Stev. 303. V Trstu, v torek dna 1. decembra 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tuđ! ob nedeljah fn praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredalftvo: Ulici Sv. Prančifka AsiS^ega St 20. L Mdstr. — V* dopisi mj ir poiiSJajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma sc ne apre^m1« rokopisi se ne vračajo, ta odgovorni urednik Štefan Godina. Ustnik konsordj »Edmosti*. — Tlak tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s eaataoftm poro**«« v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asllkega It 30. Tctefon miodaUtva ta uprave «Uv. 11*87. Miračaiaa laili: Za cato tata.......K 34— • ...«■■«.*...■•■ mm' Za iciclfaka Utaj« m ctfta MN SB 0M Mta ..•*..... trs Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka naialjaa vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda* najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema fnseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina ta reklamacij« se potlljajo upravi Usta. Plačuje se lakirata* le apravt .EdinesH". — Plala ta toH se v Trata. Uprava In taacratnl oddelek se aahaMa v ulici Sv. AaUkaga ŠL20l — Poltnobranilafenl račun SL 841.»X V Srbili prodiranje naših M napreduje. - Z zapada nI nlfesar poročati, Z nemtto-ruskeSfl bojijo. BERLIN, 30. (Kor.) Veliki davni stan, 30. novembra dopoldne. Na vzhodno-pruski meji smo srečno odbili neki napadalni poskus močnejših ruskih sil na nemške utrdbe vzhodno od Dar-kehmena in sicer s težkimi izgubami za napadalce. Ujeli smo nekaj oficirjev in 600 mož. Južno od Vlsle so se končali včeraj u-vedenl protinapadi z uspehom. 18 topov in več kakor 4500 vojakov je postalo naš plen. Na južnem Poljskem se ni zgodilo ničesar posebnega. Vrhovno armadno vodstvo. Z oustnisko-rasbega Dojiščp. DUNAJ. 30. (Kor.) Uradno se objavlja: 30. novembra opoldne. Na severu sc včeraj na naši fronti n» zgodilo ničesar bistvenega. ' Namestnik šefa generalnega štaba. pl. Hofer. generalni major. PusKI mm'tA svari pred pretlre-rantel vestmi o ruskih zmegah. KOPENHAGEN, 30. (Kor.) Iz Petrogra-da se poročn semkaj: Neki komunike ruskega generalnega štaba svari pred pretiranimi vestmi o ruskih zmagah med Visio in \V artho. Te vesti izvirajo vse z privatnih virov. Vsa poročila, ki ne izvirajo iz oficijelnih virov, se morajo sprejeti s previdnostjo. ,'rrlrK sera" in prtrpgTj-fcu poro. In c itcvLu nemshifi vjetaftov. BAZiiL, 29. (Kor.) »Breslauer Nach-richten poročajo iz Milana: Vsa petro-grajska poročila pariškega »Matina* po-natis kuje od danes naprej »Corriere della serac z izrecnim pridržkom, da uradna ru ska poročila Še niso potrdila visokih številk nemških ujetnikov, ki so jih po onili podatkih baje ujeli Rusi. Z južneso bojlSčn. DUNAJ, 30. (Kot.) Z južnega bojišča se poroča uradno: Dne 30. novembra. Na južnem bojišču trajajoči beji. Včeraj smo po silnih bojih zavzeli z naskokom kar najtrdovratneje branjeni prelaz Suvobor, ki obvladuje cesto Valjevo-Ćačak Posebno se Je odlikoval pri tej priliki bataljon štev. 79. Tudi polka Stev. 16 In štev. 23 deželne hrambe sta se zadnje dni vnovič odlikovala. Včeraj je bilo ujetih skupno 1254 mož in uplenjenih 14 strojnih pušk. V Užicah smo našli rar.ogo orožja in municije. Srbski general Bojovič, poveljnik prve srbske armade, umirovljen. DUNAJ. 30. IKor.) »Korrespondenz Wil-helm« doznaia. da je bil general Bojovič. povelinik prve srbske armade, radi svojega umi* anja umirovljen. Na njegovo mesto je bil imenovan general Mišić, dosedanji sous-šef v višjem poveljništvu. Z nemšKo-froncoskego bojišča. BERLIN. 30. IKor.) Veliki glavni stan. 30. novembra dopoldne. I zapadne fronte ni ničesar poročati. Vrhovno armadno vodstvo. P \R1Z. 30. (Kor.) Angleške vojaške oblasti. ki jim je podrejeno mesto Armenti-ere^. so nabile po ulicah v Arnienticresu in Hazcbroncku razglas, v katerem naznanjajo. da se noben prebivalec, ki je zapustil mesto, c d 27. novembra do preklica ne sme vrniti. Ta odredba je vsled po-manjkania živil, ki se občuti močno kljub temu. da je zapustilo mesto pet šestin prebivalcev. ^ AMSTERDAM. .K). (Kor.) List »Alge-meines Handelsbladet« poroča iz Londona z dne 29. t. m.: Listu »Times« se poroča iz Boulogne: Dozdeva se. da mislijo Nemci začeti s svojim prihodnjim napadom v okolici Arrasa. Tam so baje zbrali 700.0**) mož in odkrito nameravajo nov močan nan-d, da bi na črti Arras-Lille dosegli obrežje. ___ Boji med letalci »^ARIZ 29. (Kor.) Neka uradna vest ra/pravtia o bojih letalcev dne 18. t. m.: Nrk- votaški fetalec je opazil zjutraj v «. . - (,.:>ti Ainiensu leteče avijatsko le-: • . . run »e sledil in ga dohitel pri A-ir - Oddal je 100 strelov iz stroj-nr nuške. Lahko poškodovano letalo je pobegnilo. Vojaški letalec je napadel potem neko letalo, ki se je zasukalo in se vrglo na francoskega letalca ter spravilo njegov a-parat v omahovanje, tako, da je njega strojna puška padla v notranjost letala. Francoski letalec je sicer vspostavil ravnotežje, ali letalo je med tem izginilo. Neki drugi letalec je opazil nemška letala nad Amiensom. Sledil je enemu letalu, je dohitel in je zabranil, da se ni moglo povrniti v nemške črte. Na zasledo vanju do Mont Didiers je bilo francosko letalo zadeto od 31 krogelj, katerih ena je prestrelila posodo za bencin. Moralo je potem odnehati od preganjanja radi pomanjkanja municije. Neki drugi francoski letalec je napadel nekega »goloba«. Nemška kroglja pa mu ie prebila peroti, da se je moral francoski 'etalec hitro spustiti na tla. Nevolja v Franciji radi slabega odziva vpoklicanih. LYON, 29. (Kor.) V pomirjenje v Franciji vladajoče nevolje radi dejstva, da se veliko število mobiliziranih ni javilo, piše » Lyon Republicain«: Tu gre za nadštevil-ne. ki so prišli v veliko večjem številu, kakor se je pričakovalo. Manjkalo je oficirjev in zato se je zdelo nespametno, da bi se povećavali državni stroški in večja stanja moštva, kakor ga je bilo potrebno za prve vojne potrebe, ker bi morala hiti brez dela po garnizijah. Največje izgube na vseh orožnih vrstah ima vsekakor pehota. Sedaj se namerava vpoklicati nad-številne in se priključijo vsi nadštevfini vojaki infanteriji, da izpolnijo vrzeli. Dva uradnika amerikanske vlade o postopanju z nemškimi ujetniki v Newbourgu. BERLIN. 30. (Kor.) List »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše: Kakor poroča Reuterjev urad. sta obiskala pred kratkim dva uradnika amerikanske vlade nemški ujetniški tabor v Newbourgu, kjer ni1-ta našla niti sledu o tem. da bi se tam z nemškimi ujetniki postopalo slabo, obratno sta dognala, da živi poveljnik tabora z ujetniki v popolnem soglasju. Ako naj bi se vsled tega poročila vzbudilo domnevanje, da pritožbe, priobčene po nemških listih glede slabega ravnanja z nemšimi ujetniki v taboru v Newbourgu liso osnovane in utemeljene, je to zavijanje resnice. Mnogoštevilne, slednjič potrjene pritožbe niso naperjene proti povelj-nikovi osebi in njegovim odnošajem do u-jetnikov, temveč v prvi vrsti povsem nedostatnim pripravam v taboru in proti vsled tega nastalim slabim odnošajem, katerim so bili izpostavljeni ujetniki vsaj prej tedne in tedne. Neresnična ves« o streljanju na nemške vojake. BRUSELJ 29. (K.) (NVolffova pisarna.) Vest, ki jo je širil »Nieuw Rotterdamscher Courant«, češ, da se je v Strobriigge pri Maldeghonu (zapadna Flandrija) streljalo na nemške vojake in da je bilo 40 prebivalcev odvedenih kakor tali. ni resnična. Pristojno vojaško poveljstvo izjavlja izrecno. da sc ni streljalo na nemške vojake in da niso bili odvedeni tali Tudi ni res, da se dva nemška vojaka pogrešata. Odlikovanje generala Mackensena. ODANSKO, 30. (Kor.) Cesar Viijem je poslal generalu Mackenzenu sledečo brzo javko: »Deveta armada se je pod Vašim izvrstnim in sigurnim vodstvom v težkih, toda z uspehom ovenčanih bojih, vnovič bi la ncprekosljivo. Dela preteklih tednov o-stanejo ohranjena v zgodovini kot svetel vzgled junaštva, vztrajnosti in hrabrosti. Izrecite hrabrim četam mojo cesarsko zahvalo, ki jo potrjujem s tem, da Vam podeljujem red Pour le merites in izročam insignije reda. Bog bodi še naprej z Vami in našimi četami! — Viljem I. R.« Volno s Turčijo. CARIGRAD 29. (Kar.) Komunike glavnega stana pravi: Rusi, ki smo jih dne 22. t. m. v okolici Tutoka premagali in jih vrgli nazaj proti severu, so sedaj, ko Jim so došla ojačenja, zasedli pozicijo prt Ki-ličgende. Naše čete so zasedle stališče nasproti sovražniku. Sveta vojna. CARIGRAD 29. (Kor.) »Agence Otto-mane« je izvedela iz Medine, da se je 3»».0u0 inuzelmanov, Seidov, ulemov in beduincv zbralo pod sveto zastavo, ki so jo ob razvitju velikega pompa prinesli iz svetišča. Navdušenje prebivalstva je veliko. Tisoči dobrovoljcev — med temi 65 -letni mufti Šafiitov — so se dati vpisati ter so prisegli na grob« Mohameda, da ne polože orožja poprej, dokler ne bodo pri-pozuane pravice domovine in kalifata. OdHčnjaki v Egiptu Iztekalo »danost sultanu. CARIGRAD 29. (Kor.) »Agence Otto-mane« je izvedela iz pristojnega vira; da so vsi odličnjaki v Egiptu naslovili na sultana kolektivno adreso* kjer ga zagotavljajo o svoji neomajni udanosti in zvestobi do kalifata. Grška in Turčija. CARIGRAD 30, — (Kor.) „Tasvir Efkiar' poroča, da je Grška odbila vsa prizadevauja trn$i>orazuma, da bi šla ž njim in napovedala Turčiii vojno. Grška hoče rešiti vse diference s Turčijo na prijateljski n. čin. t ieneralfeldmaršal von der Goltz je svo-Ječasno obljubil, da se povrne v turško službo. BERLIN 30. (Kor.) List .Lokalanzeiger piše glede odposlanstva gen ralne a feld-maršala von der Goltza v Carigrad sledeče: Von der Golti je, k- • je zspostii turško službo, ?agotovI sultanu Abdul Hamidu, da se povrne v turško služb >, ako bi Turčija potrebovala k- daj njegove službe in je to svojo obliubo leta 1910, ko je bil zadnjič v Cari-g-adu, ponovil sultanu Mehmedu. Vsled te obljube se je se aj sultan Mehmed obrnil na remškega cesarja s prošnjo, da naj mu stavi na razpolago von der Goltza za dobo vojne proti Rusiji in Angliji. V n der Goltz odpotuie prihodnje dni s svojim štabom in s svojim pobočnikom v Carigrad. _ _ Cesar Viljem čestita državnemu kance-larju za rojstni dan. BERLIN 29. (Uradno.) Cesar in kralj je odposlal povodom današnjega rojstnega dne državnega kancelarja Bethman -HoIKvega temu poslednjemu nastopno brzojavko: Prihajam na čelu nemške države k vaši ekscelenci s čestitkami posebne vrste. Da se državna ladja srečno dovede skozi viharje v pristanišče, v to treba sreče; v ta namen se poslužuje Previdnost sama mož, ki se znajo, imaioč trdno in neomajno blaginjo domovine pred očmi, boriti, dokler ni dosežen veliki cilj. Med temi možmi za vzemi je Vaša ekscelenca prvo mesto. To ve nemški narod, to vem jaz. Bk>žjega blagoslova Vašemu delu. Viljem L R. Državni kancelar je odgovoril z nastopno brzojavko: Vaše veličanstvo prosim, da smem iz globine srca izreči najspoštljivejo zahvalo na velikem veselju za rojstni dan. ki mi je je napravila milostna brzojavka Vašega veličanstva. Moji vtisi v Berlinu mi kažejo vnovič, da se nemški narod čuti s svojim cesarjem ujedinjenega v zaupanju v našo moč in v veri na končno zmago naSe pravične stvari, ob trdnem sklepu za vztrajanje. dokler ne bo izvojevana ta zmaga. Bog naj usliši mojo prošnjo, da smem s svoj?m cesarskim gospodom in s svojim nemškim narodom krepko sodelovati s svojim deležem za to zmago. Vašemu veličanstvu zvestopokorni Bethman - Holl-weg. ^o^ovor državnega kancelarja Bethmann-Mollwega z voditelji državnozborskih trank glede prihodnje vojne seje državne zbornice. BERLIN, 30. (Kor.) Danes in včeraj je imel državni kancelar pl. Bethmann-Holl-weg z voditelji državnozborskih strank adi predpriprav za dne 2. decembra vr-šečo se vojno sejo državne zbornice, pogovor. Pogovor je bil. kakor se razume, čisto zaupen. Kakor poroča »Lokalanzeiger« se o tej zadevi lahko reče le toliko, da so bila tozadevna poročila državnega kancelarja povsem zaupljiva toliko glede stanja na zapadu, kjer je. sodeč po sedanjih nemsk. pozicijah izključeno, da bi se bitka od tam mogla prenesti na nemška Ha, kakor tudi glede popolnoma ugodnega stanja na vzhodu. Po takih odnošajih obstoji med vlado in ljudskimi zastopniki soglasje v tem, da se sme sklepati samo takšen mir, ki obeta absolutno trpežnost m ki odško-duje vse doprinešene gmotne in krvave žrtve. Četrto podalj&aaje moratorfe na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 30. (Kor.) Uradni list razglaša danes četrto podaljšanje moratorija kr. ogrskega ministrstva glede dovoljenja novega podaljšanja glede izpolnitve privatnopravnih obveznosti. Častni doktori vratlstavskega vaeučUBča. VRATISLAVA. 29. (Kor.) Pravna in dr-žavnoznanstvena fakulteta vseučilišča v Vratislavi. ki le dobila pred kratkim do- voljenje, da imenuje doktorje političnih znanosti, se je prvič poslužila tega dovoljenja s tem, da je imenovala generalfeld-maršala Hindenburga za prvega doktorja rerum politicarum honoris causa. Dalje je podelila isto čast šefu generalnega štaba na vžhodti, generalieutnantu Ludendorffu in ministru Breitenbachu. Vrh tega je imenovala honoris causa za doktorja prava švedskega raziskovalca Sven Heddina. Grof Apponyi ni za mir, dokler nI izvojevan popoten vspeh našega orožja. BUDIMPEŠTA 30. (Kor.) Nasproti poro čilom inozemskih listov, da grof Apponyi ag tira za mir, je ta slednji upravičil odrski brzojavni korespondenčni urad, da izjavi, da je bil vedno mnen a, da se mora smatrati vsako sklepanje miru kot izključeno, predno ni zadeva zmagovito končana in izvojevan popoten v peh, ki bo zamogel jamčiti za traien mir Evrope. Žitni trg. VRATISLAVA, 30. (Kor.) Pšenica 25.20. rž 21.20, oves 20.20. Kolera. DUNAJ, 30. (Kor.) Sanitetni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča: Dne 30. t. m. so bili bakterijologično dognani na Dunaju 3 slučaji azijatske kolere, na Češkem dva, na Moravskem dva, v Opavi trije in en slučaj v Krakovu. Norveški ribiški parnik „Nestor" ni polagal min za Nemčijo. CHRISTIANIA 30. (Kor.) Norveški ribiški parnik „Nestor-, ki ga ie našli neka angleška * ojna ladja pri Fieetvvoortu, katerega se obdoižjje, da te pod nevtralno zastavo polagal mine severno od Irske, j last re*e noiveške ladjedelnice, čije *apit; l -e n hai po največ v angleških rokah. Parni« je bil najet od tvrdke Beeret v Grimsbyju. Zat-« ne more bti govora o tem, da bi bil polagal mine za Nemčjo. Seja osrske državne zbornice. BUDIMPEŠTA 30. (Kor.) Podpredsednik Szasz otvori sejo ob tri četrt na 11 dopoldne. Pove zbornici, da je po upravni navadi potom ministrskega . predsednika odposlal na Nj. Veličanstvo udanostno izjavo, ki jo je zbornica sklenila dne 25. t. m. (poslanec Geza Polonyi: »Povsem nepravilno!«) in da je dobil od ministrskega predsednika obvestilo, da je od Nj. Veličanstva dospela naslednja brzojavka: »Podano udanostno izjavo poslanske zbornice vsprejemam s prisrčno zahvalo. V posebno zadoščenje mi je zagotovilo sočustvovanja in požrtvovalnosti državne zbornice v sedanjem položaju, ko odrski narod podaja v junaškem boju proti sovražnikom domovine jasen dokaz svojih od pravnukov podedovanih patrijotičnih in vojaških čednosti. Fran Josip.« (2ivo odobravanje in ploskanje.) Odgovor Nj. Veličanstva je bil vsprejet z udano spoštljivostjo na znanje. Podpredsednik Szasz je prečital nato objavljeni brzojavni odgovor Nj. c. in kr. Visokosti, nadvojvode Friderika, ki je bil ravnotako navdušeno vsprejet. Nato se prečita brzojavni odgovor predsednika nemške državne zbornice v ma-žarskein prevodu. Brzojavka izreka v i-menti državne zbornice zahvalo za prijavljena sočustvovanja zavezne zvestobe \v izreka nado. da obe v vojnem bratstvu združeni armadi izvojuieti tako zntago, da bn državam gotov trajen in pravičen mir. (Živo odobravanje.) Brzojavni odgovor predsednika turške zbornice, ki se je prečital potem, se glasi: S pravim veseljem sem sprejel Ijubez-njivo brzojavko, ki mi jo je poslala Vaša ekscelenca, da sporočim otomanskemu narodu izraz plemenitega sočustvovanja, ki ga goji ogrski narod do nas. Otoman-sko prebivalstvo je v resnici ponosno na to, da lahko združuje svoje orožje z onim hrabrega ogrskega naroda proti Rusom in* njihovim zaveznikom, ki so v svojem tiranskem poželjeniu, da bi si podvrgli celi svet, upadli v naše ozemlje in ki so, začenši na Balkanu, zanetili ogenj po vsej Evropi. Trdno upam, da iz tega gigantskega boja, ki smo ga morali vsprejeti v interesu naše nacijonalne eksistence in svobode, iziđemo kot zmagovalci. Pozdravljam častite poslance plemenitega ogrskega naroda v imenu otomanskih poslancev, katerim objavim Vašo cenjeno brzojavko z velikim veseljem. (Odobravanje.) Poročevalec dr. Darvai predloži nato poročilo imunitetnega odseka glede aretacije veleizdaje obdolženega poslanca Srdjana Budisavljeviča in pripomni, da je ta v brzojavki, ki jo je naslovil nanj, sam zaprosil, da naj se glede njega dvigne imuniteta. Nato se preide na dnevni red. Prvo točko zavzema poročilo ministrskega predsednika glede uporabe honvedcev in črno-vojnikov izven deželne meje. Poročevalec Elemer Simon je slavil Junaško navdušenje in hrabrost naših čet in predlagal, da naj zbornica soglasno odobri poročilo ministrskega predsednika. Ministrski predsednik grof TIsza je izjavil, da hoče govoriti kratko, kajti oni, ki nosijo odgovornost za vodstvo zadev, ravno v sedanjem času ne smejo govoriti, ampak delati. Ministrski predsednik je naštel nato vzroke, ki so dovedli do vojne in rekel: Po izk.išnjah zadnjih mesecev se lahko reče, da je bila sedanja vojna neizogibno potrebna. Postala je neizogibna vsled okoliščine, da so nekatere velesile zavidale našo zaveznico radi njenega velikanskega gospodarskega razvoja (Odobravanje), našo miroljubnost pa smatrale kot znamenje slabosti. Dogodki zadnjih mesecev so to naziranje odločno izpodbili. Iskali so slabost, nesposobnost in ostarelost tamkaj, kjer se ni moglo ničesar drugega iskati. kakor miroljubnot vseh faktorjev monarhije in posebno še miroljubnost najbolj miroljubnega izmed vseh vladarjev sveta. (Živahno ploskanje.) O činih naše armade, je nadaljeval ministrski predsednik, zamorem govoriti lc s čustvi ponosa, občudovanja, zaupanja in hvaležnosti. Naša armada je vzbudila čustva občudovanja in zaupanja tudi pri naših zaveznikih. Pred kratkim sem imel priliko, da sem se o tein prepričal osebno in zato lahko prisegam na priznanje in zaupanje, ki je vživa naša armada pri vodilnih faktorjih z nami ramo ob rami se borečega nemškega naroda. Grot Tisza je omenil na to, da ga je nadvojvoda Friderik pooblastil, da izreče v njegovem imenu občudovanje za nad vsako hvalo vzvišeno junaštvo ogrskih čet. Ta vojna, je rekel govornik, je prva velika vojna pod režimom dualizma in lahko rečemo, da je dualizem prestal izkušnjo kar najsijajneje. Ta vojna je pokazala, da se sila, akcijska zmožnost in moč monarhije ne sme iskati v španskih centralističnih pravnih institucijah, ampak v taki konstituciji, ki omogočuje poleg garancije upravičene neodvisnosti ogrskega naroda, enotnost čustev, enotnost stremljenj, svobodno možnost boja ramo ob rami. (Živahno odobravanje.) In tudi v nekem drugem oziru je prestala tisočletna ogrska narodna država v tej borbi veliko obtežilno izkušnjo velikih časov..Izkazalo se je, da ta država ni u-stvarila samo umetne vezi med državljani; ta boj je strankarske spore spravil iz sveta, ž njimi vred razredni boj in narodna nasprotstva in podal tako sijajen dokaz enotne in medsebojne ljubezni do skupne domovine tu in tam na bojiščih, kar v zgodovini ogrskega naroda in za bodoči razvoj ne more biti brez pomena. Vojna je tehtanje narodov. Tudi ogrski narod je bil postavljen na neizprosno strogo tehtnico svetovne zgodovine. (O-dobravanje.) Bil je tehtan in spoznan kot težek. Nemogoče je, da bi bila ta vejna za hinločnost ogrskega naroda, za u?led In njegovo moč brez plodonosnih posledic. (Živahno odobravanje, Eljen - klici in ploskanje.) Mi, ki smo odgovorni za narod, imamo 'olžnost. da v tako brezmejni požrtvovalnosti na razpofago nain stavljene sile naroda organiziramo, jih vodimo in postavimo v sedaj vihrajočem boju za življenje in smrt na pravo mesto. Mi jčemo buja podcenjevati. Čakajo nas še veliki napori, vendar pa moramo zaupati na svojo moč. Videti moramo v nas zavest, da bo narod zmagovito prestal tudi še predstoječe napore, ki ga čakajo. (Živahno odobravanje ) Ta boj moramo nadaljevati brez obupavanja, brez obotavljanja, brez malodušnosti. dokler se ne ustvarijo za narocf trajni predpogoji narodnega varstva. (Živahno odobravanje.) Mi. slavna zbornica, imamo v teh časih "velike in slovesne dolžnosti. Naša dolžnost je. da skrbimo, da v potokih prelita kri naših bratov ne bo izgubljena, da prinese bogate sadove za narod. (Eljen-klici, ploskanje.) Grof Mihael Karolyi je razvijal stališče stranke 48.ih in izjavil, da moramo z ozirom na vojno gledati sedaj na to, da napnemo vse sile. da pride do ugodnega rezultata. Mi hočemo žrtvovati deželi ne samo vse materijalne, ampak tudi moralne sile. da nastopi proti sovražnikom dobro oborožena tako materijalno kakor moralno. Ogrski narod je podal sijajen doka? da v sedanji veliki borbi ni samo Str?* ?f „EDINOST* Stev. 803. V Trstu, dne 1. decembra 1914. vzor edinosti, anipak da je tu«ii v političnem oziru zrel in da rnore vživati sadove tc politične zrelosti, i a politična zrelost ni! ra imeti odgovarjajoče posledice. Govornik ie prečita! nato deklaracijo 48. neodvisne stranke, glasom katere stranka za dobo vojne ustavlja svoja no-tranje-politična stremljenja. Stranka jemlje v razpravi se naiiajajoče poročilo izrecno in s ponosom na znanje, v svesti si, da honved in naša črna vojska nista samo odgovarjali pričakovanjem, ampak jih še prekosili. (Živahno odobravanje.) Grof Julij Andrassy (ustavna stranka) je Izjavil, da je že dolgo tudi njegovo prepričanje. da je bila vojna neizogibna, posebno po aneksiji, ko je videl, kako stremi Srbija konsekventno za tem, da ustvari iz ozemlja monarhije velikosrbsko kraljestvo, da se je Srbija danzadnem trudila, da ustvari za to predpogoje z rovarenjem, ki ga je razvijala v krajih, kjer prebiva srbsko prebivaJstvo, že leta in leta sem. Odkar si je Rusija prilastila to jugoslovansko ambicijo, ne more v vsej deželi biti nobene različnosti v naziranju, da je ta vojna vprašanje našega obstoja. Nesmisel bi bila, da bi kak Madžar v sedanjem času mislil morda drugače in na kaj drugega. kakor na najsvetejše interese svoje ogrožene domovine. Ustavna stranka se je postavila radi tega od izbruha vojne na stališče, na katerem hoče ostati do zmagovitega izida vojne: Vse druge obzire, vsako strankarsko-politično, opozicijonalno naziranje na stran! (Živahno odobravanje.) Treba je z vso silo podpirati akcijo, ki podpira stvar Ogrske v tem gigantskem boju! Cela armada je dokazala svojo vzornost. Zaupamo tudi našemu armadnemu vodstvu in nikakor ne mislim biti nepravičen napram kakemu drugemu plemenu ali narodnosti. Če poudarjam, kako ponosen sem, ko vidim, kako se je ravno ogrsko pleme še specijalno junaško obneslo. Lahko rečem, da sem srečen, da sem Madžar. Iz tega stališča ustavne stranke pa nikakor ne izhaja, da bi hotela ta stranka prevzeti odgovornost za politiko, s katero se je pripravljala ta vojna, za zunanje -politične, vojaške in notranje - politične korake, ki so se izvršili pred vojno in tekom vojne. Pridržujemo si pravico oziroma smatramo to celo za svojo dolžnost, da podvržemo kritiki postopanje onih, ki odločajo danes o usodi dežele. (Odobravanje.) Aleksander Simonyi - Semadam (ljudska stranka) je izjavil, da si je njegova stranka dolžnosti velikega časa dobro v svesti in je pripravljena, podpirati vsako akcijo, ki stremi v tem težkem času po dobrobitju dežele. Govornik je istotako slavil čednosti honvedske armade in izjavil. da sprejme predlogo. (Odobravanje.) Nato je bilo poročilo ministrskega predsednika sprejeto soglasno na znanje. Sledila je razprava o zakonskem osnutku glede izjemnih odredb za slučaj vojne. Poročevalec Darwai je priporočal, da naj se predloga sprejme. Posl. Simonyl - Semadam želi, da se pri vojnih dajatvah določi starostna meja, da se sestavi glede interniranja poseben forum, pred katerim se lahko po vojni človek opraviči in da se za slučaj, če se izkaže nedolžnost, izplača odškodnina. Geza Polon y i in grof Albert Apponvl se priključita temu naziranju. Posl. Geza Polonyi je izjavil, da nikakor ne gre, da bi se, kar se tiče v zakonskem osnutku izrečene podelitve imunitete za vlado, zahtevala taka imuniteta, dokler ni tozadevno poročilo vlade sprejeto od zbornice. Ministrski predsednik soglaša s tem, da se imenovani pasus izpusti. Predloga je bila na to po kratki debati soglasno sprejeta, ravnotako predloga o ustanovitvi vojnih posojilnic in o podpiranju rodbin v vojni se nahajajočih vojakov. Nato je bila seja za eno uro prekinjena. BUDIMPEŠTA, 30. (Kor.) Ob tri četrt na 4 popoldne se je seja zopet otvorila. Vsprejetih je bilo več manjših predlog, med temi zakonska predloga, glasom katere se doba državnozborskega mandata izvoljenim komitatskim uradnikom za dve leti podaljša, dalje zakonska predloga glede pokritja na Ogrsko odpadlih skupnih izdatkov v prvem polletju 1914. Nato je sledila razprava zakonske predloge gle- de začasnega in delnega zvišanja dohodnine v vojaške oskrbovalne namene. Potem, ko so nekateri poslanci ugovarjali proti ti predlogi in izjavili, da bodo vseeno glasovali zanjo, je reilektiral finančni minister na različne kritike, je bila zgodovinska predloga enoglasno sprejeta kot podlaga podrobne razprave. V tej seji je bila predloga rešena tudi v detajlu. Prihodnja seja bo jutri. Dnevni red: Tretje čitanje in poročilo imunitetnega odseka glede zadeve Budisavljeviča. PODLISTEK Madame Bovanr »V naši okolici ni ravno tako težavno izvrševanje zdravniškega poklica!« je dejal lekarnar. »Po naših cestah se prav lahko vozite z vozom, in plača zadostuje v to, kajti naši poljedelci so premožni. Kar s* tiče bolezni, ki se pojavljajo, so najbolj pogoste črevesne, žolčne in vratne bolezni Za časa žetve se pojavlja tudi mrzlica. Drugih posebnih bolezni v naših krajih ne poznamo. Zelo številna so prehlaje-nja, to vsekakor vsled nezdravega načina Življenja naših kmetov. Sploh se boste morali boriti z marsikaterimi predsodki. Na tej trmasti zabitosti se zlomi vsa vaša znanost. Tu sprašujejo vedno župnika za svet, predno kličejo zdravnika. Podnebje Je v splošnem ugodno, v naši občini imamo več ljudi, ki so že prekoračili devetdeseto leto. Kakor sem natančno opazoval, pada pozimi toplomer na štiri stopinje in doseza poleti petindvajset do trideset stopinj Celzija. Pri tem nas varuje severnih vetrov argueilski gozd in pred \zhodnimi vetrovi nas branijo griči pri bt. Jeanu. Toda ta toplota bi vsled vodnih Sličice iz volne. Viharen dan na zapadni fronit. Stotnik in stotnijski vodja dr. L. opisuje sledečo zanimivo sliko o neprestani življenski nevarnosti, v kateri se nahajaio vojaki v bitki: Cele tedne smo ležali v dolgih strelskih jarkih pred sovražnikom, ki smo ga sicer vrgli do roba neke višine, a ga na noben način nismo mogli pognati v dolino. Počasi so se okrepile naše stotnije od izgub « nadomestnim transportom. Neprestano ležanje v jarkih nam je postalo že silno nadležno. Sovražnik, ki je mislil, da smo že izmučeni, je spravil svojo težko artlijerijo, s katero nas je obstreljeval cel teden, zopet drugam. Ta trenotek so hoteli izrabiti višji voditelji. 2e par dni je vse kazalo, da je pričakovati predstojećega naskoka. Vedno več artiljerijskih oficirjev je šlo mimo nas, da opazujejo in izberejo pozicije za topove, potem čete pijonirjev z vsem mogočim orodjem. Končno smo dobili faktično ukaz, da naj pripravimo vse potrebno za naskok. Bil sem s svojo stotnijo na desnem krilu polka, ob nekem gozdnatem pobočju. Najprej je šlo za to, da se natančno poiz-ve za sovražne okope. Že več dni in noči so hodile naokoli patrulje, pri čemer je prišlo ponovno do manjših prask. Ustrelili smo še nekega sovražnega stotnika in našli pri njem več važnega materijala. Nam so ubili Francozi našega dobrega poročnika, ki je nekega dne drzno skočil v sovražni jarek in pričel metati po njem ročne granate. In potem ie šlo tako naprej: dobili smo povelje za napad ob 8 zjutraj. Ves dan poprej je obstreljevala artiljerija vseh kalibrov sovražne pozicije. Sovražnik je seveda slutil, kaj pride. Že takoj ob nastopu mraka je pričel strahovito streljati. Ker je bil vsak protinapad nemogoč, sem Šel s svojim vodom skozi gozd v prednjo linijo. Tamkaj smo kmalu spoznali, da je streljal sovražnik le iz svojih skritih za-kopov. Podali smo se nazaj in vzeli s seboj tudi ranjence. Tudi sedaj mi je postalo jasno, da sem se nahajal s svojo stotnijo na eni najvažnejših točk. Ob 8 se je stresla zemlja vsled zadnjega pozdrava naših pijonirjev sovražniku. Iz našega gozda nismo mogli ničesar videti. Vedeli pa smo, da so v istem trenotku pričeli prihajati naši tovariši na desni in levi strani iz jarkov, nakar je pričel sovražnik strahovito streljati. Tudi jaz sem dal sedaj odločilno povelje: »Drugi in tretji vod nastop!« Prišli srno do neke žične ovire, ki sicer ni bila močna, vendar pa taka, da nas je zadržala. Za njo se je nahajal sprednji sovražni okop, pripravljen naravnost sijajno. Vrgli smo se kakor strele na tla. Skušal sem trenotek pogledati položaj. Na desni strani so prišli moji tovariši že Čisto blizu do sovražnega okopa, proti nam pa je bil namer jen uničujoč ogenj. Vsak, ki se je drznil dvigniti od tal, je bil takoj zadet. Moj pridni podčastnik H. je skušal s škarjami prerezati žico, a je imel roko takoj zdrobljeno. Vzeli smo v roke ročne granate in došli sta tudi dve strojni puški. Deset Francozov, ki so mi mojo stotnijo de-cimirali, je pobegnilo nazaj. Padli so vsi! Francozi so otvorili nato strašen ogenj iz glavnega okopa. Skoro vsaka kroglja je zadela. Sledil je nato še šrapnelski ogenj. V gozdu ni bilo niti enega drevesa, niti enega grma, ki ne bi bil popolnoma razbit od granat. Okoli mene je bilo več mrtvih in ranjenih, kakor živih. Neki vojak, ki je bil zadet štirikrat, me je prosi! za božjo voljo, naj mu pomagam. Odrezal sem mu raz zgornje stegno, kjer je najbolj krvavel, obleko. Neki podčastnik mi parov, ki se dvigajo iznad reke, konečno lahko ustvarila zdravju škodljive bakterije, kakor v tropičnih deželah. Toda hladijo jo južnovzhodni vetrovi, ki prihajajo tam od Seine in ki nam prinašajo prijetnega hlada.« »Ali je kaj lepih izprehodov v tukajšnji okolici?« je vprašala gospa Bovary mladega moža, s katerim se je Še vedno zabavala. »O, prav malo jih je,« je odgovoril. »Tu gori na robu gozda je kotiček, ki mu pravijo »pašnik <. Tja zahajam večkrat ob nedeljah s knjigo v roki in opazujem solnčni zahod.« »Ne poznam nič krasnejšega, nego so solnčni zahodi,« je odvrnila, »zlasti ob morju so krasni.« »O, tudi jaz ljubim morje nad vse,« je dejal gospod Leon. »In se vam ne dozdeva,« je nadaljevala gospa Bovary, »da se spričo te neskončnosti naša duša svobodneje razvija, da jo ta pogled dviga k večnosti in k idealom.« »Da, to je kakor v planinah,« je odvrnil Leon. »Imam bratranca, ki je lanskega leta potoval po Švici; zagotavljal mi je, da si človek ne more ustvariti prave slike o poeziji jezer, o čaru slapov in o gigantskem vtisku, ki ga napravljajo na nas ledeniki. Tu se vspenjajo nad rekami velikanske smreke, koče ležijo na nehotičnih skalah nad brezni, in Če so se oblaki raz- je dal obvezo, s katero sem ga povezal, kolikor je bilo pač mogoče. Tudi drugi ranjenci so vpili po pomoči. Tolažil sem jih, kolikor se je dalo in klical sanitejce. Tako smo ležali tamkaj, sam ne vem, koliko časa. Končno je sovražni ogenj ponehal, nakar smo se divje zakadili proti glavnemu sovražnemu zakopu in ga s težkimi izgubami tudi zavzeli. Pod nami se razprostira dolina reke Aisne in pa kraj, do katerega tako dolgo nismo mogli priti kljub temu, da je bil oddaljen od nas komaj pol ure. Umikajoče se Francoze smo takoj pozdravili s topovskimi krogljami. Naše granate so razsule celo vrsto hiš. Sovražnik je imel še večje izgube kakor mi. Peljal sem svoje ljudi k vzhodnemu izhodu vasi. Tu me je srečal polkovnik. »Vi ste mi pripeljali deveto stotnijo,« mi je rekel. Z otožnim glasom sein mu odgovoril: »Pripeljal sem vam samo ostanke devete. Vsi drugi so obležali na bojišču.« Potreboval sem par dni, da sem se o-pomogel radi težkih izgub in se potolažil. Izgubil nisem namreč samo vojake, ampak tudi pridne tovariše in prijatelje. Domače vesti. „VEČERNA EDINOST" izide danes ob 5 in pol popoldne. S srebrno hrabostno svetinjo je bil odlikovan štabni narednik pri Kranjskem peš-polku št. 17, g. Edo D e 1 a k. Odlikoval se je s svojo hladnokrvnostjo in spretnim vodstvom svojega voja v bojih od 28. do 31. avgusta. Čestitamo ! Pomočniški odbor zadruge stavbinskih mojstrov v Trstu, vabi vse stavbinske de Kivce, da se udeleže pomočniškega shoda, ki se bo vršil danes, torek, ob 5. pop. v „Delavskem domu" via Madonnina Št. 15 z dnevnim redom : Sklepanje glede postopanja tvrdke „Union*. Popolnoma zastonj se razdeli 10.000 izvodov prvega zvezka „Domače knjižnice, zbirke povesti vseh narodov". Pošljite takoj svoj naslov. Na leto izide 12 zvezkov po HO vin., vsak po 156 strani. Založnik Lj. Koser, juršinci pri Ptuju, Štajersko. Božični darovi za vojake v vojni. Na-biralnica naturalnih darov (damski komite) v Trstu je prevzel zadnje dni nad 3000 božičnih zabojev od zasebnikov za vojake lil. armadnega zbora, ki so bili odposlani danes z vlakom v Gradec. S tem je nadaljno eks-pediranje božičnih pošiljatev zasebnikov od strani tukajšnj nabiralnice naturalnih darov zaključeno, in se zaboji ne sprejemajo več. Kako naj se pošilja raznoterosti vojakom na bojna polja? Take pošiljatve so zelo otežkočene s tem. da sprejema c. kr. pošta te zavoje do 35 dek. Kaj malo se more v tak zavojček dati. V Nemčiji so dovođene take brezplačne pošiljatve do 2'/a kile in nujno potrebna bi bila enaka odredba tudi pri nasl V zavoj ali zavojček se spravi dokaj gorkega, dobrega, tečnega in koristnega. Najpripravneji bi bili mali zavoji: dolgi 35, široki 15 in visoki 10 centimetrov. Ako se da pokrov zvleči, služi tak zavoj lahko za shrambo raznih predmetov. Za naslov naj se rab jo vojnopoštnekarte. Iz previdn osti naj se pritrdi ena na pokrov, druga pa na stranici. Poleg razločno pisanega naslova morajo imeti pošiljatve nemškim vojakom, še naslednji napis: „Soldaten-Paket. Eigene Angelegenheit des Empfangers." Pri takem zavoju odpade po*tni li t. Kaj naj se v tak zavojček dene ? Debe e klobase ali slanine in suhega špeha kos, ki ima dolžino prostora, trde nepresladke Čokolade, posodico močnih popr-minc-pastil, kot pest debelo gobo, smodke, cigarete, tanke flanelke oz. nogavice, zdravstvene stvari, kos mila, papirnate rute itd. Slavno c kr. poštno ravnateljstvo bi pridobilo za odredbo poštn h pošiljatev do 27» kg., p iznr.nje onih, ki želijo svojcem kaj poslati in zahvalo vojnikov daleč tam, kjer pogrešajo marsikaj. Jotrl 2. decembra VOJAŠKI DAH!! Poljske legijonarke. V Ljubljano je prišl 9 poljskih legijonark. Zanje bo skrbela vlada in jih porazdeli po deželi Legijonarke so očividno iz boljših slojev. Ali jo je — potegnil! V „Kronen-Zei-tung" je priobčil neki Josef Hofer nekaj na severnem bojišču zloženih verzov. te pa kropili, se nam v globočini odpira rodovitna dolina. Da, tak prizor nas navdušuje, naša čustva nam prekipevajo! Prav lahko razumem tistega glasbenika, ki ie šel ven v naravo, da si je v njenem veli-častvu vzbujal domišljijo.« »Ali se pečate tudi z glazbo?« ga je vprašala. »Ne, toda ljubim jo zelo,* je odvrnil. rNe verujte mu, milostljiva,« ga je prekinil Homais in se je sklonil nad svojim krožnikom, »to pravi samo v svoji skromnosti. — Le priznajte moj dragi! Se nedavno sem vas čul, kako krasno ste peli pesem o angelju varuhu. Poslušal sem vas v svojem laboratoriju; peli ste tako dobro kakor operni pevec.« Leon ie stanoval pri lekarnarju, ki mu je bil prepustil sobo v drugem nadstropju ob cesti. Laskajoča opazka njegovega gospodarja ga je spravila nekoliko v zadrego; tada ta se je kmalu zopet obrnil proti gospodu Bovary in mu je jel pripovedovati o prebivalcih v Yonvillu. Pravil mu je razne anekdote in ga ie poučil o vsem. O notarjevem premoženju mu ni znal povedati nič gotovega, in tudi o Tu-vachovi hiši so krožile razne govorice. Medtem je Ema nadaljevala: »Katera glazba vam najbolj Mgaja?« »O, nemška, ki ;e tako sanjava.« »Ali poznate t"ai italijansko?« (Dalje.) prečitate začetne črke teh verzov od zgo-j raj doli dobite to-le sedbo : „Die Kronen-Zeitung liest nur ein Esel !u Ali po slovenski : Kronenzeitung čita le kak osel! „Dramatično društvo" v Trstu. Vsi g. člani, ki so sodelovali v „Legijonarjih-, naj se zbero danes zvečer ob 8. na odru. Intendant. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro ame-rikane" so bili včeraj sprejeti Božo Petrovič »z Dubrovnika in Peter Rupić iz Šibenika, oba od domobranstva ter črnovojmk Ivan Vascotto iz Izole. — Iz pomožne bolnišnice v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht" so bili puščeni na dopust Martin Lakatac od 1. stomije 6. pešpolka in Aleksander Kath od 14. stotnije 37. pešpolka. — Iz mestne bolnišnice je bil premeščen v pomožno bolnišnico v prostorih društva „Au-stria" Tomaž Buič od 10. stotnije 97. pešpolka. Opozoijenje. Organi policijskega komi-sarijata v ulici Luigi Ricci s > prijeli pri zastavljalnici tri tržaške znane tatove, ki so — poleg druzega — hoteli zastaviti n ko uro. Plošča s kazali je iz tula — počrnjenega srebra. Številke so arabske, temno-modre (perlinske) barve. Komur je bila ta ura in morda kaj druzega ukradeno, naj se zglasi pri g ri rečenem komisarijatu. Vrečo čebule. V ulici del Ponte sta bila predsnočnjim aretirana 14 letni Anton Poro-pat, ki stanuje v ulici del Molino a vento št. 5, in 16 letni Josip Soldinovič, ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ul. O. Gozzi. Aretirana sta pa bila zato, ker sta nosila s seboj vrečo čebule, o kateri nista vedela, oziroma hotela povedati, kje da sta jo dobila. Pazite na otroke. Ko je bila včeraj popoldne 5-letna Lojzika Furlanova v Sv. Križu nekoliko časa sama v kuhinji, je pristopila k ognjišču in naložila na o^enj kup suhega listja: plamen, ki je nastal, jo je pa hudo ožgal po obrazu. Mati jo je morala prinesti v mestno bolnišnico. Kmalu je prišel v pest. Nek redar, ki je predvčerajšnjim popoldne ob polpetih patru-ljiral po ulici Tigor, je konstatira!, da vrata trgovine z jestvinami Kristijana Cotiča v hiši št. 1 iste ulice, niso zaprta. Redar je dal takoj poklicati lastnika trgovine, ki je pa izjavil z vso odločnostjo, da je odhajaje iz prodajalne vrata popolnoma zaprl in zaklenil. Ko sta šla nato z rtdarjem v prodajalno, je Cotič konsta iral, da mu je bilo ukradeno več dragocenosti in nekaj denarja: vsega skupaj za kakih 400 kron vrednosti. Dobri dve uri pozneje je bil pa aretiran 44 Ietn dn nar Fran Jugovac, ki je doma iz Pule in prenočuje tu na ljudskem prenočišču v ulici G. Gozzi : na policiji so našli pii njem vse Cotiču ukradene dragocenosti in tudi denar. Sicer je pa Jugovac tudi priznal, da je res vlomil v Cotičevo trgovino in tam pobasal, kar je mogel. _ Darov!. G.a Uršula Jež daruje za „BoŽičnico" K 10, za moško podružnico CMD pa K 20. Denar hrani uprava. Pečenko Ferdinand, učenec 1. letuika na c. kr. pripravnici, daruje 2 K za Rdeči križ za gospe srednje postave se prodno pO Xt zmerni ceni, Kosculo 33 vr. 30. 12'»4 Pllfl P(lSteU' vzmet' novo žirnn cc K bti. —Po-UvC polna spalna soba z žitnulc io in zr voziti. Vprašati v Trstu, Piazza Barriera «tev. 12, vratar. 1218 Vesti iz Goriške. Podružnica Rdečega križa v Sežani je prejela še sledeče darove: Vas Orlek pri Sež. ni K 21.*0; županstvo Brestovica K 20, g. Schiffrer, župnik v Sežani K 20; g. Omers župnik v p., Sežana K 20; c. kr. okr. sod mja v Sežani iz pora na v pri žaljenju časti: K 50, K 14, K 10, K 5, K 8; g. Gabriel. postajenačelnik v Divači K 2 ; potom c. kr. okr. glavarstva v Sežani, občine: Nabr žina »00 K, Lokev 65 K, Štanjel 100 K, S ivno 30 K Pliskovica 100, Skopo K 78*72, Se žana K 50, župniški urad v Koprivi K 5, i/ poravnav: dr. Rumer c. kr. notar K 3, in županstvo v Sežani K 2. G.a Gulič volno za nogavice in dr. V isto s vrb o : c. kr. okr. komisar -dr. Mosettig 5 K, g.a Verčon K 10. KfilftPfJ^ll 9 Pret*110 kupite kolo ali pa jo RUlbjUiJl i zamenjate, oglejte si krasna kolesa. „T o m a d e s s o Trst" s prostim tokoni (specijelne cene). Poprave koles in niot rnlh koles po zmernih cenah. — Toniadesso, avtorizovani mehanik, ubca Caprin štv. 2. 1216 Velika zaloga najboljih šiv. strojev „PFAFF" in drn«lh vrst strojev in u . o-koles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po cen!. GORICA ulica Munlcipio št. 1 Moja prt-d &tm esetimt leu ustanovljena m na obrtni rastavi v Trstu odlikovaca Izvršujo naročbe vsakovrstuih sodov, bodisi za vim špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec. mara&kin itd Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, d« se no bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike, Fran Ubrasra Trst, ul. S- Frt",RC®sco «4 HHHIi ii&smti j Dobroznana mirodilnica :: hi. Camaul Sv. lunn - Trst - blizu Kar. domn f Zaloga za Trst in okolico redilncga r^ keainZodras?e ter losfonnp apna n ltims »rsfti 11 livaW. - Tttafsa 81. I Bosendorfer, Ge&rDder Silngl, Koch i Korselt, WlrM itd. se prodajalo In dajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke. Uglaianje. Vsakovrst. poprave. Zavod Klavirji Zonnoni MARIO HDLLV, Piazza S. Gla-como 2, H., Corso. Telefon 2-5. ^^ ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi UM PLOMBIRANJE' ZOSOV. IZDIRANJE nr.J.ČERMM V.TBK3EB SOBO NBK KOHC. ZOfiNI TOHfttK TRIT UUCA CASERMA, 13 II. nad. 10 '/o čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). HALI ae računajo po 4 s t* L edo* Mastno ti kaoc brt&de so računajo enkrat več. — Najmanjša : j riBtojbiuii xn;ifia 4" Kt«>*_ink. : DfftllPff sprejme noseče na dom Ulica Chiozut UUJJIlU S«, prifirjp 12 • ftfMAiafiniff z l aIi ? sobama, kuhinjo, vodo MUllUVUIijU in plin. n; t koj oddajo v ulici Istri*«, nasp oti doli, vogal ul ce Fiunne. Pojasni a v ulici C terma 13, »rat* 13. 1222 fiVrVfftflfP t>arv*'* Btfsendo fer, žice prekri- UUttUVli ŽMoe. 86 proda v ntici Farncto štev 10. H. a -tropje. 1223 II fMffft 2. t. m. bc b"do prodajali pražiti štali AlCUil jerskeffa i lemena ▼ Herpe jah - Pe ter M i 1 e n i č, last ik. 1 >24 flrfffn tO v P°doajem, »aradi premeščenja veliko tlUUU «15 stanovanie ▼ prvem nadntro ju, v sred'ni mesta in proda se tndi vse pohištvo. Stanovanje in a 8 sob, sobico in kuhinjo; dve sobi s prostim uhodom, sta oddani za pisarno in 5 me-bliranih sob je odda ih stalnim najemnikom. Pogodba veljavna še dve leti. Letna najemnina kron 52 0 Naslov pove Ins. od d. Edin'»ti pod št 4010 Pet mladih molznih krov "SL*Vi: nm (OMrtkaOi prodalo so rodi vojno Pojasnila daj« oprovUoli I»m- 4ui4 l Dr. H0RVATH TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist M kožne in SPOLNE BOLEZNI Šibkost m nervoznost um BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sproloma od SI - 1 pop. In 3 . S zvečer. VEUKAZMOGA žita, molie, riža, otrobov, fižola, ovsa ter Koruze, in iioruzne moke Po usodni ceni se odom Ulita Kutin 13 - TRST - lia tat« ti Se toplo priporočam R. GAMBEL Telefon 24-03. lastnik.