmetijskemu mi-
nistru Francu Butu.
Predlog zakona predvide-
va velikost lovišč vsaj 2000
hektarov. KGZS je predlagala
400 hektarov, solčavski kmet-
je pa so pripravljeni sprejeti
tudi 2000 hektarov, saj se lah-
ko več kmetij združi in bi hi-
tro dobili zahtevano površi-
no. Vprašanje pa je, kako bi
tako velika zemljišča lahko
nadzorovali in opravljali po-
treben lov lovci, če bi kmetje
zaprli gozdne poti, jim pre-
povedali postavljati krmišča
in ostale lovske objekte. Matk
pravi, da bi bili kmetje naj-
bolj primerni za opravljanje
lova: »Z delom na zemljišču
vidiš, kaj se v lovišču dogaja.
Lov pa je tudi gospodarska pa-
noga in prav bi bilo, da bi ne-
kaj pomenil ljudem, ki tu ži-
vijo. Že tako so to območja s
težjimi pridelovalnimi pogoji.
odmaknjena od urbanih sre-
dišč. Gospodariti je treba s
stvarmi, ki so nam na voljo,
seveda ob upoštevanju vseh
ekoloških zahtev, gojitvenih
smernic divjadi in strokovnih
inštitucij, ki to nadzorujejo.«
Če bo predlog zakona spre-
jet, je razkol med kmeti in
lovci neizogiben. Kdo pa bo
pri tem potegnil krajši konec,
bomo kmalu videli. Zakon se
namreč sprejema s svetlobno
hitrostjo, če upoštevamo, da
so dosedaj padli že trije pred-
logi. Očitno niso prišli s pra-
vih strani. Lovcev je v Slove-
niji namreč 22 tisoč.
ŠPELA OSET
Težavo v predlogu zakona predstavljajo tudi lovišča s
posebnim namenom. Eno takih je Kozorog Kamnik, ki
sega tudi na del Solčavskega. Turistična kmetija, ki jo
vodi Franci Ošep, je v celoti v omenjenem lovišču. To
pomeni, da se ne sme loviti oziroma lov določi upravlja-
vec (danes je to še Podjetje za gojitev divjadi Kozorog iz
Kamnika, po predlogu pa bo to Zavod RS za gozdove).
Takih kmetij je kar nekaj, zavzemajo pa se, da se tovrst-
na območja ukinejo. Tu veljajo namreč še strožja pravi-
la kot drugod. Ošep, ki je prav tako lovec, tako ne sme
čez svoje dvorišče z nabito puško, ker je celotna kmetija
v lovišču s posebnim namenom.
Klemen Matk in del njegovega posestva
št. 47 - 20. november 2003
12
Borba za
ometanje
v Celju so zamenjali izvajalce dimnikarskih storitev -
Komu so bili razpisni pogoji pisani na kožo?
v naslednjih dneh naj bi
Celjani domov dobili zlo-
ženko, v kateri bodo pred-
stavili novega koncesionar-
ja, ki bo v občini Celje či-
stil dimnike. Dimnikarstvo
Celje je po štiridesetih letih
opravljana dejavnosti za-
menjal Ekos Dramlje, pod-
jetje, ki je v Celju že zadol-
ženo za urejanje zelenic.
»Čez noč smo ostali brez
dela in več kot 60-odstotne-
ga letnega prometa,« razlaga
odločitev Mestne občine Ce-
lje direktor Dimnikarstva Ce-
lje Josip Cvek, ki zaposluje
13 dimnikarjev. »In to zara-
di ponudnika, ki sploh ne iz-
polnjuje vseh zahtev dimni-
karske službe,« še poudarja.
Mestna občina je namreč
spomladi v Uradnem listu
objavila nov razpis za kon-
cesionarja, ki naj bi bil, po
mnenju Čveka, narejen tako,
da Dimnikarstvo Celje ni
imelo možnosti za podaljša-
nje koncesije. »Zahteva, ki je
štela največ, so bile referen-
ce. Te so bile nastavljene za
več kot šestdeset tisoč prebi-
valcev, kar pa, če nisi iz ma-
riborske ali ljubljanske ob-
čine, težko dosežeš,« komen-
tira razpisne pogoje Cvek.
»Če so bili razpisni pogoji
komu pisani na kožo, potem
so gotovo bili Dimnikarstvu
Celje,« kriterije pri izbiri
koncesionarja pojasnjuje Ja-
nez Škoberne, direktor pod-
jetja Ekos. »Ravno zaradi te-
žavnosti razpisnih pogojev -
predložiti smo morali refe-
rence o dosedanjem delu -
smo morali pri projektu poi-
skati partnerja, ki se je z dim-
nikarstvom že ukvarjal.« Ta
partner je Dimnikarstvo Ma-
ribor, ki bo Ekosu pri izved-
bi dimnikarske službe zago-
tavljal tehnične pogoje, dim-
nikarske storitve pa bodo
opravljali sami. »Zaposlene
imamo štiri dimnikarje s peto
stopnjo izobrazbe, saj želi-
mo storitve opravljati kako-
vostno,« poudarja Marko
Plečko, ki je pri podjetju
Ekos odgovoren za področje
dimnikarstva. Naslednji ko-
rak drameljskega podjetja bo
razširitev dimnikarske dejav-
nosti na celotno celjsko re-
gijo. Po tem scenariju bo Dim-
nikarstvo Celje, ki še vedno
opravlja storitve v sedmih
manjših občinah na Celj-
skem, v celoti ostalo brez de-
la.
Občina izbrala
ugodnejšo
ponudbo
Mestna občina je z izbiro
koncesionarja in s tem dejav-
nosti, ki izvajalcem letno pri-
naša okoli petdeset milijonov
tolarjev, zadovoljna. »Ugoto-
vili smo, da je dosedanji kon-
cesionar poleg predpisane ce-
ne storitev neutemeljeno za-
računaval koncesijsko daja-
tev, ki bi morala biti upošte-
vana že v ceni same storitve,«
je pojasnil Jure Ocvirk,
koordinator gospodarskih
javnih služb na Komunalni
direkciji MOC. Zato kot pred-
nost novega koncesionarja
navajajo predvsem prihra-
nek. Pred morebitnimi nev-
šečnostmi ob dejstvu, da se
za izvajanje dejavnosti pojav-
ljata dve družbi, pa se je Mest-
na občina ustrezno zavaro-
vala. »Da ne bi prišlo do kak-
šnih delitev odgovornosti
med soponudnikoma, smo ja-
sno opredelili, da sta oba so-
lidarno odgovorna za izvaja-
nje gospodarske javne služ-
be in s tem za morebitno pov-
zročeno škodo,« je še dodal
Ocvirk.
Josip Cvek se je po prejeti
odločbi o izbiri koncesionar-
ja pritožil, a neuspešno. Ne-
navadno se mu zdi že zavla-
čevanje z razpisom v prete-
klih letih, saj je Dimnikars-
tvu Celje že pred časom po-
tekla koncesija. »Najprej so
nam jo podaljševali za eno
leto, potem za nekaj mese-
cev, nazadnje celo le za dva
meseca,« pravi Cvek. Pravi-
co bo poiskal še na Uprav-
nem sodišču. Naslednjih pet
let, kolikor traja koncesija
oziroma do morebiti drugač-
nega razpleta zgodbe, pa bo
dimnikarske usluge opravlja-
lo podjetje za urejanje oko-
lja - Ekos.
ROZMARI PETEK
»Izguba koncesije pomeni za naše
podjetje pokop,« pravi Josip Cvek,
direktor Dimnikarstva Celje.
Koncert za drugačne
Pod geslom Drugačni, z vami srečni je Center za varstvo in delo Golovec Celje pripravi
dobrodelni koncert za svoje varovance, ki ga je obiskalo blizu 1.500 ljudi.
Ti so skupaj z nastopajočimi glasbeniki omogočili, da je izkupiček dobrodelne prireditvi
približno 3 milijone tolarjev (samo s srečelovom so zbrali 500 tisoč tolarjev). »Denar borni
namenili za ureditev dvižne ploščadi naše enote Hudinja 2, kjer sedaj ni dostopa za težji
pokretne in ljudi na invalidskih vozičkih,« pojasnjuje direktorica centra Brigita Šoster. Ž^
trije milijoni za dvižno ploščad ne zadoščajo, saj ta stane 5 milijonov tolarjev. »Upamo, d«
nam bodo na pomoč priskočili še sponzorji, sami pa bomo pripravili še kakšen projekt. 1
gradnjo bi radi pričeli v začetku prihodnjega leta.«	MBP, foto: AŠ
S prireditvijo so bili vsi zadovoljni: nastopajoči, varovanci in drugi obiskovalci.
Mesto je cvetelo
Minuli četrtek so v Narodnem domu v Celju slovesno
podelili nagrade in priznanja v letošnji akciji Naj me-
sto cveti.
Že drugo leto zapored jo je pripravila komunalna direk-
cija z željo, da bi vplivala na zavzetost posameznikov in
inštitucij za urejanje okolja. Vseh 77 prijavljenih objek-
tov je bilo razvrščenih v pet kategorij. V kategoriji zaseb-
nih hiš je prvo nagrado letos osvojil Mirko Žnidar iz Ga-
jev, najlepši blok je Na zelenici 9, najlepšo kmetijo ima
po mnenju žirije Jožica Kramer z Babnega, med objekti
splošnega pomena pa je najlepše urejen vrtec Danijelov
levček. V kategoriji objektov gospodarske družbe oz. sa-
mostojnega podjetnika je zmagala gostilna Ivana Kolarja z
Ljubečne. Urejenost sta med junijem in septembrom neod-
visno ocenili dve tričlanski komisiji.
Prvonagrajenci v posameznih kategorijah so dobili po
200 tisoč tolarjev denarne nagrade. V vsaki od kategorij so
podelili še po štiri denarne nagrade. Komisija je s pohva-
lami ocenila tudi številne objekte, ki so bili nagrajeni že
lani, po pravilih akcije pa denarne nagrade ne morejo pre-
jeti dve leti zapored.	BRST
Kmet v
uniji
v domu sv. Jožefa v Celju
bo nocoj javna tribuna z na-
slovom Slovenski kmet v
evropski uniji. Tribuno bo
uvedel kmetijski minister dr.
Franci But, pripravili pa so
jo v sodelovanju z uradom
vlade za informiranje.
BS
Klic
dobrote
Slovenski Karitas prireja
v sredo, 26. novembra, v
dvorani Golovec v Celju že
13. dobrodelni koncert
Klic dobrote.
Na letošnjem koncertu
bodo nastopili New Svving
Quartet, Slapovi, Natalija
Verboten, Adi Smolar, Oto
Pestner, Game over, Šukar,
Modrijani, Mladi Dolenjci,
Pinoccio, Kvintet Dori, Ka-
trinas, California, Domen
Kumer, Pepel in kri, Matevž
Vidic, Adam Seli, Leseni
rogisti. Mengeška godba in
Mladinski zbor OŠ Ajdovš-
čina.
Na akcije ob koncertu in
med njim se je lani odzva-
lo več kot 6.500 posamez-
nikov, ki so prispevali do-
brih 45 milijonov tolarjev.
Zbrana sredstva iz Klica do-
brote predstavljajo slabo
tretjino vse pomoči, ki so
jo razdelili 5.822 družinam
v najhujših stiskah po vsej
Sloveniji. Pomoč, ki znaša
v povprečju 25 tisoč tolar-
jev na družino letno, je še
vedno premajhna, zato že-
lijo z letošnjo akcijo zbrati
še več denarja za dobre na-
mene.
Vstopnice so na voljo na
sedežih Karitasa ter v dvo-
rani Golovec in v posloval-
nici Kompasa v Celju.
TV
Dijaici v Bruslju
Na povabilo evropskega sekretariata iz Linza so bili
dijaki Srednje ekonomske šole iz Celja kot udeleženci
Projektnega tedna pet dni v Bruslju.
Za dijake izredno pester in poučen obisk je bil v prvi vrsti
namenjen spoznavanju evropskih inštitucij. Ogledali so si Evrop-
ski parlament in obiskali Evropsko komisijo. Sprejeli so jih
tudi na avstrijskem veleposlaništvu, kjer so spoznavali delo
ambasad držav članic EU v evropski prestolnici.	BS
Uspeh Plesnega
vala
Plesni val Celje je bil edi-
ni s štajerskega konca, ki
se je pred dobrim tednom ko-
sal s plesalci v Šenčurju pri
Kranju, kjer je bilo 16. dr-
žavno prvenstvo v shovv ple-
sih za člane.
Plesalke Plesnega vala so
dosegle izjemen rezultat. Ma-
la skupina, v kateri je bilo 7
plesalk, je po tem, ko se je
izkazala na kvalifikacijskih
turnirjih, na državnem pr-
venstvu osvojila 6. mesto.
Formacija, v kateri pa je 16
plesalk, je osvojila 4. mesto
in bila nasploh edina forma-
cija, ki je prišla z območja
izven Ljubljane. V Plesnem
valu so na plesalce zelo po-
nosni, hkrati pa je to dokaz
kakovostnega dela in nasploti
dobra predstavitev ustvarja-
nja v Celju. Za domače ob-
činstvo se bodo predstavili 19.
decembra. Že jutri (v petek,
21. novembra) ob 20. uri p^
Plesni val v okviru projeku
Slovenija pleše Razgibajmo
življenje pripravlja okrogl'
ples v celjskem Narodneifl
domu. Igral bo ansambel
Shovv mix. Po novem letu bo-
do pričeli tudi s plesi z živo
glasbo v Celjskem domu v so-
delovanju s hotelom Evropi'
Plesi naj bi bili vsako tretjo
soboto v mesecu.	SB
Mala skupina Plesnega vala je osvojila 6. mesto.
Št. 47 - 20. november 2003
13
Moč vodnih kapelj
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so v četrtek
odprli razstavo fotografij dr. Borisa Skalina, na kateri
avtor s 60 posnetki predstavlja utrinke iz narave, pove-
zane z vodo.
Na fotografijah je po tematskih sklopih predstavljena vo-
da kot partner, vodne kapljice so ujete na črnobelih fotogra-
fijah, dodane pa so tudi miniature iz živalskega sveta. Ska-
lin je na fotografijah prikazal vso lepoto vode, od kapelj do
oceanov, hkrati pa njeno moč, silovitost in uničevalnost.
Kakor je ob odprtju razstave v Savinovem salonu poudaril
Aleš Gulič, je Skalinova razstava dokaz, da je tudi fotogra-
fija prava umetnost, pri kateri čopič zamenja fotoaparat, na
umetniško raven pa jo dviguje predvsem izbrani motiv, s
katerim se obiskovalci lahko poistovetijo. Posebej je izpo-
stavil črnobele fotografije, ki jim je zaradi izjemne izrazne
moči na razstavi v Žalcu dano mesto, ki jim pripada. Raz-
stavo fotografij dr. Borisa Skalina, ki bo na ogled do 28.
novembra, je odprl žalski župan Lojze Posedel, kulturni
program pa sta pripravili mati in hči, kitaristka Marija in
violinistka Sonja Alatič.	US, foto: TT
Avtor razstave fotografij dr. Boris Skalin s sosedom, žalskim
županom Lojzetom Posedelom
Tudi tretjič o
avtodromu ni šlo
Na razpravi o osnutku ureditvenega na-
črta za park tehnične kulture z avtodro-
mom Čeplje pri Vranskem v Kulturnem
domu Vransko je bilo zelo burno. Kljub
temu se je že tretja razprava na to temo
zaključila po manj kot dveh urah, saj bo
večina občanov pisno vložila svoje pri-
pombe.
Snovalci načrta za park tehnične kulture
Razvojni center planiranje so v parku predvi-
deli poligon varne vožnje, avtodrom, stezo
za motokros pa tudi manjši hotel in avtokamp.
Projekt je še v fazi osnutka. Zemljišče, na
katerem naj bi stal omenjeni park, je namreč
še vedno v lasti več različnih lastnikov, ki so
pretežno kmetje. Ti gradnjo tehničnega par-
ka zavračajo, saj naj bi odvzel veliko zemlje,
ki je kmetom nujna za preživetje. Na razpra-
vi so kmetje dejali tudi, da že imajo slabe
izkušnje z gradnjo avtoceste, ko so prav tako
odstopili nekaj zemlje, pa do danes še niso
dobili odškodnine. Park tehnične kulture pa
ne bi odvzel le zemlje, ampak bi prinesel tu-
di hrup in onesnaženje okolja.
Župan Franc Sušnik si park tehnične
kulture želi, saj naj bi bil dobra promoci-
ja za občino. Kljub temu, da je bila to že
tretja razprava, ki se je končala z istimi
pripombami in dvomi o parku kot prejš-
nji dve, ostaja Sušnik optimist: »Možno
je, da zemljišč ne bodo hoteh prodati. Po-
tem se pač tu ne bo gradilo. Vendar, če bi
vedno na tak način razmišljali o projek-
tih, potem nikoli ne bi bilo nič narejene-
ga.«
Lastniki zemljišč so na razpravi opo-
zorili tudi na težave, ki so jih imeli z geo-
deti, ko so merili za izdelavo načrta. »Rav-
no sem obračala seno, ko so prišli merit.
Pa so vse pohodili in bili zelo nesramni,«
je na razpravi povedala ena izmed lastnic
zemljišč. Po besedah lastnikov jih geode-
ti sploh niso obvestili, da pridejo merit.
Poleg tega naj bi se zelo grdo obnašali in
naredili tudi nekaj škode.
ŠPELA OSET
Temeljni icamen IMašega doma
Mariborski škof Franc Kramberger je minulo soboto na Vranskem blagoslovil te-
meljni kamen doma za starejše, ki so ga poimenovali Naš dom. Na gradbišču, kjer bo
stal Naš dom, so pripravili tudi kulturni program.
Investitor, Župnija Vransko, in izvajalec del, CM Celje, sta že septembra podpisala po-
godbo za gradnjo doma. Dom bo stal na severovzhodnem delu trga Vransko, približno 100
metrov bo oddaljen od cerkve, 130 metrov od trgovine, 200 metrov od zdravstvenega in
kulturnega doma ter približno 250 metrov od avtobusne postaje. V domu bo 40 ležišč, pri
čemer bo 20 sob enoposteljnih, 16 dvoposteljnih, 4 ležišča pa bodo na voljo v dveh apart-
majih. Voditeljica župnijskega Karitasa, ki je pobudnik gradnje, Martina Felicijan, je na
slovesnosti zaprosila za denarno pomoč, saj je predračunska vrednost Našega doma z
Opremo približno 400 milijonov tolarjev. Kljub velikemu finančnemu zalogaju načrtuje-
jo, da bodo prve oskrbovance sprejeli že leta 2005.	ŠO, foto: TT
Župan občine Vransko Franc Sušnik In župnik Jože Turinek s temeljnim kamnom za Naš dom
Mladi po gasilskih
poteh
Mladinska komisija pri Gasilski zvezi Žalec je na Go-
milskem pripravila zaključni kviz za mlade, na kate-
rem se je pomerilo po 12 najboljših ekip v mlajši in sta-
rejši kategoriji.
Po besedah predsednika mladinske komisije pri GZ Ža-
lec Dušana Zabukovnika je v gasilskem kvizu sodelovalo
246 mladih gasilcev iz 16 PCD iz občinskih poveljstev Bra-
slovče. Polzela, Tabor, Vransko in Žalec. Na kvizu so mladi
odgovarjali na vprašanja iz požarne preventive, gasilske abe-
cede, splošnega znanja in se pomerili v vezanju vozlov ter
šaljivih igrah, mlajši tekmovalci v sestavljanki, starejši pa v
spajanju cevi na trojke. Pri mlajših gasilcih je prvo mesto
osvojila ekipa PCD Parižlje-Topovlje, drugo Braslovče in
tretje Loke, v starejši skupini pa so bili prvi mladi gasilci iz
Ločice pri Vranskem, drugi iz Andraža nad Polzelo, tretji
pa z Vranskega.	TT
Zmagovalni ekipi PGD Parižlje-Topovlje (z leve Ivo Dernač, Rok MIklavžina in Andrej Skerlin) ter starejša PGD
Ločica pri Vranskem (Tomaž Urankar, Tjaša Felicijan in Alenka Lebenicnik).
Konec samoprispevka
S 1. oktobrom se je na Rečici ob Savinji iztekel samo-
prispevek, ki so ga krajani izglasovali pred štirimi leti,
ves zbran denar pa namenili izključno za gradnjo Os-
novne šole Rečica.
Večina zaposlenih Rečičanov naj bi zadnji obrok plačala
do novembra, vseeno pa v KS Rečica del denarja pričaku-
jejo še do konca leta. Po besedah predsednika sveta KS
Petra Kolenca bodo s samoprispevkom zbrali približno
100 milijonov tolarjev, kar je skoraj petina vsega denarja
za gradnjo šole. Referendum za uvedbo samoprispevka,
prav tako za obnovo in prizidek k šoli ter gradnjo telovad-
nice, načrtujejo tudi v KS Mozirje.	US
KNA
■batko
Popotniški
priročnik
ŽALEC - Ob današnjem
dnevu slovenskih knjižnic bo
v Medobčinski matični knjiž-
nici v Žalcu gost Janin Kle-
menčič, ki bo med 12. in 13.
uro za izposojevalno mizo
odgovarjal na vprašanja obi-
skovalcev, ob 18. uri pa bo-
do predstavili njegovo knji-
go Popotniški priročnik. V
njem Janin Klemenčič svetu-
je popotnikom, kam potova-
ti, kaj tam početi in kako čim
manj zapraviti.
Podaljšan
abonma
ŽALEC - V zavodu za kul-
turo, šport in turizem so do
7. decembra podaljšali mož-
nost vpisa v glasbeni abon-
ma, ki še ni popolnoma raz-
prodan. Glasbeni sladokus-
ci bodo v Domu II. sloven-
skega tabora lahko na decem-
brskem koncertu prisluhni-
li japonski sopranistki Ma-
yumi Kamei, na klavirju pa
jo bo spremljala Magdalena
Navodnik. Januarja se bo
predstavil slovenski trobilni
trio Bum, februarja bo gosto-
val hrvaški pianist Lovro Po-
gorelič, marca pa godalni
kvartet Tartini. Vpis v abon-
ma je možen v prostorih žal-
skega zavoda za kulturo, šport
in turizem.
Abonma tudi v
Braslovčah
BRASLOVČE - Člani kul-
turnega društva so se odločili
za razpis ljubiteljskega gleda-
liškega abonmaja. Posebnost
abonmaja je prostorska izved-
ba, saj bosta po dve predstavi
v Braslovčah, na Gomilskem
in v Letušu, in sicer od no-
vembra do aprila ob petkih
ob 20. uri. V abonma so vklju-
čili komedije Politika, ljube-
zen moja. Mama je umrla dva-
krat, Našli so se. Rodil se je
oče, Komaj do srednjih vej in
Od ljubezni se zvrti. Abon-
majske vstopnice za predsta-
ve, ki jih bodo odigrali člani
spodnjesavinjskih dramskih
oziroma gledaliških skupin iz
Griž, Šempetra, Andraža, Ta-
bora, Vrbja in Petrovč, so na
voljo na različnih prodajnih
mestih.
Priprave la
razstavo
ŽALEC - Konec meseca,
točneje od 26. do 28 novem-
bra, bodo člani spodnjesavinj-
skega medobčinskega druš-
tva invalidov v avli Doma II.
slovenskega tabora v Žalcu
pripravili večjo razstavo, s
katero bodo počastili evrop-
sko leto invalidov. Zato v me-
dobčinskem društvu poziva-
jo poverjenike in člane, da
do konca tedna na sedež druš-
tva dostavijo vse izdelke,
predvsem ročna dela, ki jih
bodo postavili na razstavi v
Žalcu.	US
St. 47 - 20. november 2003
14
Po papirnatih
vojnaii do iioteia
v torek bodo odprli hotel
Benda v Lokah pri Mozir-
ju. »Odprtje hotela sem na-
povedoval v začetku maja,
vendar je papirnata vojna
odprtje zavlekla za pol le-
ta,« pravi investitor, Marjan
Benda, ki se sicer že več kot
deset let ukvarja s steklars-
tvom.
V hotelu je 42 sob s 87 le-
žišči ter možnostjo namesti-
tve 14 dodatnih ležišč, tako
da bodo v Lokah pokrili naj-
bolj nujne potrebe stacionar-
nih gostov. Nekaj ležišč je po-
daljšanih na 230 centimetrov,
saj v neposredni bližini Mo-
zirskega gaja računajo tudi
na športnike. Prvi gostje v ho-
tel že prihajajo. »Odzivi so
zelo pozitivni, sploh med do-
bavitelji, ki so presenečeni
nad opremljenostjo hotela,«
pravi Benda. Hotel, v kate-
rem sta zaenkrat restavraci-
ja in zobozdravstvena ambu-
lanta, so dogradili v 15 me-
secih, vendar so na potrebna
dovoljenja čakali dobra štiri
leta. »Že dlje časa sem se že-
lel ukvarjati s turizmom, saj
je mozirska ponudba pri no-
čitvah zelo >šepala<. Pri obi-
skovalcih seveda računam tu-
di na razvoj zimske in letne
sezone na Golteh. Nekako bo
treba turizem premakniti z
mrtve točke. Sicer je v zad-
njem času zaživelo več ob-
jektov, še vedno pa je preveč
pogajanj, pa premalo nare-
jenega,« pravi Benda, ki za
primer navaja projekt Crpov:
»Ne bom rekel, da se ni nič
naredilo, vendar trdim, da
premalo.«
Hotel Benda je zrasel iz
steklarstva, Benda pa dejav-
nosti še zdaleč ne namerava
opustiti. »Sicer bomo s ho-
telom upravljali družinski
člani, gostinski del pa bom
predal najemniku. Poudariti
moram, da sem edini last-
nik celega objekta in da od
države nisem prejel nepo-
vratnih sredstev, kakor go-
vorijo po Mozirju. Pri grad-
nji mi je, sicer ne z denar-
jem, pomagala samo mozir-
ska občina, ki je za približ-
no 900 tisoč tolarjev zmanj-
šala prispevke za potrebna
soglasja,« trdi Benda, ki v pri-
hodnje načrtuje še gradnjo
kongresne dvorane, fintesa,
savne ter notranjega bazena,
zaradi prostora, ki je na raz-
polago, pa razmišlja tudi o
zunanjem bazenu. Hotel v
Lokah se bo ponašal s tremi
zvezdicami (»bolje dobre tri
kot slabe štiri«), po izraču-
nih pa bo veljal približno 300
milijonov tolarjev. US
Marjan Benda, od torka hotelir v Lokah.
Nekropola
- državni
icuiturni
spomeniic
Minuli teden je sloven-
ska vlada sprejela Odlok
o razglasitvi arheološke-
ga najdišča Šempeter v Sa-
vinjski dolini - Antična
nekropola za kulturni spo-
menik državnega pomena.
»Antično grobišče v Šem-
petru v Savinjski dolini je bilo
zelo verjetno razdeljeno na
dva dela, vzhodnega, z žga-
nimi pokopi in grobnicami
predvsem iz L in 2., pa tudi
3. stol. po Kristusu, ter za-
hodnega, s skeletnimi poko-
pi iz 3. in 4. stoletja. Na
vzhodnem delu nekropole je
bila odkrita 6 metrov široka
magistrala Emona - Celeia,
ob kateri so se na obeh stra-
neh vrstile grobnice, ograje-
ne grobne parcele in prepro-
stejši žami pokopi s podat-
ki. Vzhodni del antičnega gro-
bišča v Šempetru v Savinj-
ski dolini se zaradi svojih iz-
jemnih kvalitet uvršča med
najpomembnejše arheološ-
ke spomenike na Sloven-
skem. Urejen arheološki
park, ki originalne ostaline
predstavlja na mestu odkrit-
ja, je prvovrstna redkost v
evropskem okviru. Nepre-
cenljiva strokovna in didak-
tična vrednost prezentiranih
arheoloških ostalin skupaj z
arheološkim potencialom
najdišča ter nenazadnje vklju-
čenost v turistično ponudbo
regije, tvorijo celoto, ki je
nenadomestljive vrednosti za
Slovenijo,« so zapisali v
obrazložitvi, ki jo je spreje-
la vlada.	US
Gozdnik z novim
bivalfom
Minulo nedeljo so zabu-
kovški planinci tudi urad-
no predali svojemu name-
nu nov bivak na vrhu
Gozdnika, ki so ga posta-
vili namesto starega pla-
ninskega zatočišča.
Na vrhu tisočaka, simbola
Savinjske planinske pori, je
bilo ta dan kot v mravljiš-
ču, saj se je odprtja bivaka
udeležilo približno 400 pla-
nincev domačega in drugih
planinskih društev. Ob tej
priložnosti sta spregovori-
la žalski župan Lojze Pose-
del in podpredsednik Pla-
ninske zveze Slovenije Adi
Vidmajer, zbrane pa je poz-
dravil tudi predsednik PD
Zabukovica Jože Jančič, ki
je predstavil zgodovino nek-
danjega bivaka ter novo pri-
dobitev. Ta je bila postav-
ljena ob podpori raznih
sponzorjev in nekaterih pri-
zadevnih planincev na čelu
z Vilijem Kotnikom. Še po-
sebej se je zahvalil vsem
sponzorjem, nekaterim po-
sameznikom in lovski dru-
žini za izkazano pomoč. Po
kratkem kulturnem progra-
mu s pesmijb Gozdnik, ki
je bila napisana za to pri-
ložnost s strani neimenova-
nega avtorja, zaživela pa je
ob dramaturški interpreta-
ciji Jožice Ocvirk, sta bivak
s simbolnim dejanjem pre-
dala namenu ViH Kotnik in
Miro Petrovec.	DN
z občinskih svetov
Proračun za naložbe
LJUBNO - Svetniki so že v prvem branju prekvalificirali
osnutek proračuna za leto 2004 v predlog in ga v višini 372
milijonov tolarjev tudi sprejeli. V ljubenskem proračunu
so kar tretjino denarja namenili za naložbe, večino denarja
pa bodo namenili za pridobivanje novih virov pitne vode,
gradnjo kanalizacije, ureditvi trškega jedra, javni razsvet-
ljavi in obnovi oziroma gradnji športnih objektov. Po obraz-
ložitvi županje Anke Rakun gre v večini primerov za zaklju-
čevanje že začetih manjših naložb, medtem ko so na Ljub-
nem večino večjih projektov že spravili pod streho. V obči-
ni so namreč v preteklih letih večino investicijskega denar-
ja namenili za prizidek k šoli, gradnji vrtca in telovadnice
ter obnovi večih kilometrov občinskih cest.
Končno mirna plovba
LJUBNO - Po zadnji obravnavi v občinskem svetu kaže, da
bodo na Ljubnem končno sprejeli sporni odlok o plovbnem
režimu po reki Savinji. Gre za star spor med ribiči in »kajak-
ši«, ki se niso mogli dogovoriti o uporabi reke Savinje. Kaže,
da je večina nesoglasij preseženih in da bodo odlok, ki točno
določa uporabo reke, vstopna mesta, plovbni režim ... spre-
jeli na naslednji seji občinskega sveta.	US
V SPOMIN
Lojze Ojsteršek
Zaradi posledic promet-
ne nezgode je umrl Lojze Oj-
steršek, 70-letm kronist in
fotograf iz Velenja. Lojze je
tistega črnega petka zadnji-
krat posnel pomemben do-
godek u Topolšici, kot neu-
moren ljubitelj fotografije pa
je zapustil za seboj vidno
sled časa, v katerem je ži-
vel in ustvarjal Zaradi os-
trega sloga je bil večkrat tu-
di grajan, hkrati pa so nje-
gova dobra dela ustvarila
v družbi pozitivne reakcije
in pritajena priznanja. Ob
svojem življenjskem jubileju
je pred dobrim mesecem
prejel tudi ugledno občin-
sko priznanje Mestne ob-
čine Velenje.
Lojze Ojsteršek se je ro-
dil 17. junija 1933. Vso svo-
jo delovno dobo je preživel
v velenjskem premogovni-
ku. Izučil se je za mizarja,
začel je kot nekvalificira-
ni delavec, nadaljeval kot
rudar, kasneje je prešel k
jamomercem. Leta 1972 je
postal arhivar, kasneje
knjižničar in nazadnje še
fotoarhivar V prostem ča-
su seje Lojze Ojsteršek naj-
več posvečal atletiki in be-
leženju dogodkov. Bil je
med ustanovitelji Atletske-
ga kluba Velenje in Foto-
kluba Zrno. Ojsteršek je bil
svojevrstni kronist Šaleške
doline. Prvi prispevek v ta-
kratnem Rudarju je obja-
vil leta 1962, od takrat pa
je bil redni sodelavec veči-
ne slovenskih časopisov in
revij. Svoje fotografije je na-
vadno opremil tudi z - ne-
malokrat kritičnim - tek-
stom. Nadvse pomembno
je tudi njegovo spremljanje
razvoja doline, podjetij, za-
vodov, inštitucij ... Poseb-
no poglavje pa zavzema ob-
sežen cikel na temo sloven-
skega osamosvajanja.
V vseh letih fotografske-
ga delovanja je Ojsteršek po-
snel več kot četrt milijona
posnetkov. Del te bogate be-
re je arhiviran v premogov-
niku, precejšen del pa tudi
v Muzeju Kulturnega cen-
tra Ivana Napotnika Vele-
nje. Ojsterškovo dokumen-
tiranje ljudi, objektov, na-
rave in dogajanj v Šaleški
dolini je neprecenljiv pris-
pevek k ohranitvi zgodovin-
skega vedenja zanamcem,
hkrati pa izjemen prispe-
vek k promociji Šaleške do-
line in Mestne občine Ve-
lenje. Lojzeta Ojsterška bo-
mo ohranili v lepem spo-
minu tudi njegovi kolegi in
številni bralci kratkih, is-
krivih in pikantnih zgodb
in dogodkov.
JOŽE MIKLAVC
V Oiconini bo dišalo po dobrotah ^
V soboto je društvo podeželskih žena Toplica z Ljubnega v goste povabilo sorodni
društvi žena iz sosednjih Braslovč ter Velike Polane v Prekmurju.
Več kot 70 mladih in starejših žena si je med seboj izmenjalo številne izkušnje, ki so si jih
predvsem žene in dekleta iz Prekmurja že pridobile v projektu, kakršno je snovanje novega
podeželskega jedra. Med obiskom so si ogledale Celjske mesnine, na poti do Okonine so
obiskale še Brinečev kmečki mlin v Spodnji Rečici, ki je nedavno odprl svoja vrata, ter si
ogledale največjo zakladnico mašnih plaščev v Radmirju, srečanje pa sklenile s kosilom na
turistični kmetiji Prodnik. Hkrati so bile prve gostje nove kuhinje, ki so jo članice društva
Toplica pred kratkim uredile v prostorih domačega gasilskega doma v Okonini, iz katerega
naj bi poslej velikokrat dišalo po dobrotah. Tokrat so Prekmurke učile Okoninke peke
prekmurskih perecev, domačinke pa so gostjam iz Prekmurja pokazale skrivnosti izdelave
žlikrofov.	MOJCA MAROT
Kmečke žene so si ime Toplica nadele po potoku, ki izvira v Okonini. voda v njem pa ima vedno 15 stopinj
Celzija.
Št. 47 - 20. november 2003
15
Laško pred
največjo naložbo
Zdravilišče Laško se bo širilo - »50 milijonov evrov vredna naložba ni več og-
rožena,« je zadovoljen direktor mag. Roman Matek
Najbolj odmevna odloči-
tev laških občinskih svet-
nikov na zadnji redni seji
je bila zavrnitev razširitve
načrtovanega turističnega
kompleksa Zdravilišča Laš-
ko. Zaradi tega se je slaba
dva dni po zavrnitvi pred-
loga župan Jože Rajh se-
stal s predstavniki zastopa-
nih strank v občinskem sve-
tu, ki so se odločili, da bi
bilo o razširitvi mej zdra-
vilišča treba razpravljati še
enkrat.
V ponovni razpravi na tor-
kovi izredni seji je direktor
Zdravilišča Laško mag. Ro-
man Matek še enkrat naštel
razloge za razširitev mej zdra-
viliškega kompleksa in hkrati
izpostavil številne razvojne
možnosti, ki se bodo uresni-
čile z eno največjih naložb v
Sloveniji. Tokrat so, po te-
meljitem strankarskem pos-
vetu, svetniki sledili ciljem
zdravilišča, saj so ostali neo-
majni pri svoji prvotni odlo-
čitvi zgolj štirje.
S ponovnim glasovanjem
je bil mag. Matek zadovoljen,
saj predlagane dopolnitve po-
menijo prvi korak pri uresni-
čevanju vizije vvellness cen-
tra z 2.000 kvadratnimi me-
tri kopalnih površin, ki bi v
Laško privabile več kot 400
tisoč dnevnih gostov letno.
Skupaj z izgradnjo turistič-
no trgovskega in kongresne-
ga centra bi 50 milijonov evrov
vredna »tovarna« ponudila tu-
di več kot 320 delovnih mest.
Je pa zato toliko bolj razo-
čaran direktor Izbire Laško
Ivan Grobler, ki v nadgrad-
nji zdravilišča vidi propad laš-
ke trgovske družbe: »Tudi mi
podpiramo razvoj zdraviliš-
ča, saj posredno pomeni tu-
di naš razvoj. Vendar le, če
bi v zdravilišču ostali zgolj v
svoji dejavnosti.« Matek po-
nudbo, ki jo bo kompleksu
na 700 kvadratnih metrih da-
la (Mercatorjeva) trgovina,
razlaga zgolj kot dodatek k
vse bolj razvijajočemu kon-
gresnemu turizmu.
Le 200 metrov od bodoče-
ga turističnega centra Zdra-
vilišča Laško, je po razvoj-
nih planih občine prostor za
trgovsko dejavnost. Zanj je
domači trgovec Izbira Laško
že pripravil načrte za trgov-
ski center. Ali bo zaradi so-
sednje trgovine zaustavljen
razvoj Izbirinega trgovskega
centra ali pa bo zaradi pove-
čanega števila turistov gneča
celo v obeh trgovinah, so
zaenkrat zgolj ugibanja.
ROZMARI PETEK
Pogled na nov zdraviliški kompleks, ki naj bi v Laško letno pripeljal 400 tisoč turistov.
Dve obletnici naenicrat
Slovesnost v počastitev 150-letnice rojstva Laščana prof. Frana Orožna, prvega na-
čelnika Slovenskega planinskega društva, in 110-letnice Planinske zveze Slovenije,
je bila minulo soboto v Laškem.
V osrednjem govoru je predsednik PZS mag. Franci Ekar (na sliki) poudaril, da je bil
Orožen eden ključnih mož Slovenskega planinskega društva, saj so pod njegovim 15-
letnim predsedovanjem zgradili 26 postojank, ustanovili 21 podružnic SPD in izdali prvo
Številko glasila Planinski vestnik. Na slovesnosti se je zbralo več kot 300 pohodnikov, ki so
se tradicionalno podali na pot po nekdanjih trških mejah Laškega.	RP, Foto: MM
Z OBČIN-
SKIH
SVETOV
Brez
občinskega
praznika
LAŠKO - Po več kot dveh
mandatih in ogromno različ-
nih predlogih občina še ved-
no ostaja brez praznika. Zad-
nji predlog, da bi Laščani
praznovali 28. junija, na dan,
ko so se leta 1955 v eno ob-
čino združile takratna Mest-
na občina Laško ter občine
Breze, Jurklošter, Rimske To-
plice in Rečica, je podprla sta-
tutarno pravna komisija,
vendar je zanj glasovalo pre-
malo svetnikov. Na dan so
spet prihajali novi predlogi,
sodeč po razočaranju župa-
na Jožeta Rajha in nekaterih
svetnikov, pa do določitev ob-
činskega praznika še kar ne-
kaj časa ne bo prišlo.
Proračun brez
naložb
LAŠKO - Občinski svetniki
so obravnavali predlog prora-
čuna za leto 2004. Nekaj več
kot 1,8 milijarde tolarjev naj
bi zadoščalo le za najnujnejše
zadeve, saj je v naslednjih dveh
letih zaradi odplačevanja no-
ve OŠ Debro investicijski del
že skoraj zapolnjen in bo zato
večji del naložb preložen. Te
lovadnica v Rimskih Toplicah,
šola Šentrupert in vrtec v De-
bru bodo prišli na vrsto leta
2006, prav tako obnova zdravs-
tvene postaje v Rimskih Topli-
cah. Ureditev športnega igriš-
ča Debro, ki bi jo morali za-
ključiti že letos, pa je zaenkrat
črtana.	RP
Pesem za Filipa
šestletnega Filipa Jagodi-
ča iz Laškega se naši bral-
ci še gotovo spomnite. Vpe-
tem mesecu nosečnosti se
je mamici Andreji in očku
Ervinu rodil težak komaj
600 gramov, po preživetju
v inkubatorju pa je ostal
slep, z velikimi težavami pri
gibanju in hranjenju, ves
čas na meji preživetja.
Starša posvečata Filipu ves
svoj čas in trud, veliko de-
narja gre za sinovo zdravlje-
nje. Filip je imel prvo oče-
sno operacijo že pri enem le-
tu, malo kasneje sta starša z
njim začela obiskovati zaseb-
no zagrebško kliniko, kjer se
ukvarjajo z okvarami gibal-
nih sposobnosti. Možnosti,
da bi Filip kdaj shodil, so bi-
le sprva zelo majhne. Pred
slabim mesecem pa je prvič,
sicer le za kratek čas, samo-
stojno stal ...
Obetavne terapije in že sa-
ma pot do Zagreba veliko sta-
nejo. Filip bi potreboval tu-
di redno pomoč logopeda,
defektologa in ustrezne pri-
pomočke za slepe. Povrh vse-
ga je mamica Andreja v bol-
niškem staležu, oče Ervin pa
je 24 ur na voljo Filipu in pre-
jema zgolj podporo. Zaradi
vsega tega Lions Club Celje
jutri, v petek, ob 17.uri v Kul-
turnem centru Laško priprav-
lja dobrodelni koncert Za Fi-
lipov sklad, ki sovpada s 35.
obletnico New Svving Quar-
teta.
Glasba, ki bo Filipu tokrat
pomagala do prepotrebnih
finančnih sredstev, je tudi si-
cer njegova redna spremlje-
valka. Kljub fizičnim oviram
zna Filip zaigrati in zapeti več
kot 300 pesmic, zato bo de-
narna pomoč namenjena tu-
di kot vzpodbuda za Filipo-
vo nadaljnje glasbeno uspo-
sabljanje.
ROZMARI PETEK
Foto: GREGOR KATIČ
Vizija občinsicega
dvorišča
Na pobudo Šmocla so v Laškem spregovorili o prihodnosti
občinskega dvorišča. Uporabniki dvorišča se strinjajo o potreb-
ni infrastrukturi, končna namembnost pa ostaja še nedorečena.
Na dvorišču že zdaj enkrat mesečno pripravljajo bolšji sejem,
tedensko sta na prodaj domači kruh in pecivo, letno pa se vrstijo
še druge prireditve. Čeprav je uporabnikov dvorišča več in se
razhajajo pri vprašanju, kaj vse naj bi se na njem še dogajalo, so
enotni glede potrebne infrastrukture. Vsi pogrešajo sanitarije,
garderobe za nastopajoče, montažni oder in ustreznejšo raz-
svetljavo.
Končni izgled občinskega dvorišča bodo izbrali z javnim raz-
pisom, ki ga bodo najverjetneje pripravili že pozimi. Še prej pa
bodo z zainteresirani uporabniki določili namembnost dvoriš-
ča, saj v ponedeljek do opredelitve generalne vizije dvorišča še
niso prišli.	RP
Druženje stariii in mladili
KO Rdečega križa Sedraž je že osmič pripravila srečanje kraja-
nov in krajank, starejših od 70 let. Izmed 94 povabljenih se je
vabilu odzvala dobra polovica. Zanje so najprej, skupaj z doma-
čimi šolarji in moškim pevskim zborom, pripravili kulturni
program, sledila pa je pogostitev v dmžbi harmonikarja in fol-
kloristov. Kot je že v navadi, so najstarejši krajanki, letos je to
78-letna Angela Gerčer, izročili šopek. Prijetno druženje starih
in mladih se je nadaljevalo še v pozne popoldanske ure. RP
Št. 47 - 20. november 2003
16
Dovolj makadama!
Ljudje ob 10-kilometrskem odseku državne ceste že 30 let čakajo na asfalt, v celoti ga lahko pričakujejo šele čez 20 let
Prebivalci ob cesti Loke-Le-
dinščica, eni glavnih prometnih
povezav na območju Kozjan-
skega, čakajo na asfaltno pre-
vleko že več kot 30 let. Prahu,
ki se dviguje za drvečimi tovor-
njaki, je iz leta v leto več, zado-
voljivih rešitev pa od nikoder.
Makadamski 10-kilometrski od-
sek državne ceste skozi naselja ob-
čin Šentjur (Gračnica, Loke, Pla-
ninska vas, Vrh, Cirkuž, Dobje pri
Lesičnem) in Kozje (Bistrica ter
Ledinščica) je bil pred leti razšir-
jen v ravno, sedem metrov širo-
ko traso. Zanjo so krajani, v do-
bri veri, da bodo s tem kaj prido-
bili, celo brezplačno odstopili
zemljo. A zgodilo se je ravno obrat-
no. Asfaltne prevleke ni bilo, le-
po, široko cesto pa je začelo upo-
rabljati vse več voznikov, kar je
prineslo tudi čedalje večje obla-
ke prahu. Zadnji dve leti je naj-
huje, saj zaradi izgradnje ceste
Dežno-Jurklošter omenjeni odsek
pogosteje uporabljajo tudi vozniki
tovornjakov, ki gradbene materia-
le prevažajo iz kamnoloma Šono-
vo. Piko na i je dodalo še letošnje
suho poletje, zato so krajani spet
stopih v akcijo.
Ne da bi vedeli drug za druge-
ga, so se težav resneje lotili v dveh
vaseh hkrati. Helena Križnik iz
Dobja pri Lesičnem je s predsed-
nikom vaške skupnosti Jožetom
Klavžarjem začela zbirati pod-
pise, v Krajevni skupnosti Plani-
na pa so Robert Senica, Marko
Tovornik in Mihaela Kotnik us-
tanovili iniciativni odbor za mo-
dernizacijo ceste. »Razmere tu so,
sploh poleti, nevzdržne. Trave
pred dežjem sploh ne moreš po-
koshi, okna je najbolje pustiti za-
prta, tudi perila ne moreš sušiti
zunaj,« pravi Helena Križnik. »-
Najhuje je, če tovornjak dohiti
pešca na tem makadamu,« pripo-
veduje Jože Klavžar, »še po dese-
tih minutah se ne izvlečeš iz me-
gle prahu.« Helena in Jože sta
zbrala že več kot 360 podpisov
krajanov, nekaj pisnih podpor gos-
podarskih družb, ki uporabljajo
cesto, okohških občin in bližnje
šole. Na pobudo iniciativnega od-
bora pa so si letos že drugič cesto
ogledali predstavniki Direkcije
RS za ceste. »Naši ljudje so se že
pred leti obračali najprej na ob-
čino, potem na Direkcijo RS za
ceste, vendar so jih vedno neka-
ko odpravili,« razlaga Marko To-
vornik, »vse pobude imamo arhi-
virane, v reševanje težave smo
vključili vse, ki so kakorkoli po-
vezani s cesto, kaj več pa verjet-
no ne moremo storiti.«
Konec prahu?
Prejšnji petek je pri ogledu ceste
Jure Pejanovič iz Direkcije RS za
ceste krajanom obljubil, da bodo
nekaj denarja za modernizacijo do-
bili že naslednje leto. Koliko prav-
zaprav, jim ni upal obljubiti. Očit-
no pa je, da gre zgolj za asfaltira-
nje odsekov, ne pa celotne trase.
»Mi bi bili s tem kar zadovolj-
ni,« pravi Robert Senica. »Če bi
se na cesti delalo vsako leto ne-
kaj, bi verjetno prej v celoti priš-
li do asfaltne prevleke, kot če bi
čakali, da pride številka 53 s sez-
nama asfaltiranja na vrsto.« He-
lena Križnik je drugačnega mne-
nja. »S tem nas le zavajajo. Par
metrov bodo uredili, potem pa de-
set let zopet ne bo nič. Sploh pa
protiprašne zaščite nič ne zaleže-
jo.«
Tina Bučič iz službe za odnose
z javnostmi pri Direkciji RS za
ceste je izkristalizirala predvide-
vanja o številkah: »V naslednjem
letu so ocenjeni stroški za moder-
nizacijo omenjenega odseka 18
milijonov tolarjev, kar pomeni,
da bomo po odsekih asfaltirali 590
metrov makadama.«
(Ne)namerno
izigravanje
s takšno rešitvijo najbrž ne bo-
do povsem zadovoljni ne eni ne
drugi. Že zato, ker se po večkrat-
nih prekategorizacijah ceste iz dr-
žavne v občinsko in obratno po-
čutijo izigrane.
»Pred dobrim desetletjem, ko je
bila cesta občinska, so že skoraj
vse pripravili za asfaltno prevle-
ko. Potem pa je bila skoraj čez noč
prekategorizirana nazaj v državno
in dela so se v celoti ustavila,« raz-
laga Tovornik. »Zakaj je do tega
prišlo, nam ni znano. So pa mo-
dernizirali cesto Podlog-Lesično,
ki je takrat postala občinska.« He-
lena Križnik se zdaj boji, da bodo
prekategorizacijo naredili še en-
krat. »To se ne bo zgodilo,« je za-
trdil župan občine Šentjur Štefan
Tisel. »Veseli smo, da so krajani
sami začeli z aktivnostmi za ure-
ditev ceste in jih bomo pri tem pod-
pirah. Sploh poleti je življenje tu-
kaj res težko, zato se bomo trudi-
li, da bi na cesti uredili vsaj proti-
prašne zaščite in skrbeli za vzdr-
ževanje z državnim proračunskim
denarjem. Sicer bo cesta, po dr-
žavnem srednjeročnem načrtu, na
vrsto prišla šele čez kakšnih 20 let.«
Kot kaže, se bodo veliki oblaki
belega prahu tudi naslednje leto
še usedali na stanovanjske objek-
te, kmetijske pridelke, v pljuča
domačinov. Makadama bo sicer
za skoraj 600 metrov manj, to-
vornjakov pa morebiti še več.
ROZMARI PETEK
Prah, ki ga za sabo pusti drveči tovornjak, se dolgo ne poleže. Slika je bila posneta oktobra, zato si je kar težko predstavljati, kako
je bilo šele v sušnih poletnih mesecih.
Bo
velikonočnica
rešena?
Rastišče velikonočnice pri pla-
ninskem domu na Boču, s cveto- -
vi nežno vijoličaste barve, je pred-
lagano za uvrstitev v ekološko
omrežje Evropske unije Natura
2000.
Pred dnevi je bila odmevna pred-
stavitev projekta v Planinskem do-
mu na Boču, ki so jo pripravili pred-
stavniki Zavoda za varstvo narave
Slovenije, Zavoda za gozdove Slo-
venije ter Kmetijsko gozdarske zbor-
nice Slovenije. Med drugim so pred-
stavili ukrepe za nadaljnjo rabo ob-
močja Bočke ravni, ki je skupaj z
Boletino pri Ponikvi eno od zadnjih
dveh rastišč v državi. Kot ena red-
kih stepskih rastlin na Slovenskem
dosega velikonočnica pri nas jugo-
zahodno mejo razširjenosti.
»Pulsatilla grandis«, kot je latin-
sko ime rastline z nežnimi dlači-
cami, potrebuje negnojena tla ter
košena suha travišča. Za njeno re-
šitev so zato nujni redna košnja,
neuporaba gnojil ter omejitev pro-
meta z motornimi vozili v konicah,
predvsem v času množičnih prire-
ditev. Tako je bila za veliko tradi-
cionalno prvomajsko zborovanje na
Bočki ravni že uvedena omejitev
vožnje z motornimi vozili. Sicer
pa smo se lahko na Boču v prete-
klosti ponašali s kar dvema naha-
jališčema velikonočnice, vendar je
eno v zadnjem desetletju zarastlo.
Omrežje posebej varovanih obmo-
čij Natura 2000 oblikuje EU že skoraj
desetletje. Z njim skuša obvarovati
ogrožene rastline in živali. Naša dr-
žava je območja v sklopu Nature
2000 dolžna določiti, vendar so ji v
ta namen na voljo finančni progra-
mi za sofinanciranje.
Kot »območja pomembna za Skup-
nost« (SCI) so v celjski regiji pred-
lagani tudi rastišče velikonočnice v
Boletini pri Ponikvi, jama z neto-
pirji v Hudi luknji, ribniki v Peteli-
njeku pri Ločah (s kačjim pastirjem
dristvičnim spreletavcenv) ter Vol-
čeke, mokrotno območje med Ce-
ljem in Proseniškim. Tam je življenj-
sko območje metuljev modrinov ter
nekaterih drugih ogroženih živali.
BRANE JERANKO
s
Stavbno
zemljišče
bodo
plačevali
vsi
Kljub številnim pripombam
in pomislekom so svetniki ob-
čine Kozje le sprejeli Odlok o
nadomestilu za uporabo stavb-
nih zemljišč v občini Kozje, ki
bo začel veljati 1. januarja 2004.
Občina Kozje meri 90 kvadrat-
nih kilometrov in je zelo raz-
drobljeno poseljena, kar je ote-
ževalo pripravo odloka, ki bi
bil primeren za vse občane.
Stavbna zemljišča so zato za-
radi večje pravičnosti razdelili
na štiri območja. V 1. kategori-
ji bodo na primer za 100 kva-
dratnih metrov v bodoče letno
plačevali 10.320 tolarjev, v 2.
kategoriji 8.385, v tretji 6.450
in 4. kategoriji 4.515 tolarjev.
Tako bodo predvidoma name-
sto sedanjih devet zbrali okoli
20 milijonov tolarjev. Pomem-
bno je, da bodo denar, zbran
kot nadomestilo za uporabo
stavbnih zemljišč, kasneje vr-
nili v kraje, kjer bo zbran.
TV
Jabolčni sok in
tepkovec
v Kozjanskem parku so letos
pripravili več kot 5 tisoč litrov od-
ličnega jabolčnega soka iz jabolk,
ki dozorijo v sadovnjaku na sta-
rih jablanah. Pred leti so se v par-
ku lotili temeljite obnove starih
sadovnjakov in so tako očistili
več tisoč jablan z odličnimi sor-
tami jabolk. Najboljša jabolka
prodajo, manj kvalitetna pa sti-
snejo po starih receptih in nači-
nih v jabolčni sok, ki je danes že
močno poznan v Sloveniji in ga
zaradi tega tudi hitro prodajo.
V teh dneh pa Štefan Moškon
(na fotografiji) vsak dan kuha tep-
kovec oziroma žganje iz treh vrst
tepk, ki uspevajo na območju par-
ka. Pri kmetih so jih nakupili oko-
li 2.700 kg, ki jih bodo v dveh kot-
lih spremenili v odličen tepkovec
in ga nato prodajali pod zaščitno
znamko Kozjanskega parka. Kotel
na sliki je klasičen in je iz obdobja
pred drugo svetovno vojno, imeli
pa so ga pri Hohnječevih. Naenkrat
skuhajo po 130 litrov pekoče in di-
šeče tekočine. Za kurjenje so naj-
boljša trda drva, ki gorijo počasi
in tako tudi dajejo potrebno toplo-
to. Štefan Moškon pravi, da je delo
kar naporno, saj moraš biti zbran
in vestno vrteti kljuko, da se droz-
ga v kotlu ne prime in zažge. Do-
bro tekočino bodo dvakrat preku-
hali ter jo ustekleničili v primerne
steklenice.
TONE VRABL
St. 47 - 20. november 2003
17
Hollyiiifoocl v Vojniku
Večerja z Demi Moore, v dvigalu z Van Dammom ... - Zakonca iz Vojnika in svetovne filmske uspešnice
Pred slovenskimi film-
skimi platni se ljudje mar-
sikdaj čudijo. Med gleda-
njem svetovnih filmskih
uspešnic in drugih filmov
jih preseneča obvestilo, da
sta njihova ekskluzivna di-
stributerja podjetji iz male-
ga Vojnika. V naši zavesti
je, da prihajajo imenitne za-
deve v provinco zgolj iz na-
še bele prestolnice. V tem,
distribucijskem primeru, je
izjemoma obratno.
Filmi iz Vojnika Slovence
že dolgo zabavajo, razvese-
ljujejo, razžalostijo, trezni-
jo ... Letos mineva jubilejnih
10 let obstoja podjetja Cenex
Vojnik, z novim letom pa bo
minilo 10 let njegove eksklu-
zivne distribucije za produk-
cijsko hišo Buena Vista In-
ternational, s filmi iz študi-
jev Walta Disneyja. Zakon-
ca Branka in Janko Čretnik,
ki imata distribucijski pod-
jetji Cenex ter mlajšo Fivio,
na obletnici nimata časa ve-
liko misliti. Tržni delež obeh
vojniških firm namreč dose-
ga dandanes na slovenskem
trgu že do eno tretjino celot-
nega trga.
Najuspešnejši film voj-
niških distributerjev v slo-
venskih kinematografih je
bila Disneyjeva risanka
Levji kralj, ki si jo je ogle-
dalo kar 150 tisoč gledalcev.
Vojniška Fivia je letos di-
stributer večjega dela ak-
tualnih Oskarjevih nagra-
jencev, z vsega skupaj 44
nominacijami. Tako filmov
Chicago, Pianist, Prida, Ure
do večnosti. Prilagajanje,
Mirni Američan ... V prete-
klih letih sta podjetji poskr-
beli za prikazovanje uspe-
šnic Armageddon, Dobre
mrhe, Pearl Harbour, Vse-
mogočni Bruce, Malena in
Čokolada.
V obeh podjetjih je na pr-
vem mestu distribucija filmov
za prikazovanje v slovenskih
kinematografih, po približ-
no pol leta na platnu pa pri-
de še do izdaje filmov na vi-
deokasetah. Te v zadnjem ča-
su vse bolj nadomeščajo
DVD-ji. Po približno enem do
dveh letih odstopita vojniš-
ki podjetji pravice za pred-
vajanje tudi televizijskim po-
stajam, vse od TV Slovenija
naprej.
Podjetje Cenex ima eks-
kluzivno pogodbo z Bueno
Visto (Disneyjevim hčerin-
skim podjetjem), Fivia ima
za razliko na skrbi filme sve-
tovnih neodvisnih producen-
tov. Tako v Sloveniji med dru-
gim zastopa ameriško pro-
dukcijsko hišo Miramax ter
veliko evropskih hiš, med nji-
mi francoske, italijanske,
španske, britanske ... Celot-
na videokasetna ter DVD di-
stribucija za slovenski trg je
v okviru podjetja Fivia.
Desetletnica v Vojniku je
v znamenju novih, pomem-
bnih investicij. Velika novost
od prejšnjega meseca je za-
četek snemanja videokaset v
lastnem studiu v Vojniku. Ta-
ko so snemali v zadnjih dneh
na videokasete film Pianist,
prejemnika treh letošnjih
glavnih oskarjev. V teh dneh
mu bo sledilo snemanje s še-
stimi Oskarji nagrajenega fil-
ma Chicago. Še pred koncem
leta bodo kot prvi v Sloveni-
ji začeli z lastno izdelavo
DVD-jev.
Med zvezdami
Začetek Čretnikovega de-
la je bil skromen, s presne-
mavanjem videokaset s po-
močjo dveh videorekorder-
jev. Leta 1992 so začeli v Voj-
niku izdajati prve videoka-
sete, ki so bile v Sloveniji
med prvimi s slovenskimi
podnapisi.
Pred tem je začel Janko
Čretnik s piratskim izdaja-
njem, ki takšno v pravnem
smislu niti ni bilo, saj je bil
slovenski trg na začetku tran-
zicije neurejen v vsakem ozi-
ru. Nato je bil tudi med pr-
vimi, ki je začel z legalnim
izdajanjem videokaset. Veliki
dan Cenexa je bil januarja
1994, po podpisu pogodbe z
Bueno Visto ter Jankovi red-
ni zaposlitvi v svojem pod-
jetju. Pa izobraževanje? Za
distributerja ga ni. Čretnik je
povezal znanje, ki ga je pri-
dobil med izobraževanjem za
elektronika in pravnika ter
računalniško znanje, nato je
vse skupaj nadgrajeval s pri-
dobljenimi izkušnjami.
Čez štiri leta se je doma za-
poslila še soproga Branka.
Danes je v obeh firmah vse-
ga skupaj osem zaposlenih,
od tega dva pogodbena samo-
stojna kulturna delavca, ki
delata izključno za potrebe
obeh podjetij. Gre v bistvu
za družinski podjetji, kjer so-
deluje pri delu že starejši od
obeh Čretnikovih sinov, štu-
dent računalništva. Na skrbi
ima internetne strani obeh di-
stributerskih podjetij.
Sicer pa pridobita Cenex
in Fivia filme po pogodbi ali
jih kupita na različnih sejmih
in festivalih. Tako med dru-
gim na ameriškem sejmu
AFMA, na milanskem sejmu,
vsakega maja se udeležita
Čretnikova cannskega festi-
vala, vsakega januarja sejma
v Parizu. Tam srečata seveda
veliko filmskih zvezd. Letos
sta se v hotelskem dvigalu v
Cannesu peljala z Jeanom-
Claudom Van Dammom, ki
sta ga komaj prepoznala, saj
je bil brez maske precej dru-
gačen. Videla sta tudi Arnol-
da Schvvarzeneggerja, pred
nekaj leti pa sta bila v družbi
drugih distributerjev povab-
ljena na večerjo s takratnim
slovitim parom Demi Moo-
re in Bruceom Willisom ter
z Millo Jovovich. Pri vsem
skupaj gre seveda za poslov-
ni interes filmarjev v odno-
su do distributerjev, poudar-
jata Čretnikova. Janko Čret-
nik je bil tako kot povablje-
nec na partyje že v ožjem kro-
gu s Catherine Deneuve,
Johnom Malkovichem, Fo-
restom Vl^hitakerjem, Patri-
cio Arquette in drugimi. Ta-
krat med seboj tudi pokram-
Ijajo.
Selitev V
prestolnico?
čretnikova sta bila konec
avgusta organizatorja slove-
sne premiere ameriškega fil-
ma Pirati s Karibov za področ-
je Slovenije in Avstrije, ki je
bila v Portorožu. Med dve-
sto povabljenimi izbranci,
med njimi zvezdami iz obeh
držav, so bili nagrajenci na-
gradnih iger POP TV in av-
strijske ORF. V Vojniku se
prav tako ukvarjajo z orga-
nizacijo snemanja videospo-
tov za promocijo njihovih fil-
mov. Tako so med drugim de-
lali z Natalijo Verboten in
Janom Plestenjakom.
Pri vsem skupaj Čretniko-
va že dolgo ne poznata več
zgolj osemurnega delavnika.
Že zaradi ZDA, kjer začenjajo
z delavnikom od 6 do 9 ur za
nami, od\^o, na kateri oba-
li oceanov. Tako se mora Jan-
ko pogovarjati po telefonu,
če je potrebno, v času med
polnočjo in drugo uro zju-
traj, ko so partnerji najbolj
dosegljivi.
In kljub temu, da sta za-
konca vse delavnike med fil-
mi, se vsi člani družine v pro-
stem času še vedno zelo radi
odpravijo v kino. Branka
Čretnik se je tudi odzvala po-
litičnemu povabilu. Tako de-
luje med redkimi ženskami
kot nestrankarska članica ob-
činskega sveta (kjer je pred-
sednica komisije za vloge in
pritožbe) ter v svetu krajev-
ne skupnosti.
Pri vsem skupaj je druži-
na že razmišljala o preseli-
tvi v Ljubljano, saj je za di-
stributerja v centru dogaja-
nja bistveno lažje. Čretniko-
vi kljub temu ostajajo v Voj-
niku, daleč od bele prestol-
nice. Od tam po svoje pro-
movirajo ta »filmski« kraj ter
celotno celjsko regijo.
BRANE JERANKO
Pred opevanim! stopnicami palače filmskega festivala v Cannesu. Za-
konca Branka in Janko Čretnik iz Vojnika sta tam vsakoletna gosta.
Po asfaltu voda
V občini Dobrna so v začetku novembra zaključili z letošnjimi asfaltiranji. V
občini z 2100 prebivalci so letos asfaltirali blizu tri kilometre cest, pri čemer so med
drugim poskrbeli za dodatno povezavo z Velenjem, čez Lokovino in Vinsko Goro.
Asfaltirali so tudi daljši cestni odsek v Parožu, cesto med vzhodnim in zahodnim Klan-
ca ter povezavo do odmaknjenih kmetij v Brdcah. Občina je za vse skupaj namenila 30
milijonov tolarjev, prebivalci pa so sami poskrbeli za podlago. Po predhodnih usklajeva-
njih občinskega proračuna za leto 2004 bo občina v prihodnjem letu namenila za ceste
nekaj milijonov manj, saj bo dala poudarek vodovodom.	BJ
Št. 47 - 20. november 2003
Utrdba brez
napadalcev
Gradnja je pokopala mnoge graditelje, nazadnje tudi
samooklicanega kralja Haitija
Med zaboji kokakoie in ste-
klenicami ruma sem se po-
čutil prijetno. Prav nič mi ni
dišala nemško govoreča
družbica, ki jo je premetavalo
v zadnjem koncu malega
kombija. S šoferjem Silviom
in dobrodušnim spremljeval-
cem Renejem smo zbijali šale
in se smejali vedno pogostej-
šim srečanjem z lišpavimi po-
licaji. Bliže je bila meja, lwlj
goreče, včasih že skoraj pro-
seče, so nam pred cestnimi
zaporami mahali, naj ven-
dar ustavimo. Silvio je pred
vsako novo oviro le pohu-
pal, pomežiknil z lučmi ter
pomahal neodločnim unifor-
mirancem.
Cestne zapore v Dominikan-
ski republiki so vsakdanja
stvar. Policaji ustavljajo vse
vprek iii skušajo zvijačno iz-
siliti podkupnino od mimo vo-
zečih. V mestecu pred mejo
nas je upočasnila šele poplava
»ležečih policajev«, ki so bili
pravzaprav že pravi jarki sre-
di ulice. Obstali smo pred ve-
liko okrancljano zgradbo, sko-
zi katero je izginjala cesta.
»Da mi nihče ne pomoli fo-
toaparta na plan,« se je pri-
dušal Rene s šopom potnih li-
stov in steklenic kokakoie v
rokah. Uniformirane roke so
samodejno segle po pijači, še
preden je izginil v veliki pi-
sarni, iz katere se je vrnil za-
čuda hitro. Na videz zapuš-
čeni mejni prehod je v trenut-
ku oživel. Izza stražarnice se
je privlekel do zob oborožen
mulat in spustil debelo veri-
go, ki je preprečevala nada-
ljevanje poti. Za mejno zgrad-
bo se je pojavil ozek most,
sredi katerega so v istem tre-
nutku začeli odmikati postav-
ljene sode in že smo zavozili
na hudo zdelano cestišče. Z
obeh strani so nas spremljali
kot oglje črni obrazi prepro-
dajalcev vsega mogočega. Po-
časi smo zapeljali skozi
»afriški free shop«. Tu, med
obema mejnima poslopjema
je okoli provizoričnih stojnic
na videz brezdelno postopa-
la gruča temnopoltih Haitča-
nov in čakala na redka vozi-
la, ki so bila namenjena na to
ali ono stran meje. Kar na pra-
šnih tleh se je ponujala nepri-
vlačna krama, med katero
sem razpoznal le raznovrst-
ne steklenice ruma. Ponud-
ba je zgovomo pričala, da vsto-
pamo v eno najrevnejših dr-
žav na svetu, ki so jo zazna-
movali številni kruti diktatorji
v ne tako davni preteklosti.
Najmogočnejša
karibska
utrdba
Namenjeni smo bili do
utrdbe La Ferriere sredi trop-
skega gozda, ki je že od nek-
daj glavni magnet za ne po-
sebno številne obiskovalce te-
ga dela otoka Hispaniola. Utrd-
ba pravzaprav predstavlja or-
jaški spomenik črnskemu vo-
ditelju Henriku I., ki se je le-
ta 1806 dal okronati za kralja
severnega dela Haitija. Okrut-
ni vladar je po izgonu kolo-
niatorjev Francozov ponovno
zasužnjil brezpravno črnsko
prebivalstvo, kateremu je vla-
dal s pomočjo prve otoške
skrivne policije. Samooklica-
ni kralj Henrik I. si je v začet-
ku 18. stoletja želel zagotovi-
ti varno zatočišče pred Fran-
cozi in Petionom, mulatskim
vladarjem južnega dela Hai-
tija. Omislil si je gradnjo ene
najmogočnejših utrdb na tem
koncu sveta. Kot da ni bila do-
volj že sama velikost in debe-
lo zidovje, jo je ukazal zgra-
diti na težko dostopnem vr-
hu Pic La Ferriere (910 m) sre-
di prostranih gozdov. Utrdba
je težko dosegljiva še danes,
saj se je po strmi kamniti ce-
sti v bližino moč pripeljati le
z vozilom s pogonom na vsa
štiri kolesa. Na koncu ceste
pa obiskovalce čaka še polur-
na hoja ali ježa na katerem
izmed kronično brezposelnih
osličkov. Križarskih ladij s ti-
soči turistov že dolgo skoraj
ni več, mnogi domačini pa se
še vedno oklepajo edinega vira
zaslužka daleč naokoli. Le kaj
je lažjega, kot tujcu prodati
kak spominek ali kokakolo
po zasoljenih cenah ...
Gradnja utrdbe je bila pra-
va nočna mora tako za arhi-
tekte kot za številne sužnje, med
katerimi so mnogi z življenjem
plačali kraljevo neumnost. Ve-
likansko trdnjavo je več kot
trinajst let gradilo preko
200.000 ljudi. Noč in dan so
lomili in obdelovali kamne,
prinašali težka bruna in vlači-
li na strma pobočja topove. Na
koncu je utrdba zahtevala tu-
di kraljevo življenje, saj je ne-
smiselno pogoltna gradnja iz-
zvala prevrat na dvoru in kralj
si je v brezizhodnem položa-
ju sodil sam.
Utrdbo obdajajo več metrov
debeli zidovi, ki se tesno ok-
lepajo enega višjih vrhov da-
leč naokoli. V notranjosti so
samo za potrebe dvora načr-
tovali 40 soban. Ostali pro-
stori so bili namenjeni obram-
bni posadki ter skladiščem
orožja in hrane. Del strehe je
bil oblikovan v velikanske
vodne zbiralnike, po katerih
se je deževnica stekala v niž-
je ležeča zajetja, iz katerih naj
bi se oskrbovali v času priča-
kovane invazije, do katere pa
nikoli ni prišlo. Trdnjava je
bila ves čas preskrbljena tudi
z živili in zdravili, ki bi za-
doščala 15.000 branilcem
vsaj za leto dni. Na sovražni-
ka še danes čakajo težki to-
povi in železne laogle, zlo-
žene v piramide...
IGOR FABJAN
Debelo zidovje in topovi še danes čakajo na sovražnika.
St. 47 - 20. november 2003
Fkultura
19
V hiši mojega
očeta...
Razstava o porušenih cerkvah na Celjskem
v Zgodovinskem arhivu
Celje bodo v torek, 25. no-
vembra, ob 18. uri odprli
razstavo, ki že z naslovom
opozarja na zanimivo vse-
bino: V hiši mojega očeta
je mnogo bivališč. Na og-
led bo gradivo o porušenih
cerkvah na Celjskem.
Razstava bo posvečena šti-
rim izginulim krščanskim
svetiščem, ki so še na pred-
večer druge svetovne vojne
krasila veduto mesta ob Sa-
vinji. Prvo, pravoslavno cer-
kev sv. Save, je v prah spre-
menil nemški okupator že
aprila 1941. Cerkev je stala
v današnjem parku na Gle-
dališkem trgu in je bila po-
stavljena leta 1932. Druga je
žalostno usodo doživela
cerkvica sv. Andreja na za-
hodni strani Aškerčeve uli-
ce (med stavbo nekdanje
Agrotehnike in parkiriš-
čem), nekdanja kapela v
domnevnem dvorcu Celjskih
grofov, ki naj bi stal na tem
mestu zunaj obzidja. Tret-
ja, cerkev sv. Duha, se je v
prah spremenila leta 1962.
Umakniti se je morala grad-
nji hotela Celeia (danes Štor-
iman), na njenem mestu pa
Izdaj stojijo poslovni prostori
Elektra Celje. Za časa Celj-
skih je bila špitalska cerkev,
okoli nje pa je bilo vse do
80. let 19. stoletja pokopa-
lišče. Kot zadnjo so julija
1964 porušili evangeličan-
sko Kristusovo cerkev na
Otoku (kjer je danes otroš-
ko igrišče vrtca Sonce), ki
je bila zgrajena v neogot-
skem stilu iz vidne, rdeče
opeke in s katero so želeli
okrepiti nemški videz me-
sta.
Vse štiri cerkve danes ži-
vijo le še v spominih starej-
še generacije, na fotografi-
jah, načrtih in pisnih doku-
mentih. Od devetih krščan-
skih cerkva v 30. letih 20.
stoletja jih ima danes Celje
le še šest. Protestanti nima-
jo svetišča za opravljanje bo-
goslužja, pravoslavni verniki
našega mesta pa v ta namen
uporabljajo katoliško cer-
kev sv. Maksimiljana.
Razstavo so pripravili: Bo-
jan Cvelfar in mag. Bojan
Himmelreich iz Zgodovin-
skega arhiva ter Branka
Prime iz celjske območne
enote Zavoda za varstvo kul-
turne dediščine Slovenije, na
ogled pa bo do 30. aprila
2004.
MP
Osnutek plakata razstave je izdelalJože Domjan.
Dan splošnih knjižnic
Današnji 20. november je
dan splošnih knjižnic.
Knjižnice po vsej Sloveniji
se nanj odzivajo z različ-
nimi akcijami in pobuda-
mi, predstavitvami knjig ali
avtorjev. V Osrednji knjiž-
nici Celje bo to dan sveto-
vanja po geslom: Bralci
bralcem.
Zamisel je nastala med do-
bronamernim »prisluškova-
njem« bralcem, ki si zjutraj,
ko v knjižnici še ni preveli-
ke gneče, radi vzamejo čas
in drug drugemu svetujejo,
katera knjiga jim je bila všeč,
zakaj je bilo tako, kateri av-
tor jim je najljubši in podob-
no. Po besedah Slavice
Hrastnik so zato bralce po-
vabili, naj svoje nasvete po-
nudijo v čim večjem številu
in se preskusijo v vlogi knjiž-
ničarja svetovalca. K akciji
so pritegnili tudi nekaj zna-
nih celjskih kulturnih ustvar-
jalcev, medijskih osebnosti,
politikov in športnikov.
Akcija sodelujočim ne bo
vzela mnogo časa, zna pa biti
prav zanimivo in zabavno, raz-
mišljajo v knjižnici, kjer pri-
čakujejo dober odziv bralcev.
»Na pano bomo zjutraj posta-
vili knjigo in prvi bralec, ki
si jo bo izposodil, bo na nje-
no mesto položil knjigo po
svojem izboru. Torej svojo
najljubšo knjigo,« razlaga Sla-
vica Hrastnik. V knjigo bo bra-
lec nato priložil praznično
knjižno kazalo, na katerem
bo prostor za misel, željo ali
le podpis bralca svetovalca,
ki je določeno knjigo pripo-
ročil. Tisti, ki si bo izposodil
priporočeno knjigo, pa bo po-
novil postopek ...
V Oddelku za odrasle in
mladino OKC upajo, da se
bo čim več bralcev odzvalo
vabilu in bo verižno sveto-
vanje trajalo ves dan in brez
večjih prekinitev. Prav tako
želijo, da bi s sodelovanjem
pozornost knjigi in knjižni-
ci izkazali tudi Celjani, ki
so jih še posebej povabili in
jim namenili določen čas
med 10. in 11. ter 16. in 17.
uro.
MATEJA PODJED
Na tujem in doma
Pred dnevi so v Mestnem
muzeju bolgarskega mesta
Vrača, ki hrani tudi do 6000
let stare predmete, slovesno
odprli razstavo likovnih del
iz Galerije likovnih del mla-
dih na Starem gradu nad Ce-
ljem. V domači galeriji pa
sta na ogled dve razstavi
hkrati.
V Vrači so postavili na og-
led izbor nagrajenih likovnih
del mladih, ki so sodelovali
na prejšnjih razpisih galeri-
je. Razstavo je pripravil prof.
Rosen Conev, vodja umetniš-
ke šole Armero. Ker leta 2005
Likovni svet in mednarodni
razpis proslavljata 10-letnico,
je vodstvo muzeja v Vrači po-
nudilo celjski galeriji posta-
vitev pregledne razstave na-
grajenih del v veliki galeriji
muzeja, na več kot 300 kva-
dratnih metrih. Razstava, ki
jo je posnela tudi bolgarska
nacionalna televizija, je zbu-
dila izjemno zanimanje. Od-
prl jo je direktor muzeja, žu-
panu Rumenu Stomanjar-
skem pa je vodja galerije Mi-
hajlo Lišanjin v imenu mesta
Celja izročil monografijo Ce-
lja.
Dogodku v tujini je v domači
galeriji na Starem gradu sle-
dilo še odprtje dveh razstav,
ki sta na ogled do 10. decem-
bra. Na ogled so dela avtorjev
z dveh različnih kontinentov,
ki so ustvarjali v enaki tehni-
ki, v linorezu. Z deli na temo
dneva mrtvih se predstavlja me-
hiška nacionalna akademija,
kar je tematsko edinstvena li-
kovna razstava na svetu. Dru-
ga pa je pregledna razstava na-
grajenih grafik Pavela Zabloc-
kega, študenta grafike na be-
loruski likovni akademiji v
Minsku. Na njegovih linore-
zih zaživijo vasi, dogodki, ki
ga obdajajo, portreti in aktual-
ni problemi, avtor pa je tudi
odličen ilustrator pravljic, po-
vesti in romanov.	MP
Dunajsici dečici v
Celju!
Dunajski pojoči dečki, znameniti zbor svetovnega
slovesa z več kot 500-letno tradicijo, bodo jutri, v pe-
tek, ob 19.30 uri nastopil v cerkvi sv. Duha v Celju.
Koncert bo zaprtega tipa in so ga z nakupom vstopnic
podprli Mestna občina Celje in številna celjska podjetja
kot poslovno darilo za svoje partnerje in zaposlene. Med
povabljeni gosti bo tudi avstrijski veleposlanik dr. Fer-
dinand Mayrhofer-Grunbuhel, šolski minister dr. Slav-
ko Gaber, ministrica za kulturo Andreja Rihter in dr.
Rado Genorio iz Službe Vlade RS za evropske zadeve.
Organizator koncerta, za katerega z zagotovostjo lahko
zapišemo, da bo največji glasbeni dogodek leta na Celj-
skem, je Studio trg iz Celja.	MP
Najboljši zadnjič v Celju
Najboljši pevski zbori celj-
ske regije so v petek nasto-
pili v celjskem Narodnem
domu. Na dveh koncertih se
je predstavilo štirinajst odra-
slih pevskih zborov s Celj-
skega, ki so bili na to revijo
uvrščeni na spomladanskih
območnih pevskih revijah.
Nastope pevskih zborov je
spremljal in na koncu tudi
ocenil mag. Ivan Vrbančič,
glasbeni strokovnjak za zbo-
rovsko petje: »Revija je bila
v celoti izjemno kakovost-
na, saj so se predstavili re-
snično kvalitetni pevski zbo-
ri, ki se lahko pohvalijo z
izjemno tehnično izdelani-
mi glasovi ter plemenitim
zborovskim zvokom. Zelo je
razveseljivo tudi spoznanje,
da je sodelovalo veliko mla-
dih glasov, kar daje zborom
svojevrstno svežino.« Opo-
zoril pa je tudi na nekatere
Pomanjkljivosti, ki se po nje-
govem mnenju tičejo tako
zborovodij kot zborov. Pou-
daril je, da morajo oboji še
Veliko delati na dikciji in ar-
tikulaciji glasov, še posebej
pri izgovorjavi latinskih izra-
zov.
Sicer pa je bila petkova pri-
reditev zadnja te vrste v Ce-
lju, kajti že prihodnje leto
pripravljajo na tem področ-
ju precejšnje spremembe.
Kot je povedala vodja celj-
ske izpostave Javnega skla-
da za kulturne dejavnosti Ma-
rijana Kolenko, naj bi se
celjska regija v tem smislu
povezala s koroško, priredi-
tev pa naj bi bila v prihodnje
tekmovalnega značaja. »To je
vizija prihodnosti, ki bo za-
gotovo dvignila raven kako-
vosti naših pevskih zborov in
na tem področju naredila po-
zitivne spremembe,« je pre-
pričana Kolenkova, ki si že-
li, da bi se tovrstnih revij ude-
leževali tudi otroški pevski
zbori, kajti le tako se bo ide-
ja zborovstva ohranjala.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Mešani pevski zbor A Capella iz Petrovč pod vodstvom zborovodje Mitje Bervarja
St. 47 - 20. november 2003
20
RiPORTAZA
Boter kralja
prijatelj
maršal
Učitelj samoobrambe Kazimir Škraber-Kazo je mojster ju-jitsu 5.
dan - Zanimiv sprehod skozi čas, ki še traja
Star je štiriinsedemdeset let in
še vedno uči svoje tečajnike, še
vedno kolesari na dolgih progah,
igra na harmoniko in v tišini na-
rave meditira. V Šmartnem ob Pa-
ki, kjer živi, ga imajo sosedje za
malce čudaškega. Že samo nje-
gov strog in hladen samurajski
pogled izraža drugačnost, ki jo
je težko sprejeti, a za to lupino se
skriva oseba, ki je tudi topla, du-
hovita, razmišljujoča in pred-
vsem zanimiva. Kazimir Škraber
se je rodil v Zagrebu, v najhujši
zimi minulega stoletja in revšči-
ni, ki bi se je sam bog usmilil. Pa
se je ni. Usmiljenje pa je prišlo
^d samega kralja v takratni kra-
ljevini Jugoslaviji in v rojstni list
so 5. februarja leta 1929 zapisali
ime Kazimir Aleksander.
Otrokov oče, vojak po poklicu s
činom podporočnika, je v dvajse-
tih letih minulega stoletja v Novem
Sadu spoznal žensko, po rodu Tr-
žačanko in po poklicu pianistko.
Njeni starši so zvezi s Slovencem
in vojščakom ostro nasprotovali,
zato je mlad zaljubljeni par neke-
ga dne na skrivaj sedel na brzovlak
in izstopil šele v Sloveniji, v No-
vem mestu, kjer se je soočil z naj-
hujšo bedo tistega časa in okolja.
Kralj skrbi za
uboge otroke
Mladega častnika je kraljeva voj-
ska premestila v Zagreb, sledila je
selitev in nato rojstvo prvega otroka.
»V moji družini je bilo šest otrok, jaz
sem bil prvorojenec. Oče je bil ofi-
cir tedanje vojske, mati je doma gos-
podinjila in iz otroških let se prav
dobro spominjam hudega pomanj-
kanja. Ko sem se rodil, je moje star-
še doletela velika čast, da je sam kralj
Aleksander postal moj boter, ne le
meni, ampak še mnogim drugim
otrokom, sirotam. Seveda svojega bo-
tra nisem nikoli videl, vse je v njego-
vem imenu opravil kraljevi odposla-
nik, jaz pa sem vendarle dobil vsako
leto od svojega botra nove čevlje in
oblačila ter kasneje tudi knjige za šolo
in ostale šolske potrebščine. Ker je
bil moj boter kralj Aleksander, so k
mojemu rojstnemu imenu Kazimir
dodali še ime Aleksander. Leta 1938
smo se preselili v Šibenik ter tem do-
živeli začetek svetovne vojne. Spo-
minjam se, kako smo bežali iz me-
sta v hribe in od tam opazovali bob-
nenje in razdejanje. Od naše hiše so
ostale le ogromne luknje in kupi ru-
ševin, zato smoi bežali v Slovenijo,
kjer so nam dodelili majhno stano-
vanje v neki kaplaniji v Vinski Gori,
tedanjem Šentjanžu. Očeta so takoj
mobilizirali v nemško vojsko, od ko-
der je pobegnil k partizanom, jaz pa
sem postal partizanski kurirček,« nam
je o svojem otroštvu pripovedoval
Kazimir Škraber.
Bohemsko
življenje s
harmoniko
Ko se je končala vojna, je šel naj-
prej v policijsko šolo, postal milič-
nik, kot se jd policistu takrat reklo,
in se potem leta 1949 začasno po-
slovil od tega poklica. Vkrcal se je
na ladjo in se zapisal jugoslovanski
vojni mornarici ter na rušilcu pre-
potoval nešteto morskih milj na re-
laciji od Kopra do albanske obalne
meje. Ko se je Kazimir Škraber po
dveh letih plovbe ponovno ustalil
na kopnem, se je v Beogradu izšo-
lal za kriminalista in postal pripad-
nik specialne enote policije v bivši
državi. V obdobju obnove poruše-
ne domovine se je udeležil tudi ne-
katerih mladinskih delovnih akcij
in postal komandant brigade v času
gradnje ceste od Paračina do Niša.
Leta 1956 se je poslovil od dela v
zvezni policiji in jo mahnil narav-
nost v Slovenijo, na Obalo. »Tu se
je začelo najlepše in najbolj pestro
obdobje mojega življenja, ki ga je
zaznamovala glasba, igranje na har-
moniko, kitaro in tudi druge inštru-
mente, če je bilo treba. Po prihodu
v Slovenijo sem nagovoril nekaj fan-
tov - glasbenikov in tako je nastala
naša skupina. Najprej smo igrali v
Portorožu in tamkajšnjih imenit-
nih hotelih, kot sta bila Palače in
Central, potem smo se selili v Ljub-
ljano, kjer smo zabavali goste v Ne-
botičniku, pa goste v gostiščih v Kra-
nju in drugih mestih ter nazadnje v
zame usodnem Celju, kjer smo tu-
di veliko igrali, na primer Pri Mli-
narjevem Janezu na Teharjah in v
Hotelu Celeia, zdajšnjem Štorma-
novem hotelu ...«
Zakaj je bilo Celje zanj usodno?
»V lokalu Mignon sem leta 1963 spoz-
nal svojo ženo, šestnajst let mlajšo
frizerko, se januarja leta 1965 z njo
poročil in dobil prvega sina, Saša, ki
je danes mojster karateja 4. dan. Ta-
ko je bilo igranja v ansamblu konec,
žena je bila namreč zelo ljubosum-
na, jaz pa sem jo imel rad in bi bil
storil vse, da bi ji bil ustregel. Živeli
smo v graščini v Šmartnem, rodil se
nama je še drugi sin, Andrej. Še pred
poroko sem se zaposlil v tedanji to-
varni finomehaničnih aparatov IFA
v Celju in delal kot varnostnik, ka-
sneje pa v Vegradu in tam delal
dvaindvajset let, do upokojitve. Po
več kot dvajsetih letih zakona se je
žena ogrela za mlajšega, razšla sva
se in tako sem zdaj že dolgo sam.«
»Tito je moj veliki
prijatelj«
Sredi pogovora v njegovi kuhinji
je vzel v roke harmoniko in začel
igrati. Pravi virtuoz je, ko mu prsti
urno drsijo po tipkah. Kdo ga je nau-
čil igrati? »Prvo harmoniko mi je za
rojstni dan med vojno podarila ma-
ma, ker pa nisem maral not, sem
bil kar samouk, enako sem se poz-
neje naučil igrati tudi na kitaro. Har-
monika je postala moj drugi jaz, še
danes vsak dan okrog poldneva raz-
tegujem meh najmanj eno uro, prib-
ližno tisoč skladb znam zaigrati.«
Ko je odložil harmoniko, nas je po-
vabil v spalnico in nam tam pred-
stavil svojega velikega prijatelja. Za-
zrli smo se v veliko barvno fotogra-
fijo Josipa Broza Tita, obešeno na
steni. »Vidite, to je pa moj veliki pri-
jatelj, ne snamem ga s stene za nič
na svetu. To je bil human človek,
veliko je naredil za delavce. Spo-
minjam se dneva, ko me je leta 1960
v Nišu, kot komandanta najboljše
slovenske delovne brigade, povabil
na slavnostno kosilo ob dnevu ar-
mije. Tam je bila tudi takrat zelo
popularna pevka Olivera Markovi-
č, ker pa ni bilo nikogar, ki bi jo bil
spremljal na inštrumentu, sem se ji
ponudil kar jaz s svojo harmoniko.
Čudovito sva se ujela in Tito je nav-
dušeno ploskal,« je obudil spomin
izpred triinštiridesetih let.
Ju-jitsu samuraj
Kazimir Škraber je učitelj samoo-
brambe, od leta 1990 mojster veš-
čine ju-jitsu 5. dan, ki je še danes
najvišji doseženi naslov te vrste v
Sloveniji. Je tudi edini mojster, ki
sme tečajnikom podeljevati diplo-
me ob napredovanjih. Že petdeset
let se ukvarja z ju-jitsom, vse od ča-
sov, ko se je uril v policiji bivše dr-
žave. Ko je dosegel mojstrski naziv,
se je učil in treniral še pri evrop-
skem velemojstru ju-jitsa Erichu,
Rachnu v Berlinu in tako je tudi no-
silec visokega naziva »ju-jitsu samu-^
raj«. Devetnajst let je že učitelj, leta
1984 je v Gornjem Gradu, skupaj z
mojstrom Edijem Mavričem, usta-
novil svoj prvi klub, v naslednjih'
letih pa še v mnogih drugih krajih. ^
V Mislinji, na primer, je ustanovil
prvi ženski klub s štiridesetimi te-J
čajnicami. V tem času je vzgojil ve- j
liko mojstrov, ki so potem prevzeli
njegovo učiteljsko mesto.	|
Še danes se njegovo telo obnaša,
kot bi bilo iz elastike, smo se prepri-
čali, ko nam je v šoštanjski telovad-
nici pokazal nekaj elementov te sta-
rodavne japonske veščine, ki so jo v
borbene namene gojili samuraji, pri-
padniki japonske vojaške kaste. V no-
vejšem času se je veščina hitro razši-
rila tudi po Evropi in kasneje še v
Združenih državah Amerike. Kazi-
mir Škraber je do danes izšolal naj-
manj dvesto svojih učencev, med nji-
mi jih je že okoli sedemdeset z moj-
strskim nazivom, ki se ponašajo s
črnim pasom.
V njegovih tečajih samoobrambe
so ljudje vseh starostnih skupin in
stanov, ki jim ju-jitsu pomeni vrsto
rekreacije za urjenje telesnih zmog-
ljivosti in doseganje stanj, ki vodijo
k popolni duševni umirjenosti. Med
njimi so tudi takšni, ki si zaradi po-
klicne ali kakšne druge ogroženosti
želijo pridobiti tudi ustrezno znanje
za samoobrambne namene. »Že sa-
ma beseda ju-jitsu pove, da gre za
mehko, nežno veščino ali umetnost.
Je tradicionalna veščina, ki goji du-
ha in telo zgolj v samoobrambne na-
mene. Zato je zame zelo pomembno,
s kakšnimi nameni se pri meni ogla-
si nekdo, ki se želi šolati. Če preveč
govori o napadanju, ga kar na hitro
odslovim,« nam je pojasnil.
Pripovedoval nam je tudi o svo-
jih vsakodnevnih meditiranjih v na-
ravi. »Ko z ekrana svoje zavesti od-
straniš nered svojih misli, se začne
meditacija.« Pravi, da brez stalnega
stika z naravo ne bi zmogel vsakod-
nevnih naporov. In tako se ta štiriin-
sedemdesetletni mož vsak dan, ki
ni deževen, spravi na kolo in prevo-
zi najmanj petnajst kilometrov. In
vsak dan bere, ureja svoje učitelj-
ske arhive ter zapise o tečajnikih,
pa seveda vsak dan, brez izjeme, igra
na harmoniko. Zdrav duh v čilem
in gibkem telesu, ni kaj.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
Spomin na leto 1957, ko je raztegoval meh za goste v ljubljanskem hotelu Nebotičnik.
Kazimir Škraber: »Ju-jitsu ne pozna tekmovalnih borb. Je zgolj urjenje samoobrambe,
razgibavanje telesa in umirjanje duha.«
Kazimir Škraber se navdušuje tudi nad fotografiranjem. Tudi v tem je pravi mojster, je
mogoče oceniti po fotografiji, ki jo je posnel pred kratkim na Hrvaškem.
Št. 47 - 20. november 2003
■ftEPORTAZA
21
Po Botričnici
streha ne bo
več letela
feliko gospodarsko poslopje Bohorčevih, ki mu je junija
orkanski veter odpihnil polovico strehe, dobiva novo
kritino
Konec oktobra so pri Bo-
jrčevih na Botričnici nad
Btjurjem začeli s prekri-
njem strehe na velikem
^odarskem poslopju, ki
I je junija, kot bi pihnil,
orkanski veter. Ro-
i kladiv in žag se meša s
rumenjem tovornjakov, ki
Ivažajo še zadnje odpad-
5 ali dovažajo les. Vse sku-
ij ves čas zadovoljno opa-
ije lastnica Štefka Bohorč,
i je pred štirimi meseci le
lupano zmajevala z gla-
j nad neprijazno usodo,
iaj pa ne more skriti ve-
lja, da bo še pred začet-
jm zime prenova strehe
iključena.
»Kar smo doživeli, vidiš
imo v filmih. Kaj filmih,
■ej v risankah, kjer zgodbo
tejo, saj je kaj takšnega še
[)sneti težko,« je junija pri-
5vedoval Tine Jezernik, ki
z okna gledal, kako je z
ižnjega Bohorčevega gos-
Cdarskega poslopja veter utr-
li polovico strehe, jo zavr-
nčil dobrih 20 metrov v
flk, treščil v krošnjo blizu
D metrov oddaljene lipe in
ito odbil na streho njegove
še. Tako močno, da so tra-
Dvi predrli ostrešje in je še-
omara v dnevni sobi zadr-
ila strop, da se še ta ni po-
del... »V nekaj minutah se
je stemnilo, kot da je noč,«
so takrat pripovedovali kra-
jani Botričnice nad Šentjur-
jem. Tudi najstarejši takšne-
ga razdejanja ne pomnijo, če-
prav jim veter na vzpetini ni
neznanka in pogosto brije
okoli voglov.
»Tudi v zadnjih štirih me-
secih je kar nekajkrat zatulil
okoli voglov,« senca skrbi za-
krije Štefkin nasmeh, »in vse-
lej me je stisnilo pri srcu, ali
bo spet kaj hudega. Zdaj, mi
vsi pravijo, bo skrbi konec.«
In res, novega ostrešja na Bo-
horčevem gospodarskem po-
slopju še tako močan veter
ne bi smel več niti za las pre-
makniti, kaj šele zavrtinčiti
v zrak... Skupaj ga, nenazad-
nje, drži kar 50 kilogramov
žebljev!
Prva pot do
zavarovalnice
v gospodarskem poslopju,
velikem 30 krat 15 metrov,
so imeli Bohorčevi kokošjo
farmo, a so rejo piščancev
pred dobrimi tremi leti opu-
stili. Odtlej je bilo prazno,
ob njem so v prizidku uredi-
li le garaže, in ker je bilo opuš-
čeno, ga tudi zavarovali ni-
so.
Prav slednje je bil še raz-
log več, da so se Bohorčevi -
pred slabima dvema letoma
je Štefka tragično izgubila
moža, od treh hčera pa je bi-
la najmlajša Anja spomladi
še srednješolka - tako bali ob-
nove gospodarskega poslop-
ja. »Kako bova zmogli? Pre-
drago bi bilo,« nam je takrat
potarnala... Danes, ko vse ka-
že, da bo streha v celoti ob-
novljena še pred začetkom zi-
me, pravi: »Takoj, ko bo v os-
trešje zabit zadnji žebelj,
grem do zavarovalnice. Po-
slopje bom zavarovala, gle-
de na to, da ga tako velikega
sami ne potrebujemo, pa
upam, da se bo zanj našel na-
jemnik. Še najbolj primerno
bi bilo za kakšno skladišče.«
Solidarnost na
preizkušnji
Konec junija, takoj po neur-
ju, so bili sosedje skupaj v
nekaj minutah, le hip kasne-
je so že slišali sirene gasil-
cev in policistov. Pomagali
so pri čiščenju okolice, zla-
gali ostanke salonitk in lese-
nih delov polomljenega os-
trešja v velik, a že prenapol-
njen zabojnik. Takšnih, naj-
večjih, so zatem napolnili še
pet...
Pri Bohorčevih o škodi, ki
jo je povzročil orkanski ve-
ter, nikoli niso prav veliko
govorili. Besede so kar same
zastajale, jezik se je zatikal
zaradi bojazni in skrbi, ka-
ko draga bi bila morebitna
prenova. Zato pa je Štefka da-
nes toliko bolj zgovorna. Be-
sede zahvale na račun Obči-
ne Šentjur in KS Šentjur-oko-
lica, ki sta velikodušno po-
magali z denarjem in tudi pri
organizaciji same obnove, kar
vrejo iz nje. Če so prvi preiz-
kus solidarnosti z odliko
opravili sosedje, ki so junija
na Botričnici složno odprav-
ljali posledice vremenske uj-
me, so si še bolj svetlo peti-
co prislužili v občinski upravi
in vodstvu krajevne skupno-
sti. »Pomagali so veliko več,
kot bi si sploh upala priča-
kovati,« Štefka ne more skriti
ganjenosti, da so ji pomoč po-
nudili takoj, ji ob strani stali
z nasveti in ji prav za nič ni
bilo treba prositi. Ker pri hi-
ši ni moške roke, je hvalež-
na tudi svojemu bratu Fran-
cu: »Čeprav je iz Kristan Vr-
ha, ni nikoli negodoval, ko
je bilo treba izbirati les - ves
je iz domačega gozda - ali pa
pripraviti in nakupiti vse po-
trebno za večja dela.«
Orkanski veter je konec
pomladi pri Bohorčevih za-
sejal obup, izjemna pomoč
najprej sosedov, zatem pa še
odgovornih v občinski upra-
vi in vodstvu KS Šentjur-oko-
lica, ki se jih je dotaknila
Štefkina neprijazna usoda, in
njihova velika solidarnost pa
so razlogi, da je na Botrični-
ci zdaj toliko optimizma, kot
ga le redko srečamo na enem
mestu.
IVANA STAMEJČIČ
»Tudi v zadnjih štirih mesecih je
veter kar nekajkrat zatulil okoli vo-
glov,« senca skrbi zakrije Štefkin
nasmeh, »in vselej me je stisnilo
pri srcu, ali bo spet kaj hudega.
Zdaj, mi vsi pravijo, bo skrbi ko-
nec.«
Do začetka zime bo prenova strehe na gospodarskem poslopju Bohorčevih v celoti zaključena. Les za ostrešje
je iz domačega gozda, večino kritine pa so jim podarili v podjetju Ceste Mostovi Celje, kjer so pred časom
prekrili eno svojih poslovnih hal.
St. 47 - 20. november 2003
22
ŠPORT
Drama na Polzeli
Jokič, Jelesijevič in Dončič razveselili Tri lilije
še kako zanimiv je bil 8.
krog v 1. A SKL, kjer so na-
še ekipe po dvakrat zmagale
(Hopsi, Elektra) in izgubi-
le (Rogla, Alpos).
V ligi Goodyear pa so zelo
visoko zmago dosegli košar-
karji Pivovarne Laško.
Brez težav za
Laščane
Laščani so brez posebnih
problemov prišli do pete
zmage v sezoni, s čimer so
ohranili mesto tik pod vrhom
lestvice. Proti Lovčenu iz Ce-
tinja so prevzeli vodstvo že
od prve minute in ga samo
višali vse do končnih +29 ob
koncu. Takšna resna igra vseh
igralcev je dala priložnost
trenerju Alešu Pipanu, da je
na parket poslal prav vseh 12
igralcev. Sijajen je bil met za
dve točki Laščanov (kar 72-
odstoten), tudi zahvaljujoč
boljšemu skoku in številnim
protinapadom. Prvo ime sre-
čanja je bil ponovno Igor Jo-
kič, ki je v 29 minutah dose-
gel 22 točk (75%) in imel še
8 skokov. Izkazal se je tudi
center Nemanja Jelesijevič
z 19 točkami (77%) in 7 sko-
ki. Tudi vsi ostali si zasluži-
jo pohvale za igro, katero pa
je zaradi pozne nedeljske ure
videlo le kakšnih 300 gledal-
cev. V naslednjem krogu od-
hajajo Laščani v Hercegovi-
no, v Široki brijeg in morda
je to priložnost za novo zma-
go, ki bi že povsem realno
odprla vrata pogledu tudi med
vodilno^ četverico.
Kar dva
podaljška
Na Polzeli je 300 gledal-
cev lahko za plačane vstop-
nice videlo še eno dodatno
četrtino, kajti gostitelji so do
zmage nad Kraškim zidarjem
prišli šele po dveh podaljš-
kih, torej po skupno 50 mi-
nutah igre. Sežanci, ki so med
tednom dobili novega trener-
ja Draška Prodanoviča, biv-
šega selektorja BiH, so prišli
na Polzelo z namenom, da
prekinejo niz porazov in treba
je priznati, da so bili zelo bli-
zu. Po odlični igri nekdanje-
ga Laščana Fuada Memči-
ča (21 točk, 7 skokov) so
namreč pred zadnjo četrti-
no regularnega dela imeli že
13 točk prednosti. Takrat pa
so se prebudiH domačini, še
posebej vedno boljši Samo
Finžgar (26 točk, 9 sko-
kov). Tri trojke Marjana
Božiča (16 točk), 9 skokov
Davida Steffla (16 točk) in
odličen met Primoža Sko-
ka (20, 63%), so prinesli
dva dodatka po pet minut
in ob koncu veliko veselje
ob četrti zmagi, ki pomeni
priključitev zgornjemu de-
lu tabele. Po srečanju je bi-
lo veliko pripomb in vroče
krvi s strani gostov na oba
sodnika.
Šentjurčani so odšli v
Kranj z željo, da preseneti-
jo Triglav, a od tega ni bilo
nič. Odpovedala sta do se-
daj prva moža Alposa Ke-
moplasta Seid Hajrič in Ra-
do Trifunovič (skupen met
7:28), tako da ni pomagala
niti odlična igra povratni-
ka Ilije Petroviča, ki je ob
17 točkah zadel vseh 5 me-
tov za tri točke. Prav met
(samo 37 - odstoten) pa je
bil ključ poraza Šentjurča-
nov na Gorenjskem.
Menjava
trenerja se že
obrestuje
Novi trener Elektre Me-
mi Bečirovič je očitno pri-
nesel nov veter v šoštanjsko
ekipo. Potem ko so se Šo-
štanjčani med tednom zlah-
ka uvrstili med 16 ekip v po-
kalu Spar (enako kot preo-
stala »naša« trojka 1. A li-
ge), so v soboto pripravili
prvovrstno presenečenje v
Postojni, kjer so premagali
do tega kroga vodilno moš-
tvo lige. Zelo dobra obram-
ba in razpoložena četverka
Elektre je bila dovolj za ne-
razpoložene domačine
(Veljko Petranovič je zgre-
šil vseh 11 metov iz igre!),
ki so vse skušali reševati s
trojkami. To je bila voda na
mlin Elektri, katero je od-
lično vodil Miha Čmer (24),
ob njem pa sta se izkazala
Blaž Ručigaj (10,10) in Ša-
lih Nuhanovič (14, 11).
Skok, ki je bil močno na
strani Elektre (36:22), je od-
ločil tudi razburljivi finiš,
v katerem so domačini lo-
vili vsaj podaljšek.
Rogla je še enkrat več ra-
zočarala svoje navijače, saj
je točke iz Zreč odnesel He-
lios. Zrečani so sicer imeli
tri razpoložene igralce; Bošt-
jan Sivka (19, 8), Samo
Grum (20) in Nejc Strnad
(18) pa so bili prešibki proti
homogenemu moštvu iz pred-
mestja Ljubljane. Očitno je,
da ima trener Rogle Jože Hren
na voljo premalo kvalitetnih
igralcev in v Zrečah bodo mo-
rali nekaj narediti, če ne že-
lijo priti v nevarne vode iz-
padanja iz lige, katero bosta
po slabših rezultatih sloven-
skih klubov v Jadranski ligi
skoraj zagotovo zapustili dve
ekipi.
Naslednji krog prinaša ve-
liki šaleško-savinjski derbi
Elektre in Hopsov v Šošta-
nju. Šentjurčani doma go-
stijo nevarne Koprčane, Ro-
gla pa odhaja v Sežano h
Kraškemu zidarju.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIČ
Nemanja Jelisijevič (desno) je odigral ključno vlogo pod obema
košema med obračunom s Črnogorci.
Igralec kroga: Samo
Finžgar (Hopsi).
Trener kroga: Memi Be-
čirovič (Elektra).
Peterka kroga: Čmer,
Nuhanovič (Elektra), Finž-
gar, Skok (Hopsi), Igor Jo-
kič (Pivovarna Laško).
niNORAMA
NOGOMET
2. SL
16. krog: Rudar-Bela kra-
jina 1:0 (0:0); Rajkovič
(52). Triglav - Dravinja 2:0
(1:0); Božičič (45, 11-m);
Stanko (74). Vrstni red: Ru-
dar 38, Zagorje 30, Bela kra-
jina 28, Dravinja, Livar 27,
Aluminij, Krško 22, Triglav
19, Izola 17, Brda 13, Svo-
boda, Tabor 9.
KOŠARKA
GOODVEAR LIGA
9. krog: Pivovarna Laško
-	Lovčen 91:62 (62:46,
40:29, 20:17); Jokič 22, Je-
lesijevič 19, Dončič 16, Jok-
simovič 9, Dojčin 7, Miško-
vič 6, Miletič, Rizvič 4, Bro-
lih. Vrečko 2; Ivanovič 14,
Rakočevič 11. Vrstni red: Cr-
vena zvezda 16, Gibona, Ref-
lex, Budučnost, Union Olim-
pija 15, Zadar, Pivovarna
Laško, Zagreb 14, Split 13,
Lovčen 12, Široki, Krka,
Slovan 11, Banjalučka piva-
ra 10.
1.SL
8. krog: Rogla - Helios
79:87 (62:68, 41:44,
29:19); Grum 20, Sivka 19,
Strnad 18, Zinrajh 12, Bro-
lih 6, Živanovič 4; Laske-
vič 23, Zalokar 20. Hopsi -
Kraški zidar 112:109
(99:99, 87:87, 60:73,
29:28); Skok 20, Finžgar,
Božič, Steffel 16, Josipovič
13,	Gizej 8, Arčan, Debevc
4, Gržina 3, Godler 2; Mem-
čič 21, Lekovič 19. Triglav
-	Alpos Kemoplast 82:74
(62:47, 44:33, 16:15); Fon
22, Eržen 16; Petrovič 17,
Čebular 14, Ribežl 11, Tri-
funovič, Kočar 7, Hajrič 6,
Palčnik 2. Pivka - Elektra
73:76 (56:60, 37:40, 19:17);
Šuštaršič 19, Kobe 1?; Čmer
24, Auer, Nuhanovič 14, Ru-
čigaj 10, Nedeljkovič 8, Sa-
gadin 5, Vidovič 1. Vrstni
red: Zagorje, Helios, Pivka
14,	Triglav, Hopsi, Koper 12,
Rogla, Kraški zidar 11, Al-
pos Kemoplast, Elektra 10.
TROCAL LIGA
7. krog: Željezničar - Mer-
kur 70:62 (56:45, 41:35,
19:17); Deak 21, Tabakovič
16; Jocič 25, Kvas 9, Jereb,
Markovič 8, Maksimovič
Temnik 4, Ramšak 2, Čc
kova 1. Vrstni red: Merki.
Croatia 12, Univerziteti, 5
benik 11, Gospič 10, Želje
ničar 8, Ježica, Maribor
Livno 6, Wels 4.
FIBA POKAL
4. krog: Merkur - SzoItu
57:60 (37:42, 25:34, 13:1?
Jocič 21, Jereb, Maksimoy
12, Markovič, Temnik ,
Čonkova 3, Kvas 1.
SAVINJSKA LIG4
1. krog: Žvajga - Ločit
40:58, ŠK Žalec - Gomilsl
78:80, Polzela - Pariž^
79:57, Prebold - Laško 68:61
Tiveed Žalec - Velenje 37: li!
POKAL POKALNIl
ZMAGOVALCEV
3. krog: Gorenje - Pelisu
34:22 (17:6); Kavtičnik 7,1
Dobelšek, Bedekovič 5, J. I)
belšek4, Kovič3,Mlakar,S
vič, Sirk, Gajšek, Štefanič ]
Žarkov 7, Sadič 5.
LIGA SIOL
7. krog: Celje Pivovarn
Laško - Inles Riko 37:3i
(20:15); Rutenka 11, Mile
savljevič 8, Brumen 5, Gc
renšek 4, Natek, Stopar 3, Oi
tir, Bilbija, Kozlina 1; Les^
10, Subotič 7. Gorenje - Ki
per 38:32 (21:14); Mlakar fi
J. Dobelšek 6, Sirk, L. Do
belšek, Sirk 5, Bedekovi|
Kavtičnik, Kovič 4, Tamše^
Doborac 10, Brož 8.
ODBOJKA
1. DL
7. krog: Šoštanj TopoWš
- Kamnik 0:3 (-29, -22, -2|
Vrstni red: Kamnik 19, !
štanj Topolšica 17, Salonit 1
Svit 13, Bled, Krka 12,01ii
pija 7, Stavbar 6, Fužinar
Pomurje 1.
ŠPORTNI
KOLEDAR
SOBOTA 22.11.
KOŠARKA
Goodyear liga, 10. kroj
Široki brijeg - Pivovarna Lai
ko.
1. SL, 9. krog, Šentjur: A
pos Kemoplast - Koper (19
Šoštanj: Elektra - Hopsi (19
Sežana: Kraški zidar - Rogl
ROKOMET
Liga prvakov, 5. krog: O
Ije Pivovarna Laško - Povai
ska Bystrica (16.15).
NEDEUA23. 11. ^
NOGOMET
2.SL, 17.krog,IvančnaG(
rica: Livar - Rudar, Slovel
ske Konjice: Dravinja - Brfi
(14)._
SREDA 26. 11. ^
KOŠARKA
Fiba pokal, 6. krog, O
Ije: Merkur - Loko Trutnd
(18).
ODBOJKA
1. DL, 8. krog: Šoštanj t«
polšica - Bled.
NA KRATKO
Miroteks med
najboljšimi
Celje: V soboto se bo začela
evropska kegljaška liga. Med
16 ekipami bodo nastopile tu-
di kegljavke Miroteksa, ki so
se že uvrstile med 8 najbolj-
ših, saj je njihov prvi nas-
protnik srečanje predal. Mi-
nuli konec tedna pa so celj-
ske kegljavke dobile dve tek-
mi državnega prvenstva, proti
Rudarju in Ankaranu, ter še
naprej prepričljivo vodijo na
lestvici.	JK
Bratčeva v
Beograd
Zagreb: Med najboljšimi
evropskimi umetnostnimi dr-
salkami je na tradicionalni
Zlati pirueti nastopila tudi Ce-
Ijanka Anja Bratec in osvoji-
la solidno 17. mesto v krat-
kem programu. 2. decembra
pa jo že čaka nov mednarod-
ni nastop, saj bo v Beogradu
sodelovala na memorialu
Bjelane Pajovič.
JK
Izenačen
strelski dvoboj
Zreče: Na strelskem dvobo-
ju med domačim Kometom
in Dušanom Poženelom iz Re-
čice pri Laškem so bili v stre-
ljanju s puško boljši doma-
čini, s pištolo pa gostje. Po-
samični zmagi sta si pristre-
Ijala Poženelovca Bojan Bu-
kovec s puško in Vinko La-
vrinc s pištolo.	PŠ
Šahisti v Celju
Celje: Ta teden so zbrani naj-
boljši slovenski šahisti na
ekipnem državnem prvens-
tvu. Deset ekip se bo pome-
rilo med seboj, ob dveh dvoj-
nih krogih pa se bo prvens-
tvo končalo v soboto. PŠ
»Beriff v
svetovnem
pokalu
Kolorado: V kvalifikacijah
slovenskih smučarjev za pro-
sto mesto v veleslalomski eki-
pi za nastop na svetovnem po-
kalu v Park Cityju je zmagal
23-letni Velenjčan Bernard
Vajdič. V soboto se bo pri-
družil Alešu Gorzi in Mitji
Dragšiču.	PŠ
Uspešni
srednješolci
Celje: Na srednješolskem pr-
venstvu v judu so člani celj-
skega kluba Sankaku osvoji-
li 6 prvih mest. V svojih ka-
tegorijah so zmagali Roki
Drakšič, Toni Drakšič, Rok
Leskovšek, Matija Erjavec,
Tajda Ratajc in Maja Uršič.
PŠ
Osem odličij
Kranj: Na prvenstvu slepih
in slabovidnih v plavanju je
celjsko Medobčinsko društvo
osvojilo 1. mesto v štafeti
4x50 m prosto. Celjski tek-
movalci so dobili še sedem
medalj v svojih kategorijah.
Marjan in Jože Založnik sta
osvojila zlato na 50 m prsno
in prosto, Jana Firer zlato na
50 m prsno in Matej Žnuderl
bron na 50 m prsno in pro-
sto.	PŠ
Sankakujevci
na EP
Sarajevo: Na mladinsko
evropsko prvenstvo v judu so
se uvrstili 4 člani Sankaku-
ja: Igor Trbovc, Nives Pere,
Maja Uršič in Lucija Polau-
der. Selektor Marijan Fabjan
največ pričakuje prav od sled-
nje, preseneti pa lahko tudi
Nives Pere.	PŠ
St. 47 - 20. november 2003
ŠPORT
23
V znamenju jubilejev
100. tekma v evropskih pokalih, 70. zmaga, desetič z Redbergslidsom in s Požunom na klopi v Evropi
idicionalno siv, meglen in
I deževen Goeteborg je še petič
I celjske rokometaše, ki se
pošalijo, da so v drugem naj-
jn švedskem mestu že doma-
ajeni Skandinavije so bili na-
mpioni pred srečanjem po-
i sproščeni. Zadnji trening je
leg Miro Požun pripravil ta-
^a so se fantje po skoraj ose-
pem potovanju pošteno raz-
ji in pozabavali,
oje je dodal še fizioterapevt Miri
jimovič, ki se je ekipi pridru-
i igranju nogometa, kjer po zna-
šicer ni dosti zaostajal, po tele-
sposobnostih pač, na koncu pa
hudil igralcem še priložnost za
fljanje, saj se je postavil med
iice in branil sedemmetrovke.
jjkrat je bil celo uspešen ....
kadilci blesteli
li so to igralci? Ne, verjetno ne,«
5predal Mariborčan Sašo, ki tretje
živi na Švedskem, ko je dobro
pred srečanjem opazil celjsko
:o rokometašev, ki so si privoš-
e zadnjo cigareto pred obraču-
iv skromni Lisebergshalle. V njej
skupaj z okrog 50 rojaki prepri-
da jim dim ni prišel do živega,
n Perič je spet kraljeval v vra-
tih. Zaklenil jih je v samem začetku,
naslednjič po minuti odmora, ki jo
je zahteval Požun, potem ko so do-
mačini z delnim izidom 4:0 prišli
do vodstva s 6:3, nato pa več kot 9
minut niso zadeli v polno. In zad-
njič pred samim finišem srečanja (pri
rezultatu 21:23, spet po Požunovem
time-outu), ko je snel nekaj »zicer-
jev« in dodatno ohladil motivirane
Švede. Skozi vso tekmo jih je »ubi-
jal« Eduard Kokšarov, ki se je usta-
vil pri svojem devetem golu. Štiri
manj jih je dosegel Sergej Rutenka,
a se je toliko bolj izkazal s podaja-
mi, nekoliko manj z obrambnimi ak-
cijami, ki ostajajo njegova slabost.
»Sploh ne vem, kdo je storil več na-
pak,« je po tekmi bolj za šalo tuhtal
celjski trener in pojasnjeval številne
kikse svojih igralcev. Bilo jih je veli-
ko, a so grešili tudi domači aduti, saj
niso dohajali ostrega ritma, ki so ga
narekovali sami. Številne napake so
bile zato razumljive in so nekoliko
pokvarile vtis o celjski igri. Le-ta pa
še zdaleč ni bila slaba. V silovitem
tempu verjetno nobena ekipa na svetu
ne more igrati brezhibno. Pivovarji
pa so prepričljivo zmagali in to je
najpomembneje. S tem so poskrbe-
li za pravo poslastico zadnjega kro-
ga predtekmovalne skupine F v ligi
prvakov, ko bo v Golovcu gostoval
Flensburg.
Napake obeh
Magnusov
Domačini so se že med srečanjem
jezili na španska sodnika, v katerih
so našli krivca za poraz. Najbrž bi
razloge morali iskati zlasti pri tre-
nerju Magnusu Johanssonu, ki ni
izkoristil niti ene možnosti za time -
out, smoli pri treh sedemmetrovkah,
ko so zadeli okvir vrat, ali v živčnem
soimenjaku Wislanderju, ki izstopa
iz mladega in motiviranega Redberg-
slidsa, katerega najsvetlejša točka je
bil spet vratar Martin Galia, ki je
zbral 16 obramb, le dve manj od Pe-
riča. »Perketu« so hiteli čestitati tudi
naši zdomci na Švedskem, ki so celj-
ski odpravi pripravili ogled preno-
sa zagrebške nogometne tekme med
Slovenijo in Hrvaško v svojem Kul-
turnem društvu France Prešeren.
Nogometaši so z remijem poskrbe-
li za popolno zadovoljstvo. Nogo-
met je tudi med rokometaši vsaj za
nekaj ur postal številka 1. Potem so
se spet morali posvetiti rokometu.
Kako pripraviti ekipo za sredin (si-
nočnji) derbi z Gorenjem v Golov-
cu? »V zelo kočljivem položaju smo.
Selektor reprezentance Tone Tiselj
je v ponedeljek sklical trening iz-
brane vrste v Ljubljani. Moji fantje
si še ne bodo opomogli od potova-
nja. Na Velenjčane se bomo lahko
pripravljali le v torek. Pa še takrat
bom moral upoštevati utrujenost ve-
čine igralcev,« je ob vrnitvi v domo-
vino skrbelo Požuna.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIČ
I štirih krogih imata Flensburg (razlika v golih -i-20) in Celje
ivarna Laško (+19) po 7 točk, Redbergslids 2, Povaszka Bystrica
eše brez njih in bo v soboto (16.15) gost Golovca. Odločilni obra-
za 1. mesto med Celjem in Flensburgom bo v nedeljo, 30. novem-
(17.00) sodil ukrajinski par Vakula - Ljudovik. Špancev Breta in
fina, ki sta Celjanom sodila na Švedskem, se nabito polni Golo-
spominja po bolečem obračunu z Magdeburgom. (DŠ)
Najboljšo predstavo v sezoni je prikazal vselej hvaležni Rus Eduard Kokšarov.
Redbergslids - Celje
Phfovama Laško
25:30(10:13)
GOETEBORG - Dvorana Liese-
bergshalle, gledalcev 1400, sodni-
ka Leon Breto in Trillo Huelin (Špa-
nija). Delegat Schjerven (Norveš-
ka).
CEUE: Perič (20 obramb), Lor-
ger; Stopar, Rutenka 5, Vugrinec
6 (1), Oštir, Bilbija, Bajram, Koz-
lina 4, Milosavljevič 4 (1), Go-
renšek, Natek, Brumen 2, Kok-
šarov 9 (3). Trener: Miro Požun.
REDBERGSLIDS: Galia (23, Bo
lin; Hallbert, Frandesjo 1, Matas,
Lundstrom 4, Bernhardsson 1,
Franzen 1, Pettersson 5, Ernstsson
8 (1), Henriksson 1, Lindahl 2, Wi-
slander 2, Gron. Trener: Magnus
Johanson.
Izključitve: RIK 4 min, CPL 8.
Sedemmetrovke: RIK4 (1), CPL
6 (5).
Bistveni potek rezultata: 0:2,
2:2, 2:3, 6:3, 6:8, 7:8, 8:10, 9:12,
10:15, 12:17, 14:18, 15:21, 21:23,
21:26, 23:27, 24:28, 24:29, 25:29,
25:30.
Ideča dvorana je spet nova
Visoka zmaga, Natalija, Čukur in vse ostalo
slenje je končno dočakalo tre-
sk, ki ga je nestrpno pričako-
^ V petek so namreč uradno
fli prenovljeno Rdečo dvora-
Obnovitvena dela so trajala
ij pol leta. Zunanja konstruk-
k čisto nova, prav tako stroj-
1 elektro inštalacije, dodatno
Srajenih kar šest garderob, na
rijah so nova tla, precej bolj
»erna za obremenitve športni-
parket so zbrusili in polaki-
^er notranjost obarvali v rde-
' zlatorumene odtenke.
^0 je našteti vse novosti v dvo-
najbolje, da si vsak sam ogleda
iiietnino«, kot se je izrazil gene-
sekretar Evropske rokometne
^ Michael VViederer ob ogledu
dvoran, v katerih bo potekalo EP v
rokometu januarja naslednje leto.
Kot po maslu
Dvorana je tako v petek zasijala
v vsem svojem blesku ob uradni ot-
voritvi, ko sta Velenjčanom zapela
lokalna glasbena matadorja Nata-
lija Verboten in 6Pack Čukur. Obi-
skovalcem so se predstavili tudi ro-
kometaši Gorenja, ki so nato v ne-
deljo na povratni tekmi 3. kroga
pokala pokalnih zmagovalcev proti
makedonskem Pelistru prvič sto-
pili na parket. Kljub visoki zmagi
na prvi tekmi v Bitoli (32:21) je
bila dvorana nabito polna. Pred tek-
mo so se v klubu zahvalili Francu
Plaskanu, dolgoletnemu predsed-
niku RK Gorenje. V imenu Gore-
nja d.d. mu je Janez Živko, novi
predsednik, podaril umetniško sli-
ko, kapetan Sebastjan Sovič pa mu
je v imenu igralcev predal uokvir-
jen dres s podpisi. Velenjčani so tek-
mo začeli nekoliko v krču, morda
tudi zaradi prekrasnega ambienta,
toda kasneje je njihova igra stekla
in znova so nadigrali makedonsko
moštvo.
Pelister »žrtevff
premiere
»Komaj smo čakali na dan, ko se
bomo vrnili v dvorano. V teh nekaj
mesecih nam je res manjkala. Zasi-
tili smo se vseh gostovanj. Tudi v Šol-
skem centru Velenje je bilo povsem
drugače kot tukaj. Zdaj je bilo vzdušje
resnično fantastično. Upamo in že-
limo si, da bo tako tudi na nasled-
njih tekmah. Pred tolikšnim občins-
tvom enostavno ne moreš izgubiti.
Škoda, da Pelister ni bil dorasel nas-
protnik,« je po tekmi navdušeno raz-
lagal Luka Dobelšek. Bil je eden red-
kih, ki je odigral večji del tekme, saj
je trener Ivan Vajdl že v začetku 2.
polčasa povsem zamenjal postavo,
ki tokrat ni razočarala. Zadržala je
vodstvo 11 golov iz 1. dela ter na koncu
še dodala piko na i. Končni rezultat -
34:22. Občinstvo je zadnje tri minu-
te pričakalo na nogah in s ploska-
njem spodbujalo ta trenutek najus-
pešnejši velenjski kolektiv. Ob pisku
sirene so se ugasnile luči, s stropa pa
so se v soju svetlobnih topov vsuli
baloni in zlati dež. Ob sprernljavi »We
are the champions« pa so velenjski
rokometaši še enkrat pozdravili vse
prisotne. Prvič je bila predstavljena
nagradna igra Vadi, zadeni in odpe-
lji domov aparat Gorenja, ki bo po-
tekala na vseh tekmah. Nova maskota
Ozzy (osa) je naključno izbrala tek-
movalce, ki so v treh poskusih po-
skušali zadeti z žogo v luknje. Od
šestih tekmovalcev, med njimi je bil
tudi župan Srečko Meh, pa nihče ni
bil uspešen. Kot obljubljajo v Vele-
nju, lahko letos pričakujemo precejš-
njo nadgradnjo v smislu priprave in
izvedbe športnega spektakla.
MITJA GAVRILOSKI
Foto: GREGOR KATIČ
'ovesnosti v prenovljeni Rdeči dvorani se je trlo obiskovalcev.
Luko Dobelška je zavrtelo v zraku, a je vseeno uspešno zaključil akcijo.
Št. 47 - 20. november 2003
24

Pušniku nova
pogodba
Vengust: »Mi smo >fajterji<, borili se bomo do konca!«
Dan pred tem, ko je Slo-
venija dokaj senzacional-
no remizirala v Zagrebu, je
bila na Hudinji precej bur-
na novinarska konferenca
CMC Publikuma. Trener
Marijan Pušnik je dobil
podporo tudi od vodstva klu-
ba, ki mu bo ponudilo no-
vo pogodbo. Štiriletna se mu
bo iztekla ob koncu teko-
čega prvenstva. Dragan Ča-
dikovski bo kaznovan de-
narno.
Razvnel pa se je predsed-
nik kluba Marjan Vengust.
V ospredju
dolgoročna
strategija
Zaradi daljših izjav smo
morali izluščiti glavne pou-
darke. Sprva mirni, nato pa
prislovično temperamentni
Vengust je govoril: »Naši re-
zultati niso takšni, kot bi si
jih želeli. Po drugi strani pa
spet niso takšni, da bi mora-
li karkoli spreminjati. Mak-
simalno sledimo viziji. Ško-
doželjnim nameram ne bo-
mo prisluhnili. Spomladi bo-
mo pridobili licenco UEFE.
Izognili se bomo javnom-
nenjskim podtikanjem.« Na
vprašanje, zakaj igralci tako
malo vadijo na novem šta-
dionu (nekateri pač menijo,
da bi se morali več prilaga-
jati pogojem na novem igriš-
ču), pa je povzdignil glas:
»Ne igrišče, ne luč, ne bog
ne sveti, to je samo izgovor
za neuspehe. Potem pa bo-
mo storili takole: s tistimi,
ki imajo žaromete, bomo
igrali preko dneva, s tistimi,
ki pa jih nimajo, pa ponoči.
Pa bomo imeli prednost? V
čem? Če pa ne bomo dali go-
la... Gol je treba dati s treh
metrov! Glede igralne povr-
šine pa tudi imam svoje mne-
nje. Igral sem košarko v dru-
gi slovenski ligi, na asfaltu,
parketu, navzdol, navzgor, na
takšne in drugačne table in
obroče. Če si pravi, se kma-
lu privadiš. Če bi zmagali s
Koprom, raznoraznih vzro-
kov ne bi iskali, tudi >ulica<
ne, ne bi bilo grafitov. Mi smo
>fajterji< in borili se bomo do
konca. Kdo pa bi si bolj od
nas želel, da bi Publikum vo-
dil na lestvici? Ulica ni vodi-
la tega kluba in ga tudi ne bo,«
je zaključil Vengust.
Marijan Pušnik je na is-
to temo dejal: »Ko sem pri-
šel v Celje, smo trenirali na
peščenem igrišču..Novo igriš-
če je prednost za mesto in
moštvo, ne glede na vse. Če
smo izgubili nekaj tekem tu-
kaj, pa ni krivo igrišče. Ja-
sno je, da imajo gostje veHk
motiv, a še večjega bi morali
imeti moji fantje. Štadion je
fenomen, tistim, ki so ga zgra-
dili, pa bi morali postaviti
spomenik. Pač treniramo na
Skalni kleti in na Olimpu!«
V Ajdovščino
»Primorje je eno vodilnih
moštev pri nas v zadnjih le-
tih, ki se trudi igrati nogo-
met. Dvoboji s Publikumom
so bili poslastice. Po pravilu
dobro igramo v Ajdovščini.
Šli bomo na zmago. Vzdušje
v slačilnici je odlično. Res je,
da jih bo pet nezadovoljnih,
ker ne bodo niti na klopi, pet
jih je na klopi nesrečnih, ker
niso v prvi postavi, vsi bi ime-
li večje plače, vsi bi igrali v
Evropi. S tistimi, ki nezado-
voljstvo kažejo dlje časa, se
bomo z veseljem dogovori-
U, da srečo poiščejo drugod.
Smešna je prezenatcija v me-
dijih, da ne znamo dati gola.
Drži pa, da igramo slabše v
obrambi kot v prejšnji sezo-
ni. Moštvo je še za 10 odstot-
kov bolje pripravljeno. Do-
kazalo je, da zna igrati lep
nogomet. Mi krivcev ne iš-
čemo. Lova na čarovnice ni.
Določeni igralci so si preveč
želeli »ven«, zato je trpela ho-
mogenost, za razliko od la-
ni, ko smo se od spodaj pre-
bijali proti vrhu. Prosil bi,
da ne omenjate več, da igra-
jo štirje obrambni igralci v
liniji. To ni res. In tudi naše
igre nihče ni prečital. Jasno
pa je: če ekipa igra slabo, sem
največji krivec jaz!« se je
malce ob koncu posul s pe-
pelom Marijan Pušnik in se
strinjal, da je za športni do-
sežek potrebna tudi sreča, ki
pa naj bi slej ko prej nagra-
dila tiste, ki se trudijo. Pub-
likum je v Šentjurju prema-
gal Varteks z 2:1 (Čadikov-
ski, Maletič). Šmartno bo v
nedeljo (14.00) gostilo moš-
tvo Dravograda.
»Zaslužili smo
si počKekff
v drugoligaški druščini si
je velenjski Rudar priigral že
8 točk naskoka pred novim
najbližjim zasledovalcem
Zagorjem. Na štadionu Ob je-
zeru, kjer je gostovala ekipa
iz Bele krajine, je približno
300 gledalcev videlo le en za-
detek domačih, ki pa je bil
dovolj za nove tri točke. Po
podaji Alema Mujakoviča
ga je dosegel Nikola Rajko-
vič. Preostanek srečanja so
gostje veliko bolj napadali,
a jim izida ni uspelo znižati.
»Prvi polčas je bil soliden,
predvsem smo si želeli zadet-
ka, da bi še povečali pred-
nost na lestvici. V drugem de-
lu smo malce padli v igri, ven-
dar smo dali tako želeni za-
detek in se do konca borili,
da bi obdržali zmago,« je po-
vedal Dragan Sprečakovič.
V zadnjem krogu jesenskega
dela čaka Velenjčane gosto-
vanje v Ivančni Gorici. »Že-
limo si zadržati visoko vods-
tvo in mirno oditi na zaslu-
žen počitek. Prepričan sem
v zmago,« je zaključil Spre-
čakovič.
Dravinja ni bila uspešna,
saj je v Kranju proti Triglavu
izgubila z 2:0. Varovanci Mar-
jana Marjanoviča bodo v
zadnjem letošnjem krogu go-
stili ekipo Brd.
JASMINA ŽOHAR
DEAN ŠUSTER
Marijan Pušnik
Marjan Vengust
Aerobiica in njeni programi
Klasična aerobika ali HI-
LO (nizko in visoko odboj-
na) , iz katere so kasneje na-
stale vse ostale zvrsti aero-
bike, je tradicionalni aerob-
ni trening, ki ga izpolnju-
jejo in mu dajejo navdih
plesni elementi.
Pri nizko odbojni aerobiki
imamo eno stopalo vedno na
tleh in je brez poskokov. Pri
visoko odbojni pa je tempo
hitrejši in vključuje veliko
skakanja, zato je tudi bolj in-
tenzivna. Pri klasični aerobi-
ki ne uporabljamo raznih pri-
pomočkov. Na koncu ure pa
se ponavadi dodajo vaje kre-
pitve in sproščanje. Klasična
aerobika je še vedno ena iz-
med najbolj priljubljenih ur
aerobike nasploh. Nizko od-
bojna klasična aerobika pa je
primerna tudi za začetnike.
Step aerobika je zvrst ae-
robne vadbe, pri kateri se upo-
rablja pravokotna platforma,
imenovana step, na katero se
med vadbo stopa in sestopa.
Stopnja intenzivnosti se lah-
ko spreminja z višino stepa,
kar si vsak posameznik urav-
nava sam glede na svoje spo-
sobnosti. Je počasnejša aerob-
na vadba, katere poudarek je
predvsem na krepitvi mišic
nog in zadnjice, koreografi-
ja pa ni tako plesna kot pri
klasični aerobiki.
Fit bali je vadba na veli-
kih žogah, ki so jih včasih
uporabljali zgolj v fiziotera-
pevtske namene sedaj pa jih
s pridom uporabljamo tudi
v fitnes centrih. Fit bali je vi-
soko intenzivna vadba in tu-
di najvarnejša oblika aerobi-
ke, saj razbremeni celoten
skelet in sklepe. Značilnost
je visoka mišična aktivnost
celega telesa in s tem visoka
poraba kalorij ter masažni
učinek hopsanja. Vadba je za-
bavna in polna smeha. Žoge
se veliko uporabljajo v spe-
cialnih programih kot so vad-
ba za nosečnice ali seniorje.
Naslednjič: slide, sculpting,
krožni trening, latino. NM
Pravilni odgovor na vpra-
šanje prejšnjega tedna se gla-
si body attack. Nagrajen-
ki sta: Tatjana Lavrinc, Do-
brna 3b, ki bo prejela ku-
pon za tedensko brezplač-
no vadbo aerobike, in Za-
lika Mernik Lipa, Štore, ki
bo dobila kupon za 14-dnev-
no brezplačno vadbo Senior
klub ali Fit-nosečnica.
Nagradno vprašanje:
Kateri program priporočamo za prvi obisk skupinske
vadbe?
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Ci
zadeva St 02/2003 z dne 12.11.2003 in na podlagi sklenjerJ
sporazuma dne 05.11.2003 o skupni prodaji premoženja sted
ga dolžnika	1
PEKARNA IN TRGOVINA	'
MEŽNAR DUŠAN s.p. v stečaju
Celjska cesta 39
3240 Šmarje pri Jelšah
OBJAVUA STEČAJNI UPRAVITEU
JAVNO DRAŽBO
(I. narok)
I.	PREDMET PRODAJE
NEPREMIČNINE
Poslovno-stanovaniski obiekt in zemliišče-dvorišče na loka
Celjska cesta 39, v Šmarju pri Jelšah, pare št.169/3 in pare. št.
6 v skupni izmeri 569 m^, vse zk.vl.št. 823, K.o. Šmarje pri Jelš;
Poslovno-stanovanjski objekt ima pritličje in mansardo, skupaj g
m^ koristne površine, od tega :
v pritličju 292,67 m2 koristne površine
v mansardi 182,97 m2 koristne površine
prizidek 111,36 m2 koristne površine
Opozorilo:
Poslovno-stanovanjski objekt v fazi rekonstrukcije nima grj
benega dovoljenja, v skladu z lokacijsko dokumentacijo je|
trebno izvesti legalizacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje.
Premoženje se prodaja v kompletu za izklicno cei
12.560.000,00 Sit. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cej
Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z d
23.05.2003 in bo prodano po načelu »videno - kupljeno«. Izklio
cene so v skladu s cenitvenimi poročili g. Zvoneta Jezernj
univ.dipl.ing., stalnega sodnega cenilca in jih je možno videti]
ogledu.
Celotno premoženje se prodaja v kompletu, na javni dražbi (l.dtj
beni narok), ki bo v sredo 03.12.2003, ob 14.30 uri v prosta
Okrožnega sodišča Celje, v sobi 106/1, Prešernova 22, 3000 Cej
II.	POGOJI PRODAJE NA JAVNI DRAŽBI
1.	Premoženje se prodaja v kompletu kot celota, po načelu »vi|
no - kupljeno«.
2.	Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sed
na območju Republike.Slovenije in fizične osebe, ki so dra
Ijani Republike Slovenije in predložijo potrdilo o državljana
ter dokazilo o plačilu varščine. Kupci ne morejo biti fiziči
osebe določene v skladu s 153 čl. ZPPSL.
3.	Zakoniti predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON, ZKZ in SI
lahko uveljavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3|
ZPPSL ter510. in 513. čl. Obligacijskega zakonika.
4.	Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dra
predložiti pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z ca
nim dokumentom.
5.	Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v vii
najmanj 10% izklicne cene in jo nakazati na transakcijski rač
stečajnega dolžnika odprt pri Banki Celje d.d. št. 06376
0934149881 z navedbo-plačilo varščine za javno dražbo. Pi
začetkom javne dražbe mora dražitelj predložiti dokazilo o pla
lu varščine, potrjeno s strani banke.
6.	S plačilom varščine sprejme ponudnik obveznost, da pristof
dražbi. V primeru odstopa ponudnika od javne dražbe, že vp
čana varščina zapade v korist stečajne mase.
7.	Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino. Dražiteljem,
na dražbi ne bodo uspeli, pa se bo vrnila v roku 8 dni|
končani javni dražbi brez obresti.
8.	Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogod
v roku do 45 dni po izvedeni javni dražbi in plačati celot
kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni|
sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakuj
odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase.
9.	Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravite
predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje
potrjuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz 1,11., in III. od
čl. 153 ZPPSL ali poda izjavo, overjeno pri notarju, s katero p
materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstq
dejstva in okoliščine iz I, II., in III. odst. čl. 153 ZPPSL.
10.	Če uspešni dražitelj ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe
plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljs
plačano varščino pa bo zadržal stečajni dolžnik.
11.	Izbrani ponudnik si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja«
odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu neprem
nin v skladu z obstoječo zakonodajo.
12.	Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Da
čine in prispevki se zaračunajo izbranemu ponudniku dodati
in sicer na osnovi Zakona o davku na promet nepremičnin (Urt
ni list št.57/99). Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosi
lastništva mora plačati kupec.
13.	Kupljeno premoženje bo kupcu izročene v posest in last I
plačilu celotne kupnine.
14.	Ogled premoženja in cenilnih mnenj je možen po objavi I
pogojev vsak delovni dan od 8. do 12. ure, po predhodni
dogovoru s stečajnim upraviteljem g. KOS Tomažem (tel. '
427 44 80,041 652-185)
III. PRAVILA JAVNE DRAŽBE
1.	Dražbo vodi stečajni upravitelj.
2.	Draži lahko tisti, ki je plačal varščino in to dokaže s pis"
dokazilom o plačilu.
3.	Zastopnik dražitelja mora predložiti pisno-pooblastilo.
4.	Za predmet prodaje lahko dražitelj dvigne ceno za najmai
znesek 500.000,00 Sit
5.	Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana v®
ponudba.
6.	Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno.
7 Dražba je končana 10 minut po najvišji ponudbi.
8.	Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti doKi
ni zaključen zapisnik o poteku dražbe.
9.	Ugovore reši stečajni upravitelj takoj.
10.	Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadi
rom predsednika stečajnega senata (154/1 čl. ZPPSL).
Št. 47 - 20. november 2003
KRONIKA
25
Po denar z viličarjem?
Neznance, ki so odnesli milijone, čaka manjša kazen kot roparja, ki je odnesel sto tisočakov
liiajstmilijonska tatvina banč-
la avtomata na Ljubečni pred
(li je še vedno pogosta tema po-
orov in ugibanj, kako so ban-
jiat odnesli, če tehta kar šest-
kilogramov. Z uganko se še
[iio ubadajo tudi celjski krimi-
isti.
Težko bi potrdil, da imamo ne-
oprijemljive dokaze, ki bi lah-
pokazali na določeno skupino
roma osumljenca,« pravi vodja
jelka za splošni kriminal na PU
je Karol Turk. Preiskujejo več
ižnosti, kako se je lahko to zgo-
). Že dve osebi bi lahko banko-
t naložili na skladiščni voziček
ja s tovornjakom ali terenskim
jlom odpeljali ...
atvine bankomatov so se začele
aliji, pred nekaj meseci so po-
le modna muha na Hrvaškem. Z
lerjem so naredili luknjo okrog
ilcomata, ga privezali, pripeli na
snsko vozilo in ga potegnili iz
ne. Policija naj bi nekaj tatov pri-
I, vendar ukradenega denarja niso
ili. Na Gorenjskem, kjer so po-
)en primer tatvine bankomata
leležiH le nekaj dni pred celj-
n, tudi še nimajo storilcev.
Premalo
varovano
^ Sloveniji sta se pojavili tatvi-
prostostoječih bankomatov, ki
tta bila dovolj varovana,« pravi
[rk. Preiskovalci so od celjske
nke že zahtevali podatke o števi-
tovrstnih bankomatov v Slove-
li, ki niso vsi zavarovani z alar-
Dm. »Ravno zato bomo preverili
tem njihovega varovanja in pred-
3li, da se prostostoječi banko-
li varujejo z vsemi tehničnimi
ikami varovanja.« Policija lah-
banko v skladu z zakonom pi-
I opozori na najvišje varnostne
epe, verjetno pa bo to tema še
snega sestanka policije z vods-
n banke.
arovanje s kamero se je na Lju-
!ni izkazalo za neučinkovito,
znanci so jo namreč prekrili s
stično vrečko, zato si s posnet-
jiii mogoče pomagati. »Kamera
zagotovilo, da bomo našli sto-
te, bolj je nujen alarmni si-
im,« pojasnjuje Turk, »tu nika-
f ne gre za diletante, so profe-
>nalci, ki nikoli ne storijo niče-
ma slepo srečo. Imajo načrt, iz-
ian do potankosti.«
lurk je glede preiskave optimi-
fen, a pravi, da predstavlja prob-
1 predvsem pomanjkanje ma-
ialnih dokazov. Pri vsem tem
izstopa še nekaj. V primeru ta-
Oe bankomatov, v katerem je bilo
^milijonov tolarjev, neznancem,
jih bodo dobili, po Kazenskem
koniku, kjer je to opredeljeno
'velika tatvina, grozi do pet let
^ora. Ob tem spomnimo na rop
ovine Vojničanka pred časom,
je nek fant prodajalki grozil z
'žjem in odnesel nekaj deset ti-
■ tolarjev. Po Kazenskem zako-
lu gre za rop, kjer je bila upo-
rna sila, zato je lahko fant za-
li tega za zapahi do deset let.
Ne glede na to, da mu je po tatvini
v žepu ostalo le nekaj tisočakov,
bankomatnim neznancem z Lju-
bečne pa milijoni.
Kako je izgledalo odpiranje ban-
komata, je vprašanje brez odgo-
vora, čeprav pravijo, da ga je iz-
jemno težko odpreti na silo. Če so
se ga lotili z varilnim aparatom,
je kar nekaj možnosti, da so poš-
kodovali denar.
Tatovi plonkajo
Na policiji so prepričani, da bo
takšnih tatvin še več. Bankomate
sicer varuje policija v sklopu svo-
jih obhodov, vendar imajo banke
za ta namen sklenjene pogodbe s
posebnimi varnostnimi službami.
Vendar Turk opozarja še na osta-
le tatvine, povezane z bankomati:
»Ljudje puščajo bančne kartice v
torbicah, kjer je po možnosti pri-
pisana še številka. Čedalje več je
takšnih tatvin in cel kup dvigov de-
narja, preden pride do preklica.«
Ker pa slovenski tatovi 'vržejo oko'
tudi v tujino, kjer plonkajo ideje,
je mogoče pričakovati še kakšen val
nenavadnih tatvin, povezanih z ban-
komati. Kaj kmalu se lahko zgodi,
kar se v Avstriji in Nemčiji že do-
gaja, da prebrisanci v kot banko-
mata namestijo mini kamere, po-
snamejo številko kartice, ki jo ob-
čan uporabi za dvig denarja. Ko je
številka posneta, potrebujejo samo
še bančno kartico.
Gredo pa še dlje. S posebnim si-
stemom bi lahko menda odčitali
številko bančne kartice človeka, ki
je pred tem dvigoval denar na ban-
komatu. Onkraj luže se je dogaja-
lo tudi, da so bančne kartice, ko so
jo ljudje izročali za plačilo, na pri-
mer, gostilniškega zapitka, 'obde-
lali', odčitali številko in veselo dvi-
govali denar.
Za večjo varnost
»Vsi bankomati so varovani z us-
treznim tehničnim varovanjem, ki
se pri posameznih bankomatih raz-
likuje. Oblike so videonadzor, alar-
mi, različni senzorji tresljajev,«
pravi direktorica sektorja splošnih
poslov pri Banki Celje Irena Mu-
žič. Dodaja, da do danes banko-
mati niso veljali za rizično skupi-
no, zato so bili zavarovani le stro-
jelomno za primere vandalizma in
drugih namernih poškodb. So pa
banke preko Združenja bank Slo-
venije izdelale t.i. Minimalne zah-
teve in priporočila varovanja bank
in bančnega poslovanja, ki jih Ban-
ka Celje upošteva, vendar bodo var-
nostni sistem preventivno nadgra-
dili. »Vsak bankomat bo odslej
opremljen z alarmom, videonad-
zorom, skritim pogledom in pa-
nično zunanjo sireno z bliskom.«
Slednja se sproži ob alarmu tako,
da začne utripati rumena luč, ki
je pospremljena še z zvokom sire-
ne. Ta je jasen znak za okolico, da
se nekaj dogaja. In ravno na Lju-
bečni naj bi nek bližnji stanova-
lec slišal ropot v času, ko so ukradli
bankomat, vendar na kaj takega
ni pomislil in se ni odzval. Bi se,
če bi imel bankomat alarmni si-
stem?
Nekoliko kritični do bank so tu-
di pri mariborskem podjetju Pri-
mat, ki je edini proizvajalec ban-
komatnih blagajn v Sloveniji.
Podjetje se tudi uvršča med devet
evropskih proizvajalcev, ki so svo-
je bankomatne blagajne testirali
in certificirali pri enem od naj-
bolj renomiranih evropskih inšti-
tutov za testiranje in certificira-
nje, VDS v Kolnu.
»Bankomatne blagajne prodaja-
mo izključno tujim proizvajalcem
bankomatnih naprav, ker jih v Slo-
veniji ni,« razlaga predsednica upra-
ve Primata Slavka Marinič. Ta
omenja, da bankam, ko se le-te od-
ločajo za nakup bankomatne na-
prave, proizvajalci ponujajo tipe z
različnimi izvedbami blagajn. »V
obsegu ponudbe so blagajne v var-
nostnih stopnjah po evropski nor-
mi, pa seveda tudi mnogo cenejše
izvedbe, ki ne ustrezajo niti evrop-
ski normi (EN 1143-1) niti sloven-
skemu standardu (SIST 1143-1).«
Po njenem mnenju se banke rav-
najo po logiki najcenejšega naku-
pa in tako izberejo najcenejšo iz-
vedbo bankomatne blagajne, ki ne
ustreza niti najnižji stopnji po na-
šem standardu. Seveda je varnost
takih bankomatnih blagajn bistve-
no nižja in s tem dopustnost vloma
mnogo večja. »Ta riziko banke us-
pešno prenašajo na zavarovalnice,
ki pač zavarujejo vsebino v blagaj-
ni, ne oziraje se na njen kvalitetni
razred. In to kljub dejstvu, da je
Združenje zavarovalnic v Sloveni-
ji na osnovi slovenskega standarda
SIST 1143-1 sprejelo smernice za
upoštevanje norme v zavarovalniš-
tvu!«
Zavarovalnice so tiste, ki bi mo-
rale ob sklepanju zavarovanja zah-
tevati izdelke, ki ustrezajo normi
in tako prisiliti banke, da upošte-
vajo pravila igre, meni Mariniče-
va. »Predvidevam, da bodo vsi ak-
terji v tem poslu začeli spoštovati
pravila igre šele takrat, ko bo v za-
varovalništvu toliko škodnih pri-
merov, da drugega izhoda ne bo
več.«
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: ALEKS ŠTERN
Enega izmed bolj humornih načinov, kako so se nepridipravi
(fravili na bankomate, se najbolj spominjajo Žalčani. Pred ča-
^m je namreč moški ponoči skozi okno vlomil v banko, z notra-
e strani nekako odprl bankomat in pobral milijone. Vendar ga
'to očitno utrudilo, saj so ga policisti spečega in z milijoni našli
^ mizo na kraju dogodka.
Umrl v zviti
pločevini
Nevaren most čez Tolminko
je znova zahteval mlado življe-
nje. V hudi nesreči, ki se je zgo-
dila v noči na nedeljo, je umrl
25-letni Igor Gošnjak iz Sloven-
skih Konjic.
S prijatelji se je vozil z Mosta
na Soči, nakar je v Tolminu 20-
letni G. K. doma iz Šentjurja pri
Celju, ki je sedel za volanom, v
blagem levem ovinku na mostu
čez Tolminko trčil v robnik mo-
sta, prebil zaščitno ograjo in z
vozilom zgrmel v strugo Tolmin-
ke. Citroen je padal dobrih pet-
najst metrov v globino, v strugi
reke in polmetrski vodi pa je pri-
stal na boku. Na kraj so prispeli
poleg reševalne ekipe in polici-
stov tudi gorski reševalci in ga-
silci Prostovoljnega gasilskega
društva Tolmin. Po večurnem re-
ševanju so iz zvite pločevine us-
peli rešiti 24-Ietnega P. P. iz Slo-
venskih Konjic, 28-letnega P. A.
in 20-letnega voznika. Za Igor-
ja, ki je sedel na zadnjem sede-
žu, pa so bile poškodbe prehu-~
de. Umrl naj bi, še preden so pris-
peli reševalci. Njegovi prijatelji
so dobili hude telesne poškod-
be, dva sta še vedno v bolnišnič-
ni oskrbi v Šempetru pri Novi
Gorici.
Občani Tolmina pravijo, da je
most nad Tolminko zahteval že
preveč življenj in preden vzame
še kakšno, je potrebno za varnost
storiti še več. Pred leti naj bi z
mosta v Tolminko z vojaškim vo-
zilo zgrmelo šest vojakov. Nih-
če ni preživel. Letos je v podob-
ni nesreči umrl komaj 17 let star
fant.
Igor Gošnjak, ki je umrl v ne-
sreči, je bil predsednik Kluba štu-
dentov Dravinjske doHne. Žalna
seja je bila v nedeljo v Sloven-
skih Konjicah, njegovi prijatelji
in znanci pa so se od njega poslo-
vili včeraj.
SŠ
Igor Gošnjak
Št. 47 - 20. november 2003
26
fPISM A BRALCEV
■ ^ V SPOMIN
Anica Pevec
6. septembra se je veliko
ljudi na pokopališču Ponik-
va poslovilo od sokrajanke
Anice Pevec. Rodila se je v
Kolarjevi družini s trinaj-
stimi otroki v Dobju pri
Dramljah leta 1925. Ljube-
zen jo je pripeljala na ure-
jeno kmetijo Pevčevih v Sla-
tino pri Ponikvi, kjer so se
jima z možem Jakcem ro-
dili štirje otroci: Tinko, An-
ka, Franci in žal že pokoj-
ni Jelko.
Anica Pevec je bila vse
življenje izredno delavna
kmečka ženska, vesele na-
rave in dobrega srca. Kot
vsi v Kolarjevi pa tudi ka-
sneje Pevčevi družini je
izredno rada in lepo pre-
pevala. Skoraj pet desetle-
tij je bila članica cerkvene-
ga zbora v Slomškovi cerk-
vi na Ponikvi. Mnoge te-
žave in prezgodnja smrt
moža je niso strle, ampak
je polna optimizma in
vztrajnosti skrbela za otro-
ke, kasneje tudi njihove
vnuke, dom in kmetijo. Pri
vseh opravilih je bila pri-
mer vzorne, potrpežljive in
dobre slovenske kmečke že-
ne.
Kmečkim ženam na Celj-
skem pa bo Anica Pevec os-
tala v spominu kot pobud-
nica za našo najodmevnej-
šo akcijo Izlet 100 kmečkih
žensk na morje. Kot člani-
ca sosveta za kmetijstvo pri
Novem tedniku je spomla-
di leta 1972 predlagala, da
bimaša hiša za 8. marec
na morje popeljala stotni-
jo kmečkih žensk. Tako se
je rodila akcija, ki je letos
doživela 31. ponovitev in
je odmevna in poznana tu-
di v slovenskem prostoru.
Zaradi njene pobude je mor-
je videlo 3.100 kmečkih
žensk, v akciji za žrebanje
pa jih je doslej sodelovalo
okoli 50 tisoč.
Z nami je bila na treh
izletih - prvem, dvajsetem
in petindvajsetem, kmalu
zatem pa se je zaradi bo-
lezni umaknila v Dom sta-
rejših v Šmarje pri Jelšah,
kjer je preživela dobra šti-
ri leta. Pri maši v cerkvi na
Ponikvi sta se od Anice Pe-
vec s spoštljivima nagovo-
roma poslovila župnik Mi-
ha Herman in pater Ma-
nes Zdolšek.
TONE VRABL
Jasna
Pungeršek
v našem času, ko si ljuds-
tvo postavlja tisoče olimpov,
v resnici pa ne verjame v
nobenega, je nemogoče ra-
zumeti davno misel, da
umrejo mladi tisd, kijih bo-
govi ljubijo. Jasna je bila
še mlada po letih in vedno
mlada po srcu.
Kot zgodovinarka je zna-
la med šolskimi zvonci oži-
viti mrtvi čas tako, da so se
drugam zagledane najst-
niške glave iz njega nau-
čile česa zase, kajti učite-
ljico življenja je imela ra-
da, življenje pa je ljubila.
Dobremu pedagogu je uč-
na snov popotna torba, v
kateri nosi »znane stvari«,
da bi jih delil s tistimi, ki
jih še ne poznajo, in ko jih
deli, z veseljem tudi mar-
sikaj sprejema ter se uči od
mladih biti mlad še dru-
gače, kot je bil.
Ne govori zato, da bi iz-
za katedra ocenjeval odmev
svojih ust, ampak zato, da
bi v disharmonični simfo-
niji sistema priklical in po-
magal krepiti individual-
ni glas. Morda se kdaj od-
pove učnemu cilju, da bo
soustvaril harmonijo si-
stemske povprečnosti, ni-
koli pa ne izgubi prepriča-
nja, da kljub temu obstaja
blagoglasje posamezniko-
vega življenja. Torej ostaja
uho in glas tega blagoglas-
ja. To je bila Jasna: med
starodavnimi piramidami,
bojišči in dvori na eni in
nogometnim igriščem na
drugi strani. Kdor je bil sa-
mo njen opazovalec, se je
čudil, da je bila kot profe-
sorica zgodovine tudi men-
torica mladim nogometa-
šem. Kdor ji je prisluhnil,
je sprejel njeno drugačnost
in njeno jasnost - zdaj bi ji
rad rekel, dajo pogreša. Pa
lahko le nekam gor pošilja
misel: Tisti, ki jih imamo
ljudje radi, ne bi smeli
umreti mladi.
Kolektiv Šolskega
centra Celje
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 29. novembra
na drugi del Šentiljske poti. Odhod ob 6. uri z avtobusnega
postajališča ob Glaziji. Prijave do 24. novembra na tel. 03
545 29 27 ali 040 324 669.
^iMEVI
Laščanov
ne
premamijo
številke
v zadnji številki NT smo lah-
ko občani občine Laško brali
članek novinarke Rozmari Pe-
tek - Laščanov ne premamijo
številke, ki pa v naslovu ime-
nuje vse občane Laškega, a ko
članek prebereš do konca, ugo-
toviš, da usodo 10.000 obča-
nov dirigira nekaj slaboumnih
bebcev. Iz članka je razvidno,
da bi marsikateri občan naše
občine lahko dobil zaposlitev,
da je vodstvo zdravilišča spo-
sobno izpeljati zelo obširno in-
vesticijo in v prihodnosti pre-
cej napolniti prazno občinsko
blagajno, da bi po izgradnji
predvidenih objektov bila levi
in desni breg pred vstopom v
Laško s celjske strani še lepša
in modernejša, a se tisk pred
izpeljavo težko pričakovanih iz-
boljšav najde osem ali devet ob-
činskih svetnikov, ki to prepre-
čijo.
Naj mi bo dovoljeno, da tu-
di jaz v imenu mnogih obča-
nov Laškega izrazim svoje mne-
nje, tako kot je devet občinskih
svetnikov v svojem imenu za-
vrlo napredek in blaginjo mno-
gih Laščanov.
Kot prvo predlagam, da no-
vinarka v naslednji številki poi-
mensko navede imena tistih ob-
činskih svetnikov, ki so bili pro-
ti razvoju turistično-trgovske-
ga in kongresnega centra, saj
imamo občani pravico vedeti,
kaj delajo ljudje, ki smo jim
občani zaupali glas, da v na-
šem imenu odločajo za dobro-
bit nas vseh. V nadaljevanju bi
bilo zelo lepo, če bi na vse sku-
paj dal komentar naš župan,
saj se je zaobljubil, da bo skr-
bel za vse občane, a izgleda, da
so mu pri srcu le posamezni-
ki, za večino mu je pa prav ma-
lo mar. Sam iz izkušenj najbo-
lje ve, kako je naravnana trgov-
ska politika v Laškem - ki jo na
žalost vodi Šentjurčanka - in
moralo bi mu biti v dolžnost,
da nam priskrbi čim ugodnej-
še in kvalitetne nakupe, ne pa,
da podpira v Sloveniji najdraž-
jega trgovca. Občinskim svet-
nikom pa predlagam, da se prič-
nejo zavedati, da so oni zaradi
nas na položaju, ko se je po-
trebno s trezno glavo in preu-
darno besedo zavzeti za dobro-
bit vseh občanov in ne le zara-
di njihovih osebnih interesov
in koristi, ko minirajo dobro
zastavljene programe razvoja
Laškega v bodočnosti. Pomi-
slite malo nazaj, kako polnih
ust ste obljubljali, kaj vse bo-
ste postorili, če vas izvolimo,
sedaj pa ste dokazali, vsaj ti-
stih osem ali devet, da ste na-
vadne riti.
MIRKO GOLOB,
Laško
PREJELI
I .SMO
Grenita
izicušnja v
bolnišnici
Dne 4.10.2003 se je možu
zgodila delovna nesreča, ki se
je žal končala s smrtjo, še pre-
den so ga pripeljali v celjsko
bolnišnico. Bolečina v naši dru-
žini je bila neizmerna.
Da bi še bolj bolelo, so v celj-
ski bolnišnici poskrbeli dne
10.10.2003, ko smo se s sino-
voma, brez njihovega obvesti-
la, oglasili na oddelku kopal-
nice v sobi št. 36, kamor so nas
napotili na informacijah, da
dvignemo njegove osebne stva-
ri. Stopili smo skozi vrata, v
sobi ni bilo nikogar, iz sosed-
nje sobe pa se je slišalo glasno
razpoloženje.
Prijazna medicinska sesti-a iz
nekega drugega oddelka nam
je pomagala poiskati uslužben-
ko iz sobe št. 36. To je bila tista
kontaktna oseba, s pomočjo ka-
tere bi lahko dobili nazaj mo-
ževe predmete. Vprašala me za
priimek osebe, za katero iščem
osebne stvari in kdaj se je to
zgodilo. Povedala sem, da se
je nesreča zgodila 4. oktobra
približno ob 11.30 uri. V knji-
gi, v katero beležijo osebe, ki
se določenega dne nahajajo v
kopalnici, ni bilo našega priim-
ka. Pripomnila je, da tega dne
ona ni bila v službi. Ker sem se
vprašala, zakaj sem bila napo-
tena k njim, je poiskala še dru-
go knjigo, v kateri pa je bil za-
pisan naš priimek. Iz trezorja
je ta oseba, medicinska sestra,
prinesla manjšo rumeno vreč-
ko, na kateri je bilo napisano
ime in priimek, datum, vsebi-
na pa ni bila označena. V tej
vrečki naj bi bilo vse, kar je
imel mož na sebi in pri sebi.
Moja pripomba, da to ni vse,
je bila zanjo že preveč. Z obraz-
ložitvijo, da je to vse, kar ima,
da ona tistega dne ni bila v služ-
bi, in s pripombo, da se obna-
šamo tako, kot da je ona kaj
vzela, nas je napotila na urgen-
co v sobo št. 16. Vsi trije smo
odšli po hodniku in poiskali to
sobo, kjer nas je medicinska
sesti-a prijazno vprašala, kaj že-
limo. Ko smo ji odgovorili, je
rekla, da ne razume, zakaj so
nas napotili k njej, nakar je po-
klicala nazaj na sobo 36. Vrni-
li smo se k neprijaznim ljudem,
kjer smo se spet srečali z že
omenjeno sestro in poslušali
njene pripombe, češ da je že
tudi sama izgubila svojce, da
se takšne stvari dogajajo tudi
drugim, da še kaj takega ni do-
živela... nakar nam je izročila
večjo vrečko, v kateri so bila
oblačila, obutev, ključi od hi-
■ še...ni pa bilo moževe ročne
ure, ki mu jo je starejši sin po-
daril ob zaključku šole. Ura je
bila večje vrednosti, mož je bil
ponosen nanjo, na spodnjem
delu je bilo vgravirano posve-
tilo. Ure še vedno nismo dobi-
li nazaj, kljub poizvedbam pri
takratnem dežurnem zdravni-
ku, na delovnem mestu, kjer
se je zgodila nesreča, na reše-
valni postaji in na patološkem
oddelku bolnišnice.
Na moje vprašanje, kaj bi se
zgodilo s temi predmeti, če jih
ne bi prišli iskat, nam je ta se-
stra odgovorila, da bi nas po
treh mesecih obvestili, če pa
predmetov po tem še vedno ne
bi dvignili, bi jih uničili, ven-
dar pa nas o tem niso dolžni
obvestiti, je še pripomnila. Od
nas se je, ko je zapirala vrata v
prostoru, kjer je bilo več ljudi,
poslovila z neprijaznimi bese-
dami, ki jih tokrat ne bom po-
novila.
Ko sem kdaj slišala kakšno
krepko na račun bolnišnične
ga osebja, sem si mislila, da so
to zgolj natolcevanja, zdaj pa
sem se sama prepričala, da bo
treba v celjski bolnišnici še kaj
postoriti.
DANICA KOLENC,
Velenje
MODRI TELEFON
Omejeni
prostor
Poklical je bralec iz ob-
čine Laško, ki je začuden
nad nasprotovanjem grad-
nji trgovskih centrov v ob-
činskem središču. Poudar-
ja, da bi dodatna trgovska
ponudba ter konkurenč-
nost prispevala k nižjim ce-
nam v tej občini, prav tako
opozarja na številna nova
delovna mesta. Pri vsem
skupaj ga zanima osebno
stališče župana.
Župan Občine Laško Jože
Rajh odgovarja: »Nasproto-
vanje vstopu novega trgovca
v Laško je povezano z ome-
jenim prostorom, ki ga ima-
mo na razpolago. Naša želja
je bila, da bi se vodstvi Izbi-
re in Mercatorja dogovorili
za skupno gradnjo na eni lo-
kaciji. Do tega dogovora ni
prišlo, ampak je sedaj Zdra-
vilišče Laško skozi svoj na-
črt razvoja ponudilo možnost
vkomponiranja trgovine v
kompleks zdravilišča, kar
pomeni, da bo na delu istega
zemljišča možna gradnja tr-
govine in kongresno priredi-
tvenega centra.«
Priicrajšani
občani
Istega bralca prav tako
moti, ker so priključeni na
kabelsko televizijo (ponud-
nika Elektro Turnška) le v
središču Laškega, za razli-
ko od Strmce, Zgornje Reči-
ce ter Marije Gradca, kjer še
niso. Zato lahko spremlja-
jo večinoma le po dva ali tri
slovenske programe. Občin-
ski upravi predlaga, naj po-
sreduje, da bi lahko prikraj-
šani občani s pretvornika na
Maliču spremljali vsaj več
domačih programov.
Župan Občine Laško Jože
Rajh odgovarja: »Kabelska
TV bo doživela nekaj razši-
ritve ob gradnji kanalskega
sistema, nekatera območja pa
bodo ostala vseskozi na an-
tenskem sistemu, saj zaradi
redke poseljenosti ni možno-
sti za gradnjo KTV. Glede TV
pretvornikov smo v preteklo-
sti že urgirali, vendar zaen-
krat ni bilo uspehov.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko
pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581,
vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri
telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi
po telefonu 42-25-190.
I^odjetje NT&RC d.o.o.
Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisj
založniško, radijsko
in agencij sko-tržno dejavn
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celji
telefon (03) 42 25 190,
fax: (03) 54 41 032, i
Novi tednik izhaja vsak četj
Ta številka je bila natisnj^i
15.323 izvodih.
Cena izvoda je 350 tolarjj
Naročnine: Majda Klanš«
Mesečna naročnina je I.3
tolarjev. Za tujino je letu
naročnina 28.800 tolarja
Številka transakcij skega rači
06000-0026781320. ^
Nenaročenih rokopisoV|
in fotografij ne vračamo;
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsh
središče. Dunajska 5,1
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizv^
za katere se plačuje 8,5%
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:'
Tatjana Cvirn
Urednik fotografije:
Gregor Katič
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi |
Računalniški prelom:
Igor Šarlah
Oblikovanje: Minja Bajag
E-mail uredništva:
tednik@m-rc.si; E-mail tehiul
ga uredništva
tehruka.tednik@nt-rc.si 1
Odgovorna urednica:'
Nataša Leskovšek
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Marjela Agrež, Milena
Brečko-Poklič, Simona
Brglez, Janja Intihar, Brai
Jeranko, Špela Oset, Mata
Podjed, Urška Selišnik
Branko Stamejčič, Jvanaj
Stamejčič, Simona Šolinij
Dean Šuster, Tone Vrabl
Opravlja trženje oglasnej
prostora v Novem tedniku
Radiu Celje ter nudi ostal
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lej
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič
Propaganda: Vojko Grabai
Zlatko Bobinac,
Petra Vovk,
Viktor Klenovšek
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektrd
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MI^
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALN
VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42
DRUŠTVO OZARA CEl
pomoč ljudem s težavam'
duševnem zdravju; Krekovt
Celje, tel.: 03 492 57 50
CENTER ZA POMOČ M
DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali I
427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje <
za duševno zdravje - pom^
socialni in psihološki rehab
ciji oseb z duševnimi motn)
Krekov trg 3, Celje
Telefon 03 548-49-74
St. 47 - 20. november 2003
NASVETI
27
KAJ BI DANES KUHALI
restenine za
vsak okus
idi brez mesa skuhamo
l0 kosilo. Testenine za-
mo z najrazličnejšimi
iliami, dodamo jim ze-
jvo, začimbe in dišave,
ssemo s sirom, Mbeli-
5 smetano in ponudimo
psilo ali večerjo. Teste-
[SO hitro kuhana, izdat-
p tudi zdrava jed, če jih
jemo z zelenjavno oma-
To, da testenine redijo,
(di ne drži, redijo kveč-
u tiste sestavine, s kate-
i jim izboljšamo okus;
smetana, maščoba. Če
ijemo testenine z manj
itnim prelivom, se nam
j ni treba bati odvečne
ine teže.
Špageti z
graiiom
I 4 osebe potrebujemo:
g špagetov, 400 g graha,
olivnega olja, sol, poper
Špagete skuhamo v osoljeni
vodi do mehkega. Odcedimo
jih in takoj oplaknemo pod
curkom mrzle vode. Strese-
mo jih v skledo, prelijemo z
olivnim oljem, zmešamo s
kuhanim grahom in po oku-
su začinimo. Ponudimo z na-
strganim sirom. Če žeUmo,
nadomestimo olivno olje s
sladko smetano in maslom,
med špagete pa lahko zame-
šamo tudi na kocke nareza-
no gnjat ali na kocke nareza-
no in popečeno piščančje me-
so.
iUiaicaroiii z
baziiiico
Za 4 osebe potrebujemo:
500 g makaronov, šopek pe-
teršilja, šopek bazilike, 1 če--
bulo, 2 žlici olivnega olja, 100
g prekajene slanine, 100 g
nastrganega sira, malo mlete
paprike in popra, sol.
Čebulo olupimo in drob-
no sesekljamo. Prepražimo
jo na olju, da postekleni, na-
to dodamo na majhne kocke
narezano slanino. Premeša-
mo in prepražimo, da slani-
na zarumeni. Potem dodamo
še sesekljan peteršilj in ba-
zilikine lisdče, solimo, po-
pramo in potresemo z mleto
papriko. Zalijemo z zajemal-
ko vode, v kateri smo skuha-
li makarone, da je omaka bolj
tekoča. Kuhane makarone
stresemo v skledo, prelijemo
jih z omako in potresemo s
sirom.
iViaicaroiii z
rozinami
Za 4 osebe potrebujemo:
400 g makaronov, 200 g zre-
lih paradižnikov, pol kozar-
ca olivnega olja, 100 g man-
dljev, 150 g rozin, sol, poper
Rozine oplaknemo in na-
močimo za 15 minut v mlačni
vodi, da se napnejo. V koži-
ci segrejemo olje, na olju pre-
pražimo olupljene in na košč-
ke narezane paradižnike. Ku-
hamo na majhnem plamenu
10 minut. Nato solimo in po-
pramo, dodamo sesekljane
mandlje in odcejene rozine.
Kuhamo še toliko časa, da se
omaka zgosti, poskusimo jo
in po potrebi še začinimo.
Omaka ne sme biti prered-
ka. Skuhamo makarone in jih
prelijemo z omako.
Piše: MAJDA KLANŠEK
POGLEJMO V PRIHODNOST
šifra:
»INDIJA«
Zdravstvene težave so del-
no psihosomatskega izvora.
Če boste želeli to urediti, bo
treba ukrepati. Posvetujte se
s strokovnjakom. Zavedate se
svojih težav in vzrokov za-
nje, pa vendar ne ukrepate.
Žal je to odvisno samo od vas
samih.
Sprašujete, kaj je vaše po-
slanstvo v tem življenju. Žal
vam na tak način ne morem
odgovoriti. So določena
vprašanja, ki jih morate raz-
rešiti le vi, jaz si ne morem
jemati pravice »Boga« in po-
segati v vašo voljo. Manjka
vam predvsem vztrajnosti.
Nobena pot ni popolnoma
enostavna, pa tudi rezultati
ne pridejo čez noč. Če se bo-
ste poglobili vase in se odlo-
čili, da boste življenje zgra-
bili z obema rokama in pol-
no odgovornostjo in radost-
jo, vam bo uspelo. R. Bach
je zapisal: »Nikoli ne dobiš
želje, ne da bi dobil tudi moč,
da jo uresničiš, vendar mo-
raš vseeno kaj narediti za to.«
Čas je torej, da nehate ži-
veti v preteklosti in si nehate
dopovedovati: »Tega pa jaz ne
zmorem.« Zmorete in celo
zelo dobro zmorete. Točka
moči je vedno v sedanjem tre-
nutku. Odločite se zdaj! V
prihodnosti je možnih kar
nekaj sprememb. Obeta se
sprememba na čustvenem po-
dročju, pa sprememba ozi-
roma možnost za spremem-
bo kraja bivanja. Za to pa bo-
ste morali sami kaj storiti.
Nihče ne more dihati name-
sto vas.
šifra: »SLEPA
ULICA«
Ko hočemo začeti novo po-
glavje v življenju, je treba po-
mesti s preteklostjo in naredi-
ti prostor. Torej bi bilo dobro,
da svoj status uredite tudi po
pravni, uradni poti. V tem pri-
meru boste imeli tudi možnost
zahtevati preživnino.
Vaša težava je v tem, da vas
je strah življenja. Še veliko
lepega je pred vami. le do-
voliti morate, da se začne do-
gajati. Ste kaj razmišljali o
nadaljnjem izobraževanju?
Kažejo se neke možnosti. Po-
zanimajte se in razmislite. V
obdobju dveh let boste ime-
li možnost zamenjati službo
in tudi v zasebnem življenju
se obeta sprememba, vendar
morate počistiti ovire.
Možnosti za večje stanova-
nje se kažejo v letu in pol.
Rešitev problema pa bo lah-
ko drugačna, kot pričakuje-
te zdaj.
Težave s hčerko niso ne-
premostljive, za zdaj sta vsa-
ka na svojem bregu. Nikar
ne poskušajte biti popolna
mama. Ravnajte se po svoji
intuiciji. Hči potrebuje pri-
jateljstvo in občutek pomem-
bnosti. V bistvu je osamlje-
na in ima občutek, da je nih-
če ne razume. Potrebuje tu-
di vzpodbudo. Poskusite jo
sprejemati z vsemi njenimi
težavami in muhami, pa bo-
sta našli skupni jezik.
Sin ima možnosti, da do-
konča šolanje. Potrebuje
vzpodbudo in pomoč. Je ze-
lo površen in vihrav, vsak ma-
li neuspeh pa ga zelo potre.
Stiska na finančnem po-
dročju bo trajala še nekaj ča-
sa, pozitivnejši trendi so mo-
goči v obdobju dveh let.
Piše: METKA
OBRUL - ZOYA
Občina Žalec,
Savinjske čete 5, Žalec
objavlja
JAVNI NATEČAJ
za uradniško delovno mesto v občinski upravi,
oddelku za premoženje in splošne zadeve:
svetovalec za premoženjske
zadeve,
ki se bo izvajal v nazivu svetovalec II
ndidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki jih urejajo pred-
li s področja delovnega prava ter 88. člena zakona o javnih
kjžbencih (Uradni list RS, št. 56/02) in morajo imeti:
-	univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo pravne sme-
ri,
I - najmanj 5 let delovnih izkušenj,
-	državni izpit iz javne uprave,
-	poznavanje dela z računalnikom in računalniškimi
programi.
indidati, ki nimajo opravljenega državnega izpita iz javne upra-
i, morajo ta pogoj izpolniti v enem letu po sklenitvi delovnega
imerja.
»ndidati morajo prijavi predložiti:
-	dokazilo o izobrazbi;
-	fotokopijo delovne knjižice za dokazovanje delovnih
izkušenj;
-	potrdilo o opravljenem izpitu;
-	dokazilo o državljanstvu;
-	potrdilo o nekaznovanosti oziroma izpisek iz kazenske
evidence, ki ne sme biti starejši od treh mesecev (izda
ga Ministrstvo za pravosodje);
-	potrdilo, da ni v kazenskem postopku, ki ni starejše od
treh mesecev (izda ga pristojno sodišče).
izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za ne-
točen čas s polnim delovnim časom. Delo bo opravljal na
tiežu Občine Žalec, Savinjske čete 5, Žalec.
Zbirnem postopku bomo preverjali usposobljenosti kandida-
ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo razpisne po-
je, za kandidate, ki se bodo uvrstili v ožji izbor, pa še z ustnim
Ugovorom in kratkim pisnim oziroma ustnim preverjanjem poz-
^'anja področja dela.
teve s potrebnimi dokazili in življenjepisom posredujte na na-
Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, in si-
* v roku osem dni po objavi.
e prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v osmih
leh po opravljeni izbiri.
'dodatne informacije o izvedbi javnega natečaja lahko pokli-
ce na tel: (03) 713 64 65 (Darja Orožim)
Št. 47 - 20. november 2003
28
Prebežniki, smrt
in žensice
v času, ko boste brali pri-
čujoči članek, bo 14. LIFFe
tik pred zaključkom. V ča-
su pisanja pa je pred pis-
cem še teden dni tavanja od
kina do kina, neprespanih
noči, v oči odtisnjenih fil-
mov, ki se včasih premeša-
jo med sabo ... včasih pa
sploh ne.
Za občinstvo, ki deli gla-
sove za zlati kolut (film, či-
gar nagrada bo odkup), so
stvari precej jasne. V času pi-
sanja na lestvici vodi Pesem
za malega razcapanca Ai-
slinga VValsha, na žalost sta
nižje na lestvici kompleksni,
osebni in politični Ararat
Atoma Egoyana in Luči v
daljavi Hansa Christiana
Schmidta, prebežniška pe-
sem z udarnimi karakterji.
Videli bomo, kako se bo
odrezal Moj brat Patricea
Chereaua, ki za razliko od
vrtanja v intimnost Intimno-
sti vrta v intimnost smrti; ob-
činstvo čakajo še tri vnaprej
razprodane predstave, Seks
je komedija dežurne intelek-
tualne pornografinje Cathe-
rine Breillat, prava kome-
dija Kuhinjske zgodbe Ben-
ta Hamerja Obza pa Glas-
ba za poroke in pogrebe Unni
Straume, za katerega takoj
veste, od kod je dobil glas-
bo.
Festival je zelo pester, ne
le avtorsko in nacionalno,
temveč tudi tematsko. Vsee-
no pa prevladujejo tri teme:
begunstva oziroma prebež-
ništva (tudi Luči v daljavi so-
di v to serijo). Potem odno-
sa s smrtjo, smrtnostjo: smrt-
jo drugih, svojo smrtnostjo.
Moje življenje brez mene ča-
ka na smrt, prav tako Moj
brat, Britofz razgledom naj-
de angleški šarm, da se iz
smrti in pokopa ponorčuje,
Soerena Volgta ubija iden-
titeta, Jeana Pierra Sinapija
ubija življenje, svoj lonček
pa pristavi retrospektivni
Hanif Kureishi, ki ga je že
pred časom ubijal London.
Tretja tematika festivala: os-
voboditev ženske. Iransko
štafeto drži Abbas Kiarosta-
mi z Deset (zavzeto, z od-
ličnimi trenutki, a za malen-
kost prežvečeno), o podob-
nem govorijo Prikrite stva-
ri (z vlažno erotiko pa sred-
nješolsko in odvečno filozo-
fijo), na nek način pa tudi
Legenda o jezdecu kitov.
Končni vtis? Zdi se, da fil-
marji ali filmarke o ženskih
pravicah govorijo le zato, da
bi ujeli duh časa, da bi bili
čimbolj trendovski, kajti re-
šitev na platnu ni - razen če
za rešitev jemljemo femini-
zem kot drugo besedo za že-
ljo po prevladi. Trenutno naj
filma, ki vsaj flirtata s temi
tematikami, ne da bi izgu-
bila spoštljivost, sta Bazen
Francoisa Ozona in... do-
mači Pod njenim oknom.
Letošnji festival je poln tu-
jih gostov, tokrat tudi tak-
šnih, čigar filme bomo gle-
dali v redni distribuciji. In
seveda: za zvezdniško Geral-
dine Chaplin še vedno ve-
lja, da bo prišla in podelila
zlatega vodomca filmu, ki ga
bo v sekciji Perspektiv izbra-
la tričlanska festivalska ži-
rija.
PETER ZUPANC
Prizor iz filma Deset
K^mak in
marmelada
Verjetno ni le »krivda«
Branka Duriča Dure, da
njegov celovečerni prvenec
Kajmak in marmelada iz-
zveni kot sestavljanka dobro
poznanih filmov in idej. Del
zapleta je presenetljivo po-
doben Rezervnim delom
Damjana Kozoleta, del za-
pleta diši po Na planincah
Mihe Hočevarja: prebežni-
ki in mešana ljubezen, kaj-
mak in marmelada, rezerv-
ne planince. Filmi so se de-
lali približno istočasno, za-
to je težko reči, kateri sce-
narij je začel nasta-
jati prej in kdo je to-
rej »kradel« od ko-
ga, če sploh; vsi
omenjeni režiserji
reagirajo na aktual-
nosti - brezčasje jih
ne zanima - in za tale
primer zadostuje, da so se
istočasno spomnili na »po-
membne« tematike in tako
ustvarili podobne filme. Kaj-
mak je pač, na njegovo ne-
srečo, zadnji iz te serije, ki
prihaja na redni spored ki-
nematografov.
Vendar se problem Kaj-
maka in marmelade ne us-
tavi pri filmskih podobno-
stih. Nekaj delov zgodbe je
privzetih iz bogate narod-
nostne zakladnice stereoti-
pov slovenskega pojmova-
nja zabave, zadrtih staršev
in slabih sosedov. Ta del fil-
ma ni daleč od resnice -
Branko ima Slovence itak
v malem prstu - vendar se
ustavi na površini težav, na
meglenih in v bistvu »spre-
jetih« obrisih urbanih le-
gend slovenske nerazumlje-
nosti, nerazumnosti, pred-
sodkov, folklore. To sp}
manje obrisov stoji zelo
zu samoopravičevanju: i
mak zlahka povzroči sa
na svoj račun in potem
dovoljnost. ^
smo se sme
sebi ... ali k
katuram; ali
bomo zadovo
prav zaradi ,
čutka, da se i
jemo kariU
ram? Seveda
stajajo bolj zanimive, bolj
tančne, bolj ostre in obet
bolj smešne »urbane le$
de«...	j
Preostali deli filma iri
kečap priokus Teatra Pa
dižnik. Štosi, ki smo jihl
Branka tudi pričakovali;!
toda tako zelo stari in
vlečeni na tako dolge mil
taže, da se njihove poa
spomnite, še preden se za
začnejo. V Kajmak in nI
melado največ klinov zahj
ta ton arogance do občinstij
»Saj vem, da vam bo to i!
dostovalo, da vam filmi
dostuje kot sredstvo za p
slušanje starih vicev, ki|
jih slišali že tisočkrat,« fc
da pravi Kajmak. Po uspd
na 6. FSF pa se celo zdi, i
ima ta podton prav ...
PETER ZUPAS
Piše: PETER ZUPANC-
»Lažneff
izpovedi in
resnične laži
Ni jih čez zgodbe po resničnih dogodkih. Morda je že
zato George Clooney izbral pametno, ko je za svoj prvi
celovečerec izbral resnično zgodbo, za katero verjetno nih-
če, vključno s samim avtorjem, ne ve, koliko je resnična in
kdaj. Gre za notoričnega lažnivca? Upor predalčkanju? Vse
to - in še kaj drugega?
Vsebina: Chuck Barris je resnična osebnost, legendarni
televizijski voditelj in producent, izumitelj Zmenkarij in
Mladoporočencev. Pa je res, da vodi dvojno in izredno za-
pleteno življenje - da je obenem tudi morilec in operativec
CIE? Film je posnet po avtobiografiji samega Barrisa.
Izpovedi nevarnega uma (Confessions of a dangerous
mind, ZDA)
Režija: George Clooney ~
Vloge: Sam Rockwell, Julia Roberts
Nikita Mihalkov ima pedigre - izhaja iz umetniške dru-
žine in pravzaprav je za ščepec bizarno, da si je zaslužil
vzdevek »ruskega Spielberga«. Oskarja si je kot režiser pri-
služil z Burnt by the sun, katerega drugi del bi naj snemal v
kratkem, deluje pa tudi kot igralec - gledali smo ga z Julio
Ormond v Sibirskem brivcu. Nedokončana skladba zaigra
o upanjih in brezupnih odnosih, o zamujenih priložnostih
in priložnostih, ki so le navidezne, o nesposobnosti tkanja
vezi ...
Vsebina: Šolski učitelj Platonov z ženo za vikend obišče
prijateljevo dačo na podeželju. Med gosti po dolgem času
spet sreča svojo bivšo ljubico, zdaj nesrečno poročeno. Strasti
med nekdanjima ljubimcema še niso zamrle, vendar ju ko-
panje po preteklosti in premlevanje neizživetih priložnosti
spravi v slabo voljo in obup.
Ciklus Ruski večeri: Nedokončana skladba za meha-
nični pianino (Neokončennaja p'esa dlja mehaničeskogo
pianino. Sovjetska zveza)
Režija: Nikita Sergejevič Mihalkov
Vloge: Aleksandra Kalyagin, Velena Solovey
Ustanavljanje
knjižnice na filmu
ZKP Celje vabi k ogledu filma domačega avtorja.
Filmski večer bo v Galeriji sodobne umetnosti v to-
rek, 25. novembra, ob 18. uri. Gost bo mladi celjski
avtor Filip Vilč, ki je film O, Larabnaga, srečna dra-
ga vas domača, snemal v Afriki. Večer se bo začel z v
živo komentiranim predfilmom o sojenju, ki se je marca
2001 odvijalo v mestecu Damango, nedaleč stran od
Larabnage; nosilni film večera pa prikazuje življenje
v afriški vasi oziroma pripoveduje o skupnem trudu
domačinov in prostovoljcev pri ustanavljanju knjiž-
nice v vasi. Vstop je prost!
St. 47 - 20. november 2003
RADIO
29
TEDENSKI SPORED
I RADIA CELJE
po Z^ičetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
dna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00
jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45
^^ajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10
fd Zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldaiiski prepih.
Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno,
1,00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
jSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonira-
fl-servirano, 18.30 Nakubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program,
9,15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.l.C. Club,
s.OO Na krilih ljubezni (love songs), 24.00 SNOP - skupni nočni
(Ogram lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
jdna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
JO 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC,
45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot,
.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna,
10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55
jaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15
fesedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče
[aši<o, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva,
j5.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne presli-
;iie v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00
Album tedna, 21.00 Na kvadrat, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-
gram lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
i.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
dna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00
, jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45
ečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00
ifovice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi
90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje
lOdmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne presli-
Jte v Kroniki RC, 16.20 ŠKL, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit
sSsta Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja
iSvimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program
fatalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
ZOO 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC,
8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice,
lO.lO Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače
4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in
pozdravi, 20.00 Glasba iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni
I nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC,
?.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack
pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00
Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno,
14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5
glasbenih želja, 1700 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00
Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov,
-4.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
5.0O Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
'fdna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
' 00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC,
' ' 45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot,
'15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu) ,10.00
•^'ovice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00
•Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra-
\ 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika,
17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje (kviz), 19.00
■Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute
^'Jrmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regional-
''ih radijskih postaj Slovenije
djidMMiMmmmmm
^fO Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
'^ilna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
^•00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC,
^■45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot,
lO.Oo Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in
^■^la pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice,
^•00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne presli-
v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack
18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool
^^mo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra
^°dba, 24.00 SNOP - skupni nočni program kikalnih in regionalnih
^^^ijskih postaj Slovenije
Ta čarobni
svet iskanj
Zmeraj radovedna, trmasta po potrebi, ne-
nehno pod pritiskom adrenalina, zasvoje-
na z novinarstvom ... Takšna je Alma Ma-
ruška Sedlar v koži novinarke in pravza-
prav nič drugačna, ko to ni, ko je samo Al-
ma, Alma iz Žalca. A jo je doma bolj pored-
ko najti, ker je kar naprej na lovu za infor-
macijami, ker je v studiu pred mikrofonom,
se posveča montaži radijskega prispevka ali
pa snema katero od rednih oddaj Radia Ce-
lje.. Vmes je novinarka za računalnikom,
ki brska po internetu, pošilja in bere elek-
tronsko pošto, piše za časopis ...
V zadnjem razredu osemletke je pri novi-
narskem krožku začutila, da je to to. In potem
je, stara komaj 15 let, že oddajala svoje prve
novinarske prispevke, najprej za radio, kjer jo
je sprejel v uk tedanji urednik Mitja Umnik, ki
je znal delati z mladimi navdušenci. In že kar
kmalu so se v program uvrstile prve Almine
radijske reportaže in intervjuji, denimo tisti z
Adijem Smolarjem, takrat še neznanim slo-
venskim glasbenikom, z Dordem Balaševičem,
pa z velikim dramskim igralcem Borisom Kra-
ljem ...
Veliko poslušalcev zanima, kdo so ustvar-
jalci radijskega programa, kdo se skriva za
mikrofonom in mešalno mizo, kaj ti ljudje
počnejo v zasebnem življenju in kako iz-
gledajo. Delček te radovednosti vam bomo
potešili v naši novi rubriki z naslovom Ra-
dio Celje - osebno, v kateri bomo v nasled-
njih mesecih predstavili vse radijske mode-
ratorje, tonske tehnike, novinarje in ostale
sodelavce Radia Celje. Tokrat vam predstav-
ljamo novinarko Almo Maruško Sedlar.
Tako kot še danes, so jo že na začetku zani-
mali posebni, izjemni, notranje bogati ljudje,
poglabljala se je v svet marginalij, se ukvarjala
z ljudmi z obrobja družbe, zanimala jo je dru-
gačnost. »Veliko sem se naučila od takratnih
novinark in urednic Radia Celje; Nade Kumer,
Nataše Gerkeš in še nekaterih drugih,« se spo-
minja zgodnjega obdobja svojega novinarstva.
V iskanju novega, drugačnega in zanimivega
je v naslednjih letih veliko potovala po svetu:
Mehika, Gvatemala, Indija, Nepal, pa seveda
Evropa. Letos se je že četrtič vrnila iz Indije.
Prevzel jo je budizem, postala je vegetarijan-
ka. Na poti po Indiji se je večkrat javljala v
program Radia Celje, na vprašanje, kaj bi bil
zanjo največji novinarski izziv, pa odgovarja:
»Najbolj si želim, da bi nekoč v prihodnosti
poročala z vojnih žarišč, kjer ljudje trpijo, do-
življajo strah, grozote, recimo iz Kašmirja.«
Več kot deset let novinarstva ima za sabo, pred
seboj pa še diplomo. Na mariborski pedagoš-
ki fakulteti študira filozofijo in pedagogiko.
Izdala je tudi svojo pesniško zbirko z naslo-
vom Darovanje ...
Alma Maruška Sedlar je avtorica ali soavto-
rica mnogih oddaj Radia Celje. Za oddajo Od-
mev pravi, da novinarju omogoča raziskova-
nje, ko se posveča eni sami aktualni temi in
problem osvetli s čim več vidikov. »A oddaja
je tudi plod timskega dela. V neposrednem
stiku s poslušalci poskušam biti do obravna-
vanega problema čim bolj nevtralna, seveda
pa me kdaj vrže s tira kakšno nestrpno mnenje
poslušalca,« pravi Alma.
O oddaji Nedeljski gost pravi: »Zame je iz-
ziv, ko skozi oddajo iščem v ljudeh tisto, kar
je še neznano in radio je medij, ki to razkriva-
nje omogoča. Doslej sem naletela na same za-
nimive, notranje bogate osebnosti.«
Alma je tudi radijska nočna ptica, ko se v
skupni oddaji slovenskih radijskih postaj po-
govarja s svojimi gosti. »To so sami zanimivi
ljudje, oddaja, ki traja od polnoči in vse do
jutra, pa daje dovolj možnosti za obširen, od-
krit in tudi problemsko zasnovan pogovor.>\
MARJELA AGREŽ
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 20. NOVEMBRA, OB 12.15:
ODMEV
Preiskava v Nepremičninah
odmeva
Kriminalistična preiskava v družbi Nepre-
mičnine in pridržanje njenega direktorja Slav-
ka A. Sotlarja še vedno odmevata v Celju.
Po 48-urnem pridržanju je Sotlarja zaslišal
preiskovalni sodnik in ga po zaslišanju iz-
pustil na prostost. Od primera se je v celoti
odmaknil celjski župan Bojan Šrot, ki trdi,
da dogajanje v Nepremičninah nima poli-
tičnega ozadja. Svoje mnenje boste v živo
lahko povedali tudi poslušalci, oddajo pa
pripravlja Alma Maruška Sedlar.
NEDEUA, 23.'NOVEMBRX OB lOJ^
ZNANCI PRED MIKROFONOM
Tjaša Žeieznik na celjskem
odru
Mlada, talentirana igralka Tjaša Žeieznik,
Ljubljančanka po rodu, je znan obraz s televi-
zijskih zaslonov, predvsem iz nadaljevank Raz-
poke v času. Peta hiša na levi, TV dober dan...
A je v prvi vrsti gledališka igralka, ki se je do-
kazala že v mnogih predstavah v slovenskih
gledališčih. Igrala je v ljubljanski Drami, v gle-
dališčih v Novi Gorici, Kopru in drugje. To
sezono je podpisala pogodbo za enoletno de-
lo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje.
Ognjeni krst je v Celju doživela v predstavi
Koža. Simpatična Tjaša bo Mateji Podjed v
oddaji Znanci pred mikrofonom razkrila o sebi
in svojem umetniškem poklicu še kakšno za-
nimivost.
SREDA, 26. NOVEMBRA, OB 18.00:
POP ČVEK
Vlado Kresiin pred rojstnim
dnevom
Vlado Kresiin bo v soboto, 29. novembra,
praznoval 50 let. Srečanje z abrahamom bo
praznoval s prijatelji in sorodniki, ostali pa
bodo lahko prišli na njegove koncerte L, 2.
ali 13. decembra v Cankarjev dom v Ljublja-
no. Kaj si Vlado želi za rojstni dan, bo eno
izmed vprašanj, ki mu ga bo zastavila Simona
Brglez. V oddaji Pop čvek bo Kresiin predsta-
vil tudi nov album Generacija, ki poleg glasbe
prinaša še multimedijski dodatek, t
TUJA LESTVICA
1.	HOLEINTHEHEAD-SUGABABES (4)
2.	RUBBERI\IECKIN(PAUL
OAKENFOLDREMIX)-ELVIS
PRESLEV	(7)
3.	TROUBLE-PINK	(3)
4 SLOW-KYLIEMINOGUE (5)
5.	MEAGAINSTTHEMUSIC-
BRITNEVSPEARSFEAT.
MADONNA	(5)
6.	ADDICTED-EIMRIOUEIGLESIAS (2)
7.	FEELGOODLIES-NOANGELS (4)
8.	GOGDBOVS-BLONDIE	(3)
9.	TDUT L'OR DES HOMMES - CELINE
DION	(1)
IG.SiVlOOTH-IIO	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	REPUBLIKABANANA-KINGST0N(5)
2.	HIRAJKAM,HIRAJGO-
MAGNIFICG	(8)
3.	TISOČ LET-VLADO KRESLIN	(5)
4.	NIHČE NI POPOLN-GAME OVER	(7)
5.	JULIJA-MIRAN RUDAN	(1)
6.	DAJ, DA SPET ČUTIM TVOJ
POUUB-SOUNDAHACK	(2)
7 BREZ MEJA-BIGFOOT MAMA	(1)
8.	KJE STE VMKAJ TU DOGAJA)-
TINKARA KOVAČ	(3)
9.	ODHAJAŠ (BALADA ZA
ZGORNJO SOSEDO)-Ml 2	(4)
10.	NASEDLA LADJA-SKAT	(3)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
CRASHEDTHEVVEDDING-BUSTED
LOVE IS ON OURSIDE-FRANK
POPPENSEMBLE
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
V OGENJ ZDAJ OBLEČI ME-
NUŠADERENDA
TOSEMJAZ-REBEKADREMEU
Nagrajenca:
Simona Žlender,
Drevsko rebro 13. Lesično
Tone Pek, Udarniška 23, Štore
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja
ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia
Celje.
CEUSKIHSplus
1.	UJELA SEM ŠOPEK - VESELE
ŠTAJERKE	(5)
2.	RAD POVEDAL BITI-
ŠTAJERSKIH 7	(4)
3.	KO MARTIN SE PRISMEJE -
ANS. MARJANA KOČEVARJA (1)
4 LITER VINCA-JOGO S
PRIJATEUI	(3)
5. TOČAJKA - SIJAJ	(2)
Predlog za lestvico:
PLES ZA VSE - DRUŽINSKI
TRIO POGLADIČ
SLOVENSKIH 5 plus
I ZLATI ČASI-ŠIBOVNIKI (7)
2.	POŠTAR - BRODNIKI	(3)
3.	NAJLEPŠI DAN-ANS. ST0RŽIČ(5)
4 VINO IN ROŽE-ANS. FRANČIČ (2)
5. Z ZBRANO DRUŽBO -
ROŽMARIN	(1)
Predlog za lestvico:
NAJLEPŠI CVET-NAJLEPŠI CVET
Nagrajenca:
Janko Hrovat, Pečovnik 57, Celje
France Zavašnik, Drešinja vas 12d,
Petrovče
Nagrajenca dvigneta kaseto na
oglasnem oddelku Radia Celje.
Za predloge z obeh lestvic lahko
glasujete na dopisnici s priloženim
kupončkom. Pošljite jo na naslov:
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
Št. 47 - 20. november 2003
30
INFORMACIJE
Št. 47 - 20. november 2003
NASVETI
31
Novi trendi v
Stari grofiji
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
Lapidarij Stare grofije v
plju je bil prejšnjo sredo
fečer odet v rdeče-črno
reobleko. Impozanten
iizejski ambient se je na-
ireč tokrat spremenil v
(dne kulise, na katerih je
U na ogled nova moda.
lana kreatorka Jolanda
ialer je predstavila svoje
odne vizije za letošnjo je-
nsko-zimsko sezono.
Tematsko segmentiran, je-
Tiat in všečen prikaz tren-
ivske zgodbe Thaler Collec-
m je požel spontano nav-
iišenje prisotnih. Po mod-
ni stezi so se sprehodile ma-
nekenke in manekeni, oble-
čeni v klasično-prepoznavna
oblačila te celjske modne hi-
še, nadgrajena z izrazito mod-
nimi detajli in akcenti. Bar-
viti čevlji v atraktivnih »mi-
nojskih« barvah Mitje Hoja-
ka so kot balzam za sive zim-
ske dni!
V dnevni modi izstopa po-
vsem nova, siva barva s ci-
klamnim odtenkom. Enako-
vredno z njo nastopajo še svet-
lo marelična, svetlo vijolič-
na, medena, temno modra ter
seveda rdeče-črna in črno-be-
la barvna dueta. Prevladuje-
jo nosljive dolžine okrog ko-
len, vmes se krilca igrivo in
drzno dvigujejo do ekstrem-
nega minija. Poleg z barvi-
tim krznom podloženega us-
nja, je opaziti veliko tartan
vzorcev, tvida, špagetastih
črt... Kot rdeča nit pa se sko-
zi kolekcijo vleče patchvvork,
ki z dvobarvnimi sestavljan-
kami tako na ženskih kosti-
mih kot moških oblekah ka-
že na dovršeno konstrukcij-
sko znanje.
Nekaj nostalgičnih utrin-
kov so prebudila večerna ob-
lačila, ukrojena iz bleščeče-
ga žameta, s cvetličnimi mo-
tivi, bele bluze, škrlatno rdeče
toalete z asimetričnimi robo-
vi, umetelnimi draperijami...
V rdeči, najbolj vroči in po-
zitivni barvi, se je pred kon-
cem prijetnega modnega ve-
čera, kakršnih v Celju kro-
nično manjka, ob zaključnem
izhodu občinstvu poklonila
tudi kreatorka.
Foto: ALEKS ŠTERN
Jolanda Thaler
Št. 47 - 20. november 2003
32
ZA RAZVEDRILO
Št. 47 - 20. november 2003
ZAAVTOMOBILISTE
33
Malo gor, malo dol
Sloveniji je bilo oktobra prodanih 4.577 novih oseb-
3Vtomobilov, kar naj bi pomenilo, da se je trg pove-
[j pet odstotkov. Ob tem pa je bolj ali manj znano
Janje, ali so te številke povsem točne.
Ži namreč, da so se v tem mesecu precej slabše kot okto-
lani prodajali Renault, Volkskwagen in tudi Peugeot. Že
i Časa, in tako je bilo tudi oktobra, gre precej bolje Citroe-
jied japonskimi avtomobilskimi tovarnami pa sta najbolj
edovali Toyota in Honda. Kot kažejo številke, se je največ-
ok v oktobru posrečil Daevvooju, medtem ko je bil med
mami, ki ponujajo dražja vozila, najbolj uspešen BMW.
ilražjimi vozili je bilo oktobra veliko zanimanje za BMW serije 5.
Težave s smartom
anški Smart, ki je znotraj DaimlerChryslerja oziro-
Mercedes Benza, je letos postavil na cesto novo izve-
ko smarta z oznako roadster/coupe.
Iaj se tudi na spletu pojavljajo vesti o tem, da imajo
Biki novega smarta kar veliko problemov. Težave se po-
ajo z volanskim senzorjem, ki je povezan z elektron-
la sistemoma ABS in ESP, njuno delo pa je odvisno prav
iravilnega delovanja omenjenega senzorja. Nadalje se
ivljajo težave pri t.i. tridionski varnostni celici, ki je
Dva tega smarta. Povsem v redu naj ne bi bilo tudi delo-
ie klimatske naprave, vrata se ne zapirajo oziroma osta-
Iblokirana, težav pa naj bi bilo še več.
Je smart roadster/coupe pokazal že vse svoje težave?
HrvaŠka lakota po
avtomobilih
b sicer nepopolnih podatkih znaša povprečna vred-
Iposojila, ki so ga državljani Hrvaške letos najeli za
np novega avtomobila, skoraj devet tisoč evrov.
letošnjih desetih mesecih so hrvaške banke odobrile
135 tisoč posojil za nakup novega vozila, kar pomeni, da
[bi bilo do konca leta prav s pomočjo posojil prodanih
Pžno 75 odstotkov avtomobilov. Kot kažejo podatki,
p dolg hrvaških državljanov na račun avtomobilskih
Wil 2,5 milijarde evrov oziroma 15 odstotkov skupnega
^kega dolga. Največ posojil je odobrila avstrijska Raif-
pbank (kar 44 odstotkov).
Priiiajata
kupe serije 6
inX3
BMVV je pred časom po-
stavil na ogled novi kupe
serije 6 in terenca oziroma
SAV (Šport Activitv Vehic-
le), zdaj ju predstavlja bolj
podrobno, saj naj bi se av-
tomobila na večini trgov
pojavila že v začetku pri-
hodnjega leta.
Kupe serije 6 je na voljo
samo v izvedenki 645 Ci, kar
med drugim pomeni, da ga
poganja 4,4-litrski 8-valjni
motor, ki zmore 333 KM pri
6.100 vrtljajih v minuti, med-
tem ko je navora za 450 Nm
pri 3.600 vrtljajih. Kupe 645
Ci je delo hišnega oblikoval-
ca, sicer Američana Chrisa
Bangla, ki je narisal tudi se-
riji 7 in 5. Mnenja o tem, ali
sta avtomobila lepa ali ne, se
še vedno krešejo, dejstvo pa
je, da se kupe serije 6 vsaj z
zadkom precej spogleduje z
omenjenima avtomobiloma.
X3 je pomanjšana verzija
uspešnega X5, kar med dru-
gim dokazujejo tudi dimen-
zije (456 centimetrov dolži-
ne). Vozilo uvrščajo v takoi-
menovani SAV razred, kar po-
meni, da naj bi bilo primer-
no za šport, zabavo, pa seve-
da tudi povsem običajne vož-
nje. Avtomobil bo na voljo s
tremi motorji. Prvi bo 2,5-li-
trski bencinski 6-valjnik s 345
KM pri 6.000 vrtljajih v mi-
nuti, sledil pa bo 3,0-litrski
agregat z 231 KM pri 5.900
vrtljajih v minuti. Seveda bo
v ponudbi tudi dizelski mo-
tor, tokrat z gibno prostorni-
no 3,0-litra in z 204 KM pri
4.000 vrtljajih v minuti ter na-
vorom 410 Nm v območju med
1.500 in 3.250 vrtljaji v mi-
nuti. Serijsko bodo vse tri mo-
torne izvedenke imele 6-sto-
penjski ročni menjalnik, 5-
stopenjski samodejni pa bo
na voljo za doplačilo.
Nissani na pregled
Za japonske avtomobil-
ske tovarne velja, da se nji-
hovi avtomobili zelo malo
kvarijo. To potrjujejo števil-
ne statistike.
Vendar pa ni vedno tako,
zgodi se tudi drugače. Japon-
ski Nissan zdaj na izredni pre-
gled kliče kar 2,5 milijona
avtomobilov. Gre za almero,
almero tino, primero in te-
renca X-trail. Kot pravijo v
tovarni, bi se lahko zgodilo,
da bi prišlo do okvare sen-
zorja položaja odmične in
glavne gredi. To lahko pov-
zroči okvaro motorja, ven-
dar, kot pravijo, se doslej to
še ni zgodilo, niti ni bilo no-
bene nesreče. Pri Nissanu na-
vajajo, da jih bo pregled, ki
bo za lastnike brezplačen, stal
vsaj 126 milijonov dolarjev.
Na Japonskem bodo pregle-
dali več kot milijon nissanov,
v ZDA vsaj 700 tisoč, nekaj
manj kot 500 tisoč v Evropi.
Po sedanjih podatkih je tak-
šnih nissanov v Sloveniji prib-
ližno tisoč, gre pa za avto-
mobile, izdelane od leta 1998
do septembra lani.
Med vozili, ki jih bodo lastniki pripeljali na izredni pregled, je tudi
nissan primera.
Št. 47 - 20. november 2003
34
INFORMACIJE - MALI OGLASI
Št. 47 - 20. november 2003
INFORMACI JE - MALI OGLASI
35
Št. 47 - 20. november 2003
36
INFORMACI JE - MALI OGLASI	36
Št. 47 - 20. november 2003
INFORMACI JE - MALI OGLASI
37
Št. 47 - 20. november 2003
38
INFORMACIJE
St. 47 - 20. november 2003
VODNIK
39
Št. 47 - 20. november 2003
i ^ J{ I J I ITJ, ,	.iL i *liiii,iii■'^ll ^ imUiiiiiTiiiiiiP* * * ■inii^aH
Samoiavestno,
inovativno
in dovolj seicsi
Tri besede, s katerimi bi lahko označili modno revijo Jolande Tha-
ler, kjer smo poleg lepih oblek dobili še čisto prave rakce. Paša za
oči, ki se je ne bi branila niti Vivian Westwood, se je zgodila v sredo
zvečer v lapidariju Stare grofije, postrežba hrane na prostem pa se bo
v zgodovino naših modnih prireditev zapisala kot zares originalna.
Tisti, ki jih je zeblo, so pač odšli domov.
IZTOK GARTNER
Foto: IZTOK GARTNER
Zvezdniški frizer Kristijan Petek in njegova novopečena ženka Ditka, ki bi morala že
zdavnaj postati miss celjskih kriminalistk. Menda zanjo navija tudi šef Robert Mravljak.
Popularni DJ Pero in tehnični mojster Primož Kogovšek, nekdanja zvezda diskoteke
Casablanca, sta svoje delo resda opravila tako, kot je treba, zato upamo, da jima bo
gostiteljica za naslednjo modno revijo priskrbela kakšna zares elegantna oblačila.
»Dragi Pero, naredil si mi absolutno premajhne hlače,« je po sliki sodeč ugotavljal oče
celjskih sejmov Franc Pangeri, medtem ko se mu je Peter Thaler seveda nagajivo smejal.
Nič čudnega, da je bila simpatična Maja tako zelo
premražena, saj se je njen fant Rok Rojšek, ki tre-
nutno blesti v hrvaški hokejski ligi, domov vrnil šele
naslednji dan.
Vedno vroči Dani Salobir, po mnenju celjskih deklet
resen kandidat za najlepšega manekena v Sloveniji.
Jure in Alen, vajin čas je minil.
Temno temna Andreja Gole, lastnica lokala Zlatorog,
kjer je potekal tako imenovani »after party«, ne manjka
na prav nobeni prireditvi, ki jo organizira njena naj-
boljša prijateljica Jolanda Thaler. Upamo, da zaradi
tega tu in tam dobi kakšen kostim s popustom.
Žalska modna oblikovalka Maja Štamol, ki je bila
navdušena nad kreacijami naše Jolande, nam je zau-
pala, da bo žalskega župana Lojzeta Posedela s svo-
jimi modnimi sposobnostmi pomladila za kakšnih
petnajst let. Komaj čakamo.
St. 47 - 20. november 2003