N«jy«<e pričeli ;več protinapadov, v 1-aterih iso dosegli več važnih uspehov S prehodom \z protinapadov v splošno ofenzivo upa ipred- s t dni k Aquirre, da bo mogel poraziti špansko - italijansko armado, ki že dva meseca s*ku-ša zavzeti baskiško glavno mesto Bilbao. BKski so s svojim prot.ina padom dosegli prve uspehe pii Lemoni. Fašisti so se v velikem neredu umaknili in Baski ro napredovali za še-t milj. Italijanski vojaški krogi odkrito priznavajo, da so smatra li generala Molo za najboljšega španskega poveljnika, z izjemo generala Franca. VITORIA. Španska, 5. junija. — Fašistična Španska objokuje smrt generala Mole, ki je s svojim ženi jem pripeljal svojo armado pred Bilbao. Po vsem fašističnem ozemlju so zastave razobešene na poldrogu. (lastniki so jokali, ko so izvedeli o njegovi tragični smrti. Takoj po Molovi -mrti je general Franco razdelil poveljstvo prejšnjega poveljnika. General Fidel Davila je bil imenovan za poveljnika vodil operaeije pro ti Madridu. General Mola je bil rojem 9. julija, 1887 v Piacetas, provinci Santa Clara na Kubi, kjer "MESTO" NA SEVERNEM TEČAJU Mazuruk še ni mogel do glavnega taborišča. — Okoli tečaja so nastale ulice in "poslopja '. — Poroča Vilensky. SEVERNI TEČAJ, 4. junija. — Ko čakamo na 1. P. Ma zaruka, čegar 'aeroplan je pristali okoli 25 milj oil našega glavnega taborišča, me držimo križem rok. V bližini severnega tečaja je zrastlo celo mesto, s stezami med "poslopji". Okoli "nebotičnika", črnega šotora za skupino, ki bo tukaj ostala eno leto, je še dvanajst drugih "po slopij", šotori, rdeče, belo, zeleno pobarvani itd. Trdno so bili pritrjeni k tlom in ograjeni s sneženimi ploščami, da jih varujejo pred sneženimi vi-: ha rji. K šotoru Ivana Pa pan in ovc skupine je bilo pridejanih še nekaj dodatkov. Tu je kuhinja i iz sinega, z vrati proti vihar-I jem. V notranjosti koče je gorko in prijazno. Koža srn'* j služi za iprt in gorka prepro ga pokriva tla. Ulice naše 'naselbine ob se-\ernem tečaju so hrupne, ob ljudene in vesele. Vsklike in smeh je mogoče vedno slišati. Mlin na veter neprestano ropota. Stroji radio postaje »vedno brenče. Živalmo življenje in šotori-šče — kako čudoviti predmeti za fotografa! Mark Trojanovskijeva velika kamera inavadno vedno stoji -pnitprarvljena na prostem, I sam pa hiti po vasi z manjšo I kamero in vedno jemlje slike. Po sodbi Pjotra ftiršova in Evgena Feodorova jc plavanje ledenic plošče nekoliko ponehalo. Včeraj In danes smo po ra-n i o-telefonu zopet govorili z Mazurukom. "Pripravljeni, da se dvignemo, smo vsako minuto, toči a pr. . . to vreme nas je pri-bilo na ta kraj,'1 se je pritoževal Mazurak. KRI MORA MAŠČEVATI __ŽALITVE Gen. Goering je govoril na velikem zborovanju. — Prelite krvi ne more oprati črnilo. BERLIN, Nemčija, 6. junija. — Ne velikem nazijskem zborovanju je rekel general Herman W. Goering, ki je Hitlerjeva resna roka. da mora toči kri, kadar je Nemčija žaljena. Goering je govoril ob priliki četrte obletinice vstanovitve nemško zveze za zračno obrambo.' V svojem govoru je tudi povedal, da je Nemčija izdelala nove maske proti vsem strupenim planom. Maske tajno iz-Idelujejo in bodo v kratkem razdeljene med nemško prebivalstvo. Govoreč najprej o bombardiranju nemške oklopne križa rke "Deutschlaind" in nato o bombardiranju Almerije, je ' n.ito Goering zaklieal: "Ako kdo misli, da more biti Nemčija žaljena brez kazni, sol zadnji dogodki pokazali, da smo z -pet. gospodarji! A ko je bila prelita kri, ne more biti oprana s črnilom, temveč samo s krvjo. Tedaj mora teči kri!' Gromovito odobravanje j^ sledilo tem besedam. Goering je svojim poslušalcem rekel, da bodo morale v prihodnji .vojni žtine prevzeti važnejšo vlo^o. PO 12 LETIH NAŠEL ŽENO Pred 12 leti je žena zapustila svojega moža. Medtem je bil njun zakon ločen. — Njena hči jo je našla v cvetličarni v New Yorku. je bil njegov oče Častnik v španski armadi. Leta 1907 je dovršil vojaško akademijo v Toledu in je postal poročnik. L^eta 1926 je foil imenovan za poveljnika koloni j alni h čet v Maroku, pozneje pa ga je kralj Alfonz poklical v Madrid, kjer mu je izročil poveljstvo nad madridsko policijo. Reševalci pa so v neprestani nevarnosti, da se nanovo vsuje zemlja. Rudarji pravijo, da sta ponesrečena rudarja zasuta in da je le malo upanja, da bi ostala pri življenju. SYRACUSE, N. Y., 6. junija. — Rosso Tedesco se je vrnil s svojega obiska pri svoji ":eni, katero je itfkal 12 let. Videl jo je prvič, odkar je nekega dne leta 1925 odšla z doma, rekoč, da gre na obisk k neki prijateljici. Od tedaj se ni več vrnila in 9 let pozneje, je 'bil njun zakon ločen. Zatem so 'potekla tri leta. Pred nekaj dnevi pa je njegova in njena bči Mrs. Dorothy Rogers stopila v New Yorku v neko cvetličarno, da kupi nekaj cvetlic. Hčeri pa se je prodajalka zdela znana in je tudi opazila ne>ko znamenje pod njenim o-česom. "Mislim, da je ta prodajalka moja mati, ki je že nisem videla, odkar sem bila stara 11 let," pravi Mrs. Rogers svojemu možu, ki jo je čakal pred trgovino. Roga rs gre s svojo ženo v NJEGOVI DELAVCI SO VSTAN0VILI NEODVISNO UNIJO DETROIT, Mich., 6. junija. — Henry Ford je svoje kljubovanje proti JoHn L. Lewisu in njegovemu odboru za industrijsko organizacijo pokazal s tem, da je v svoji tovarni organiziral neodvisno unijo svojih delavcev. V dveh dneli se je vpisalo v unijo, ki se imenuje Ford Brotherhood of America, inc., 7000 Fordovih delavcev. Organiziranje te unije je iiazma nil By nI \V. Scot t, ki je že 20 let mašinist pri Fordu. "Organizacija je bila vstanovljena, ker smo hoteli imeti neodvisno delavsko organizacijo," je rekel Scott, 4 4 ki ne bo v zvezi z nobeno drugo unijo. Ta organizacija bo razširila svoje delovanje tudi na druge Fordove tovarne po drugih Krajih dežele." Pristopnina v Fordovo unijo znaša 50 centov in vsak čian plača j>o $1 na leto. Nabiranje novih članov je med de-icm prepovedano. Medtem ko Fordov osebni ravnatelj Harry H. Bennett i rdi, da družbi ni bilo znano, da je bila organizirana kaka u-j nija, zatrjujejo uradnika Uni-ter Avtomobile Workers, da je to kompanijska unija. Na velikem zborovanju je Homer Martin rekel, da l>o Ford podpisal pogota-ri Rockefeller zapustil vse svoje premoženje svoji vnukinji Mrs. Margaret Strong de Cuevas iz Lakewood, N. J. Kot izvršitelji oporoke so i-menovani sin John D. Rockefeller, Bertram Cutler in Thomas M. Debevoise. Oporoka pa določa, da je eelo to premoženje izplačano Rockefeller In--itute for Medical Research, ako bi markiza de Cuevas u-mrla brez otrok. Markiza Margaret de Cuevas, ki je stara 39 let, je hči Rockefellerjeve najstar e j š e hčere Bessie Ro<*kefellr, ki je rick je rekel, da je kampanja "mrJlL U'ta imi Profesorja 7a organizacijo Fordovih delavcev posledica ameriškega delavskega gibanja in da je Ford nespameten, ako se ne pridruži uniji. trgovino in vpraša prodajalko : ako je kdaj žiivela v Syracuse." "Ne," je odgovorila. "Čudno. Prav taka ste, kot neka žena, ki sem jo inekdaj tam poznal. Njeno ime je bilo Nellie Tedesco." "Te žene jaz ne poznam." "Jaz pa še vedno mislim, da ste vi ona žena," pravi hči. "Mati," malo preneha, "Jaz sem Dorothy." Prodajalka je omedlela. Takoj, ko je hči očetu povedala. da je našla svojo mater, je Tedesco odpotoval ,v New York in ko se je v noil, je povedal : "Segla sva si v roke in sem ji rekel: "Kako ti gre!" in ena je dogmo rila: "Dobro, kiko s teboj?" In mi ni povedala, zakaj m§ je zapustila/' na čikaškem .vseučilišču dr. C. A. Stronga, ki sedaj živi v Fie-sole v Italiji. Margaret Strong je 3. avgusta, 1927 pobegnila s poslovodjo neke pariške kroj a«'« nice, George de Cuevas in se ž njim poročila. Iz tega zakona sta dva otroka Eliza4>eth in John. Stori Rockefeller je svoji vnukinji zelo zameril, toda se je pozneje ž njo spravil, ko je prišla k njemu v Florido s svojima otrokoma. Leta 193.?, ko je bil star 95 let, je Kocke-ieller prenarodil svojo oporoko ter imenoval svojo vnukinjo za če stopiti s svojega častitljivega mesta, imenuje novega sodnika, da s tem okorelemu najvišjemu sodišču vbrizga novo kri. V kongresnih odborih so se pričele debate in pojavila so se .velika nasprotja iproti predsednikovi zahtevi. Zlasti so mu nasprotovali kongresu i ki, ki ko sami stari nad 70 let, češ, da jim predsednik ne prisoja duševne zmožnosti. Od one«a časa je predhodnik na časnikarskih konferencah molčal in v koingresu je vladalo mnenje, da bo predsednik opustil svojo zahtev^, zlasti še, ker je nazadnjaški sodnik Van Devander odstopil in stia dva nazadnjaška sodnika med tem presedlala na napredno strain, tako da je najrvišje sodišče od tedaj naprej vedno razsodi prilog New Deala. Toda v petek je predsednik 200 časnikarjem naznanil: 1. da se 1k) l>oril .za justične reforme in da je uverjea, da bo uspel v svojih poglavitne.išili zahtevali; li. da je prepričan, da ga iv tem podpira ves- ameriški narod; da je pripravljen sprejeti manjši kompromis, da pa mora biti sprejeto obsežno načelo justične reforme in da bo že v prihodnjih tednih vpisano v postavo, in 4. da je najvišje sodišče s tem. da je šlo za štiri mesece "na pašo'\ in vsled tega odložilo več zelo .važnih zadev mogoče za celo leto, s tem potrdilo njegovo trditev, da je sedanje poslovanje najvišjega sodišča prepočasno. ! Posebno v tej tooki, je pokazal predsednik veliko tnc-voljo. Prebral je toaadevne predpise, ki določajo, da se mora v«a'ko leto najvišje soddšče sestati prvi pondeljek v oktobru in da mora ostati v zasedanju toliko časa, da so vse aadeve rešene. Zato je predsednik s posebnim povdarkom rekel, da najrvišje sodišče pač ni bilo prinioraino, da je šlo prvi ponedeljek v juniju na počitnice, ko je imelo rešiti še toliko važnih vladnih zadev. lin s tem je Roosevelt postal prvi predsednik Združenih držav, ki je kritiziral najvišje sodišče zaradi zanemarja nj& F»vojih dolžnosti. — Narod pa želi, —< je rekel predsednik Roosevelt. — da so te zadeve rešene in 'ker jih najvišje sodišče ni rešilo, narod podpira predsednik v njegovi zahtevi za justične reforme. Iz podatkom, ravnokar objavljenih s strani federalnega statističnega urada (U. S. Bureau of Census), je razvidno, da v petletni dobi od 1. 1930 do 1935 se je število ameriških farm povečalo za 8.3 odst. in da se je poljedelsko prebivalstvo Združenih držav istočasno povečalo za 1,355,557 ljudi. Drugi podatki se tičejo obsega farm, poljedelskega delavstva, delnočasnega obdelovanja in gibanja prebivalstva nazaj na farme — vse skupaj daje zanimiv površni pregled današnjega ameriškega poljedelstva. Število in obseg* farm. Prvega januarja 193(J j<» bilo 6,812,350 farm v Združenih državah, ki so zavzemale skupno površino 1,054,515,000 akrov. šalo 31,800,907, največjo število v zgodovini, za 1,355,557 večje kot 1. aprila 1930. Ta po višek v številu ljudi, živečih na farmah, se je udej-stvil okolo iochistrijalnih sre- Z letalom strmoglavil pred očetovo hišo. Na binlkoštno soboto se je blizu Linca zgodila tragična nesreča. Pred očetovo hišo je s svojim letalom padel na tla mladi letalec Arfcur Latsnausky, ki so je izučil letalstva na Angleškem. Tukaj si je s svojim dišč, rudniških pokrajin in v tajskim tovarišem Indijcem okrajih, ki so dostikrat označeni kot pokrajina farm za pridelovanje najnujnejših potrebščin (ismbsistence fann area«). V večjem pogledu to ol>seva miza j na farme gibanje več kot dveh miljonov ljudi okolščino, da je depresija zaustavila običajni odtok poljedelskega prebivalstva v mesta. Tekom teh petih let je mnogo tisoč ljudi, poprej zaposlenih v tovarnah, rudnil7 delni lastniki, 48,104 upravitelji in 2,#65155 oziroma 42 odstotkov skupnega števila so bili najemniki. Dve tretni poviška v številu farm od 1. 1030 naprej pripisati je farmam jako skromnega nO Vsega, segajoči h od 3. -Ijdeleskega ozemlja zavzemajo razne skupine farm. Farme od 175 akrov in več so zavzemale dve tretini vse farmske površine, dočim one, ki imajo manj kot 20 akrov, so zavzemale le 1.2 odst., one od 20 do 99 akrov 14.8 odst. in one (hI 100 do 174 akrov 18 odst. skupne farmske površine. V isti dobi se je število farm, ki imajo 1000 akrov ali več, povečalo, kar pomen ja na rast ek o gromnili veleposeistev. Farm takega Obsega je bilo 68.6fi2 napram 80,620 leta 1930. Število farm, ki imajo 10,000 ali več akrov, se je v isti dobi povečalo od 4,035 na 4,f>29. Večina teh ogromnih veleposestev se nahaja v državah Texas, Montana, Wyoming, Colorado, California in New Mexico, kjer so velike ameriške ran že. Gibanje nazaj na farme. Ameriško poljedelsko prebivalstvo je 1. januarja 1936 zna-j BOX 55 je industrija cvetela, so bile zopet naseljene, in farmske hiše, kjer ni nihče več stanoval, so zopet postale stanovanja. P« krajina okolo industrijalnili centrov New Englanda, New Yorka, Mirhigana in Ohia nudijo tipične primere tudi za druge pokrajine, kjer je bil T. Damshead Nadir Tata po imenu, Izposodil letalo ter skupaj s svojim tovarišem odh-tel v Avstrijo, (kamor sta priletela v petek dopoldne. V soboto pa sta se potem hotela vrniti nazaj na Angleško. Lefcalo je srečno pristalo na linškem letališču, nakar je mladi letalec ves srečen šel pozdravit svoj«-starše. V soboto se je, kakor rečeno, mladi letalec hotel vrniti. Ob 8. zjutraj je letalo srečno odletelo '/ linškega letališča. Toda letalec ni odletel takoj naravnost naprej, kamor je pač moral leteti, pač pa je, kakor toliko drugih mladih letalcev, kadar se jim ponudi taka prilika, hitel, da je napravil še nekaj vi jug nad svojo rojstno hišo. Ko so domači slišali brnenje letala, so prihiteli iz hiše ter mahali sinu in bratu. Ta je napravil nekaj prav lepih vijng po z r aktu, ter se dal videti, ka- že lani bi o raznih mestih celo vrsto svojih nasto]>ov. Že si je kupil vozovnico na zrakoplovni <4Ilin-denburg" ter bi se bil morali diTugi dan odpeljati. Toda tisto noč, preden bi bil moral odpotovati z zrakoplovom, se mu je sanjalo nokaj tako strašnega, da so ga sanje docela preplašilo. Sanjalo se mu je, da vidi zrakoplov zavit ves v en sam plamen. .Goreči zrako- znaten povratek ljudi na farmo., kw imenitno zna letati njihov t >1 o v je padal na zemljo. Sploh Kakor poroča U. S. Census Bureau, je število- ljudi, ki živijo v poljedelskih pokrajinah, ali deloma delajo izven farm, jako veliko. 2,077,474 oziroma 30.5 odst. vseh obdelovateljev farm je naznanilo, da del časa delajo na dilugih farmah ali m no-poljedelskih strokah. Največ tega del n«-ga dela ji' bilo v pokrajino snše. V skoraj jvs<«li takozvanih ''subsistence I farms" se farmar naseljuje, pričakujoč, da se bo deloma preživljal od zaposlitve v sosednih imlustrijalinh podjetjih. (liani farmarjeve družine tvorijo še vodno poglavitno zalogo poljedelskega delavstva. Več kot 95 odst. vseh farm je poročalo družinsko delo in le 14 odst. zaposlen je poljedel- ;\rtur. I veta 1 rev oče, ki je lekarnar, je še malia'1 pred hišo, ko je naenkrat zapazil, da se letalo vddno l>olj bliža zemlji. Nato ]>a je naglo sledila nesreča, ko je vpričo staršev letalo s sinom vred telebnilo na vrt sosedove hiše ter se razbilo. T je tal o se je docela razbilo, meid tem ko so oba mlada letalca, Linčana in Indijca, u-mirajoča prepeljali v linsko bolnišnico DEDIŠČINA PO PAVLOVI.. Te dni so v Haagu zaključili razpravo o zapuščini slavne ruske plesalke Tatjane Pavlove. Umetnica jo svoja zadnja leta priflnla, kakor znano, na York, Pennsylvania in Wisconsin. turnejah po Ameriki, Angliji in skih delavcev izven družine. I Franciji. Na nekem potovanju Največje število woljedelskih | jo v Haagu nenadno obolela in »lelavcev se rabi v državah Ka-inmrla. Za svoja, pnslvajanja lifornia, (Jeorgia, Iowa, New (je dobivala ogromno honorarje, in ker je bila zelo štedljiva, je svoj denar nalagala v razne banke. Sedaj so ugotovili, da j«' ime-la tako naloženih 375..00 dolarjev. Ta denar dobi večinoma njena mati, ki živi v neki vasi v bližini Leningrada. Izvrši lec. plesalk i ne oporoke je likvidiral, da bo sodišče denar izročilo materi /slavne umetnice. POZOR Tukaj je lepa prilika za Lo-škopotočane, če katerega vedeli kupiti Jakopčevo domačijo v Segoivi vasi, št. 4, p. Loški ]x«tok. — Prodam vse za nizko ceno: hišo, skedenj, hlev, njive, laze in gozd. Za pojasnilo pišite na lastnike: JOHN HKBFjLAK TRATNIK, MICH. (3x) je tisto noč doživel tako strašne priizore v sanjah, da je bil drugo jutro ves zmeden. Svoje sanje je potem še tistega jutra pripovedoval svojim znancem in prijateljem, med katerimi je bil tudi uradnik družbe, pri kateri je Jackson kupil vozovnico za zrakoplov. Prijatelji so nato pregovorili Jaeksona, da je svojo vozovnico za zrakoplov vrnil ter jo zamenjal za vozovnico na br-zem parniku. To se je kaj lahko zgodilo, ker je bilo po vozovnicah na zrakoplovu toliko 7k)vpraševanja, da so bile vse razprodane. Tako se je Jackson rešil strašne katastrofe v L;ukehurst. Njegova vjozovniea za zrakoplova nje veljala za kabino št. 48. Ta kabina je ležala v tistem detu zrakoplova, kjer je zgorelo nič manj kakor 10 potnikov. Torej bi bil tudi Jackson najbrže zgorel, ako ne bi ga bile sanje odvrnile od vožnje v zrakoplovu. Advertise in * Glas Narode" VA2NO DELAVSKO GLASOVANJE T Delavci pri Jones & Laugh Lin Steel iso nedavno z glasova njem odločili, da ima unija CIO edino pravico do kolektivnih. pogajanj z jekareko družbo. za Važno potovanje. Kdor )e namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam. Je potrebno, da Je poufen v vseh stvareh. Vsled nafte dolgoletne »kuftnje Vam zamoremo dali najboljfta pojasnila in tod! vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobne In hllrc. M «a- upno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi pmftnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in spluh vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše slro&kr. Nedriavljani naj ne odlaiajo do zadnjega trenutka, ker ptedno se dobi Iz Washing t ona povratno dovoljenje. REENTRY I* KRMlT. trpi najmanj en Dfsfc« Pišite torej takoj za brezplačna navodila In zagotavljamo Vam. da boste poeeni in udobno potovali. SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. slen, toda po bolnianicah je pač tako, da razen zdravnikov in bolničark ne kličejo nikogar k telefonu. Letos sva se pa povsem slučajno sestala. Ivan Bukovinski, ki ga vsi čitatelji Glasa Naroda poauajo po imenu ter po njegovih pesmih in zgodbah, je star kakšnih petintridestili -let, visok in koščen, bledega obraza in sanja vega »pogleda. Govori umerjeno, v lepem dolenjskem na-rečju. Njegovi predjniki eo bili najbrž j>olj^ke krvi, ki so se kdove kdaj in iz kakšnega vzroka priselili v SI o ven j o. Odkar je v Ameriki, si služi s trdnim delom svoj vsakdanji kruh, ves prosti čas pa ik>-sveti pisanju, rezbarjenjn in vezenju.'V njem je koncentrirana brezprimerna o Naroda'*, tudi \ nekaterih drugih slovenskih publikacijah sem opazil njegovo ime. ^lojster je bil v pesnitvi drobnih stvaric po na rod ne n: motivu, pred leti je pa to o-pustil, in je večna škoda, ker več ne pesniku je. Toda pisanje je samo en del n j ego vega zanimanja. V neki slovenski hiši sem o-1 lazil krasno sliko, predstav-ljajočo jezero in par hiš ob njem. Videl sem dobre reprodukcije Segaiitinijevih del, občudoval sem Groharjeve originale in moram priznati, da pokrajina, ki jo je Bukovinski s svilenimi nitmi uvezel v platno, ne zaostaja dosti aa njimi. V vsakem kvadratnem milimetru je najmanj pet raznobarvnih šivov, ki se pred gledalčevimi očmi strnejo v harmonično celoto. — Kako dolgo delaš tako reč - — sem ga vprašal. Odvrnil mi je, da kakšnih sto večerov ali pa Še več. Ženske, ki pravijo, da znajo "stikati naj bi se ogledale vezenine našega domačega u-motuika. Pri neki (priliki mi je pokazal šest inčev dolg lesen nož za odpiranje pisem. V njem so trije krogi s priineijnim bese-idilom. Krogi sestoje iz petsto šestdesetih neizmerno drobcenih delov raznobarvnega le«a. Videl sem že marsikatero u-metnino, ki je pričala o vztrajnosti in |>otrpežljivosti umetnika, pa moram odkrito priznati, da še nikdar bij bolj dovršenega kot je tista rezbarila Ivana Bukovinskega. — Ja, s takimi rečmi se u-karjam — mi je povedal ob slovesu. — Ne zaradi dobička, kajti svojih del na prodajam in mi jih tudi nihče plačati ne n«ore, phč pa iz veselja in esede je tako odločno spregovoril, da vem, da mu bo delo uspelo. Obljubil sem mu, da ga ob-Lščem v njegovi de lav niči, pa mi je bil čas prekratko odmerjen. Zato se na tem mestu prisrčno poslavljam od njega. & L a B W A R'O T) ~A New York, Monday, June 7,. 1937. Tfltf L'ARGEST BWVENE DAILY TN T7JS3. K. BIHAR: ČHnlna tišina jp naenkrat nastala v ruziIu pod dolga tn. Vitke pahne, košate pinije, tem-nozelene oljke in vsa druga drevesa, ki so bila tam, so v prWni-dni grozi onemtia. Tedaj se je hipoma steiii'iilo iwbo, zemlja se 6tm»la v svo-jrti tečajih in odprla lirczdatija «rela, kakor da hoče v m ]m-goitniti. Skozi- mogočne krone stoletni Ji dreves j«> zatulil vihar-: '\Bog je umrl, je umrl!" V vrhovih dreves jo zaječalo in zajokalo. Boga so pri bili na križ Boga so pri bi I i na križ!" Skozi v iti ar in skozi tresk liliakov, skozi grmenje in tuljenje sproščenih, strašnih sil narave, se je prerilo do gozda samotno bitje, neKoč v svoji duši Še vse strašne.jši vihar, zavest nepopravljivo krivde, glas ]><•-kfx'e vesti nad izdajstvom Najsvetejšega. Poln črnega obupa, v grozi se zakrivajoč v temen plašč, je |>ri«4>l Judež v goeri. da napravi konoc bednemu življenju, pogasi f >e k oči ogenj v prsih in umiri glas vesti. f Drevesa so s»« ncvoljno zga-! nila, ko je samomorilec izvlekel izpoeno drevo ga ni hotelo no-viti. Kakor hitro je vrg« l zanko čez eno od njihovih vej, že so se zaporedoma, kakor na višje povelje lomile. Ob koncu gozda je stala lepa vrha. T« daj je bila še eno naj lepših dreves, z vitkim krasnim deblom. Nežne, gibke veje so latino podrhtevale in vsa drevesa so se ozrla vanjo, ko je končno Judež nameril svoje korake proti njej. in JUDE2EVO DREVO 44 Izobčimo te iz svoje srede,! Naj bo z njim obsojena ne boš nam več tovartšica injprekleta! prekleta bodi na vekov veke, če. _ ga sprejmeš, ko smo ga vsa Tnkol (lamia,ie8 vrba dniga drevja odklonila," je daW r (4)lskuJ° svo-l bodo nosile te šibke veje, zato je okleval, pnslen je poskusil svojo srečo še pri vrbi. Vrbi pa se je ubogo človeško bitje, ki je zaman iskalo smrti in pozabe, zasmililo in njene veje so vzdržalo samomorilca. svoje nepremišljeno in nepravo usmiljenje. Ptico se je izogibajo in nočejo več gnezditi v njenih vejah. njeno delilo je izmaličeno in brez lepoto. V mraku je kakor strašen razbojnik, in za- Za kazen so jo drevesa za;pozn< I popotnik, ki jo v med-vedno izključila iz svoje sre-. j,.,,, svitu mesečine zagleda, se d<>, njo izdajalko, ki je nosila v velikem loku izogne samotno-lajal ca. mu, vase zgrbljenemu drevesu. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor g« hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, co lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista n« pošiljamo. Kislo zelje slovanska jed. Soči v je je menda blizu toliko toliko dni v letu prisiljeni uži-staro kakor je star človeški vat-i rastlinsko hrano. Zlasti rod. V najstarejših švicarskih' razne vrste zelja so bila v sa-izkopaninah, kjer so izkopali mostaiiih poleg solate močno -tare stavl>e na koleh, so našli, priljubljena po>tna jed. Zato že ostanke semen raznega so-'sejetudi vrtnarstvo krepko čivjn. Iz tega moremo z vso' razvijalo povsod tam. kjer so se gotovostjo sklepali, da so že naselili samostani pred dobrimi -MMM> leti ljudje| Belušc ali šparglje so po-pirznali soči vje, ga gojili in uži-'znali že stari KgijH-ani. To vali. Zlasti velja to za grah,'nam dokazujejo stare egiptske korenje in postinako. risbe, katere so odkrili. Na \ bronasti dobi se že kažejo Grškem so špargljevo |h>ganj-sl.-dovi leče in pozneje boba. ke nosili kakor nekake amu-Pač pa so kmalu nato Rimljani | lete. Zlasti pa so gojili belušc začel uvajat v naše kraje ne- Grki v spodnji Italiji. To nam kaj finejšega sočivja, pač zato, pripov»^lnje že latinski pisatelj ker j<« bilo vrtnarstvo med.Kato starejši 2lj<* razvito. Kimsko;stusovim rojstvom. Da so tudi neznana jed. Tudi cvetača ali karfijola je šele proti koncu 1(>. stoletja prišla iz Levanta v Italijo in v 17. stoletju otl tam v naše kraje. Ko se je v naših krajih razširila, so jo imenovali "prečud-no dobro jed." To je brez dvoma ostala še dandanes. Zelje najrazličnejših vrst so poznali in ga čislali že Grki, dasi ga menda Egijičani niso poznali. Zelo so čislali zelje Rimljani in Kato ga ceni kakor najboljše sočivje. katero človek lalvko uživa sirovo ali kuhano. V cetsarski dobi pa so starejši možje mislili, da se bliža pre p; nI rimskega cesarstva, ker mladina ni hotela več uživati zelja. Ta prepad je res prihajal zaradi razvajene mladine. Zelje so potem cenili kot dobro jed ves srednji vek. Kdor je j« del zelje, je veljal za močnega in nepremagljivega junaka. Zlasti pa je kmalu zaslovelo kislo zelje, katero pa so zanesli v naše kraje Slovani. In šele v 17. stoletju so se Nemci od Slovanov začeli učiti delati in uživati ki-lo zelje. Toda še dandanes so Slovani, zlasti pa Slovenci pravi mojstri za pripravljanje kislega zelja. Nihče nas dos](.j y kosil. trn; ../.n*u lil pre- vrlnarstvo je kmalu vplivalo tudi na naše kraje, tako da so Rimljani cesarske dobe močno cenili belušc. nam pričajo pom- Rimljani kmalu svoje sočivje;pejske stenske slike, ki nam pridobivali v severnih krajih.! kot tihožitje kažejo poleg dru-Saj so na primer ri*dkev vozili j irih dobrih jedil tudi belušc. iz severnih krajev, kjer raste i Tako vidimo na tistih slikah v redkev tako velika 44kakor no- pnvr/mc povezano čebulo, red-yo roje ni otroci". Rimske vo 'kov, rep«» in majhne bučke. Za-jaške kolonije so seveda milo- to pa se v srednjem veku boluši go semen prinesle k nam, kjer niso mogli uveljavti ter so še so danes domača jed. v 17. stoletju imeli to rastlino Nekateri stari narodi, ki so -amo za zdravilo. Sele v IS. dotlej živeli bolj divje in no- stoletju se je ta rastlina splošno madsko življenje, so se le ne-radi lotili uživanja zelenjave in sočivja. Zlasti stari (Armani so najrajši je«1]i meso, rneil tem razširila. Spinačo so v Evropo prinesli Arabci. Kakor so zdi, so jo že v starem veku gojili Perzija ni. ko so Slovani bili bolj jedel-1 (trki in Riml jani pa je takrat ci ter bolj vajeni rastlinske lira i še niso piiznali. Pori imenom ne. Nemce so njihovi vladarji j" isfanač" so jo Arabci prvič s silo morali primorati, da so prinesli na Špansko. Torla že n. pr začeli gojiti zelenjavo. Mnogo so razvoju sočivne kulflure v nnših krajih pri|x»-mogli samostani, ki so se morali postiti ter sc» bili zaradi tega leta i:t."»1 je prvič pisano o njej. Takmt jo namreč imenujejo postno jed menihov. Sicer pa je bila v naših krajih še v 16. stoletju neznana rastlina in MNOŽICE MAJSKIH HROŠČEV. Iz T/i nca poroč.ijo, da se je tamkaj okoli prikazala velika nadloga v majskh hroščih, ki jih jr toliko, da so morali na j mi moč zoper nje poklicati celo vojaštvo. .'»(Mi vojakov in več tisoč šolarjev jc na dolu. da bi vsaj nekoliko ugonobili to strašno zalego. Najbolj sta prizadeti občini Leondlng in Iloer-sehinir. Tukaj je toliko hroščev da bi si človek toga niti misliti ne mogel. Veliki javori so tako objedeni, da so videti docela goli. Hrošči pa vise na oguljenih vejah kakor velikanski rjavi grozdi. Pota in ceste so kar pokrite s pohojenimi hrošči. Ponekod je teh živali toliko na tleli, da se tla nič večne vidijo izporl te rjave in mastne plasti. Tudno j«-, da je že pred 4 leti bilo hroščev v občini Loondinig posebno veliko. Morda so jih takrat premalo 'zatiraili, da so se sedaj tako za-redili. DESETLETNICA LINDBERGHOVEGA POLETA IZ NEW YORKA V PARIZ L'U. maja, je do tedaj skoro nepoznani pilot poštnega aero^ilana Cliarle- A. Limlliergli ob 8 zjutraj o-dk-tel s Curti>"letališča v New Yorku proti Parizu. ur pozneje se je njegov aetoplan vstavil na Le Booirget letališču v Parizu, preh tevši ;U»10 milj. Na sliki je Lindbergh > svojim letalom "Spirit of St. Louis", na desni strani pa je velika množica, ki je letalca pozdravila rna pariškem letališču. KNJIGARNA 216 WEST 18th STREET ti NARODA" NEW YORK. N. Y. in . . . . Poučni Spisi AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — NAŠK ŠKOIIL.IIVE ŽIVALI v PODOBI in BE- Trda vez. 279 str«ni. Cena ..............1.40 SEDI. Opisal Fran Erjavec, 1TJ4 strani. Bros. .40 Učim knjiga za Ncnice lo za ooe, ki bo nemščine zmožni. SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena .60 AMERIKA IN AMERiKANCI. Spisal Kev. J. OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — M. Trunk. G08 strani. Trda vez. Cena......5.— 04 strani. Cena .......................... M Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova društva in dru« rwrtmne Napisano v jqwrniin m»ižu. ki je prvi meil na-ustanove. Bogato ilustrirano. 1111 usjieftno proi»a»;Iral veliko idejo Juko- y siovanstva. AN<;i.FSKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 'J58 strani. Vez... 2^0 itr iKk-v vni«u» „r , „ - Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavimo, BCltSKA \OJSKA. 05 strani. Cena...........40 „u,et«.o in strojno ključavničarstvo ter Jele- zol i varstvo. BODOČI DRŽAVLJANI naj narot* knjižico — States**.'0 beCODM5 * CM°f 4b* Unlled ODKRITJE AMERIKE, spisal IH MAJ AIL Trije deli: 10'J, HI, strani. Cena mehko vez. JO 0_ Cena vezane .60 STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila In zako- Poljuden ln natančen opis odkritja noveRa ni za naseljence. Cena .................. Ji0 8V,.r„. spis se čita kakor zanimiva povest ter Je sestavljen i»o najboljših virih. , BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....35 |.RAVILA ZA OLIKO. 142 stn.nl. Cena.......<5 Nasveti ln navodila, kako se je tr«ba obnaš«-DENAR. Spisal dr. Kari Engliš. ti v družbi. 2.MJ strani. Cena .........................80 Denarni problem je zelo zapleten in težaven «.«, «ftHARW ni <»7fll l IF in ga ni mogoče storiti vsakomur jasn.ga. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Pisatelj, ki je znan češki narodno-gospodar- dr' F Vcbcr ',41 ^ —• skl strokovnjak, je razširil svo1- delo tako, \ Knjigo toplo prl|toročamo vsakomur, ki se da bo služilo slehernemu kot orientačnl spis * t,«če oznaniti z glavnimi Cuami Bodobne o denarju. v filozofije. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. spisal Franjo Du- RUSK! RKALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. * 8tra,,L Ccua tr,ln ............. 1^0 41:5 strani. Cena ..........................1.50 brofi............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega Živinorejca; V knjigi s<» opisani predhodniki in idrjni ute- opls raznih bolezni iti zdravljenje; slike. meljitelji te svojevrstne ruske struje. DO ORHIDA no ritih n 1«« » . „ SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. lm 70 OSMA POMNOŽENA IZDAJA. 728 strani. Zanimiv initopis s slikami *>«tll: krajev naše . m „,„„ ,i„m(1„t„„ . , ... . lei»o trtlo vezana. Cena ..................6.— stare dumovine, ki so Slovencem le malo znani. STANLEY V AFRIKI. VSI strani. Ona ...... -50 GOVEDOREJA. Spisal K. Legvart. 143 strani Doživljaji slavnega raziskovalca, ki le prvi S slikami. Cena .........................."frni kontinent". GOSTILNE V STARI LJUBLJANI SPOMLNI. (Spisal Jože Lavtižar.) J4.'J strani. 51 strani. Cena ...........................60 Cena......1-30 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln. .. , . . . . . , _ . » , -...... s katerimi je v gotovi meri zvez-- zgodo^ ) tej knjgl «fcr.ja nas znani potopise,- župnik vina slovenske prestolice I^vtl&.r spomine aa svoja brezštevilna ,>0- tovanja. IZ TAJNOSTI PRIHODE. Si strani. Cena.....50 sploSn, 10DI K, KO OBDELOVATI IN IZ- Poljudn. spisi o naravoslovju in zvezdoznan- BOL.lS.ATI POLJE. TRAVNIKE IN VRTOVE stvu Cena l»ri«..........................50 IZBRANI SPISI 4A MLADINO. Spisal Franc Levstik. ZM strani. Cena ................ 90 SVETO PISM0 STAREGA IN NOVEGA ZA Lerstik. 21» strani. C=na broft. ..^0 vez. 1.10 KONA. 7ll'J ln 233 strani. Trda vez. Cena 3.- JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Meiik. Prvi ln dru- SI^OVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felicita gi del obsegata 321 strani. Ralinšek. OSMA POMNOŽENA IJtDAJA - Cena: I. Del.....86....II. *)el .80 „.lt> , ,1 , « i« , „x , . . tI .____Obsega i28 strani, slike. Cena trdo vezano 6.— Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 KOKO&JEREJA. Sestavil Valentin Razinger, W V knjigi je nad geststo najv»*nejšlb kubar- bt rani. Cena trdovez____.50 Broš......35 sUb navodil. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... .36 l^MNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povfte. Cena broš......................... " KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. »5 strani. Cena.........30 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1.50 KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 VOŠČILNA KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... .56 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. M Zb|rkH yt^Uuih ,IatoT ,n pesmic k godovom. novemu letu in drugim prilikam. KUBIČNA RAČUNICA. Trda »ei. 144 -tr. Cena .75 Navodila za Izračunan je okroglega, /ezane- VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... M ga ln tesanega lesa. VALENTINA VODNIKA IZBRANI SP1SL — LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 w*r. 100 strani. Cena ........................ JI Cena.......70 VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL 332 strani. Cena .70 48 stranL Cena .........................1 JU V teh treh knjigah je zbrano vse knjižovno v prvi knjigi so i>csmi in basni, dočim ga nam delo naSega velikega kritika, ina^it.". nisate- Je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Ija in JezlkosloMa. Pregelj kot i>esnika, zgodovinarja, gov—nlka. clasbeuika in časnikarja. MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena .................. .. 1— vodn|kova |>raTIKA za lela 1927. 128 str. Razprava o blaznosti in poeledir*li pljanče- _ __ vanja ........ , Zbirka zanimivih spisov, ki so trajuega po- _ . _ mena. MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. 100 strani. Cena..........1.23 Nauk o atomih, molckulih In elektronih. Po- VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... M ljudno pisane razprava o l*«ieo*ib moderne Knjiga je izšla v založbi Vodnikove drulbe znanosti. tcr vsebuje življenjepise mož. k« so s svojim delom privedli slovenski narod lx «uženjstva MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 7 8vobodo- 108 strani. Cena ... ......L- ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. 39 Knjiga za mlekarje ln ljubitelje mlekar-tva Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen 81 oh' opis vojaške republike zaporuških kozakov. NAJVEČJI SFISO^IK. ^' ^nl. Cena .75 ZDRAVILNA ŽELIŠČA. C2 strani. Cen........40 Knjiga vsebuje veliko zbirko Uubavnlh ln y ^^ ^^ ^^ omf.njeno T8e ženitnib pisem. kj|r potrpbuje§j da gl obrani$ in poi-.avifi svo- je zdravje. NAROD, Ki IZUMIRA. 101 strani. Cena .... .46 Poljuden ools najsevernejšega naroda na sve- ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH. tu. oJegove Sege ln navade. SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Cena____13% Znamenito delo našega znanega umetnostne- NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 60 Trasnih sTkJ°S,|'a ^ V ^^ ^ ^ strani. Trda vez. Cena ...................75 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzoren ameriških učnih knjig- H slikami ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........L25 Primerno za otroke, katere hočete naučiti Higijena doma in ▼ Sol L Opi8 bolezni prt sWenskega pravopisa. mladini. ^ i 'VB1 New York,- Monday, June 7, 1937 IP oga mala Veša ROMA« IZ ZlYUEWA' O^O ZA "6USIAR00A" PRIREDIL: I. H. Prepričevalno zvene Horstove besede in ravno tako ga ^leda z žametno črnimi Otilijinimi očmi, da mu smeje reče: " Dobro, tedaj pa zaupam to veliko stvar na porcelan, za katerega imam vedno veliko slabost. Koliko va*u morem dati nanj!" Dr. Gilrnan je bil drugače dober poznavalec ljudi, tenia 1o sedaj Horsta še ni mogel dovolj spoznati, četudi ga je pred njim svaril nek tih občutek. Ne da bi čakal na Horstov odgovor. mu po kratka mi prcmi-leku Izroči Šrst sto mark. "To bo mislim, zadostovalo!" Tisoč mark bi bilo za veseljaka preveč! Službeno mu dr. Oilman napiše zadolžnico. "Kdaj pa odpotujete, gospod baron f" "Kakorhitro mogoče, gospod doktor. Mislim pojuttrš-njim," odgovori Horst, medtem ko spravlja bankovce v svojo listnico. "Potem pa prosim, izročite vaši gospe j sestri moje iskrene pozdrave," pravi dr. Oilman v slovo. "Gotovo bo vesela vašega obiska." Horst obstoji. "Mogoče bi Otiiijo še bolj vesello, ako bi jo vi enkrat obiskali v njenem zimskem bivališču, gospod doktor." Dr. Oilman napne ušesa — kaj je to! Ostro pogleda Horsta. "Ne razumem vas, gospod baron.'' "Ne, gospod doktor? Mislim, vaše prijateljstvo do moje sestre, ki ga zelo ceni; to prijateljstvo je razumljiv povod ?a vaše potovanje v Kitzbueeliel." "To presoditi, gospod baron, prosim, prepustite meni," odgovori dr. Oilman ostro. Kaj se je upal reči ta poba, ki je svoje besede spremljal s tako nesramno pomembnim nasmehom, da bi ga najrajše zla-sal. Toda Oilman obzdrži svoj mir in se kaže brezl>ravi: "Prosini, mislite si, da sem vas oklofutal!" fforst vskipi. pogleda "Prosim!" "Vam pa res ni treba tako visoko sedeti na konju, gospod Ako svojemu svaku povem, kar sem opazil TETB TjJR&VBT WWVWWB ffflLT f9 TTJ93L PREMOGARJI NA STAVKI NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Na sliki vidimo del 5(H) stavkarjev v rudniku Superior Coal Company v AVilsonville, 11!. Zastavkali so, da prisilijo družbo, da jih zapo>li v drugem rudniku. ako je en rudnik prenelaal obratovati. Iz pist-m, ki jili dobimo od rojakov, opazimo, da m ^ precej v nrj:isnosli potovanja. Večina onih, ki.ne hofrjo pridružiti trmi ali onimi! izlrlu. t samo za eno l«*to, torej se morajo v tem lasu vrniti. Nedr/avljani morajo pa oheuem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Ta tudi ti potniki imaio priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, te imajo /a to zadostne vzroke. Vsi oni. ki so namenjeni letos potovati v atari kraj, naj si takoj /-aj.tmeijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij tn julij so Že skoro vsi prostori oddani. Na pamikih. ki so debelo tiskani, se vr&e izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETANjr: PAK1> IKOV - SHIP NEWS Kitajska šola in njeni učenci abecedo je državna oblast predpisala, pa se >e ne more udo-" Jmačiti. Obiskovanje šole — Kakšna je kitajska šola, nam'odsotnih in tudi zamude uči-1 vsaj dejansko_še ni obvezno, na zanimiv način opisuje slo-| tel je v. Prve pol ure je določe-! zato je število takih, ki znajo ' majhno. Naša m oziru opravlja no delo. Velike '.». junija : Quceu Mary v Cherbourg na zanimiv način opisuje sio-, leljev. 1'rve pol ure je določe-: zato je število venski misijonar Andrej Maj-j no za pisanje domačih vaj in1 brati, iše zelo cen iz Yunanfuja, kjer deluje, učenje. Mnogi izmeti učenerv [ šola tudi v t«-i tudi dobro znani misijonar Još- doma sploh nimajo miz, zato veliko kulturi! ko Kerec. "<0 kitajski šoli ste že slišali/' začenja misijonar. "Menda vas je tudi učitelj v ljudski so te pol ure zelo potrebne, da sitnosti pa imamo z učnimi se pripravijo za Šolo. 'knjigami, ki so polne materi ja- Ko vstopi v razred učitelj, j lističnih. brezverskih. darvinis-se mu vsi učenci globoko pri- tičnih in drugih veri sovražnih šoli zmerjal, da razgrajate, ka-Jklonijo in prav tako globoko se naukov. Ker so knjige od dr- jim ]>rikloni tudi on. Kitajec^žavne oblasti predpisane, jih zelo veliko da na take priklone. • moramo tudi mi uporabljati. Takoj nato prinese strežnik vrč OosjhIo Kerec se veliko trudi, čaja in ga nalije učitelju v že da s kropkimi dokazi pobija učence iz teme kor bi bili v kitajski šoli. Ta očitek je ]>a sedaj za kitajsko šolo že neupravičen, kajti mladi kitajski rod je že prinesel,' 10. junija: IJrt iuin v Bremen C liani plain v Finite Coute <11 Savola v (>euoa nove ideje iz Evrope, posebno j pripravijeno skodelico. Med zmoto in vodi J pa še iz Amerike. Posebno razlago potem čaj ]K»lagoma, zmot k luči resnice. Posebno juni a: važnost polagajo na samovzgo- j srka. Tudi učenci gredo lahko , radi pogrevajo tudi na Kitaj-i" Bremen jo in delovno šolo. Naj vami med poukom po čaj, ki je za-'skem že zastareli nauk, da se je| Lafu*en na kratko popišem potek ene- nje pripravljen v ]>os< bnem Alovek razvil iz opice. Zadnjič! >J\JuniJa; 16. junija: Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg Normantlle v Havre junija : Kuropa v Bremen 't), junija r lie de Fram-e v Havre RERENUAK1A v CHKKBOIR', Saturnia v Irst Si. junija: Queen Mary v Cherbourg 'JO. ju ulj a : Kes v Jienoa Tega ni pričakoval. Oilman ga hladm doktor! v Bremen te ▼ Havre dne. jsod Kerec lotil tudi Pred učno uro se zberejo vsi med predmetov je najvažnejši ^ tega vprašanja in je z znan- NOKMWI)IK v HAVRE AQLITANIA v ( HEKBOIFH Washington v Havre gojenci na otegne na visok rabijo, da se nauče za silo brati pobijal zal >1 od o. Vsi so z za-|'{- Ju,iJa: drog državno zastavo, vsi go- in pisati. 'nimanjem sledili izvajanjem in! £°nteJ?lHBVO'f1 v . . . _ . I 1 1 Berrngaria v Cherbourg jenci jo nato* po vojaško ]>o- T*. \\ leger pravi, da imajo mu ol» koncu s krepki mploska-1 champiaiu v Havre zdravijo in za pojejo državno Kita jci 40.000 Črk, izmed kate- njem o«lobravali, zatrjujoč, da I : himno. Nato se začno zdravst- rib jih 40(W) redno uporabljajo, j ne morejo priznati, da bi bili' Kur°i,a vene telovadne vaje, ki traja- f>oon je rodbinskih in drugih njihovi predniki onice. jo ]»ribližno četrt ure. Po krat kem odmoru se /opet postavijo v vrste. Vsak razred >i izbere imen, 30.000 j»a jih malo ali pa nič ne uporabljajo. \v. tega lahko razvidite. da |»i-;iti n;i ne- I\itaje Otilije je bil zolo nevaren hasiljevalee, brez kake easti. drugače bi na ponudene klofute drugače odgovor, . Ako bt se Oilman le malo pokazal slabega, omahljivega, In ga Horst imel v svojih rokah. Prav nič dolgo mu ni treba premišljevati, da bi se rešil se mvdaljnih neprijetnosti: konec z gospo OtHijo. In čudno-pn tej miši, čuti olajšanje. Otilijina odsotnost je samo uvod" do ločitve m kadar se vrne, ga ne bo več videla! kratkem premisleku je bil narejen njegov sklep. Kno leto, dve leti odsotnosti zadostuje človeku, da marsikaj pozabi. Ko se ga enkrat oprime ta misel, nikakor ne odlaša, da jo ^vrs,. i>o izostaJ nad eno leto ^evcvla lmam jaz zaradi tega mnogo več dela; toda finančno ne bo moja .^ba. In če imam več dela, se ne pritožujem - b^rfino.-Pr°tn0: "e b°ni imd ^ mM[t[ na SV°J° veli*° -Oilman Te pozdravlja. In Ti bo, kot pra>i, še sani prnl nekaj poslovilnih vrstic__» iDalje pr^očn^i ^ sak teden je pi'edpisana tudi tako imenovana državna tira. Najprej trikrat globoko priklonijo -liki očeta domovine Sunjacena, nato pa reci- v Brerneu 7. julija: Queen Mary v Cherbourg M. lie »le Franee v Havre 1». Julija: Vulrania v Trat 14. julija: Normandle v Hnvre Acjiiltnnia v ('herhourg Manhattan v Havre VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je .L^vldno do ''daj liuata pla.-ano uan./'nlno. Prva Rtte'lka pomeni inesee, drupi dan tu tretja pc .eto. I»a nnin prihra-nfce n^THitrelme^a dela in stroškov. Vas prosimo. ta : It- Crasso v Havre 7. avgusta : Rex v (»eneu 1U. avgusta : Kuropa v Bremen 11. uvgu>ta: Queen Mary v Cherbourg 14. avgusta : Vuleauia v Trst Champiaiu v Havre 15. avgusta: Noriuaiidie v Havre Aipiitaiiia v Cherbourg 1!>. avgusta : Bremen v Bremen -1. avgusta: Paris v Havre Conte «li Savola v CJenoa Barenujiria v Cherbourg :'4. avgusta : Koma v fleie^a 25. avgusta - Queen Mary v t'herlKiurg 2»». avgusta : lie xc Id minola) Jollet, Mary Bamblch La Salle, J. SpeUeh Idascoutab. Frank Augustin North Chicago, Jo« Zelene MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplrec MICHIGAN : Detroit. L. Plankar MINNESOTA: Chlsholm. Frank Gouie Ely. Job. J. Peshel Eveleth, Louis Gonie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, JoL.i PovAe Virgin a. Frmnk Brvatlcb MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlek NBW TORK: Gowanda, Kari Strnlaha Utua r«ii« OHIO: kosilo imajo torej od desetih Barlx?rton. Frank Trona ^ do enajstih, veeerjo pa okoli Cleveland, Anton B»>bek. Cbas. Kari .;tirih popoldne. Vidite, da so linger, Jacob Resnlk John Slanaik i , ' ... , Glrard, Anton Nagode ]'/A'U\ Skromni, toda Zato pa tudi Lorain, Louis Balant, John Krvo^ ; ^"U slabotni ill Iliailj odjiortli Toungstown. Anton Kikelj »REGON: Oregon City, Ore„ J. Koblai PENNSYLVANIA: Bessemer, John JevnikaJT B rough ton, Anton Ipavee Conemaugh, J. Rrezovee Cove rd ale in okolica, Mrs. Ivana Rupnlk Export, Louis Supanili t Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greenshurg, Frank Norak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Ballocb Midway. John Žust Pittsliurgh in okolica, J. Pogatar lu PhUip Progar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrcr West Newton, Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West AUIs, Fr. SfrA Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Loots Taoefaar Diamondvllle, Joe Rollch proti boleznim. Da bi otrok v • šoli nič ne imel v-ustih, bi bilo Vsak zastopnik Izda potrdilo aa sto-to, katero Je preJeL VTIATA -VLAd NtfODA- | proti njegovi naravi, zato pa — kakor je par letni ea.s — pri-j nasajo s seboj sadje, luščijo i burno in drugo seme, grizejo j suli bob ali surovo korenje, , zveri jo koruznico ali sladkorno trstiko itd. Ko je pouk končan in preolov, kemik Gol-dens-tein, pisatelj Tlja Eliren-burg, Leninova vdova itd. Ti rdeči milijonarji imajo svoje avtomobile, svoje vile ter celo svoja letala. Po večini so ožji prijatelji vsemogočnega Stalina. KAKO JE ŽENSKA NASTALA. trave ter vitkost vrbe. Nato je vzel baržun cvetlic, lahkoto peresa, lepi pogled Jndke, \ese-I o> t sol urnih žarkov, solze obla. kov, spremenljivost vetra. Vzel je strahopetnost zajca, našo-pirjen ost pava, trdost demanta, krutost tigra. A'zel je mrzloto snega, klepetanje papig in gni-1 jen je grlice. To vse skupaj je zmešal in tako naretlil žensko. V angleškem listu "News Chronicle*' beremo tole indsko legendo, ki pripoveduje, kako je bila ustvarjena ženska: Indski bog TA*ari je ustvaril svet. Ko je hotel ustvariti še žensko, je videl, da je porabil že vise stvarilniško gTadivo. Zaradi tega se je globoko zamislil ter nato tole storil: Vzel je o-kroglost meseca, opolzko krivuljo kače, srčkano vijugo ovi-jalke, svetlo svetlikanje rosne Skupno potovanje. Nen.ška parobro