74. številka. Ljubljana, v petek 2. aprila 1897. XXX. Mr. Izhaja vsak dan ireccr, irimSi nedelje in praznike ter velja po post i prejeman ?u avstro-ogerske deSele za vse leto lfi gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za L j obijano brez pošiljanja na dom za vb* leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., zz jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se'po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za fetrt leta. — Za tuj e delel e toliko več, kolikor poštnina zuaia. Za oznanila plačuje ae od fitiristopne petit-vrste po 6 kic, če se oznanilo jedonkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 krM če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12. Up ravnistvu naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Načelno stališče klerikalne stranke. Konac meseca novembra t. 1. razveselili so ■ •ovenski poslanci nad narod s slovesno izjavo, md a j • v k I j a b vsem načelnim razlikam ne • amo mogoče« nego glede dobljene izkušnje in na korist nareda uprav po trebno, da vsi hrvatski in slovenski poslanci v prihodnjem dri. zboru osnujejo mej Ribo parlamentarno skupino v svrbo odločnega postopanja v narodnostnih ingospodarskih v p r a i a n j i h*. To je bilo ia pred državnozborskimi vol Nami, tedaj, ko klerikalni mandati de niso bili izvojevani in ko je bilo pomiriti javno mnenje in narodno mi-■Ve klerikalne volilce, in p?d utieom te izjave so sa vršile državnozborske volitve. Ves svet je to solidarno i rjavo jugoslovanskih poslaDcev tolmačil tako. da so ž njo v*i, torej tudi klerikalc1', priznali narodnim in gospodarskim vprašanjem neko prednost pred dragimi vpra sanji, da smatrajo ugodi, o rešitev narodnih in gospodarskih vprašanj za prvo potrsbo, in klerikalna rtranka ni temu ugovarjala niti z besedico. Komaj pa so minole volitve, jela ss je hladiti t'omnsvana klerikalna navdušenost za to „na korist naroda nprav potrebno parlamentarno skupno*, kranjski klerikalni poslanci, prišedši na Dunaj, so jtli iskati zavetja pri klubu nemških klerikalcev, de predno so bili dognani dogovori glede ustanovitve jugoslovanskega klnba ter očitno kazali namen, preprečiti nstanovitev .parlamentarne skupine v ■vrbo odloSnega postopanja v narodaostnib in gospodarskih vprašanjih". .Slovenec" je dne 29 m. m. priobčil brzojavko z Dunaja, v kateri pravi: „Katoliško-narodni poslanci se po dogovoru z neka terioai drugimi slovanskimi katoliškimi poslanci ogre-vsjo za neodvisno katoliško slovansko stranko, ki bi imela širšo podlego nego jugoslovanski klub in bi ji lahko pristopila veČina jugoslovanskih poslancev11, dr. Š u Š t e r š ič pa je pri posvetovanju slovenskih in hrvatskih poslaccev izjavil, d a n a -čelno stališče brani njemu in katoliško narodni stranki vstopiti v jugoslovanski klub. ^Slovenec" in kler. stranka sta torej sedaj na etal.M-i, da načeloma odklanjata nstanovitev take parlamentarne zveze, v katero bi mogli vstopiti vsi jugoslovanski poslanci, „ v kljub vsem načelnim razlikamu, zdaj se jim ne zdi več mogeče in tudi na korist naroda ns več potrebno, kar je bilo še meseca novembra mogoče in potrebno, da vsi hrvateki in slovenski poslanci osnujejo mej sabo parlamentarno skupino v svrho odločnega postopanja v nsrcdaostnih in gospodarskih vprašanjih, iz kratka, zdaj odklanjajo načeloma vss to, kar so v novemberski izjavi priznavali ket mo goče in pc trebno. Klerikalno stališče glede jugoslovanskega kluba se je torej od meseca novembra bistveno prs-menilo. Sedaj perhoresetrajo klub, v katerem bi mogli sedeti poslanci različnih nazorov, nego hočejo, da ee ustanovi klerikalni klub, v kateri bi mogli naklerikafni poslanci vstopiti, samo če irtvujejo svoj m prepričanje in načela svoje stranka ; eedaj ne dajejo narodsostnim in gospodarskim vprašanjem nobene prednosti v^č pred drugimi vprašanji, nego postavljajo apecifilne klerikalne težnje nad vse drage interese naroda slovenskega, a ven der trdi „Slovenec", d* on in njegova stranka nista varala javnega mnenja, nas, svojih volilcev in izven kranjski h Slovencev, ko sta se kazala prijazna ustanovitvi jugoslovanskega kluba , „parlamentarni skupini v evrho odločnega postopanja v narodnostnih in gospodarskih vprašanjih", v kateri bi bili združeni v s i hrvatski in slovenski poslanci. Kdor verjame, »Siovenčevemu" včeraj izreče nemu zatrdilu, tisti mora verjet', da so se preme nila klerikalna načela, ker brani;o zdaj klerikalnim poslancem ustopiti v parlamentarno skupino, katera je bila po načelih iz mesfca novembra Še mogoča in nprav potrebna. Mi pa sodimo, da se klerikalna načela niso nič premenila, pač pa da klerikalna Btranka ni postopala polteno in lojalno, ko je podpisala in odobravala novembersko izjavo slovenskih poslancev. V 1 Juhljuiil, 2 aprila. Liberalna večina Neki poljski list ve povedati, da bede gret Badeni sestavil liberalno večino iz nemških liberalcev, Poljakov in Cehov. Dr. Biinreither in dr. Kaizl postaneta potam ministra brez portfelja. To je pač samo ugibanje. Grof Badeni najbrE še sam ne ve, kje vzame novo večino. Szajer. V Galiciji je bilo veliko veselje, da j' izpuščen Szajer iz ječe. Več sto praznično oblečenih kmetov ga je spremljalo na kolodvor, ko ae je odpeljal na Dunaj. Mnogo jih je bilo na konjih, ostali pa na 50 okićenih vezeh. Tu se je očitno videlo, da je kmetsko prebivalstvo na strani Staje rja in iz cerkve izobčenega Stojah vvskega. Dunajsko županstvo. Župan Strobach se je odpovedal. Sedaj je gotovo, da postane dr. Lueger dunajski žnpan. Čas je za to ugoden. Grof Badeni potrebuje glaeov za pogodbo z Ogersko in zato js dobro, da poprej potolaži krščanske socijaliste, ki so dosedaj najhuje zabavljali proti Madjarom. Krščan-skosoc julna stranka je pa odvisna od dr. Lueger a, kakor nobena druga od svojega voditelja; zato si mali grof Badeni, če zadovolji dr. Lnegerja, pa bode lahko stranko na vrvici vodil. Prepričal se js že, da krščanski soc jalisti niso Nko strašni, kakor so se kazali, temveč se bodo v gotov.h slučajih dali jako dobro porabiti v vladne namene. Prepričani smo zatorej, da bode dr. Lueger kmalu petrjen župan dunajski. Socijalizem i a Hrvatskem. Hrvatska vlada je začela jako odločno pr stopati proti socijalistom. Več njih vodij je že pozapr'a, druge je dala pod policijsko nadzorstvo, prepovedala je vse socialistične shode. Vladni organi so seveda z veliko gorečnostjo izvršili vladne ukazi in včasih todi malo posegli čez mejo zakonov Hrvatska nima industrije, a se je vzlic temu socijalizem ondn močno razširil. LISTEK. Pošast (Pravljica, iz latovščine prevel Jan u s.) V neki, morda v grški ali celo v krečanski deželi, v prijazni ravnici, obsejani s nizkimi griči in holmi, se je raztiralo v starodavnih čas h mlado mesto. Nekega zornega dne, — solnee je baš milostno silo na dimnike in strehe mesta, — zičul se je po vseh ulicah in cestah ter trgih nepopisen hrup. Vse, kar golči in govori, vse mlado in staro je kričalo na polna usta: „Nemorala gre, Nemorala gre! Meščani, zaprite mestna vrata, podprite jih s tisočerimi zapahi in koli, oborožite se s sulicami, kiji, ščiti in meči! Kdor pa nima meča ali pušice, naj vzame koso ali vile ali kamen ali vrelo vodo, — samo, da bo oboroženi Postavite se k vsem deveterim mestnim vratom, porazložite se po debelem obzidju in preženite grdo pošast, ki se vali od juga ho u v naše nedolžno mesto I" In meščani so storili tako. Žene in hčere so svojim možem in bratom opaaovale bridke meče, jokajoč se in milo prosečs jih: n Obvaruj te nas, obranite in ohranite nas! Če imate le količkaj ljubezni do nas, ne zapustite nas f OJŽenite Nemoralo, odženite jo kakor odženete garjevega in mišjvvega psa pritepenca od svoje hiše!" In zbrali so se meščani na trgu v popolni vojskini opravi, od pete do glave v nabrušeoem orožju. In porazstavili so se ob vratih in sidovju, skrbno zroči v daljavo, li ne zagledajo gnusne pošasti, da jo umore in končajo, kakor se konča smradni, sivi, gladni volk, ki napada brezskrbno pasočo se čredo. Stopali so vitežki vzravnani gori in doli ter junaško tiščali dolge sulice v pesteh svojih žilavih rok. In ogledujoči drug druzega, zdeli so ee sami sebi jako imenitni in velikanski junaki. Spe-njali so se na prste, da bi bili še večji, stegali vratove, da bi bili še daljši in napihovali se, da bi bili še širši in grozoojAi. In vrtili so svoje oči kakor besai in divji. .Gorje Nemorali!" je zavpil mogočno prvi. „Gorje! Gorje!" so zakričali drugi. Vsak pa je hotel prevpiti druzega in nastalo je strašno vpitje, razgrajanje in tulenje, ki je bilo elično rjo venju gladnih zverin v peščeni puščavi. Butali so s sulicami ob tla, rožljali s Ščiti, sukali svetle meče po zraku ter s krikom: .Na boj! Smrt Nemorali!" hiteli pošasti nasproti. Tisti čas pa je molil Philslethes, višji duhoven, v svetišču pred sobo Zena in premišljeval pokvarjenost svojih someščanov. Globoko je vzdihoval in se nizko klanjal svojemu gospodarju ter ga ječe proiil: ,Gospodar, pošlji jim davteo Moralo*... Zaslišjil pa je šum in ropot po mestu in vstal ter Šel na ulico . . . Ul:ce pa so bile prazne, vsa okna hiš zastrta, a nikjer nikogar ... To ea mu je zdela zagonetka. Stopal je dalje po cesti k južnim vratom mestnega obzidja, počasi in zamišljeno. Kn pa je prišel do vrat, je zag'edal tam kopico oboroženih meščanov, j ezn h in erdtčih se obrazov z dolgimi sulicami v rokah. In vprašal je prvega: .Prijatelj, kaj pomeni ta hrup? Povej mi, se li bliža sovražnik našemu slavnemu mestu, da ste poiskali to zarjavelo orožje in zaprli m.stna vrata ?* Pristopili so k njima še drugi s!ražniki, epa stili težke sulice na tla, oprli bo važno na bukove njihove roči ike, raztegnili usta na iztezaj in poslušali. Nagovorjenec pa je rekel: .,0J juga sem nam preti gnusna pošast Nemorala! Stopili smo na mejo svojega dičnega, slavnega in čistega mesta, da odvrnemo od njega to grdobo. Radovoljni in veseli smo stopili in nihče nas ni silil, da obranimo mestu belo lice." In čnli so se klici mej vrstami: .Dobro' — Tako je!" Višji duhovnik pa je zarudel od svete jeze in jim zakričal v obraz: aTi, ki si nesramno pre varil svojo netjakinjo — ti, ki si oblatil neomadeževane device — ti, ki Poprijel t so s« ga kmetje, ki ni poslednja leta silno obubožali. Dvomimo močno, da bi se banu s silo posrečilo satreti socijalizam in mislimo, da bi hrvatska vlada bolj« storila, ako bi skrbela ss povzligo kmetijstva Avstrijske dete v boja s krščanskimi ustaši. Vstaši so hoteli napasti pristan Kissamos. Radi tega so se izkrcale čete iz d'eh avstrijskih ladij in iz jedoe angleške. Pehota je zgrabil* takoj ustaše, avstrijska ladija pa jo je podpirala s streli. UitaŠi so se takoj razkropili. Ali je mej evropskimi četami kaj izgubo, se se ne ve. — Govori se, da za-hteva admiraliteta novih čet od evropskih držav. Grška in Tarčija. Velevlasti si belijo g'ave, kako bi naredile red v orijentn, a posebne sreče nimajo. Grki, ustaši in Torki se zanje dosti ne smenijo. Sedaj pa še ni izključeno, da jih zadeni nova blamaža. Govori ss, da misli Tarčija v Atene postati Karatheodorv pašo, da se direktno pogodi z iradi Krete z Grško. Tako bi poireiovjnje velo-vlast i, ki so je usiljeva'e, bilo nepotrebno in napačno. Grška bi dosegla kar želi, bodisi že v katerikoli obliki. Tako direktno eporaznmljenje ni izključeno, ker Grška in Turčija vojne ne žaliti in ker ob ma nmešavanje velevlasti že ni prijetno. Mohamedanoi na Kroti Povedali smo že, d* Tarčija noče odpravljati mrharce^ancev iz kre-■ unskih mest. Po poročilih iz C irigrada, se turšra vlada boji, da bi to napravilo slab utis na drugi mcbatnedanski svet. Bati se je. da bi se moh*me danci v dragih deželah jeli pantati, ko bi videli, da Turčija ni zna braniti pravic mohaaaedancev na Kreti, temveč jih celo pomaga iztiravati. Mej mo-hamedanci vLda sedaj že velik i nevolja in le iskre j 4 troba, pa se začno puntati v raznih pokrajinah. Sodaj se v Carigrada močno kesajo, da so nahuškali krečanske mohaundince k uporu, in tako preprečili izvelenje obljubljenih r. f >rm. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2 aprila. — (Nadvojvoda Ludovik Viktor,) brat cesarjev, ee pripelje, kakor smo Ž8 javili, dno O t. m. ob 11. ari 25 min. dopoladne v I/ubljsno. Tu bode inspiciral naprave družbe Ridečrga križa in se od-pe'j i zopet ob 5 uri 31 min. popoludoe. — (Oaobne vesti) Podpolkovnik Fran pl. Folak, oroža ški zapovedaik v Ljubljani, je pre t?esčen v Brno, na njegovo rae-to pride naš slo v n-ki rojak major Adolf Smole iz L/ova. — (Vračevanje potresnih posojil) Z ikon '„■•<]" vračevanja pohodom potresa trgovcem in obrtnikom na Kranjskem in Štajerskem dimh potresnih poeoil p o )!'. a ; a fi lančnegi ministra, da sme potrebnim trgovcem in obrtnikom podaljšati rok za vračevanje dobljenih drž. posojil do dne 1. janu-varja 1901. 1. — (Zadnja slovenska predstava) bode v nedeljo, in sicor se bode na korist nekaterih domačih igralcev predstavljal „ Z a p r a v I j i v e c*. Vsi t . ti i j-■» nt i so bili v minoli sezoni jako marljivi in zpalnžijo, d* bi jim občinstvo s številnim ob tokom izkaralo s/oja priznanj*. Pred vsami sta s i pretepa vaš, suuš in pehaš po tleh svojo ženo od jatra do večera — ti, ki grešiš s ženo svojega Mjijnika — vi vsi, ki ste tako polni najgrših in imjostudnejših pregreh, kakor nekdaj pravični Job pob — vi hočete obraniti nnše mesto Nemorale?! Očistite ss svojih skrivnih grehov pred Njim, katerega hinavski molite, operite se svoje nrsaage, da ee ne bedo pohujševali nad vami samimi vaši roioi otroci, in Nemorala bo i, bežala brez boja (d vas!*1 „Čajte, kako pregrešno, kako predrzno govori! a „Pobi.te ga!* ao vpili. aZimaš te mu usta!" . N i tla ž njim I" In pad i so nanj z meči in s sulicami in ga pobili zato, ker jim je razkril hinavsko lice in jim p vedal resnico. In kazali so ga razmesarjenega, češ: tako se fgjdi z vsakim, kdor govori pregrešno in pohujš ljivo v našem čistem mestu in polivali bo nanj ter j - It s*. 11 : „Fej, fej !* V tem pa, ko so pobijali bednega Philaletba ter se je stopio ljudstva cd vseh stranij na isti kraj, v tem je prilomastila cd nasprotne strani nenadoma strašna pošast, planila preko mesta ter je posedla. odlikovala gosps Danilova, katera je sodelovala pri vsaki dramatični predstavi, in mej vsemi Člani največkrat nastopila ter vsako ulogo častno rešila, ter g. Podgrsjski; poleg njih pa bo ee vestno trudili tuđi gg. Danilo, Perdan, Lovi in in Ver o v še k. Opozarjamo, da imajo za kapniki lož do prihodnje sezone pravico do svojih lož, torej tudi pri nedeljski predstavi. — (Centralna komisija za ohranite)v omet • niskih in zgodovinskih spomenikov) je dovolila g. Jerneju Pečniku v avrho prazgodovinskih izkopava nj primerno subvencijo, s s pogojem, da iskopine izroči dvornemu muzeju, ter vzela na znanje, da se je kanonik g. Ivan F 1 i s v Ljubljani odpovedal kot konsorva'or. — (Narodna Čitalnioa) Opozarjamo vse društveaike na družbinski večer, kateri priredi Narodna Čitalnica jutri, v soboto dne 3. t. m. Pro gram je kratek, a zelo zanimiv. Majhno spevoigro izvrše nekatere dame, g. R »ako vic pa bode pel veš pesmi. — (Deželno pomoćno društvo Rudedega križa) imeJo bode danes ob 6. uri zvečer v magi-nf rat m dvorani svoj občni zbor. — (Malenkosti) so Časih povsod prav neljubim aferam. Tako smo doživeli ta dni. Ni noto, katero smo objavili po informacijah intedance na-šegi fj o J; i' i m '■■i glede raznesenih govoric povodom z idnje operne predstave, nam p še g. Riskov ć: .Drugo jutro pot^m, ko je „Slov. Narod" naznanil, da „častilci g Raskovc* nameravajo mu pri ju trišnji predstavi na primeren način izkazati svoje simpatije in svojo zahvalo za umetniški užitek, kateri so imeli po njegovi zaslugi*, čut sem, da nameravajo neka^erniki, naklonjen' g B nrlerja, uprizoriti proti meni demonstracijo in da je sluga rl> a-matičoega društva" gosp. č.šarek v ta namen že začel zbirati prispevkov z i venca. l)\ ae prepričam o tem, šal s -di k intendanciji in povedal, kar asm s'išal. Opozoril pem, da s takim postop šojam bi se hotelo uitva iti neki antagonizam (kateri ni ob stajah mej menoj in kolego g. Binderjam in ti ko kreirati tudi pri nas žalostan precedens Dostavil sem, da, inoajoc preveč spoštovanja pred umetnostjo, kateri sem 88 posvetil in rahločutnost', bi ne mogel dovoliti, da se zaradi moje osebo kaj tacega zgodi, in za t i k slučaj sem izjavil, da ne bi pel. A da slavno obč nstvo, nepoznajoč afare, ne bi mislilo, da sem se hotel — nepevajoč — izkazati nehvaležnega oni P N. gosj^o li, katera je dala zame že vence pripraviti, pojasnil bi celo stvar v Časopisih in se z .h val I za pripravljena vence ia nameravane evac je. Dostavil sem, da se čud»m, d* smejo društveni sluge agitirati za kakega člana opere ali proti kakemu r umi. Ig kratka, hotel sem radi ple menite svrbe in mira svojo osebo Žrtvovati in s tem, d i ne pojem, preprečiti vsak škandal. Kaj je intendanca storila, mi ni zoano, pač pa sem na večer blizu gledališča iz ust kolege g Binderja izvedel, da je intendanca društvenemu slugi g. Ce-Hiiku prepovedala zbiranje doneskov in „vsa daljne korake v t-j zadevi", kakor je bilo pisano v Vi šum ( " se nekateri učitelji predrznili govoriti na nekaterih shodih in potegovati sa z i svobodno Šolo. , Vatoz land" zahteva temeljite reforme šolstva. Krščansko-socijalni listi prete u Ji t oljem na vse mogoče načine in jim očitajo, da nimajo soditi o strankah, ker niav hodili v visoke šole, kakor mnogi krščanski socijalisti. Poslddnja trditev je prav smešna Po tem takem bi tudi dunajski župan Strobach ne smel soditi o drugih strankah, ker tudi ni znano, da bi bil kdaj hodil v kako višjo šolo. Tako „Učit. Tovariš.* * (Šolski Strajk) „U5it. Tovariš" piše: Po nekaterih planinskih deželah je duhovščina začela Lulo agitacijo proti novi šoli. Najprej se hoče u nebiti nepovoljnih jej učiteljev. Neki nemški h«r pripoveduje, da duhovniki ži nagovarjajo stariši naj ne poš Ijajo otrok v šolo, koder so liberalni u V telji. če bodo poklicani, zakaj otrok v šolo ne pošiljajo, naj poreko, da otrok ne morejo pošiljati v šolo učitelju, ki jih katoliški ne vzgaja, ampak t« sprija. Klerikalci se nadejajo, da bo vlada poskrbela, če se začne tak šrajk, da ae vsaj iz planinskih dežel odpravijo liberalni učitelji in šola popolnoma izroči v roke duhovščine. Prepričani bo namreč, da ss sedanja vlada ne bode npala odločno upreti hoj skačem proti novodobni šoli. Klerikalci povsod začenjajo boj proti novi šoli, v nekaterih deželah bolje*, v drugih manje odkrito. * (Prokleta lakomnost.) D/orni svetnik dr. Zjller, kateri je bil obtožen radi goljufije, je bil ob- k^d na leto dni v ječo. Njegova krivda ee je po-činom* dokaiala. Obravnava je bila kaj zanimiva |D j0 pokazala, kako — da rabimo besede dri. Dravdaika— korumpira Človeka Bprokleta lakomnoet". * (Svetovna razstava t Parizu 1 1900» C kr. generalni komisarijat za to razstavo je dne 25. m. m. sklical člens eoveta na sejo v trgovinsko piinisteretto in s tem cačel svoje oficijelno delo ftnje. V tej seji ee js raspravljalo o pripravah za Orgaaizacijo opravil v svrho adeležbe pri razstavi. V kratkem se razglasi oklic na vse interesente. Pri prave se ne bodo nanašale samo na sodobne, "nego jadi ns historične (retrospektivne) oddelke razstave, prvi predmet prihodaje seje b do priprave za cr ganiiacijo specijalnih odborov s« priredbo kolektivih razstav. Nasvet nekega društva za povzdigo prometa tujcev je bil povod načrtu, da ee združijo vse tej svrhi služeče priredbe v vseh kronovioah Vi kolektivno razstavo. Prej imenovani sovet gtne-lalutg* komisarijtta imel bo odslej vsak teden seje. * (Balkanska carica) Ta slavna drama kneza Nikole črnogorskega je doživela v Italiji nt-aadejano usodo. V Plorenci, kjer biva baš prestolonasledniku va soproga Jelena, hči Nikole, je hotelo ondotno gledališče vtett to dranro v svoj repertoar. Predstava pa je bila prepovedana. Kaj so li zasledili tenkonoei o-nzorji celo v delu vladarja Nikole ^nevarne tendenca"? Kdo ee ne smeje I? * (Tragičen koneo.) Na duhu bolni pekovski mojster Mihael Gašpa v Kolosu na Ogerskem si je na strašen način koačal življenje. Polil si je cbleko s petrolejem, se zakopal v seno, katero je imel v skednju, in teoo užgal. Rsi tveni poskusi so b li aeveda brez uspeha. * (Roparski umor na železnici ) Neznani lopovi so se predvčerajšnjim ponoči utihotapili v poštni voz iz Genove v B-rno vozečega brzoviaka, amorili poslujoiega uradnika in odnesli, kar j-? bilo denarja. Koliko no morilci pokradli, še ni dognano. * (Mesto ljubice postu nj h.) V Palermu je prišlo minoh todea ponoči v hišo bogataša R umna pet zakrinkanih roparjev. Dva sta ostala na straži, trije pa eo na tihem udrli v ženske spalnice in kmalu prinesli iz sobe ženuko, ki pa je strašno kn'ala. Na to vpitje so začele kričati še cstale ženske, in roparji so svojo žrtev izpustili ter izbe žali. Km&Iu na to h* je iz**d*do, da j* roparje najel mladi in lepi po»e«t*ik M >rclIo, ki je hotel iaaeti IG'etno, krasno hx»rko bo vsi izvoljeni izvolitev sprei-di Iz volilni- n zapisnika zapisnika js povzeti, da j l od 595 voiil-tkth upravičencev I. do II. volilne kategorije trgovinskega odseka došlo 185 glasovnic; od teh je bilo 11 glasovnic nevročljivih in 12 neveljavnih. Veljavnih glasovnic se je od 1 do 162 in si dobili gg. trgovci: Karal Pollak 141, Vaso Petričič 139, Avgust Ska_ borna 135 in An Ir Druškovič 18 glasov. Iavoljeni so torej članom trgovske in obrtniške zbornice trije prvoimenovani gospcd|e. Od 2819 v o Mak h upravičencev III. vol Ine kategorije trgovinskega odseka je duslo 863 glasovnic; od teh jih je bilo 169 nevročljivih, 171 neveljavnih; 8 obrtnikom se glasov-nice uh« vročile, ker so ti obr*- odglasili. Veljavnih glasovnic je bilo torej 515 in eo dobili gospodje: 1'. Krajec, knjigotržec v Novem meBto 482, Frano Omerna, trgovec v Kranji 435 in Andrej Mejač, trgovec v Kaplivasi 52 glasov. Prvo imenovana dva gospoda sta torej izvoljena zborničnima članoma. 01 25 volilskih upravičencev 1 volilne kategorije obrtnega odieka je došto 16 glasovn'C. Oi teh sta dobila gospoda: Iv. B uioogartner, tovarnar v Ljubljani 16, Andrej Gassnor, tovarniški družabnik v Trž'ču 15 in Karol B B Mdy, tovarnar čevljev v Trž>ču 1 glas Prvoim-novana dva gospoda sta torej izvoljena zborničnitna činoma. Od 1)938 vo Mekih upravičencev 11. volilne kategorije obrtoega odieka je došlo 2083 g^sovnie. O J teh je bilo v.« bavnih 2046; na 587 s» ni moglo ozirati, ker je 20 obrtnikov obrt odglasilf, 334 obrtnikom h i uho mogle vroči'i Ukazotoe, 47 glasovnic jo bilo ne.;z-polajenih, 152 le od žensk podpisanih, 18 nepod-[iMiii h. 2 glasovne, sta bili d/ojni, 1 je biL uza zidnjs volitve leta 1393, na 1 ni b.lo dokazano zastopstvo volilakega upravičenci in na 1 ni razglašala izkaznica z podpisom. Nadaljnih 21 glasovnic se je razveljavilo, ker nJSO bile podane od obrtnega oblastva, v katerega okoliša se nahaja podjetje. Oi veljavnih glasov so dobili gospodi«: Aut n Klein, lastnik tiskarne v L ubi a ni 1993, Josip Kater, lastnik mltna v Ljubljani 1661, Jos'p L^uarčič, tovarnar na Vrhniki 1666, Franc Koll-mann, stfklar v L ubijam 1622, Friderik Panor, pek v Ljubljani 337, Josip Turk, H akar v Ljub-Ijaui 335, Iguacij Čimernik, kamnosek v Ljubljani 334 Kbrol K'inc, klobučar v Novem mestu 8, Jok. Serša, fcolar v Dobu 6 Ivan Blatnik, sedlar v Dobu, H si". Eoerl. pleskar v L;ubljani in Anton Kušlas, podoba- v Novem mef*tu po 5 glasov Izvoljeni so torej gonpodj : Anton Klein, Jjsip KuŠ*r, Josip Lenarčič m Franc Kollmaon. OJ 24 volilskih upravičencev III. volilne kategorije obrtnega odseki je došlo 12 glanovnic, od k&terh je bil) 9 veljavnih. Vse so ee glasile tia g">Rp Karola Likminna, kije izvoljen za člana zbornice. Zborn ca je vsled dopisa c. kr. deželne vbds z die 26 januv^rja 1997. št. 1575, ves akt o zboru čn h dopolnilnih volitvah završenih od d ie 12 do 14. januvarja t. I. poalala c. kr. deželni vladi. Zbornica vzame na znanje to poročile. IV. Predoo se pr-de k volitvi stalnih zborničnih predstojnikov, prebere predsednik § 13 zakona z dne 29 junija 1868 , dri. zak. št 85, po katerem ima veaka trgovska in obrtniška zbornica v prvi seji vsakega leta za dobo tistega lota izvoliti iz svoje srode po glasovnicah z absclotio večino predsednika, podpredsednika in za slučaj, da bi bila ta d a zadržana pro/izoričnega predsednika. Sarut natorjema imeiuje prnds^daik g/spola Ivana Biomgartnerja in Josip Kušarja in izroči predsedstvo gospedu Antonu KlfittO. Volitve predsednika se je udeležilo 15 Članov, 5 jih je opravičilo bvojo odsotnost z boleznijo, trije pa z nedlož'jivimi opravki, 1 čim je prišel šele po dokončani volitvi * seji. .št ir n r. sv/.h. oblačno 78 ■ 2. po pol. 717-1 107 br vz-svzh. tlež i bi ili.m Srednja včerajšnja temperatura 101", za 3'2* nad nor- ID"CLXj.3-jslsa, "borza dno 2 aprila 1897. Skupni državni dorr, v notah . iknpni drtavni dolg v srebru A?strijaka sla.a renta . . . Avstrijska kronika riu-ta 4*/4 Ogurska zla'a ranta #' Odrska kronska ronta 4*/, Avstro-ogerske banane doIni«e Kreditne delnic« ..... Caondot. vista.... ... tfemAki dr*, bankovci ca r< mai ■> 10 m&rk ......... JO frankov ... .... {talijanski bankovci , . C. kr. cekini . . Dne t - # državne srečke ia I ■rti.vnc tiruCke is I. 1H«4 po 100 gld. :~>inava reg. srečke 6% po 100 gld. ' -mlj. obf. avstr. 4','/L slati ea»t. list* kreditne srečke po lOO gld. . . . ' jnbljanske srečke....... Rudolfov* srečke po 10 gld. . akcije anglo-avatr. banke po 200 gld. Irai'jwav dru i I velj. 170 gld. a. v. . Papirnati rnbelj....... 1. aprila 181)7. 1H."S4 po S60 gld. 1C0 fjld 7*> Ltf ICO 70 122 i 25 '00 1 30 121 | 60 99 10 • §86 — Ul 40 ■ 113 f 55 j« 65 t 1 12 0 61 • ■6 $ — !> • 65 m 153 _ kr, 188 * 50 • 1*7 i 25 i i» i 80 19!» 50 21 75 i 154 • — » • 437 i — • Vsem onim cenjenim prijateljem in znancem pri katerih se mi ni bilo mogoče £ o o ojem odhodu osebno posloviti, kličem £ krepki £ „Na zdar!" 1 ^ Ivan Jagodic. | 5p<\A*rrv>rMV:y>r^^ Prilika za nakup. U-iojam se nnznnnnti veločastitemu p. n. tbčinstvn v Ljubljani in okolici, da je danrs dofila II. pošiljate v klavirjev kftttre •m osobno Izbral na Dunaji ter jih o<1dajam po rudo« ho nlzk.ili eniali. I . • ■ i" ■ (klavirska zadruga) Kutachora , Btelz-hanr. mer, Stingl, Rolnbold, vsi k n> n< si nmasli s petkratno želez.ni prepre^o, železnim ubiralnikoru, glasovnimi luknjami, najfinejšo slonovo kostjo na klavijaturi. Dalje imam na skladišča na prodaj (479—1) preigrane klavirje, \*!r nove pianine po najnižjih oenah ter jib tudi Izposojaj era, Fcrd. Dragatin ubiralec klavirjev, Florijanske ulice št 50. Tokom 50 let od prvih avtoritet kot najboljša fjBsT~~ uHtna vodit "Sjesi priznani Anatherin katerega Izdeluje dvorni zobozdravnik (437) dr. J. O. Popp na Dunaju (4 V iteklenioah po gld. 140, gli. 1" - in gld. —-50 v vseh lekarnah, drcguerijah in parfamerijah. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinj? p,,; igrah in stavah, pri svečanostih is oporokah kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. Ces. kr. avstrijske državne železnica Izvod iz voznega redu •v©13»-vxi©gr«v od 3-. ©IctoTora, 189g N*«t..pno omsnjanl prlhajatnl In odhajalni ćaat Odliod <« i J u l» I !»*<•• 'jo 1 kol.). Prog*. 6oz Trbli. <><■ IS. nrt 6 miii. po uik:( naobni Tlak t Trhli, Haljah, Oal Vranaanafaata, Iijubuo; *•» Salithal ▼ Auaaaa, tiohl, Qmnud«n, ft.i!nn ^ mi Klcm - Ki>n1i-ikt t Si..yr, Iilno, »» Dunaj Tla Amatattnn. _ Ob 10 min. f.uiiraj oaobni »lak T Trhla, Pnntahal, B«Ua,k, Oelavoo, Kr»n' faate, IJnbno, Dankj ; c«a Helathal v 8oIiioo;ra>d, 6ai Amatattau na [w " — Ob 11. nrl BO min. dop«ludn« oaobal tU« ▼ Trhli, Pontabal, HoljafcjJ' Iotm, Ljubno, Helathai, Dnnaj —Ob 4. uri popolndn« oaobul Tlak v «*l)4k, Oloreo, l.jiihuo ; 6«« HsluthaJ » HnlnO|fr»d, Mn 1 -(i :, '/M^ Jasam, Inomoat, Bre«;«iie, i'unli, (iitnaTo, Parf ■; Kltin-Uelflinar hi.Im Lfin«, liu.lnj.i t i. h, PUanJ, M»riiin« rart, H«b, VrunTiTin, Ktri Prago, Lilpako, Dunaj ria Amatattan. Proa;a v Novo mesto ln v KoAevJe. Oh S. nrl 15 min. ajutraj maaanl vlak. — Ob 19. uri SS min „ poladna Btateni Tlak. — Ob ■. url SO min. l|»ii«* (ju*, kol.). Prona lm Trblfta. Ob S uri 43 min. ajatraj oaobui rlak ■ tranaja. ria Am)|,g. Upakaira, Praa;«, VranooTlh Ta>roT, KarlOTih Tarur, Haba, Marijinih Tarn Planja, Horlajaria, riolnou;rada, l.lo.i«. Htarra, Onudaaa, Uehia, Anllt>. Idnbi.i«, OaloTea, BaUaka, Krnu t mi. f^.ia —Ob 11. ari min. .i Oaobni »lak ■ Dunaja ria Amatattsu, Karlorlh Taro t, Haba, Marijinih vare. Planja, Budajario, Hotnograd«, tduca, Btajra, Partaa, Oanara, Ouriha, Br« g"iio», Inomoit«, Kalla na Jeaarn, I»«iid Uaataina, Idnbua, Oalorea ij^J Fontabla — Ob 4. nri tO min. popolndna) oaobni Tlak ■ Dunaj«, l.juhr. Baiathaia, Raljaka, OalOTea, Kraimanafsata, Pontabla — Ob fl. uri 4 tti* ■Tt*ai oaobni rlak a Dunaja ria Amatattaa, la lajnbna, Baljaka, Calora. PoBfcabla. Proaja ls Novojra mesta ln ls Kočevja. Ob S. ari lt min. ajntraj maaani Tlak. — Ob S. ari 11 min, m polndna maaani vlak, — Ob S. ari Sft min. avaoaar maaani vlak. ► «l»io«l I* l.|iiHlj»no (drž. kol.) v Hhiui.ii. Ob T. ari ti min. ajutraj, ob S. nri t min, popolndna, ob t f M aato. aračat, ob 10. nri W min. arra6a)t. (Poaladnjl Tlak la t oktoli oh ii-'lalj*ii In praanlkih.) Prihod v l.|nhl|ituu (drž. kol.) la KamnlUn. Ob S. nri SI min. ajutraj, ob 11. nrl 16 mu dopoludua, ob ( so min. *Tto«r, ob S. nri 66 min, >*ai«r. (Poaladnjl Tlak la t oklobr ob aadaljah Ln praiuiklh.) St 93ti.i (478-1) Razglas. Komisijsko ooletaaiije in razreJo^aje konj katero je ZMikazalo c. kr. ministerstro za deželno brambo vzajemno s c. in kr. vojnim ministarstvom za I to 1897. vrnilo se bode z:t okraje m^stn Ijub-Ijanskegi line Si. in Ji. iiinjaa letoM ilopoluilnr na /itiii--I4.4-I11 li-^-ii |tol' v; klavnice na cddelku za kome v Hlelećem reda: Dn« 3. maja dopolndne ob cJevetih za I. okraj (Sotaki «l-l); ili-.«'- H maja dopoludne ob desetih za II. okmj (St. J .količki tlel); dce 3. maja dopoludne ob polujednajstih zh III. okraj (iKorni dfl) ; dne 3. maja dopoludne ob jednajstih za IV. okraj (Kolodvorski del) ; dne 4. maja dopolndne ob devetih za V. okraj, (prtdkrn i : Hradeckega vas, Kurja vas, Havptnaanca, Ilovca, Kar linMka zemlja in Črna vaa); dne 4 maja dopoludne ob devetih za VI. okraj (Vodmat). Tega reda ae je strogo držati. V obližji označenega kraja ni dovoljeno vozove puščati. Ako bi ne bilo mogoče kakega konja pripeljati v pravem fa.su k ogledu, je vzrok naznaniti mistaema magistratu ali pa. komisiji Za konje, ki ho oproščeni predstave in za žrebeta, katera v tekočem letu ne bodo izpolnila četrtega leta, prinesti bo s^rifVvalo v zmislu >j. 7 ministerske naiedbu z dne 18. marca 1891, št. 35 drž. zak., obsegajoče razlog prostosti in izdano po dveh posestnikih, katenh konji se predstavljajo. Posestniki konj sh opczarjajo, da je vse premembe glede konj, ki ae dogode v času mej naznanilom in pa mej razredbo koni, t. j za 1. 1897 od 16. aprila d> vštetega 4. mpja, naznaniti mestnemu magistratu. Za popisovanje konj in *ozov vročili ae bodo posestnikom posebni po-pisovalni listi katnre jim je vf-stDo izpolnjene vrniti magistrat ne m u ekspeditu \s..j tlo «lin- -*50. aprila IcIom. Iz opazk na t« h listih je razvidno, kateri konji so oproščeni vsakoletnega naznanila in kateri od ptedotav^ za razredbo. Posestniki konj kateri opuste pravočasno naznan ti ali predstaviti svrjo konje in se ne morejo dovoljno opravio ti, se kaznujejo v zmislu minister-skega ukaza z dne 30. septembra 1857, drž. zak. ftt. 198, ali z glob> do 100 gld ali z zaporom do '20 dnij , vrhu tega pa imajo plačati vse stroške poznejšega razredovanja. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne l. aprila 1897. Že dlje lasa dobivam skoro vsak dan pofiiljatve, da izref-etn svoje mnenje o svilo i h lil.i,-ih. katera so bil* kupljena za obleke in bluze v dragih trgovinnl., a so v kratkem lasu raspadle! Zaradi toliko dražega mi Časa, ni mi žal mogoče, da bi temeljito, stvarno in strokovnjaSkn odgovoril na vsa vprašanja, timveč moram odkloniti daljna taka odgovarjanja. Vsakdo, ki kupuje, naj se varuje predno kupi in naj se obrne na utrokovnjuka. HoliensteiiiBka svilna tkalnica „IiOtze" (808—S) v Hohfintrimi na Saksonskem. St. 9712. (4 70—2) Stavišče na prodaj! V četrtek «im h. upi »Ha MHto? «lo|h»lii