36. številka, Ljubljana, soboto 14. februarja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za av st ro-ogers ke dežele za celo leto 16 gL, M pol leta 8 gU ta ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 glu., za četrt leta 3 gld. ;0 kr., za en mesec 1 gld. 1<> kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih loj h in aa dijake velja znižana i»na in sicer: Za L j ubijati o za četrt leta 9 gld. fO kr., po pošti p rej t man za četrt leta 3 gold. — Za o z na n i 1 a se plačuje od četiriatopne pet i t-vrste G kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole irankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — U red n ia t v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši fit. 3 „gledaliSka stolba". 0 pravnic tvo, na katero naj >e blagovolijo pofliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolinanovej hiši. Srednje šole v budgetnem odseku. Z Dunaja 12. februarja. [Izv. dop.] V budgetnem odseku se nadaljuje posvetovanje o naučnem ministerstvu. Pri „sred njih šolah" se je spet vnela obširna in ostra debata in Stremavr je spet moral slišati marsikatero grenko besedo. Zarad kranjskega gimnazija vpraša dr. Vošnjak, ali res ostane pri odpravi tega gimnazija in ali nij vladi volja, ga še dalje ohraniti? Stremavr se izgovarja, da je gimnazij bil premalo obiskan in da je napravil v Ljubljani še eno slovensku paralelko. Dr. Vošnjak dokazuje, da so tudi ie drugi slabo obiskani gimnaziji, a da jih vlada ne odpravi, ker so v nemških krajih, Slovencem pa jemlje njihove učne zavode. V vseh dejanjih ministra Stremavra, pravi, se kaze neprijaznost do avstrijskih Slo vanov in zatiranje slovanske narodnosti. Ko bi ministru bilo res na tem ležeče ta učni zavod, ki je za celo Gorenjsko neobhodno potreben, še naprej vzdržati, bil bi v dogovor stopil z deželnim odborom še pred odpravo gimnazija in morda bi potem deželni zbor se odločil za kak donesek, samo da ohrani gimnazij kranjskej deželi. Stremavr tega tačas nij storil in ravno s tem spet pokazal svojo zlovoljo proti Slovencem. Tako bi ne smel ravnati minister, ki se zove C« Kr. avstrijski. Stremavr se brani. Dr. Vošnjak replicira in si pridržuje ob konci debate nasvet staviti o ohranitvi kranjskega gimnazija ino vpelJHvi slovenskega kot učnega jezika na srednjih šolah. Potem se je še hujši boj začel zarad srednjih šol na Češkem in Moravskem. Poročevalec Jirtček dokazuje se številkami, da je skoraj za polovico inenj čeških srednjih šol mimo nemških in nasvetuje, da naj učni mi- Črtice. XVI.*) Krasno je naše Pohorje, in odlično mej gorami na Slovenskem. Za tisočera leta je stareje od sosednjih slovenskih goric, tedaj tudi leži na njem črna prst tako debelo, da tvoja palica ne doseže lehko kamenite podlage. Taka prst redi gosto šumo, večjidel sinerečje in bukovje, ki še nij pokončano, hvala Bogu! V svojej mladosti sem še večkrat obiskal hosto na Pohorji, v katerej še nij bila nikoli zapela sekira, ker tačas še nijso znali tako zvito spravljati lesa z. visokih planin. Tačas pa sem lehko tudi legel na štor, ki je bil bolj debel, nego sem bil dolg, in stoječ pod marsikrtero močno bukvo, sem moral glavo dosti nazaj *) Glej št. 297 „Slov. Naroda" leta 1879. nister še letos postavi v proračun svoto za češke srednje šole. V debato so segali skoraj vsi nemški poslanci, potem češki in od Poljakov Smarževski. Tudi Ho h en vv ar t je grajal Stremavra, da, kar seje pod Hohemvar-tovim ministerstvom v smislu pravičnosti zgodilo, je Stremavr spet podrl. Po dolgej debati se je sklep odložil do prihodnje seje, v katerej bode tudi dr. Vošnjak v imenu Slovencev svoje predloge stavil in utemeljil. Nemec odstopa. Uže vsa leta sem v tem listu trdimo, kar je tudi drugoj slovanskej žurnalistiki jasno, da kdor pri nas na Slovenskem dela za Nemštvo, dela ali vedoma z namenom, da bi te dežele za Germanijo in prusko aneksijo pripravljal, torej z veleizdajo na Avstrijo, ali pa dela iz same politične neumnosti ter kratkovidnosti in tem veleizdajnikom nevcdoma pomaga. Voditelji večjidel dobro vedo, kaj delajo. Saj so tudi včasi radi sami povedali. Na pr. zdaj oticijozni dunajski „Fremdenblatt" je pred ka kimi desetimi leti javno povedal, da nemški element potrebuje „mostu do Adrije", da torej slovenskih dežel ne more slavizmu pustiti. Giskrov najvišji uradnik v Trstu je pred 12 leti slovenskemu poslancu iz tržaške okolice porogljivo v privatnem pogovoru rekel: čemu se vendar za slovenstvo zastonj trudite, „glau-ben Sie denn vvirklich, dass Deutschland je-mals zugeben kanu, dass Triest und das Kil stenland slavisch vviidV" Nemški pesnik in po litični agitator GottlVied Kinkel je svojim rojakom na drobno dokazal, da morajo dobiti vse avstro-nemške pokrajine, pa se je posebno veselil, da je bil tudi slovenski del Ilirije v nemškem „bundu\ torej da se bode mogla ta naša zemlja od Adrije z dobrim titulom Nemčiji pridobiti In jedna tako imenovanih „živih pripogniti, če sem hotel gledati prvo vejo v višini. Bogato je Pohorje tudi z vodo. Kadar sem hodil z očetom v goro, jezilo me je Često, da sem si tolikokrat namočil noge. Vsakih 2<)0 korakov daleč je zopet pritekel vrelec, in tekel po cesti neko dalečino, pa nijsva bila dolgo mimo izvora, uže je namakala cesto druga vodica. Oče so dejali, da je pač voda Zemljina kri; ako zbodeš človeka kjerkoli hočeš, priteče rudeča kri, iz vsake zemljine luknje pa bela. Od Maribora do Konjic pa razteza Pohorje svoje imenitno podnožje proti iztoku. Vsaka „reber" ima tedaj južno in severno stran, in na južnej strani rastejo sloveče trte. Kdo ne bi slišal o Pekri, Ruzbanji, Iladiselu, Dretah, Kovačkem bregu, o Visovljah in — slišiš sladko besedo! — o Vinarjih! Celo Nemcem je bila sveta ta beseda, in pridržali | besedij" vseh nemških navdušencev je bila, „vom Belt bis zur Adria" t. j. Nemčija mora segati od Adrije do baltiškega morja, mora obsegati nemško-slovansko avstrijsko Cislejtanijo in ruske baltiške provincije. „Vom Belt bil zur Adria" se je razlegalo v nemških družbah, kjer so „Wacht am Rhein" igrali, posebno rado po letu 1870, ko je Nemec Francoze premagavši uže mislil, da zdaj je Evropa uže tudi nemška, Bog nemški, vse nemško, le za papeža je treba še majheno Falkovega protestantovskega „kulturkampfa", pa bo tudi nemški. Pijanost je bila velika v Nemcih in je bila tako splošna postala, da je uže tudi vodja nemške katoliške stranke Jbrg fantaziral o razboji Avstrije in priklopljenji „nemških" dežel h Germaniji. Ta nemška pijanost se je bila razširila mnogo tudi v Avstrijo mej naše Nemce in nemškutarje, te prostovoljne ali kruhoborske hlapce nemštva, in je pomogla Hohenvvarta vreči, pak je pridigo-vala v nemških novinah in drugod sovraštvo do nas avstrijskih Slovanov, češ, da smo „staatsfeindlick", pri čemer se je moralo pa Z mirom le misliti na našo sovražnost p ru s k o-ne in škej državi, kajti tako neumni avstrijski Nemci tudi nijso, da ne bi vedeli, da je Avstrija nam bolj potrebna kot njim, da torej „državi sovražni" biti ne moremo. V svojem hinavstvu pa so stvar zavijali takisto, da so imeli uzrok nas zatirati, ker smo vendar zapreka ponemčevanju in „prepariranju" Nemčije rod Delta do Adrije." Pa hvala Dogu in Francozom, nemški Miljei uže vidi, da se juha ne je tako vroča kot se kuha. Francozje so se popolnem okrepčali, republiko utrdili, in novo večjo vojsko organizirali nego je nemška. Ravno tako se j na drugej strani oborožuje Rusija, razžaljena po velikej nemškej ne hvaležnosti na ber- so za okusno črnino iz konjiške okolice ime „ Vinarier". Na levem bregu Drave imamo tudi dolino „ Vinarje". Ali — z dopuščenjem govoreč — tamošnje vino nij senca konjiške črnine. Zato tudi Nemci nijso imeli jednakoga spoštovanja do tiste okolice, prekrstili so jo po svojej šegi, pa jo zovejo „Wienergrnbenu. XVII. Pohorje pa je tudi visoka gora, in redka so na visokih rebrih človeška stanovanja. Tedaj se človek tam tudi drugače izreja, nego po vaseh ali po mestih, in poskusil sem uže zadnjič, nekoliko popisati Fohorca. Donos še pristavim nekatere pripovedke, iz katerih se spozna njegov značaj. Bogatin po naših vaseh, kaj spravlja? s čim ima veselje ? Kaj ne, da ljubi žitnico polno, konje dobro zrejene, pitane vole, debele sode I v kleti? Domače stvari. — (Ljubljansko posojilo na srečke.) Loterijnega posojila ljubljanskega mesta prvo srečkanje se bode vršilo uže dno 2. apr. t. 1. in znaša glavni dobitek .'{">.000 gl. Naj prej se bode oddalo 26.000 srečk, ter se bodo v kratkem nit subskribirali lozi v kranjskoj eskomptnej banki, .leden loz stane, če se takoj plača. 21 gld. če pa v obrokih, 2."> gl. Pri subskribciji mora vsakdo za vsako srečko ali loz takoj plačati 5 gld. ostalo pa se potem doda, kadar dobi loz, ali pa se plača tudi v obrokih. — (Vreme) se je nam na pepelnico v Ljubljani radikalno izprevrglo. Jug je prišel, sneg se taja in topel dež množi vodo in luže po ulicah. — (Dolenjska železnica.) V seji državnega zbora od vtorka je bilo izročenih več prošenj dolenjskih občin in tudi prošnja kranjske poljedelske družbe za zidanje dolenjske železnice. — (Pri občinskej volitvi) v Planini je bil voljen za župana gospodar Anton Kov še a iz Planine, za svetovalce pa okrajni ranocelnik J. Maver, Anton Jeršan, Peter Si-herl, Andrej Milavec in Anton .luvančič. — (Sokolova maske rada) na pustni vtorek v tukajšnjej čitalnici je bila tudi letos jako sijajna. Širje poročilo nam je obljubljeno za prihodnjič. — (Izprazneni notarski mesti) sta jedno v Zaticini, ker je odtod odšel v Ljub-hano notar g. Fran Omahen, in v Kameniku; to zadnje je bilo uže večkrat razpisano. Prošnje pošlji) se v četiri 11 tednih do c. kr. notarske komore v Ljubljani. — (Domače delo.) Piše se nam: G Strani iz Loke si je naročil pri tukajšnjem podobarji g. Mlakarji skrinjico za dragotine. Skrinjica stane 170 gld. ali delo nij preplavano. Pisec tega je imel piiliko ogledati si ta proizvod domače umetnosti in smelo morem reči, da me je delo iznenadilo. Fino in čisto rezljanje po celej skrinjici dela veliko čast g. Mlakarju. Ključarsko delo je izvrtal g. Lov-renec Zelenec. Žal, da se skrinjica nij v kakej prodajahuci izložila na javni razgled, potem bi Be vsaj moglo tudi javno soditi, da nij dobro in lepo samo vse ono, kar pride s Pruskega, nego da imamo tudi domače talente, ki vedo svoje darove upotrebiti. Kakor čujemo, bode to skrinjico fotugrufiral g. Pogorelec. Skrinjica je iz trdega lesa in izdelana v renaissance slogu. — (Velika nesreča) seje zgodila — kakor se nam piše — pri celej rodovmi v Dulnh fare leskovške na Dolenjskem, in to le zavoljo nevednosti in lehkomišljenosti uže priletnih ljudij. Kajžar in njegovi odrasth hčeri se v nedeljo zvečer najedo in napijo v svojej malej kočici, ter gredo spat. Mlajša hci leži na tleh, oča in starejša hčer pa na postelji. Namesto v peč zakuriti, prineso si pa oglja kar v sobo. Po noči se je pa v zaduhlej hiši nabralo toliko oghenčevega plina, da je vse tri v spanji zadušil, in mlajša hčer se je pa Se po nastalem večjem ognju opekla. Ako bi nevedni in revni ljudje imeli kaj pojma o škodljivosti ogljenčevega plina, rekel bi človek, da so se morebiti nalašč vstrupili. — (Požar.) Dno 1. t. m. v noči se je vnela hiša G. Kari in ova v Lešah v litijskem okraji, ki je popolnoma zgorela, kakor tudi vsa gospodarska poslopja. Zgorelo je pa vse tudi sosedoma F. Očepku in F. Tras-nikar ju. Prva dva imata škode vsak lOOOgl. zadnji pa 500, a nobeden ng bil zavarovan. < iasiti se je moglo samo s snegom, ker nij bilo vode in tudi bri/jnilnie ne. Požar je nastal baje od tlečega pepela, kateri so pod streho hranjevali. — (Tiskovna pomota.) V dopisu iz ilirsko-bistriškega okraja od 8, t. m. je bilo krivo tiskano „čez stokrat" namesto često krat (mnogokrat), kar na željo dopisnikov po pravljamo. Razne vesti. * (Advokatov) je bilo lanskega leta v Cislejtaniji nič menj nego 2260. Dunajska ad-vokatna komora jih je imela največ: G49, Praška 4!>">, IJrnska 182, Graška 153, Izmej vseh jih je bilo 60 procentov v mestih, kjer so sodišča, a :S4 procentov v krajih kjer 80 le okrajne sodnije. * (Zaklal) je v Pragi 10. t. m. mladi 18 letni knjigovez Ilvnek svojega lastnega 52 let starega očeta. Morilca so zaprli. * (Vojaško.) Avstrijska armada broji zdaj v mirovnem času 267 005 mož in 47.972 konj. Ima I4'J generalov, v vojaškej cesarjevej kanceliji 72 generalov in družili častnikov, generalštab 751, pešcev 148..'120, lovcev 21.451, konjice 44.120, pri artiljeriji 30.705, genijcev 0305, pijonirjev 30G7, sanitetcev 2954, pri vozništvu 2525, v vojaških učnih zavodih 1046, v vojaškem geogratiškem zavodu 421 itd. — (Požar na moskovskem kolodvoru.) Dno 5. t. m. je kolodvor moskovsko-brestske železnice popolnem pogorel. Hiša po stajnega vodje, vse delarne in 112 voz je pogorelo. * (Upor na morji.) Na italijanskej la-diji „Francesco Dan o var o" sta se mino-lega meseca dogovorila pomorščaka Gregorio Irene in Antonio A r e d o n d o, da hočeta vse osobje na ladiji pomoriti, ladijo pa oropati Ladija je bila bas mej 200 28' z. d. in 48 0 12' s. š., oba se oborožita in ob polunoči jela sta svoje zlodejstvo izvrševati. Najprej sta na prsih ranila druzega poveljnika Pinettija, napadla potem krmihirja, umorila kuharja, in na treh krajeh ranila učenca. Kapetana je zbudil krik, vstal je, oborožil se in šel na la-dijno površje. Zdaj so dobili ostali pomorščaki še le pogum, planili so na Aredonda, ter ga zvezali. Težje pa so ujeli njegovega tovariša, ki se je od zdolaj v sprednjem delu ladije skril. Naposled pa so vendar tudi tega prijeli ter zve- zali. S tem se je pa število pomorščakov tudi za dva moža znižalo in bali so se vsi, da jih zločinca, katera se je moglo le slabo čuvati, Se enkrat napadeta, ali pa celo ladijo zažgeta. Posvetovali so se tedaj in sklenili enoglasno, da se je treba zločincev znebiti. Takoj potem so oba ustrelili. Ko ladija dospe črez 20 dnij v luko llroeklvn, pričel je italijanski konzul takoj preiskavo. Izmej pomorščakov sta zločinca dva umorila, dva pa nevarno ranila. Tujci. 11 februarja Pri Slona s Scharpf Engerth iz Dunaja. — Pire iz Kranja Pri Mailćl i Anarour iz Grad a — Grubitsch iz Maribora — Oberbauer Moser iz Dim ji. Dunajska borza 12. februarja. Itvirno i r <-£i ,i licmi p.iiociu Enotni drž. dol« v bankovcih . . JO gld. 50 kr. Enotni drž. Uidg v srebru . . . 71 B f>5 „ Lt.tt* renta.........84 „ 70 „ 1-*G0 dri. posoj lo......129 „ 60 Akcij r narodne banke .... 859 „ — „ Kreditne akcije.......301 , — „ London..........116 „95 „ Srebro..........— „ — _ Napol..........9 „ 3r> B 0. kr. cekini ........ f> „ 53 „ »ržitvne marke.......57 „ 70 „ Slovenske knjige. Pri uredništvu .Slovenskega Naroda" se doto io na pismeno željo tuoi proti poštnemu povzetju pošiljajo nuročevaiceni sledeče slo -enske ku|t«.e: 1. „Doktor Zober**, originalen elo-vensk roman od J. Jurčiča. Gena 60 kr. 2. ,,KaiijornsLv povesti** od Bret ilarte-a. Cena 50 kr. 3. 9,Tuymner*', tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr. 4. ,,A'a Ženin j ah* *, izviren roman. Spisal Janko Krsnfk. Cena 60 kr. 5. 9//mirnih Wakejieldttki**. Spisal Uhver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez JeseUhO. Cena 1 gld. 6. ,,Mej dvema utoloma**, izviren roman, bpisal J. Jurčič. Cena 50 kr. 7. ,,Vvet hi Sail**, izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena eO kr. V „Narodu ej tiskarni" v Ljubljani je izšlo in se d- b vh: Trije javni govori. Govorili piof Fr. S u kij o i v. Tavčar in prof. Fr. VViuatbalor v Ljubljanski čitalnici. 8° 9 pot OKoa 30 kr U % a 5 O g B '—i . £-£ O T. A 5 E. P- CD i P cd a; o cd cd tU 3 pt cd o cd 9 —: S tisu S « o «•»1 2 »'H cd Čujte, glejte in strmite! Blago oil britanija-srebra, katero »mo prevzeli ojo naznanilo 2W nij «lc3i_»ai»s-;tvo, zavoženi se s tem javno, da, ako blago ne bi bilo po volji, je vzamem brez ugovora nazaj. Omenjam tudi mnogo meni priposlanih zahvalnih pisem, katera si bodem dozvoljeval polagoma objavljati. — Kdor hoće tedaj dobiti dobro in solidno blago a ne slabo za svoj denar, naj se obrne na: (5yo—5^ K.otlie-ntlT-a.riaa.stxcLSse S, gegenuber «l«-iu crzbiMclioflielieu 1'aluit*, \VII.N. Izdat ■_■ ij in uieuiuk Muiitso Ar mi c. s) Lasiumu 111 usk »Narodne tiskarne" . kor naj se sodeželan veseli sodeželanove sreče, tako naj tuguje z nesrečnim in tako naj potrebnemu rojaku bode v dejansko pomoč. Pre-možneji sosed naj seže pod ramo ubožnejemu sosedu. In katerim, ko smo se spomnili bi-valeev prav v domačej deželi, naj bi še pomagali? Vas čujem prasati. Ko odgovarjam temu vašemu vprašanju, zopet ne vodim vašega pogleda tako daleč, ne v Ameriko, ne v Afriki, ampak v bližino; v kraj, kjer stanujejo prav naši krvni bratje in sestre: v novo pridobljene dežele našega cesarstva Vas popeljem. Naša hrabra vojska je po ukazu svit-lega nam vladarja predvlanskim zasedla dve novi deželi na jugu, Bosno in Ereegovino. Znana zgodba Vam je to, ker marsikateri Vaših sinov se je vsled ukaza verhovncga vojnega gospodarja doli podal. Mnogi so se po slavnem delu veseli vernih domu; nekaterega njih pa je zastonj pričakovalo materino serce. Tu v Bosni in Ercegovini stanuje bistro ljudstvo, a ubožno brez mere. To ljudstvo nima zadostnih Sol, torej ne še dostojne omike. Neprijatelj kerščanskega imena je bil do sedaj več kot štiri sto let njega ljuti vladar in sti-skalec. Prešla vojskina doba pa je, kot vselej za vsako deželo, tudi temu ljudstvu sama ob sebi bila prehuda šiba. Vem da ste v obilno-sti ubogim v pomoč; vem da si pritergujete od svojih ust, in to mi je, dragi moji, samemu mogočen izgled. Dobro pa tudi vem, da prirojene si dobrotljivosti nikdar opustili ne bote, ker postala vam je druga narava. — Zato sem sklenil v denašnjem listu do vas opozoriti vas fe tega dobrega ljudstva, vaših bratov v jugu. Predragi v Gospodu! Če ste z veliko vnemo bili vselej v pomoč tujim potrebam, ne pozabite sedaj svoje krvi: bivaleev našega cesarstva. Spominjajte se ob njih Aposteljnovega klica: Kdor za svoje, zlasti za domače ne skrbi, je vero zatajil! V prav posebno žalostnem stanu so pa v Bosni in Ercegovini izmej kristjanov osobito spoznavale! rimskokatoliške vere. Cerkva, kot jih imate po deželi vsled skrbi svojih prednikov in svoje, oni reveži doli ne poznajo; lepe cerkvene obleke nijso videli nikoli; spodbudljivih slik večjidel nij v njihovih altarjih; milodonečih zvonov, ki so tako v obilnem vaša posest, redoma ne čuje naših bratov uho. Vsega tega, kar vam tako priljubuje bivanje v svetiščih po našej deželi, tam v Bosni in Hercegovini nij. Pravi Bog v zakramentu stanuje tam doli mej perhlim zi-dovjem, ali pa v kakej lesenej kočici, ki jo imenujejo cerkev. Spominjajte se zato posebno v nastoplem postnem času z milimi darovi teh svojih trpečih sobratov, katoličanov po Bosni in Ercegovini. Saj v Tobijevih bukvah berete: „Boljša je molitev s postom in miloščino, kakor spravljati zaklade zlata; miloščina namreč reši smrti in ona je, ki grehe zbrisuje ter pomaga najti milost in večno življenje". Storite za te ubožčeke, svoje brate in sestre to, kar vam vaše dobro srce narekuje. Drobtinica, ki vam odpada z bogato obložene mize, bo njim še vselej dragoceno darilo, škotijstvo bo hvaležno sprejemalo vaše darove ter jih po naj-gotovejšej poti ubogim katoličanom v podporo pošiljalo. Vsak vaš dar pa, velik ali mal, onemu vdovinemu denarju v tempeb'nu podoben, vsak se bode pred Božjim prestolom lesketal kot svitel biser: najmanjega ne bo prezrlo usmiljeno Božje oko". Razne vesli. * (Z revolverjem) je streljal te dni v Pragi dijak Schilhan na svojo gospodinjo, potom pa na svojo ljubimko, in naposled si je še sebi zapodil krogljo v prsi. Gospodinja nje gova je bila takoj mrtva.' * (Mesta v Bosni in Hercegovini.) Po ljudskem štetji, ki se je dovršilo z dnem 15. junija 1879, ima Sarajevo 21.377 prebi valcev, mej temi mohamedancev 14.848; Mo star 1084S, mej temi 6421 moh.; Banjaluka 0450, mej temi 6474 moh.; Bjelina 6090, mej temi 4560 moh.; Travnik 5887, mej temi 3482 moh.; Dolenja Tuzla 5199, mej temi 8918 moh.; Livno 4597, mej temi 2394 moh. Mest v Bosni in Hercegovini je 37, 34 trgov in 4894 vasij. Žino z neomejeno oblastjo. Celo trmast je „ki-kedaj", in to lastnost bode pričala sledeča pripovedka ali smem reči „zgodba", ker nij nič domišljenega v teh črticah. Neki Pohorec se je bil svadil z lastnim sinom, ki je ravnal nehvaležno z očetom. Mnogo let se nijsta več pogledala in starec je zbolel, da nij bilo več upanja, ozdraveti mu. Duhovni gospod si je prizadeval, kar je mogel, spraviti ja pred očetovo smrtjo, in sin je bil uže mehek, samo da se nij upal k očetu, dokler mu nijso odpustili. Pri očetu pa je bilo zastonj vse prigovarjanje, sina nij hotel več videti „Ali kako se upate pred Božji stol", pravi mu duhovnik, „če se ne pomirite s sinom; tako ne morete priti v nebesa!" „Pa ne bom silil", je dejal starec ino umrl. V. Drnt/o iioNlatio. Zopet v obrambo pravega cerkvenega petja in g. Foersterja. Že tri sestavke je prinesel „Slovenec" na moje „poslano" v „Slov. Narodu", v katerem sem branil žaljeno čast g. Foersterja in ceci lijansko petje, očitno napadano od g. Alešovca ki bi iz osebnih antipatij rad stolnega kapel nika strani spravil, zato tudi popolnoma ne resnične reči od njega in stolnega kora pripoveduje. Naj mi bo torej dovoljeno, da zopet odgovorim. V prvem kratkem spisu se moje „poslano" podtikuje g. Foersterju, češ, da se je sam hvalil, dasiravno je bil podpisan „duhoven, v imenu več druzih". V ravno tem sestavku se g. Foerster imenuje „trtna uš". Na to nič ne odgovorim, ker se to samo sodi! — V drugem dolgem spisu se usti g. Alešovec sam. Na njegove Šepave razloge mi zopet ni treba obširno odgovarjati, kajti on je bolj znnjden v vsakdanjih burkah kot v presojevanju cerkvenega petja. Zadosti mu je povedano v prvem - poslanem". Le na to opomnim, da pod krinko in krikom narodnosti se je na Slovenskem že veliko švindelna zgodilo, posebno pri narodno barvanih podvzetjih. Če je tudi zelo talentirani ranjki Itihar, ki je živel v muzikalno pokvarjenem času in ne doživel boljše dobe, zrastel na slovenski zemlji, zavoljo tega še ni po vsem cerkven. Nekaj jih je res lepih in dobrih pesen — ali toliko arij je on pobral od vojaških band, posnel po Schiedermaverju (kterega so Nemci sami že davno pod klop vrgli), povzel nemške in laške, cerkvene in posvetne viže, iz operet etc. Kri tiko o njem je pisal Witt, ne pa Foerster, kar g. Alešovec nalašč preobrača in citat pači Daljši razprava o Itiharjevih pesmih pride pozneje na svitlo. — Ko bi prebirali kakih 10 ali 15 let sem „Mušica saera" in „Fliegende Biatter ftir kath. Kirchenmusik", se zanimovali za dobre skladbe in se sami udeleževali, bi o tej reči pač drugače sodili. Povdarjnti moram, da umetnija je mednarodna (International), ravno tako kot katoliška cerkev, da nam torej Witta in drugih skladateljev ni treba ztavoljo tefra zametavati, ker so Nemci ali Čehi. Ka bi bil Schiller brez grške podlage? Narodnosti in cerkvenega petja pa se ne bom učil od „Brenceljna", ker sem za narodno petje in cerkveno tudi že nekaj storil, in smem reči, brez da bi se hvaiil, v občno zadovoljnost. Kaj mislite, da g. Foerster ne zna dosti polk, valcarjev, pa tudi lepih počasnih, sentimentalnih arij z glasovirnim spremljevrtnjem, prav prijetno za uho, le še svete besede zraven, in na rokah ga bote nosili. rKs istschvver gegen den Stromm zu schvvimmon!" — Koliko stopinjo izobraženosti ima g. Alešovec, se iz tega vidi. ker mi v zelo šteje, da sem citiral pesnika Horacija, češ. da katoličan paganskih klasikov ne sme citirati. Razlagati pa on Horacija še ne zna, če pod „profanum vulgus" s silo podtikuje duhovne, mesto sebe, rešpektorjeve kuharice in njenih nepoštenih napadov. Da! podpirajmo domaće z'ivode, skrbimo, da se bodo za umetnike izurili naši rojaki, pa zavoljo tega kaj boljšega od drugod ni treba vselej zametavati. Gola narodnost in vpitje brez uka ne pomaga nič! Gojimo in podpirajmo našo orgljar-sko in pevsko šolo. Čehi imajo že zdavno svoj konservatorij in akademijo. Od tod se širijo: muzikalna vednost, izurjenost, dober okus itd. kot svitli žarki iz svojega središča med priprosti narod Bolj zanimiv se mije zdel tretji spis v „Slovencu" od duhovna iz Gorenjskega. On hoče biti nekako zmoren sodnik med obema strankama. Nar popred je zelo ,,nejevoljen", da sem omenil mil. knezoškofa, ter sem izrekel misel, da osebne napade po časnikih na duhovne in celo knezoškofa naj bi opustili (in v tem so menda vendar skoraj vsi duhovni z menoj ene misli). Le bodite nejevoljni kolikor hočete, pa sami zase, ne pa „nejevoljni" v imenu treh dekanij, kakor se ponašate, pa ni res. V zadnjem času sem videl zaupnico do g. Foersterja, ktero je sprožil brez moje vednosti duhoven in v kratkem času je bilo podpisanih 15 duhovnov iz moje bljižne okolice; vi pa pravite, da nas je v treh dekanijah komaj 5, ki niso vaših misli. Sicer pa tukaj ne velja parlamentarizem, ker se tu glasovi ne štejejo, ampak tohtfafo. — Potem se dopisnik norčuje iz mene kot „nar novejšega naročnika" „ Slovenskega Nnroda". Bil sem od začetka namenjen svoje „poslano" v „Slovenca" poslati. Pa slutil sem naprej, in sedaj še bolje vidim, kaj bi se zgodilo z mojo obrambo dobre in poštene reči. G. Jurčič, od mladosti mi znani, zmerni in taktni pisatelj, in sedaj urednik „Slovenskega Naroda", pa mi je dal častno besedo, da „Narod" vere in duhovnov ne bo napadal, in to mi je zadosti. Sicer sem pa že pred 2 leti, ko smo na „Slovenca" doplačevali, željo izrekel, naj se „Slovenec" in „Narod" združita, če je mogoče. Že neslano in nedostojno se mi zdi od duhovskega dopisnika v „Slovencu", da ponavlja še enkrat in zopet v novic že stokrat po „Brenceljnu" denuncirano o''kovanje, da se g. Foerster volitve ni udeležil. Tudi marsikteri drugi naših se ni udeležil, posebno v prejšnjem času; pa to ni v nobeni zvezi s cerkvenim pet j em. Najvažniše je pa, kar dopisnik iz Gorenjskega piše glodo liturgije in jezika. Glede reforme v lit.urgii sem svojim cecilijanskim prijateljem vedno priporočal zmernost in previdnost, dokler natančnega določila ne da preč. ordinarijat, ker ravno zavoljo premi-njevanja obredov, bl.it; >*1 o v «> v etc. smo dobili brez potrebe toliko nasprotnikov lepega petja, kar je mene zelo žalilo, in v tem delu se jaz popolnoma strinjam z dopisnikom iz Gorenjskega. Mi cecilijanci imamo široko polje pred seboj. Ker ne moremo vsih njiv na enkrat obdelati, začnimo pri nar po-trebnejšem in vspešnejšem: vadimo si pevske moči, naredimo si repertoar dobrih in svojim pevcem primernih skladeb, in te izvršujmo z vnemo, ne pa mrtvo; z razumnostjo berimo še enkrat NVirtovo brošuro: Uber das Dirigiren etc, potem cecilijansko petje ne bo dolgočasno, ampak živo. presunljivo in prijetno. Ljudje bodo kmalo spoznali, kaj je homofon, kaj polifon, kaj ljudska, kaj umetna pesen, kaj trivijalnost, kaj dostojnost; dosedaj pa to malokje vedo. Tudi bi se z dopisnikom strinjal jest glede je- linskem kongresu in tudi uže precej sita nemške arogance v sosedstvu. In da si ravno Bis-mark uže tudi ve, da imamo mi avstrijski Slovanje, ki dajemo CO procentov avstrijske vojske, njegove Nemce isto tako radi kakor — Francozje, prišel je v svojej nadlogi vendar v Avstrijo pomoči beračit, v isto Avstrijo, za katero je leta 1860 imel le „stoss in's herz". Nemška pšenica torej ne cvete več tako lepo kot pred devetimi leti, zato se pa tudi nemške zahteve nekaj pomanjšujejo. Zato pa Nemec uže odstopa od Baltiških pokrajin. Časnik „Nord und Stid" je imel on teden članek o Baltiških provincijah in je jamral, da se je tam ruski jezik uvel v upravo, ter je Bismarku velel, naj Nemčija zavzame se pri ruskej vladi za te nemške pokrajine. Pred malo leti je bil tak klic še občen in patrijotičen v Nemčiji. A zdaj prihaja jeden glavnih organov Bismarkovih „K6I-nisehe Ztg.u in svari Nemce, naj si iz glave izbijejo Balt, kajti krivo je celo mnenje, da so te pokrajine nemške. Pač so tam Junkerji" nemški, ali teh je premalo, kajti je vsega nemškega prebivalstva komaj 6 do 7 procentov, in tamošnji domačini Latiši in Estonci so Nemcem in nemškemu prevladanju še bolj sovražni kot sami Rusi. Torej pustimo up te krajine dobiti, pravi Bismarkov organ. Bojnega klica „vom Bel t bis zur Adria" je torej prvi del podrt. Bog živi Francoze, Ruse in vse sovražnike nemške preširnosti, da bi Nemcem skoro posvetili, da ravno tako ob Adriji nemajo kaj iskati, ker tu niti 6 do 7 procentov Nemcev nij, a mi domačini ob Adriji jih nič bolj ne ljubimo kot Estonci. Telegram „Slovenskomu Narodu". Dunaj 13. februarja. Včeraj je bilo dvakrat ministersko posvetovanje, v drugič je trajalo do polunoči. Situvacija je jako silno napeta. Odločitev mora priti še de-nes ali vsaj jutri. Politični razgled. PotratiiJe dežele. V Ljubljani 13. februarja. V državnem zboru je voljen poročevalcem o noveli k zemljiškemu davku poslanec Meznik na mesto odstopivšega Krzcezuno-vieza. Z nekoliko popravki je bil zakon za zemljiški davek potem sprejet. Nadalje je državni zbor brez debate odobril državno posojilo za Gališko in sprejel vladno predlogo zakonovega načrta zoper ponarejeno vino kot podlago k specijalnej debati. Včeraj je imela avstrijska deleg-aclja zopet sejo; sklepi te in ogerske delegacije se v nekaterih točkah ne ujemajo, posebno ker je ogerska delegacija postavila v posebnem ar-madnem ordinariji 100.000 gold. za zidanje vojašnice v Szegedinu, katerih pa avstrijska delegacija nehče dovoliti. O tej točki pride gotovo do skupnega glasovanja. Vpitje „Italie irredente" je avstrijsko vlado napotilo v Južnem Tirolu mejo zavarovati in več vojska tja poslati, zlasti kei se je slišalo, da hote italijanski „irredentovci" Trient iznenada zasesti. VII»alile dr/, oc. V Peternurfju je policija zopet zasa Čila skrivno tiskarno nihilistiško ter našla tam revolucijonami časopis „Čorni Peredel". Več osob je dejanih v zapor. Poroča in potrjuje se, da je angleška vlada Perzijo odvezala od pogodbe L 1857, vsled katere Perzija ne bi smela Herata zasesti. To je namerjeno zoper Rusijo, katera je izjavila, da se Anglija ne sme utikati v he ratske stvari; zato je pa posredno Anglija namignila Perziji, ka naj ta zasede Herat in svoje interese združi z angleškimi Nadalje je baje Anglija sklenila neko pogodbo s Perzijo, da jej bode ta pomagala zoper Afganistance, ter da bode Angleška zidala železnico od T e-herana do kraja, ki se pa bode pozneje zaznamoval. Včeraj se je odprl nemški „rajhstag" v Berlinu; časopisi ugibajo, kdo da bode voljen za predsednika. Postavljena sta namreč dva kandidata: konservativci se dogovarjajo o tem, da bi bil voljen grof Armin -Bovtzen-burg, Bismark pa baje hoče, da bi bil voljen Bennigsen. V prestolnem govoru, s katerim je bil otvorjen nemški rajhstag, se naznanja predloga o dveletnej budgetnej dobi in nadaljevanje reform državnih financ. Nemška armada da se mora še razvijati, da bode korak držala z armadami sosednjih držav. Ako se veliko zahteva žrtev od Nemcev za osiguranje njih neodvisnosti, vendar ne dvomi nemški cesar, da ves narod in njega zastopniki zahtevajo to varstvo. Potem se naglasa, da se mora postava zoper socijaliste podaljšati. O razmerah k vnanjim državam govoreč pravi prestol ni govor, da so vse te razmere prijateljske. Upalo se je, da bode berlinski kongres zagotovil mir, in to upanje se je uresničilo, berlinski dogovor da se je skoraj popolnem uže izpeljal, Nemčija da se močno trudi trajno osigurati evropski mir. Nemški narod je zdaj združen, — govori pre-stolni govor — za to si želi tudi miru, v to svrho deluje tudi nemška politika, v katerem trudi upa Nemčija, da jo bodo podpirale tudi druge vlasti. Dopi si. ti Dunaja 12. febr. [Izv. dop.] Še zmi rom vre in se kuha v političnem kotlu za ku lisami. Še zmirom se vrste različne govorice o ministerskej krizi, najbolj pa se vzdržuje ta, da Stremayr pojde. Vsi so namreč osupneni zarad jako rez-nega, nenavadnega, skoraj p r o v o k a t o r i č-nega tona, v katerem je govoril zdaj uže dvakrat Stremavr v bugetnem odseku zoper Slovane, zlasti zoper Čehe. Nij misliti, da bi tako govoril, pravijo, ko bi hotel še minister istati, ker s tem vendar le poslance vzburja m draži zoper sebe, kar je, malo rečeno, vendar nepolitično. Zato se denes raznaša, da bode najbrž •tam Taaffe prevzel naučno ministerstvo, a notranje, da bode vodil sekcijski šef Brevske, birokrat. Čehi, videči kako teška je situvacija, iz-previdijo tudi, kako zelo so grešili s pasivno politiko. Domače stvari. — (Trgovsko bolniško in penzij-sko društvo) v Ljubljani ima jutri v ne-leljo 15. februarja ob 11. uri dopoludne v mestnej dvorani redni občni zbor. — (Imenovanje.) Adjunkt Josip Pajk e imenovan za substituta državnega pravdnika v Ljubljani. — (Akademično društvo „Triglav" v Gradci) ima v soboto 14. t. m. v gostilni „Hotel Kaiserkrone" (Fiirbergasse) VIII. redno zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega izrednega zborovanja. 2. „Kmetsko življenje v srednjem veku", čita g. V. Krisper. 3. Kritika. 4. Volitev 2 novih odbornikov. 5. Predlaganje novega opravilnega reda. 6. Posamezni predlogi. Začetek ob 8. uri zvečer. K tej seji vabi najuljudnejie vse gg. članove in prijatelje društva odbor. — (Ljubljanski kn ezo -š kof) g. dr. Pogačar v svojem letošnjem postnem pastirskem listu poziva kranjske dijecezane, naj podpirajo stradajoče sodeželane Notranjce in ju-žnoslovanske brate katolike v Bosni in Hercegovini. On piše vernim: „V nekaterih krajih na Notranjskem zavoljo letošnjih slabih pridelkov na polji lakota trka na vrata. Ko bote, srečneji izmej vas, hvaležni Bogu vživali njegovih darov, zmislite se takrat svojih stra-dajočih sodeželanov po Notranjskem in drugod, ne pustite jih lačnih biti mej tem, ko vam je po Božjej dobroti v obilnosti vsakdanjega kruha. Vaša deželska gosposka vas kliče prav te dni Notranjcem na pomoč in uže se tudi stisek na Dolenjskem omenja. Prav s povdarkom še jaz podpiram ta klic cesarskih gosposek: kajti ka- Pravi Pohorec se ponaša s hosto, v katerej stojo stare debele smereke. T ste so njegovo bogatstvo, njegovo veselje. Živino redi le za potrebno vožnjo in da ima kaj mleka pri mleka pri hiši; vino mora kupiti, žita tudi ne prideluje dosti, ker sneg mu zapada Često v jeseni oves, ki je bil namenjen za kruh. Ali les ga redi, ta je njegova matica. Zapravljivec se ve da hitro spravi ob vrednost celo posestvo, ali Begu hvala in čast Pohorcem! Celo deželni poročevalec g. prof. Schmirger je očitno pi ipoznal, da je kmetsko gospodarstvo z lesom naPohorji dobro gospodarstvo; navadno bolje mimo graščinskega, in dosti bolje mimo ravnanja fužin in steklarnic. Tako se je zgodilo, da je prišel dober pošten kupec z lesom k Pohorcu, les kupit Nij prišel tako na slepo, nego pogovorila sb se bila, in dan določila, kedaj bosta šla dre vesa „štempljat\ namreč s sekiro nasekat in n znamenja nabijat, da so prodana. Zgodaj v jutro sta šla v hosto, klobase in sodek vina sta imela soboj, pa snedla sta klobase, popila vino, in zvečer sta prišla nazaj, pa nij sta bila nasekala nobenega drevesa. „ Vsako drevo se mi je smililo" — dejal je Pohorec, ko sta se ločila. XVIII. Kakor je Pohorec za se krepak in počasen človek, tako je tudi pri njem vse namenjeno na dolgo terpežnost. Zimsko obleko si dela še denes sam iz volne svojih ovac, ali pa iz „ra-šenega", to je volna pretkana z lanom. Taka Janjka" trpi dosti let in je topla životu. Napije se malokedaj, namreč kadar je prodal nekaj lesa ali par volov, ali takrat sedi v krčmi tudi celi teden. Se ve da je poprej splačal štibro in pokupil svoje potrebnosti za dom. — Tako sta hodila dva fanta Pohorska po božjej službi domov in kadila sta vsak bvojo smodko. „Tvoja smodka pa hitro gori", dejal je prvi. „Res je", veli drugi; »to zdaj tako slabo naredijo — lani sem imel jedno, da sem dve uri vlekel". XIX. Tedaj se pa naš Pohorec tudi drži starih navad, stare vere in tudi naroden je — kjer nij bil preveč v dotiki s kupci, ki poželjivo gledajo za njegovim lesom, ki mu dajejo na up in mu zbudijo nove potrebe, le da bi les njegov splavili po Dravi. Politike ne mara dosti, on plačuje svojo štibro in daje svoje fante v vojake, pa je konservativec večjidel. S tem pa ne trdim, da se mu ne bi dopadlo novo politično življenje po občinskih in okrajnih zastopih, le vkoreninjeno še nij in preveč še porajta upliv tistih sosedov, ki znajo nemški in so v dotiki z gospodo po mestih. Doma pa je korenjak in vlada svojo dru- zika, ko bi mogoče bilo; dobite nam le dovoljenja. Tukaj pa ne velja več naša osebna mi-eel, namreč da s petjem v domačem jeziku Jjudstvo bolj k pobožnosti spodbujamo, tuk;ij velja cerkvena postava glede slovesne službe božje. Ali mar slovensko petje .spodrivamo, če 86 na deželi celo leto v aifoducffl jrziku poje in le kakih ."i—10 latinsko pri slovesni, piti maši vsled etfhvtUfl zapovedi, katero bi morali duhovniki pred vsi-m s.-inii respektirati I Kolikrat sem kmeta slišal: TakovHik praznik, pa še latinske maše niso peli! Tudi vsak razumi, kaj pomeni „Kyrie eleison ete.u, posebno le duhoven večkrat pomen besede razloži po določilu Trid. zbora. — Če se pa poprimemo dopisnikovega nevarnega načina zavolj pobož-D08ti ljudstva po svojem osebnem mnenju prezirati cerkvene določila, potem predlagam s tisto pravico, da v veči spodbudo ljudstva slovensko psalme prepevamo, pokopavamo etc. Pa če vprašamo g. Flisa, ki „Liturgiam doeet", nam bo skoraj gotovo odgovoril: „Non licet". Ljudstvo je treba le pametno voditi. Narodnosti pa tudi ni treba za lase vleči k vsakej reči kjer nij na pravem mestu. Ko bi uže vee let sem ne opazoval cerkvene glasbe na Slovenskem in Nemškem, kjer 80 imeli župnik Witt in njegovi blagi tovariši toliko boja in truda, bi skoraj obupal nad pov-zdigo naše glasbe. Kes so uže preti leti dobri okus zastopali tudi g. Nedved, g. (frhic etc, ali na enkrat se ne da vse storiti. 'A ozirom na to, kar se je po družili deželah, Tirolskem, Češkem i. t. d. zgodilo, si upam reči, da tudi naše mlade rožice ne bo mrzla sapa zamorila, trdno prepričan, da lepa in vzvišena cecilijan-eka ideja bo konečno vendar le zmagala. Fiat! •I. /lljaž, župnik, zopet v imenu več druzih duhovnov. Tiajel. \i. februarja: Evropa t GrUnbah iz Dunaja. l*i .slonu: Pre*sel iz Grad a. — Fran* iz Trata. — K. »a iz Maribora. — Gnade, Schacher iz Uim j i Pri Muli«!-. Daub, \Veri^iat i/> Dunaj«. — XV o sxi'r.b:iti it Švice < )]ira\n štvo ,Slov. Naroda" ji' prejelo DO u«iiih ateljdi „domaćega, mtitii s tombolo" M Kakt-ku (hir 5. svrr.uia 1880 I. M kofisl ubo/.iui Ni itranjrcm |Mistnnj»kt'f,'a okraja in stradajočim bratom v Istri: Dohodek tombole iti loterijo . . . 132 gld. 10 kr. 1'osebcj ho darovali isti veter; 0. pl. Gliyczy. c. kr. stotnik v tuhru .r> „ — „ „ J. Ilaspari, trgovec v Selš' ku „ F. 1'reuirl trgovec v Martinjaku . „ F. lieisiniiller, direktor v llaas- bergu...... ... „ F. Kleinenec, župnik na Uncu . „ .1. Rlajer, zdravnik v Flanini . . „ K. Kenz, log. mestor v llaasbcrgu____ Skupaj . 1 0 gld. Tu kr. Od te Hvote. pripadu polovica Notranjeein in polovica Istrijancein. VII. IftltttSt Opravriistvu ,,Slovenskega Naroda" ho za stradajoče v srednjej Istri došli nadalje ti-lo mili darovi: «50 Prenos VI. izkaza . ii, M. Ilavdck na Dunaj i . . . . „ S. Zepič, profesor v Zagrebu . „ F. Wi»raun, zdravnik v Skorjami Nekaj učiteljev konjiškega okraja . l'o učitelju g. B, F. Kovačiču: G. F. Kriechbauin v Oplotnici . . „ Fr. Kordon n , . M V. Steiuauer „ . , „ G. Reg .rschcg „ . . „ F. J on ko „ . . „ F, Kunej „ . . „ J. Kordon „ . . FulovicH dohodka ,,domačega večera b tombolo in loterijo" na Rakeku dne .r>. svečana....... 403 gld. 56 kr. 1 H — 1 — 40 71 50 3: Skupaj 494 gld. til kr. Op avništvo „Slovenskoga Naroda" prevzema So nadalje darove stradajočim Tstranom, bodi-si novco ali tudi različno obleko. za stradajoče Notraujce postonjskega okraja: SI. ])«■« ski odbor narodni' čitalnico ljubljanske i isti dobodek „ilehe- lega četrtka".......32 gld. 65 kr. Pol.tira dohodka „domaćega ve- (era s tombolo in loterijo" na Kakeku......... 74 „ 86 „ Skupaj . io7 gld. — kr. Dunajska borza 13. februarja. izvirno te egratičiio poruć lo. Knotni drž. dol* v bankoscib . . d) gld. 65 kr. Enotni drž. u. Ig v srebru ... 71 „ 35 Z ..ta renia......... 8 i „40 li60 drz. posojilo...... 130 „ — Akcijo narodne banke .... Ml „ _ Kru-iitne akcijo....... 301 „ 60 boiidou......... 116 w 90 " Srebro.......... — — j}*M •.........9 . JJV« „ (j. kr. cekini ........ 5 „ 52 n Državne marke.......57 „ 65 B IN «LJl>ol JAi salonsk premog in (44—11) raskrojona, drva. po ni/)«'i ceul pri flV A. Debevol, rimska cesta (Gradišče) 19. V BN»ro(lnej tiskar u i" v Ljubljani je izšlo in ho d' biva: Trije javni govori. Govorili prof Fr. Š u ki ju, Iv. Tavčar in prof. Fr VViesthaler v Ljubljanski čitalnici 8» 9 pol. Cuna i«) kr f „THE GRESHAM , zavurovulnu družbu iiu živl,cii|e v Londonu. Podružnica za Avstrijo: i P. ilni/niia za Ogersko: Dunaj, Opernring št. 8. ) Budapest, Franz-Josefsp. 5. 1 i Družbena aktiva ..... Letni dohodki na premijah in obrostih de 30 junija 1878...... „ Izplačevanja za /.avarov.injske in reiitne pegi dbn m odkupe itd. odkar družba obstoji (18 8 več n g * ..... „ V zadu.iej 1 mesec noj poslovanjskoj dobi bo je družbi vložilo za . . . „ novih pomideb, s čemer šteje skupni znesek Mdnjih 2> let v oženili pouudrb . „ ► rosiiei.li' in d ng' pojasnila daje glavni Kranjsko in Južno Štajersko, gospod frankov 62,319.848 — 13,050.74715 86.000.0CO-— 54,736.0£O — 893.4 57.175*— zastopnik za ei-a—6, Valentin %t»M*liliO, v LJubljani, na tržaskej cesti itev. 3, H. nadstropje. I ! l i i i \a|!j;o(o\ijšn |M Ilioc* kakorkoli bolnim v vratu in prsih lekarja O. Uleiueiitov tirolski prsni sirup, jako aromatično okusen, nopolnem sbninljiv iv.lerek najboljših tirolskih planinskih zelišč. GoBpoilu lukarnurju O. Hleiiieiilu v i miiiiml n I , ... Kor «t» ob imčptku »iino liuilo tuUUJUa, ter trii.l.i liudit innVo v patih In nopro-nnliljivii znsiaonjo, r;iluln »v:, iiu mn..K« «vi'lu jui in moj« UptOn voti „lir«>l*tki pisni ■Iruft"; u/u v knitkiiu čimu sv« bila |>opiilii«ui ../..Iruvljrn... ItuiloHtno ti-.luj uii/.iii»ijavu vam tuko arucin iiLinok vuio«u iiloiku pluninskili »uliič, termi vum iiujinkruuuju lalivuljujov«. V IiioiiimmIii, liuvuiubra 1S7U. 0>ll«> l'r«'4'li( l«-r. upok. c. kr viclju «lri. »rhivu in i.inutclj. Cena izv. s^leaniici; 1. tjlđ.. a-v. -v. Osrednja zaloga pri prirtjeiaUlji lekarji 0. KLEMENTU i Inomostu. V Izubijani: lekar Tmkotzy; v Celovci: hkar BirnDacher. Kil. Tri kupovanji DAJ se pazi na imo pr rejevateljevo Jn njegovo hram-beno znaiiieiije : Očiuo y.«-li-.e«- (ttcltilwollS) k iitouogruiuoiu na firnej podlogi. (33—4) IOOOOOCGGOOOOOOOOOOOGOI V Avstro-Ogerskej, Nemtiji, Franeiji, Angliji, Kumuniji, Španiji, Holandiji in Portuguliji branjen Wilhelmov anliiirh-iliški antireviuati.ški kri 6ir3tilxxi 6aj (kri Čistilen zoper pntiko in trganje po udih) jo za zdravljenje po zimi jedino in gotovo upliuijoče kri čistilno sredstvo U pri po/iiano. Odločno poskužono, ( llčiiiok »ijiijcu, I' i-, i.. -11 izvrotou. ii putuntom Nj. c. kr sch.- hihIv.i I aopor poiiiirojanju obvarovano. Dunaj, l'i, 111. i i i. 1S70. Ta čaj seisti ves organizem; kakor nobeno drugo sredstvo, preiščo to vse delo trupla in odpravi z notranjo uporabo vso nečisto bolezenske tvarine iz njega-, tudi učinek je trajen. Temeljito ozdravi pntiko, trganje po udih in zastarelo bolezni, unirom gnoječe se rane kakor tudi vso spolsko in bolezni na koži, na telesu ali na lici, kite, lifillStUka ulesa. Posebno ugoden uspeli ima ta čaj zoper u vred jeter in ledic, kakor tudi zoper zlato žilo, rmenico, hudo bolečine v živcih, kitali in udih, potem zoper bolečine v želodci, pritisk vetrov, zapretje, zaprotju votle, polueijo, možko nezmožnost, zoper ženski tok itd. Bolezni, kakor skroplji, oteklina, 16 brzo iu temeljito ozdrave, ako so nepreiiehoin pije ta čaj, ker je milo razpusčajočo in vodo odganjajočo sredstvo. Jedino i^i-avi prireja Fran VVilhelm, Lekarnar v Neunkirchnu (Dol. Avstr.) Zavitt-K. i-nzdvljeu v H čopkov, prirejeti po predpisu zdravnika, z navodom za uporabo v raznih jezicih 1 gld., za kolek in zavoj posebo 10 novč. S-vetrilo. Varovati seje nakupa ponarejanj, ter naj zatorej vsak zahteva vedno le ,,Wilhelmov antiartritiski antirovniatiski kri čistilni čaj, ker so priredki, ki slujo samo pod imenom antiartritiskib antirevniatiSkih kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni, ter jaz vodno ^a# svarim pred nakupovanjem taeih. 1T% Da ugoilim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi ,,W»1- 9K li< lino\ uiitiarl ril i>Ui i»nlir«'vim»li>.Ui Uri t istilni *aj tudi \0 v Ejubljaul: iiansuih; W O Anton Leban, lekar v Postojni; Karel Šavnik, lekar v Val §Kranj i; Fr. Waoba, lekar v Metliki; Dom. Rizzoli, lekar v {TJ Novem mestu. v5j1 — 7j oooooocooaooooooooooooo Izdal elj in urednik Makso Ar mir. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*