Slovenec
Katoliški lisi za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 3.
JOLIET. ILLINOIS. 5. DECEMBRA 1916
LETNIK XXTI,
-Rusija priskočila na pomoč Rumuniji.
Začela hudo pritiskati Avstro-Nemce, ali prejkone prepozno za rešitev Bukurešta.
MALO NOVIC Z DRUGIH FRONT.
Grški kralj se vdal pritisku zaveznikov in izročil orožje.
Rim, 30. nov. — Vojni urad je danes objavil sledeče poročilo o podjetjih na avstrijski fronti:
"V Trentinu poročajo sovražnikova kretanja v Sarški dolini, na severnih slemenih gore Pasubio in v gorenji Astiški dolini. Vsled lepega vremena so bili topniški boji ob celi fronti. Sovražnikove baterije so bile posebno delavne na Asiaški planoti, v okolišu vzhodno od Gorice in na Krasu.
"Mi smo obstreljevali sovražnikove postojanke v Adiški in Astiški dolini in na Asiaški visoki planoti. Sovražil nikova taborišča pri Canazetu, ob gorenji reki Aviaso in pri Britofu ob srednji Soči so bila zažgana in uhajajoče čete so bile zajete po naših baterijah.
"Sovražni zrakoplovci so poskušali več napadov, a niso povzročili nobene škode. Številni boji v zraku so se končali v prepoditvi sovražnih zrako-plovcev. Dva zrakoplova sta bila zbi-ta, eden v Agnski in eden blizu Castel-nuova v Suganski dolini."
Topovi grme.
Rim, 1. dec. — Vojni urad je danes objavil sledeče poročilo:
"Ob vsej fronti je delavnost artilje-rije na obeh straneh narasla, zlasti v Adiški in Astiški dolini, v okolišu vz hodno od Gorice in na Krasu.
"Sovražni zrakoplovci so napadli več toček ob fronti. Prepodili so jih naši topovi in zrakoplovi. Sovražni zra koplovci so spuščali bombe na Grigno v Suganski dolini, ki pa niso napravile nobene škode.''
Dunajsko vojno poročilo.
Dunaj, 2. dec. — Vojni glavni stan je naznanil danes o razvojih na laški fronti:
"Topniški dvoboj jugovzhodno od Gorice in na Kraški planoti se je nadaljeval z nezmanjšano silnostjo. Vsled našega streljanja se je razletelo zopet več skladišč streliva. Ob koroški in tirolski fronti je prišlo tudi do topniških dvobojev.
"Sovražni zrakoplovci so spuščali bombe v Adiški dolini, a ne da bi povzročili škodo."
ga slemena Rujnega gorovja blizu Gruništa. Sovražnik je v zadnjih dneh ponovno naskočil brez uspeha vrh tega gorovja.
"Na fronti ob Strumi so bili živahni topniški boji. Blizu Tahinskega jezera so bili močni sovražni razgledni oddelki poraženi po našem streljanju. Sovražen zrakoplovec je spustil dve bombi na vas Radulovo ter usmrtil dve ženski in dva otroka."
Pariz, 30. nov. — Vojni urad pravi v opisu vojskovanja na makedonski fronti:
"Nobenih važnih razvojev ni bilo včeraj na fronti vzhodne armade. Dež in megla ovirata vojaška podjetja. j "Naši zrakoplovci so spustili več bomb na Prilep (v Srbiji, 25 milj severovzhodno od Bitolja)."
Prodiranje brez uspeha.
Berlin, 1. dec. — Vojni urad je danes objavil glede makedonske fronte naznanilo, ki se glasi:
"Makedonska fronta: Ententine čete so zopet prodirale brez uspeha proti nemškim in bolgarskim linijam seve-rozapadno od Bitolja in blizu Gruništa, vzhodno od Černe."
Rumunska fronta.
Makedonska fronta.
Berlin, 30. nov. — Generalni štab je objavil danes sledeče poročilo o podjetjih na makedonski fronti:
"Severozapadno od Bitolja (Mona-stira) se je sovražen sunek izjalovil. Srbi so bili zopet pregnani z zapadne-
Berlin, 30. nov. (Brezžično v Say-ville.) — Ruinunski kraj Tzomana, šestnajst milj južno od Bukurešta so osvojili nemški zavezniki.
V tem odseku rumunske vojne fronte je feldmaršal von Mackensen ujel več nego 3,500 Rumunov in upleni! mnogo zalog.
Na severni fronti so avstro-nemške čete pod generalom von Falkenhay-nom osvojile Kampulung in odprle pot v Bukurešt skozi Torzburški prelaz. Več nego 1,200 Rumunov je bilo ujetih v tem odseku.
Nevarnost za Rumune.
Rumunske obrambne postojanke v pogorju vzhodno od reke Alt so sedaj bolj in bolj pod naraščajočim pritiskom general von Falkenhaynove prodirajoče armade, pravi Agentura za premorske novice. Po zmagi blizu Tigventa dne 26. nov. je bila usoda dolgo branjene postojanke Curtea de Arges zapečatena in tamošnji spomenik pokojnega rumunskega kralja Ka-rola je prišel v posest gen. von Fal-kenhayna.
Bukurešt se baje izpreminja v vojno taborišče. Polovica prebivalstva je že zapustila rumunsko glavno mesto, kakor poroča švicarski časopis "Berner Bund", in cestnoželeznični promet je že omejen.
Priporočata beg iz Bukurešta.
Gen. Berthelot, francoski vojaški strateg (vojnoslovec) z rumunsko armado, in policijski načelnik bukure-štanski sta izdala odredbo, kakor po-
roča "Lokal-Anzeiger", priporočajočo večini prebivavstva glavnega mesta, zlasti ženikam in otrokom, naj zapustijo okraje bukureštanske trdnjave v petih dneh. Pravijo, da bodo prepeljani v selske kraje na javne stroške. Železnica, držeča v Galatz in Jassy, je baje prenapolnjena in je dodatno potovanje v ti mesti prepovedano.
Vsi ljudje, ki ostanejo v Bukureštu, bodo zaposleni v vojaški in zdravstveni službi in od dne 29. nov. so vse ži-vežne zaloge pod nadzorstvom častnikov, ki jih razdeljujejo občinstvu vsak dan.
Po tem poročilu se mora vsak pre-bivavec v starosti nad 16 let zglasiti v vojaškem glavnem stanu, kjer se jim pove, koliko časa smejo ostati v Bukureštu.
V osvojenem mestu.
Berlin, 29. nov. (Čez London, 30. nov. — V Krajovi plapola na stotine belih zastav raz hiše v znak, da se je mesto vdalo in goji le mirne namere. V mirnih časih je Krajova cvetoče mesto kakih 50,000 prebivavcev, med njimi okoli 300 milijonarjev, a danes deloma zapuščeno in potrto. Bogataši so seveda utekli. Osupna hitrost, s katero so Nemci prodirali, se zdi še vedno uganka. Judje, ki jih je ostalo v mestu na tisoče, so Nemcem prijazni, a imajo svoje prodajalnice zaprte, čeprav se cene vsako uro višajo. Gostilne in kavarne so prenapolnjene z ljudmi, ki oplakujejo usodo Rumunije in vstop dežele v vojno. Ogromne zaloge živil in žita so bile tukaj uplenjene, ker jih Rumuni niso utegnili razdejati.
Obkrožajo Bukurešt.
London, 1. dec. — Od karpatskih prelazov v južni Galiciji do Črnega morja besni velika rumunska bitka, ne da bi se dala linija kje pretrgati.
Čete generalov Falkenhayna in Mackensena se bližajo Bukureštu od severozapada in jugozapada za končni udar na glavno mesto.
Med tem ko postavljajo vpadniki velike obležne topove za obstreljevanje, pripravljajo vojaška oblastva o-brambo mesta da zadnjega strela. Pre-bivavci so baje zbežali. Ruske čete so dospele tja.
Črn oblak od severa.
Od severa pa prihaja med tem težak oblak nad avstro-nemške armade in obsenča njihove načrte za premago cele Rumunije.
Ob 186 milj dolgi fronti od Jablon-skega prelaza, velikega prehoda med Galicijo in Ogrskim, do južne moldav ske fronte so Rusi začeli napadati s svojimi najmočnejšimi četami. Na številnih točkah so avstro-nemške čete opustile precej ozemlja. Ruska ofenziva je tolika, da preti vsem Hinden-burgovim načrtom.
Rusko-rumunske čete v Dobrudži so tudi začele pritiskati sovražnika z besno silo. Tu se gen. Saharov poslu žuje britanskih oklopnih "tankov" i podpiranje svojih kolon.
6,000 Rumunov ujetih.
Berlin (brezžično v Sayville), 2. dec — Ruske in rumunske čete so podje-male včeraj ob bukovinski in nioldav-ski meji skrajno hude napade, poroča danes veliki glavni stan. Sovražnik ni dosegel najmanjšega uspeha, ampak je utrpel težkih izgub. V Valahiji je
POGREB CESARJA FRANCA JOŽEFA.
Po preprostosti se odlikovali vsi pogrebni obredi ob ogromni udeležbi ljudstva.
BOLGARSKI CAR TUDI NAVZOČ.
Nemški cesar odšel iz Dunaja pred pogrebom zaradi prehlada.
Duliaj, 30. nov., čez London, 1. dec. —• Vpričo cesarja Karla, mladega prestolonaslednika Franc Jožef Otona, kraljev bolgarskega, bavarskega in saksonskega, nemškega prestolonaslednika, velikega števila avstrijskih in nemških princev, bolgarskih kraljevi-čev fiorisa in Cirila ter zastopnikov nevtralnih dežel so bili danes popoldne pogrešbeni zemski ostanki cesarja Franca Jožefa.
Služba božja je bila preprosta in je trajal obredni del samo 12 minut. Cesar Karel, nemški princi in sorodniki pokojnega cesarja so bili skupljeni o-krog Velikega altarja v katedrali, ob katerifga vznožju je počivala krsta na črnem mrtvaškem odru. Prostorna^ kate^ala je bila tesno napolnjena z ladnimi uradniki, zastopniki armade, dvorniki in člani diplomatskega zbora. Cvetic in vencev ni bilo nobenih. Vse e bil.:> preprosto.
Krsto so nosili skozi velik del mesta i cerkev sv. Štefana; nepregledna mno žica je stala ob cestah, po katerih se je premikal pogrebni izprevod.
Osem pažev je nosilo mrtvaške bakle v mali oddaljenosti od krste, in ko je bila; ta položena na mrtvaški oder, je takoj začel kardinal Piffl kratko po-
n
grebno opravilo, nakar je bila zapeta "Gospod, pomiluj!" Ko je kardinal poškropil krsto, so jo položili na mrliški voz in odpeljali v kapucinsko grobnico, kjer ostane.
Nemški cesar na Dunaju.
Amsterdam, 29. nov. — Berlinska brzojavka pravi, da je nemški cesar včeraj dopoldne dospel na Dunaj, a že zvečer zopet zapustil glavno mesto. Cesar je bil lahko prehlajen, zato so njegovi zdravniki nujno svetovali, naj opusti svojo namero, udeležiti se pogreba.
Cesar je stal globoko ganjen ob mrtvaškem odru svojega umrlega prijatelja ter tiho in goreče molil, nakar je položil venec na krsto.
Velika nezgoda.
London, 1. dec. — Šestinšestdeset oseb, večinoma vojaki, je bilo usmr-čenih vsled železnične nezgode pri Herczechalenu med Dunajem in Budimpešto danes. Ranjenih je bilo 150 oseb, 60 izmed njih resno. Med u-smrčenci se baje nahajata tudi "Lud-wig von Thalloczy, dobro znan član avstrijskega diplomatskega zbora, in guverner Srbije. Eden vlakov, ki sta trčila vkup, se je vračal od pogreba cesarja Franca Jožefa.
Zadnja čast.
Washington, D. C., 29. nov. — Kardinal Gibbons je povodom smrti cesarja Franca Jožefa služil veliko mašo Predsednik Wilson, državni tajnik Lansing, baron Zwiedinek, grof Berns-torff ter člani avstro-ogrskega in nemškega poslaništva in zastopniki diplomatskega zbora so bili navzoči.
bilo 6,000 Rumunov ujetih in 49 topov
uplenjenih.
Rasi pomagajo Rumunom.
London, 3. dec. — Dočim je usoda Bukarešta še negotova, se Rusija junaško trudi, obrniti tek dogodkov v Rumuniji, in poleg tega krepko pritiska proti von Falkenhaynu v Molda-viji, kjer so se Rusi ustanovili pri Kir-libabi.
Nova ruska prizadeva je vidna ob Donavi južno od Bukurešta, kjer pod-jemajo pred kratkim dospele ruske čete važen napad na feldmaršal von Mac-kensenovo ozadje že z nekolikim u-spehom, kajti uplenile so 26 topov in ujele mnogo mož ter pognale Nemce in Bolgare nazaj. Rusi tudi uspešno pritiskajo v Dobrudži.
Ti ruski napadi na dveh skrajnih krn lih centralnih armad utegnejo rešiti rumunsko armado, dasi so prejkone prepozni za rešitev Bukurešta.
VILLA PORAZEN, PRAVI ORREGON.
Uporniki bežali v neredu po boju Carranzovimi četami južno od Chihuahua City.
VILLA POBEGNIL V GOROVJE.
Chihuahua City zopet pod nadzor, stvom Carranzovih čet.
Vperški krivini so napadli sovražni od delki po močni topniški pripravi naše postojanke ob fronti kakih treh kilo metrov. Bili so prepodeni večjidel že po našem streljanju. Samo na nekaterih točkah je prišlo do spopada.
"Armadna skupina bavarskega prestolonaslednika Rupprechta: Vsled megle se je povečala topniška delavnost samo med Serre in potokom An-cre ter v odseku na obeh straneh gozda St. Pierre Vaast."
Neznatne praske.
Pariz, 1. dec. — Vojni urad je naznanil nocoj:
"Zmerno streljanje s topovi in okop-nimi stroji je bilo danes. Na belgijski fronti od Steenstraeta do Het-Sasa je bilo slabotno topniško bojevanje.
"Naši zrakoplovci so bombardirali tovarne pri Thionvillu in taborišča v soseščini Damvillersa."
El Paso, Tex., 2. dec. — Od generala Obregona v Mexico City pozno danes prejeto poročilo navaja podrobnosti o bitki med gen. Murguje četami in Vil-lovimi krdeli kakih trideset milj južno od Chihuahua City. Bitka se je začela včeraj ob 10. uri dopoldne in je trajala šest ur. Villovci, pravi brzojavka, so bili poraženi in so bežali v neredu, nekateri proti Santa Ysabeli in drugi proti Chihuahua City. Carranzove čete so jih zasledovale štiri ure ter so uplenile tri strojne puške, mnogo pu-šek in nekaj konj. Mnogo Villovcev je bilo ujetih in usmrčenih. Villa je imel 2,500 mož.
Villa ubegnil v gore.
Juarez, Mehika, 3. dec. — Carranzove čete zopet nadzirajo Chihuahua City in Villa je ubegnil v gore zapad-no od glavnega mesta, je naznanil danes gen. Francisco Gonzales, poveljnik Carranzove brigade tukaj.
Gen. Francisco Murguia, Carranzov poveljnik, ki se je pomikal počasi severno od Torreona, je vkorakal v mesto, ko je porazil Villovo kolono trideset milj južno od Chihuahua City.
Gen. Carlos Ozuna, konjiški poveljnik, ki je razkropil upornike pri Nom-bre de Dios in drugod severno od Chihuahua City, je prijahal v mesto snoči ob 7. uri in obnovil telefonsko zvezo z mejo.
Ruska fronta.
Petrograd, 30. nov. — Sledeče poročilo o podjetjih na ruski fronti je objavil vojni urad danes:
"Na zapadni (ruski) fronti blizu vasi Perapljanka, severovzhodno od Smorgona (vzhodno od Vilne), so maj lini sovražni oddelki poskušali prodreti v naše okope. Bili so ustavljeni po našem streljanju in pognani nazaj v svoje obkope.
"Naše topništvo je razkropilo tri sovražnikove kolone, vsaka bataljon močna, ki so se premikale vzhodno od predkrajev vasice Gorodiči."
Berlin, 30. nov. — Generalni štab pravi glede podjetij na ruski fronti:
"Turške čete so odbile močne ruske napade ob reki Zlota Lipa (Galicija).''
Turki baje odbili Ruse.
Berlin, 1. dec. — Veliki glavni stan je naznanil danes z ruske fronte. - "Fronta princa Leopolda: Turške čete ob Zloti Lipi so odbile več ruskih napadov in zasledovale sovražnika med njegovim umikanjem, tako da je utrpel težkih izgub. Številni ujetniki so bili dovedeni."
Petrograd, 1. dec. — Danes izdano rusko uradno naznanilo pravi:
"Sovražnikov poskus, začeti ofenzivo ob reki Stohod (Volhinija) blizu Velikega, je bil ustavljen po našem streljanju.
"Severno od železnice iz Tarnopola v Zloczow (Galicija) je sovražnik po silni topniški pripravi podjel ofenzivo, a je bil pognan nazaj v svoje okope."
Grško pred odločitvijo.
London, 1. dec. — Brez vmesnega dogodka so bile snoči francoske, britanske in italijanske čete izkrcane v Pireju, atenski luki, kakor poroča atenski poročevalec za Exchange Telegraph Co. v brzojavki, oddani v petek.
London, 1. dec. — Po danes iz Aten dospeli brezžični brzojavki se je oddelek zavezniških čet izkrcal davi ob treh v atenski luki.
Grški kralj se vdal.
Atene, 2. dec. — Zastopniki zaveznikov so obvestili "Associated Press", da je admiral du Fournet odredil odhod svojih čet, ko je kralj Konstantin izjavil, da je pripravljen, izročiti 6 baterij in drugo orožje. V Zappeionu je ostalo samo 300 mornarjev kot straža
Poprej je prišlo do krvavih spopadov med Grki in zavezniki, ko so se ti izkrcali v Pireju in so začeli prodirati proti Atenam.
1'hoio by Amurlcun Press Association.

TRDI BOJI ZA POSEST "ŽELEZNIH VRAT" OB DONAVI.
Kjer se zadevajo Avstro-Ogrska, Rumunija in Srbija ob Donavi, je ena strategičnih toček sedanje vojne, ker •eče tamkaj reka skozi slavna "Železna vrata", ki so ovirala brodarstvo, dokler ni bil otvorjen kanal leta 1896. Ljtiti boji so se vršili, prcdno so Avstro-Nemci iztrgali Rumunom "2cle?n» vrata".
Francoska fronta.
Berlin, 30. nov. (Brezžično v Sayville.) — Uradno poročilo velikega glavnega stana:
"Armadna skupina feldmaršala vojvode Alberta Virtemberškega: V
Ministrska kriza.
London, 3. dec. — Prvi minister As quith bode svetoval kralju, naj dovoli novo sestavo kabineta (vlade), kakor je bilo uradno naznanjeno nocoj. Na znanilo se glasi:
"Da se omogoči kar najizdatnejše nadaljevanje vojne, je prvi minister sklenil, naprositi Njegovo veličanstvo kralja za dovolitev k novi sestavi vlade."
London, 3. dec. ■— Politična kriza je na svojem višku. V dobro poučenih krogih pravijo, da je vojni minister David Lloyd-George že odstopil iz svoje službe. Ostavka baje še ni bila sprejeta.
Grški in drugi protesti.
Washington, D. C., 3. dec. — Ne glede na vprašanje o podmorskih čolnih in na vsak dan bolj zamotani položaj v Mehiki se ima zavezna vlada od včeraj baviti z dvojima novima mednarodnima zadevama, v katerih pa bržčas ne bo ukrenila ničesar.
Ena se tiče protesta od strani Grške proti postopanju zaveznikov, katerih pomorski poveljnik, admiral du Fournet, je zahteval izročitev vsega orožja grške armade. Nadalje se je nova "kraljevina Arabija" pritožila pri državnem uradu radi tega, ker turške čete "po barbarsko ravnajo" z ženskami in otroci.
Atlas — zastonj!
Ročni atlas ali barvane zemljevide vseh držav in dežel celega sveta, obsegajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Amer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja.
Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti v teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov, vsa mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev, ter vse države in vse dežele na svetu, velikosti ameriških držav in držav celega sveta, kakor tudi število njih prebivalcev.
Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam naj pošljemo ročni atlas.	Uprava "Amer. Slov."
Tornado v Indiji.
London, 3. dec. — Smrt skoro 1,000 oseb v tornadu v Pondicherry, Indija, naznanja Reuterjeva brzojavka iz Ma-drasa. Vihar je povzročil veliko škodo na lastnini. Pendicherry je glavna francoska posest v Indiji.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta.
Pošljemo tudi brzojavnim potom kolikorkoli kdo želi poslati, od najmanjše (5 kron) vsote do tisočev kron. Brezžično-brzojavne pošiljatve dospejo naravnost v Avstrijo in se izplačajo v 5. do 10. dneh. Vse tozadevne izvirne pobotnice bomo prejeli, ko bo pošta zopet poslovala.
Vsaka beseda pri naslovu za brzo-jav stane 65c, polegtega se računa tudi za številke, namreč: 200 kron sta dve besedi posebej. Tako stane brzojav, ki bi bil za: Uredništvu Slovenca, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija, 200 kron,— kar obsega 7 besed po 65c, je $4.55.
Za tisoče kron stane brzojav isto-toliko, kot za samih 5 kron. Poleg spodaj navedenih cen se mora poslati še za brzojav, kolikor pride od besed in števil. Danes pošljemo: 10 K za.. .$1.50 100.K za.. .$ 13.00 25 K za.. .$3.75 1000 K za.. .$129.00 50 K za.. .$6.75 5000 K za.. .$645.00
Vsako pošiljatev garantiramo. AMERIKANSKI SLOVENEC
bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET. ILL.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek ■Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
—	Zadružna prodajalna. Zaposlenci Illinois Steel-kompanije bodo poskušali izpodbijati visoke cene živilom s kooperativno ali zadružno prodajalno Že nekaj tednov se podpisujejo delnice po $15, da se tako nabere glavnica $15,000. D. R. Mathias, superinten dent jolietske tovarne družbine, je re kel, da se je sprožilo gibanje za zadružno prodajalno med zaposlene družbinimi in ni bilo nasvetovano po uradnikih.
—Dragotinarja okradena. Okni dveh dragotinarjev v notranjem delu mesta sta bili oropani dragotin v približni vrednosti $1,200 včeraj zarana. Tvrdki sta: Rice & Larsen, 306 Van Buren st. izguba $500; Johnson Jewelry Co., 320 Van Buren St., izguba $700.
—	V četrtič usmrtitev preložena Guverner Dunne je v soboto iznova v četrtič — dovolil, da se preloži u-smrtitev "Chicken Joe" Campbella, kri vim spoznanega in k smrti na vislicah obsojenega umoritelja gospe Odette M. Allen, soproge bivšega kaznilniške-ga ravnatelja Edmund M. Allena. U-smrtitev je preložena do dne 16. marca 1917.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter Marcb 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet, 111., 4. dec. — Svoj srebrni jubilej obhaja te dni cerkveno društvo Bratovščina sv. Rožnega venca. To društvo je bilo ustanovljeno 6. nov. 1891 in ima namen, skrbeti za olepšavo naše slovenske cerk\e sv. Jožefa. Tekom petindvajsetih let svojega obstanka je kupilo društvo različnih potrebščin za našo cerkev, si omislilo krasno zastavo s podobo Marije sv. rožnega venca in kupilo tudi eno cerkveno okno za $300.00. V sedanjem odboru sta med drugimi ga. Catharine Rogina, predsednica, in ga. Elizabeth YVardjan, tajnica. Prihodnji petek, dne 8. dec., na praznik Brezmadežnega Spočetja, bode naša Bratovščina sv. Rožnega venca povodom svojega srebrnega jubileja darovala veliko sv. mašo ob 10. uri dopoldne.
—	Maša zadušnica. G. John Schwe-gcl, avstro-ogrski konzul v St. Louisu, Mo., nam je poslal vabilo k slovesni pontifikalni maši zadušnici za pokojnim cesarjem Franc Jožefom I., ki jo je služil premil. nadškof Glennon v st.-louiški katedrali v soboto, dne 2. dec., dopoldne ob 10. uri. — O tej priliki omenjamo, da je dne 28. nov. v chicaški slovenski cerkvi sv. Štefana tamošnji g. župnik Rev. A. Sojar daroval slovesno peto sv. mašo zadušni-co za pokojnim cesarjem, in istega dne v Calumetu, Mich., Rev. Dr. A. I. Re-žek, župnik iz Houghtona, ob asistenci Rev. II. Zimmermanna, župnika iz Hubbela kot dijakona in Rev. L. Klop-čiča, slovenskega župnika v Calumetu kot subdijakona.
—	Prvi družabni sestanek s plesom, ki ga je priredilo Mladeniško zabavno društvo "Slovenec" zadnji četrtek zvečer, se je obnesel izvrstno. Tako dič-ne družbe, kakor je bila zbrana na tej plesni zabavi, mora biti človek vesel, in je odboru le čestitati na krasni prireditvi, kakršnih je želeti več v tej zimski sezoni.
—	V bolnišnici sv. Jožefa se nahaja g. John Mlakar iz Bluff St. in trpi na trganju v ramah.
—	John D. Paige umrl. V soboto zjutraj je umrl v svojem stanovanju, 437 N. Eastern ave., John D. Paige, 79 let star, mnogim našim starejšim naseljencem znan izza prejšnjih let, ko je bil župan (1887-1888), gasilski maršal (1893-1903) itd. Nazadnje je bil občinski šolski blagajnik od 1. 1906. do svoje smrti. N. p. v m !
Butte, Mont., 25. nov. — Gotovo bote mislili tam doli v Jolietu, da smo že vsi zamrznili tukaj na "divjem za-padu", ker se tako dolgo ne oglasimo; pa temu ni tako, akoravno smo imeli že parkrat letos okoli 15 stopinj pod ničlo zime.
Mesto Butte in sosednja mesta silno napredujejo zaradi velike bakrene obrti, ker družba A. C. M. Co. ima silno obilo naročil od "Žana bula", kateri silno priganja družbo z delom, samo da prej "uniči" kajzerja. Toda kot se vidi, ne le tale družba, ampak cela A-merika mu ne more dovolj narediti. Ravno sedaj prihajajo poročila, da Bulovemu zavezniku Ruskemu medve du zopet primanjkuje "šretelnov", s katerimi bi pobil Avstrijske zajce. Ka ko pa z Rumunijo? Prefrigani Ru-munski cigani so igrali za volčjo kožo, ko je bil še v brlogu. Mislili so, da bo Avstrija se tresla pred njimi in da bojo slično druge balkanske vojske kar brez vojevanja pridobili avstrijsko o-zemlje, toda vgrizli so kiselo jabolko. In slednjič: Kaj pa naši "Ligaši", kje so pa naši odrešeniki??? Kaj z idejo 'bedni med bednimi"? Kje je Blatnik, Jager in drugi? Krvoločni polentar uničuje našo lepo Goriško, a "naši" odrešeniki molčijo.
Slišal sem praviti, da so dali en tisočak nekemu postopaču iz Londona, namesto da bi poslali Slovenčem v staro domovino, ki je ljudstvo toliko potrebno podpore.
Mislim, da imajo spet nekaj denarja nabranega in ga hranijo za po vojski. Ko pa vojska mine, bojo rekli: "Naj Avstrija da, saj so se za njo borili." V resnici se vidi, da Slovenci v Ameriki imamo vrle vodnike. Žalostno pa resnično je dejstvo, da ravno v Ameriki ti-le avstrijski dezerterji kopajo nam Slovencem naš narodni grob. Obširneje o tem prihodnjič.
Vse zavedne Slovence po Ameriki pozdravljaje, ostajam vedno isti M.
ZIMSKIM CVETLICAM.
M. Šukle, Anaconda, Mont.
Čemu li v sredi zime cvetite cvetke ve? Čemu na boljše čase spomin mi vzbujate?
Saj vendar vsa narava pod snegom zdaj ječi, in bilka vsaka spava, dok pomlad jo zbudi.
Tud' v mojem srcu biva le vedni led in sneg: pa zima ni to kriva, ne mrzli zimski led.
Pa vendarle z veseljem oziram se na vas: takrat se vselej spomnim na boljši zlati čas.
Cvetit^, le cvetite, četudi zimski dan, mi upanje dramite, tolažite moj stan.
Le enkrat naj bi ffledal domače cvetke vas! Le enkrat naj bi slušal domačih tičkov glas!
Potem bi bil dopolnjen življenja mojega up. Morda vas kdo i vsadi na moj domači grob.. .
lom, da mu iz postaje pripelje zaboj molitvenih knjig, ki so mu ravno došle iz neke tiskarne. Expresman je takoj odšel na dotično postajo, kjer je dobil zaboj s knjigami. Ko pripelje do žup-nišča, pa kar iz voza vrže zaboj na porč. Zelo se pa začudi, ko se iz zaboja izlije močno dišeč "brandy". Nemudoma pokliče pastorja ter mu porogljivo reče: "Say Mr., your books are leaking whiskey", t. j. gospod, iz Vaših knjig teče žganje.
Brez komentarja.
ITALIJANSKI "BERSAGLIERI".
Italijanska armada je v primeri z armadami drugih evropskih držav mla da. Njen postanek in razvoj je tesno zvezan s postankom in razvojem da našnje Italije. Današnja italijanska armada se je — če smemo tako reči razvila v letih 1859. do 1861. Tedaj je dobila naslov: italijanska vojska. Leta 1879. so ji dali naslov: "Kraljeva italijanska vojska" kot označbo proti repu blikanski propagandi, ki je večkrat med vojaštvom bila razširjena.
Najstarejši in najzanimivejši ter najpopolnejši del italijanske armade so "bersaglieri" (berzaljeri). Na te je vsak Lah strašansko ppnosen in pesmi o "bersaglierih" so zelo priljubljene.
Ta četa je bila ustanovljena z dekretom 18. julija 1836. Njen duševni ustanovitelj in organizator je bil major Alessandro Ferrero della Marmo ra. Do leta 1848. so jih bile tri kom-panije. Tega leta se je ustanovila četrta, da so tako tvorili en bataljon. Leta 1861. jih je bilo že 36 bataljonov in leta 1866. 50 bataljonov. Leta 1882. so dobili sedanjo organizacijo. Razdeljeni so v 12 polkov po 2 bataljona. Njih oprava in orožje je enaka oni navadne infanterije. Značilen je njih klobuk s šopom vihrajočih peres.
Da so bersaglieri popolnoma neodvisni od ostale armade, jih niso podredili nobeni brigadi, ampak so poverili nadzorstvo nad njimi le posameznim brigadnim poveljnikom. Dopolnjujejo se "nacionalno", t. j. iz več okrajev skupaj. In le v vojski se dopolnjujejo regionalno, t. j. iz okraja, kjer je bataljon v garniziji.
K bersaglierjem vzamejo le posebno postavne in krepke ljudi, ki morejo zadostiti večjim zahtevam, ki se stavijo nanje. Novi vojni reglement določa, da mora infanterija napraviti dnevno po 25 kilometrov, bersaglieri pa 35 kilometrov marša na dan pri večdnevnih pohodih. Zahteva se od njih, da napravijo v eni uri 7—8 km. Bersaglieri so elitna četa. Oni niso' e še posebno dobro izobraženi ter vzeti iz najboljših ljudi, ampak so znani tudi po svoji stanovitnosti in hrabrosti v mnogih bitkah. Tega pa o ostalih italijanskih četah ni mogoče vedno trditi, izvzemši morda "alpine" planince, ki so pa skoro nova formacija.
na. Če pade eden, deset ali sto, prava reč. Za vojno, za njen uspeh res da nima pomena, ali vendar, koliko solz se pretoči, koliko žalosti se občuti doma za pretoči, koliko žalosti se občuti doma za vsakega, ki pade na bojnem polju. — Zemlja je videti rodovitna, ljudje pa precej premožni. Le mestoma so peščene planote, široke tukaj nekaj metrov, pokrite s prijetnim rumenim peskom, mestoma po 2 m na globoko.
Uspeh vojnega psa.
Voiak, ki se je udeležil bojev na severnem bojišču, pripoveduje: Našemu polku se je parkrat pripetilo, da se je streljalo nanj iz hiš, ali krivca nismo mogli dobiti. To uganko smo rešili s pomočjo vojnega psa. Korakali smo skozi neko vas, ne da bi nas kdo napadel. Ali toliko, da smo imeli vas za seboj, pa so že začele pokati puške in svinčeni sršeni so nam brenčali okoli ušes. Vrnili smo se v vas in smo pozorno pregledali vse hiše, ali nič sumljivega se ni našlo. Že smo hoteli naprej, kar jo ubere naš pes za kokošmi. Menili smo, da se kani posladkati z rumeno pečenko, pa se nismo dalj brigali zanj. Le vojak, kateremu je bil izročen pes, ga je začel nazaj klicati. Pes pa, sicer skozi in skozi ubogljiv, je bil gluh za žvižg in klic, tudi ko so kokoši kreni'e v drugo smer. Pes je nato naglo izginil kakor bi se v tla vdrl. Vojak je hitel za njim z revolverjem v roki. Psa ni bilo nikoli nikjer, bilo pa je slišati podzemeljsko bolestno ječanje. Ko so se vojaki približali k dotičnemu mestu, se jim je nudil naslednji prizor: V plitvi jami sredi polja je bilo skritih osem ruskih vojakov. V enega izmed njih se je zakadil naš pes tako, da mu je raztrgal golenico. Ruse smo odvedli s seboj in s pomočjo psa smo pregledali vse polj?. Našli smo še približno 150 ruskih vojakov, ki so skrivaj iz jam na nas streljali. Od te dobe smo vselej hitro našli zavratne sovražnike. Tudi žene in kolesarji so bili včasih med njimi.
Drugi dan, čim je solnce posijalo, so me vzdignili nezavestnega. Našla me je neka kozaška patrulja.
NOČ MED VOLKOVI.
IZ VOJNE.
Knjige, iz katerih teče žganje.
Mr. Šukle, Anaconda, Mont., poroča sledečo resnično dogodbico:
Kakor je obče znano, smo imeli v Montani hud boj za "suho" in 'mokro". Mokračem na čelu so seveda stali vsi salunarji; suhačeni pa mnoge "dame", v prvi vrsti pa luteranski pastorji (duhovniki). Glavni voditelj te suhe organizacije je bil duhoven tuk. episkopalne cerkve, ki vedno ter vedno pridiguje ter pred svojo cerkvijo nabija plakate z vsebino, kakšno gorje povzroči alkohol, zlasti žganje.
Bilo je nemnogo dni pred volitvijo. Omenjeni pastor, zakleti protialko-holnik, vzame expresmana z naroči-
Prvič na poizvedovalni službi.
Neki vojak je pisal svojim ljudem to-le pismo: Nastanjeni smo v vasi, in nudi se mi prilika, da vam pišem, kar sem doslej doživel. Včeraj sem bil prvič na poizvedovalni službi v smeri proti K. Zjutraj ko so prvi petelini peli, smo odhajali iz N. Bilo je oblačno in gosta megla nam je zapirala pogled v daljavo, kar je našo službo jako o-težkočilo. Poleg tega je hribovita pokrajina z globokimi tokavami izsledo-vanje delala še bolj opasno. Ob 11. uri smo primarširali v mestece J., kjer se nam je reklo, da so v bližini vasi kozaki. štiri jezdece sem poslal naprej, kot prednjo stražo, sam pa s 26 možmi sem ostal za drevjem kakšnih 200 korakov proč od vasi. Prva dva jezdeca sta prejahala vasico povsem mirno. Po kozakih ni bilo ne duha ne sluha. Druga dva dragonca sta jahala okoli vasi. Kar v diru prijezdi eden dragoncev s poročilom, da je slišal v skednju konjsko rezgetanje, Vzel sem s seboj tri jezdece in smo se v loku oddaljeni drugi od drugega 200 korakov bližali s karabinerji v roki vasi na 50 korakov. Ali nič se ni ge-nilo. Že sem se mislil neskrbno vrniti, ko se je nekaj črnega zgenilo, kar je vzbudilo mojo pozornost. Šinilo mi je v glavo, da je nemara kozaška čepica, pa sem brez pomude ustrelil v tisto smer. Ali istočasno so se odzvali tudi drugi streli. Priznavam, da me je obšel strah, zakaj krogle so žvižgale tik naših glav. Ali naših ni bil nihče ranjen in mi smo se vrnili, ker naša naloga je bila, sovražnika izslediti, ne pa bojevati se ž njim. To je bil prvi ognjeni krst. Od tega trenutka me je vsa bojazljivost minila. Jutri poj-demo zopet in tako bomo poskušali sleherni dan svojo srečo, dokler me krogla ne zadene. Vreme imamo mo-krotno, zmeraj pomalem prši in slini. Ljudje, večjide! analfabeti, so šele zdaj spoznali, da je vojna, in vsi prestrašeni gledajo ogromne čete, ki marširajo noč in dan skozi vasi in ki vse, kar se dobi, pokupijo, tako da zadnji niti krompirja ne dobijo. Ko gleda človek te nepregledne čete, si nehote misli, da je izguba tisoč, deset tisoč mož pri tej brezštevilni armadi brez pome-
Strašen prizor z bojišča v Rusiji ©-pisuje pismo nekega ruskega častnika,, katero priobčujejo angleški listi po nekem listu v Rigi.
Ko sem se prebudil,, se je pričelo mračiti — pripoveduje častnik. Nisem občutil lakote, čeprav sem tamkaj ležal od ranega jutra, pač |>a me je mučila strašna žeja. Spominjal sem se vsake poedinosti boja do trenutka, ko me je podrl kos granate, ki je čisto blizu mene eksplodirala. V naskoku smo preleteli široko ravnino. Okoli sebe sem slišal vzdihovanje umirajočih ljudi in sem gledal, kako padajo vojaki v sovražnem ognju. Spominjal sem se, kako sem tudi jaz letel naprej. Kaj se je pozneje zgodilo, ne vem nič več. A ko sem se prebudil, sem ležal samo še jaz živ na zapuščenem polju, pokritem z mrliči. Bil sem ranjen, to sem opazil, ali rana ni bila težka, kakor se je pozneje pokazalo. Odprl sem se na neranjeno roko in pogledal po krvavem bojišču in na mračno nebo, na katerem je žarela večerna zarja. Strašno čustvo mi je napolnilo dušo, kakor da so me pozabili ali kakor da so me hote pustili tukaj samega. Sedaj me je sram, ker sem obupoval. Pomislil sem, da ne bom videl nič več svojih milih in dragih, nikoli domače hiše, niti najbližjih prijateljev. Opirajoč se na desno roko, sem se čezdalje bolj vzdigoval, dokler se nisem vsedel.
Kljub velikim bolečinam v rami in veliki izgubi krvi sem stopil, na noge in se opirajoč na sabljo pomikal naprej ter opotekal, kakor da sem pijan. Skušal sem se približati gostemu grmovju, v katerem so se skrivale naše čete pred napadom. Končno pridem do prvega grmovja, ali naenkrat obstanem. Iz velike daljave — vsaj tako se mi je zdelo — je prihajalo tuljenje volka. Odmevalo je silno melanholično in grozno v tihi zimski noči. Drugi volk se je odzval v prav tako zategnjenem glasu, pa že precej bližje. Naenkrat pa zaslišim tuljenje povsodi okoli sebe, brez prenehanja, čezdalje glasnejše in glasnejše in vsak trenutek groznejše. Dober lovec sem in sem na lovu pobil že mnogo volkov, ali to, kar sem to noč slišal, ne bom pozabil do groba. To rezko zavijanje, ki me je obdajalo kakor veriga, se je približevalo čezdalje bolj proti kraju, kjer sem stal. Komaj sem dihal, ko sem poslušal ta peklenski koncert. Jasno sem spoznal da se ne bom mogel na noben način rešiti, ako me volkovi najdejo. Naenkrat stečem — kakor sem mogel proti večjemu grmu na robu gozda in se vležcm na trebuh pod njega. Imel sem nabasan samokres in sabljo. A volkovi so se čezdalje bolj bližali. Prišli so že na rob gozda. V temi sem razločil njihove strašne sence med drevjem. Od raznih strani so prihajali iz gozda, se zbirali v veliko črno trumo in ekaj časa tako stali. Takrat zatuli drug volk iz velike daljave. Z bojišča so se mu odzivali drugi in ta truma se je pričela pomikati naprej čisto ob mojem grmu.
O vsakem sem mislil, da mi bo skočil na vrat. Ali nobeden se ni brigal zame. Mirno so letele neštete zveri proti bojišču, kjer so ležali mrliči.
Nenadno ozdravljenje.
Iz Ebbsa poročajo: Dne 29. oktobra je nenadoma ozdravela tukaj gdč. Terezija Baumgartner, 18 let stara. Bila je popolnoma ohromela na obeh nogah. Brez uspeha je iskala pomoči na inomoški kliniki in njen osebni zdravnik je vedel zanjo samo eno sredstvo— smrt. Njeni nogi ste bili popolnoma pohabljeni in hromi, poleg tega je pa ubožica trpela tudi vsled hudih bolečin, ki so bile v zadnjem času zlasti naravnost neznosne. Dne 29. oktobra pa se je počutila tako slabo, da so ji svetovali, naj se pusti do večera previ-deti. Toda kaj se je zgodilo. Njeno brezmejno zaupanje v pomoč Marijino (dolgo časa ie tudi rabila vodo iz Lur-da), je bilo poplačano z nenadnim o-zdravljenjem. Bilo je ob 4. uri popoldne, ko so popolnoma prenehale njene bolečine; bolnica je na postelji, pohabljene noge so postale normalne, skočila je s po-telje in se oblekla sama. Ozdravela je popolnoma. Ljudstvo smatra to nenadno ozdravljenje za čudež. Brzo se je raznesla vest o tem nenavadnem dogodku. Prihiteli ljudje iz soseščine so jokali veselja, ko so videli ozdravljeno dekle ter molili takoj na licu mesta rožni venec. V župni cerkvi se je že vršila zahvalna služba božja za nenadno ozdravljenje.
Japonci in voda.
POMAGAJMO REVEŽEM
V STARI DOMOVINI«!
Ali ste že kaj darovali za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih?
Nadaljnji izkaz darov objavimo prihodnjič.
Darove spreiema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE)
"A, S."
Mnogi pripisujejo žilavost Japoncev temu, ker pijejo mnogo vode. Japonci menijo, da je voda najuspešnejše sredstvo za ohranitev zdravja in izborno orožje proti raznim boleznim. Krivo je mnenje, da škoduje zdravju, kdor pije mnogo vode; saj sestoji naše telo večinoma iz vode. Dočim pljuča in koža izločujejo veliko količino vode, se mora ta izguba nadomestiti saj s poldrugim litrom vode na dan. Japonci ne trpe vsled trganja po udih, to pripisujejo rabi vode. Japonec se koplje vsaki dan v vodi, ki je topla 45 do 50 stopinj C, ter sedi dolgo v vodi. Na Japon-skem je mnogo javnih kopališč, ki so občinstvu brezplačno na razpolago. Tudi za časa vojske, tudi pri najslabšem vremenu, Japonec ne more shajati brez vode. Da si vsaj nekoliko nadomeste pomanjkljivo postrežbo v vojski, zakopljejo Japonci v zemljo velike lončene cevi, ki so tako velike, da se more en mož ravno skriti vanje. Te cevi so napolnjene z vročo vodo in japonski vojak zleze notri, kjer se po-mudi nekaj minut, tudi če brije burja in je morda nevarnost, da vojak ne zamrzne v vodi. Toda že se glasi vojaški klic in že hiti v vodo drug vojak na mesto svojega tovariša. To se ponavlja vsak dan.
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar, Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leo». Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovick. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Bere«, Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnilc. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekaa. Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, III.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz, Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nima-mo zastopnika, priporočamo, da s* zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini.
Uprav. "A. S."
Poskusite Novo Pivo
Old Lager
•»•»V STEKLENICA H««"«
Je BOLJŠA in okusuejša pijača, kot katero drugo pivo.
-IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseli boljših salunih v Jolietu
Union Coal & Transfer Co.
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving;.
Chicago telefon 4313.	Northwestern telefo« 41»
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Koajušulica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci.

V ZJEDINJE.VIH DRŽAVAH SEVESXii AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Seiež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Iukorp. t drž. Pa., 5. apr. 1916
ORUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA.5EDEN ZA VSE.'
m
GLAVNI ODBOR:
Prcdsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Xnpis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petnc, Joliet, I1L
NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, IIL
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, IIL

KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) » kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. •dbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.

NEKAJ SPOMINOV Z JUGA.
(Iz "Slovenca".)

Leta 1382. se je dotedaj svobodno mesto Trst prostovoljno in slovesno "■»k podalo pod habsburško žezlo. Spoznalo je pogoj svojega obstanka in razvoja. Ležalo je na najsevernejši točki Jadranskega morja, odkjer je bila na vso osrednjo Evropo najbližja pot v svet. Primorsko mesto živi od trgovine svojega zaledja. In Trst je že takrat dobival krepko, na sever, vzhod in zahod segajoče zaledje. Kakor na granitno trdno kraško skalo so se naslonile iseverno ležeče dežele Habs-buržanov. Narava in zgodovina je u-kazovala Trstu, da se združi s Habs-•buržani. Vprašanje je bilo, ali naj se združi z zemljo, h kateri spada, ali pa naj se poda pod gospodstvo onkraj morja ležečih Benetk, katerim tržaška trgovska luka in trgovina ni bila po volji.
* * *
Benetke in Trst sta živela v nepre-\3pstanih prepirih in krvavih bojih. Stari Tržačani iso bili pametni ljudje in so prav dobro vedeli, da bi Trst v bene-čanskih rokah postal mesto druge ali ie manjše vrste, kar bi neizmerno škodilo njegovi trgovini, in zato so se z nohtmi in zobmi upirali vsaki italijanski osvajalni politiki. Spomina vreden je boj Tržačanov z Benečani v 15. stoletju. V zgodovini italijanskega zgodovinarja Ettora Generimija, ki je bila 1. 1884. tiskana v Trstu, beremo v slovenskem prevodu:
Leta 1463. je izbruhnila strašna vojska med Benetkami in Trstom, ker je Trst, podložen cesarju Frideriku V., po njegovi želji hotel, da gre trgovina 'z vhoda preko Trsta in ne skozi Ko-Per, kakor so to hoteli Koperčani in z njimi Benečani. Tržačani so bili pobiti; nič niso mogli pred benečansko besnostjo in vsled pomanjkanja hrane, ^prisiljeni od lakote, potem ko so sne-dli konje, mačke in razne druge gnusne živali, so prišli do tega, da so v vodi namakali živalske kože, ki so jih našli v mestu, in so jih nato skuhali in snedli.
Da nekoliko osvctlimi one dogodke,
katere hočejo zgodovinarji (Kandler,
Nicolich itd,—Oba moža liberalne ita-
'ijanske dobe v drugi polovici 19. :sto-
letja v Trstu. Op. uredn.) zakriti z
direktnim plaščem nejasnih in dvoum-
>>'h fraz, moramo povedati, da je loka-
va benečanska republika že odnekdaj
Poizkušala si pridobiti v Trstu prista-
*ev- So gotova dejstva, ki dajo slutiti,
da se je v začetku tega stoletja, ko so
se dogajali ti nemiri, začela v Trstu u-
■•tvarjati stranka, ki je bila naklonjena
»enečanski republiki. Že leta 1404. sta
a obsojena na vešala neki Donato
scorpion in Nikolaj Uriz in obešena v
j . ,Ustu, ker sta se zarotila, da izročita
j rst mogočni benečanski republiki.
-eta 1443. pa je bil obešen neki Giusto
'zaški kancler, o katerem se je izve-
cl°. da je bil v tajni zvezi z Benetka-rni.
Radi svoje udanosti habsburški vla-' ar.sk, rodbini je dobil Trst častni na-S 0v "citta fedelissima" — "najbolj Zvesto mesto".
* » »
Okoli Trsta je'bilo vse čase tako q, Jc še danes ob celi morski obali.
ol'ca in dežela čisto slovenska in ^ fvatska, mesta italijanska. Naš ži-J Je na bregu morja tonil v italijan-P narodno morje. Svoj čas brez ^'ska, zadnjih 50 let pa pod priti-, . "i- Toda zapisati moramo, da svoj v Vts "i bilo tistih strašnih narodnih bona obmorju, kakor jih pozna naš
narod v zadnjih desetletjih. Boja ni smo začeli mi, ne domači Italijani, za nešen je bil od tamkaj, odkjer prihaja sedaj krvava vojska v našo domovino Prejšnje Benetke so danes Italija. V Tržačanih pa vstaja zopet živa avstrijska zavest.
*	* n Viharnega leta 1848. Trst ni še poznal irredentizma. Tržačani so se tega leta silno veselili nove ustave in so v "Teatro grande" z velikim navdušenjem prepevali:
"O fratelli, di lingua diversi, Ma di mente concordi e di affeto.. Pomenjajo te besede pa to-le: "Oj, bratje, različnega jezika, toda edini v miru in srcu..."
Bolj burno in navdušeno kot kje drugje je ravno Trst pozdravljal zmagovalca Radeckega, ki je zopet vzel Milan.
Ko istrski deželni zbor leta 1861. ni hotel izvoliti dveh poslancev v dunajski državni zbor, so vsi Tržačani to obsojali.
*	* n Viharno leto 1848. je tudi tržaške
Slovence in okoličane vzbudilo k na rodnemu življenju. Značilno je za ti ste čase, da so tržaški Italijani sami pozdravljali začetek slovenskega narodnega gibanja.
V svojem listu "La Gazetta di Trieste" so z zadovoljstvom spremljal vsak korak Slovanov v monarhiji. Veselili so se na primer zmag bana Jela-čiča in so pisali: "Su via, Havi, compi-te la vostra bcll'opera; non arrestatevi a mezzo canimo...", kar pomenja "Naprej, Slovani! Dovršite svoje lepo de Io, ne ustavite se na pol pota..." Tedanji tržaški Italijani so "z veseljem pozdravili ustanovitev slovenskega društva v prostorih tedanje trgovske borze, v starem "Tergesten". Dvorana je bila okrašena s slovenskimi in hrvatskimi zastavami, v dvorani so bile slike bana Jelačiča in drugih jugoslo' vanskih mož, pesnik Jovan Vesel-Ko-seski je govoril slovenski slavnostni govor.
Davni spomini... Kmalu smo začeli živeti v Trstu in primorju kruto današnje žilvjenje.
*	* n Doba nemškega centralizma in liberalizma je ustvarila tudi v Trstu liberalno stranko. Kdor pozna zgodovino avstrijskega političnega in narod nega življenja, ve, kaj se je takrat začelo v Avstriji. Eden, dva, morda še tretji zgoraj, vsi drugi spodaj. In kdor pozna nekoliko tržaške razmere in osebe svojih dni, bo našel kakor povsod pri teh političnih in narodnih bojih izvoljeni narod. V časopisju, trgovini in v narodnih bojih — pri Slo vencih, hvala Bogu, ne — je imel vodstvo žid. — Ob morju se je takrat začelo paliti narodne strasti, napovedal se je boj naroda proti narodu. Italija je bila takrat že združena. Imela pa je še nekaj neodrešencev. Cez morje se je pošiljalo take glasove, da so celo pošteni Italijani v kraljevini morali verjeti o "stiskanih bratih". Pri nas in preko morja se je začelo neko gibanje z gotovim imenom.
Italijanski irredentizem ni prav star, ampak iz novejših časov. Ni sad notranjega stremljenja, notranje potrebe tržaškega prebivalstva, ampak sad u-nietne agitacije od zunaj, z onstran morja, ki je našla rodovitnih tal v neodgovornih glavah mladih ljudi, nekaterih pesnikov, ki žive daleč proč od realnega življenja, našla je rodovitna tla pri gotovih ljudeh od "kšefta", ki to gibanje goje in izrabljajo v svojo
korist.---
* * n Povedati moramo, da so tudi resni italijanski politiki in državniki zavračali irredentizem. • Naj si kdo misli o Cavorju kar že hoče; največji italijanski državnik je izgovoril resnične, pa-
metne in proroške besede: Leta 1860. je namreč pisal kraljevemu italijanskemu komisarju v Jakinu (Ancona):
"Vaše blagorodje moram prositi, da se izogiba vsake izjave, iz katere bi se moglo sklepati, kakor da bi novo italijansko kraljestvo hotelo si osvojiti Trst, Istro in Dalmacijo. Vem, da se po mestih na obali nahajajo središča italijanskega prebivalstva, toda na deželi je . vse prebivalstvo slovanskega rodu ne bi pomenjalo zastonj stopiti v sovraštvo s Hrvati, Madjari in Nemci, ko bi pokazali, da nameravamo tako širokemu delu srednje Evrope vzeti vsak izhod v Sredozemsko morje."
Nadalje je Cavour zapisal, da bi niti Angleži ne dopustili, da bi Jadransko morje postalo izključna italijanska last. — Cavour je mrtev, Angleži so danes drugih misli. Že po Cavourjevi smrti so italijanski politiki stopili na drugo pot; po aneksiji Bosne so kričači v Italiji zahte-vali nekake kompenzacije za Italijo, ki naj bi obsegale odstop Trsta in bližnjega ozemlja. V Trst, Istro in Dalmacijo je prišlo obilo denarja in skrivnih agentov, da bi mladino odvračali od vojaške službe. Dobili so samo 21 mladih ljudi, med njimi Ober-danka, ki je vsled atentata na cesarja 1882. izgubil svoje mlado življenje. Imeli smo tudi več irredentističnih in vohunskih sodnih razprav.
V listih je stalo, da so 20. maja v Rimu pri znani italijanski zbornični seji vzbujali posebno pozornost trije avstrijski drž. poslanci Batisti, Hortis, dr. Pittaco. Zadnji je Tržačan, podpredsednik "Lege nazionale" in tisti mož, ki je v zadnjih letih govoril slavnostne govore pri otvarjanju novih Leginih "ricreatorijev" v tržaški slovenski okolici in v Istri.
Kdor potuje po kršni Istri, bo našel na več krajih po dve lepi zgradbi. Ena stoji nasproti drugi. Na eni je napisano "Pučka škola Družbe sv. Cirila i Metoda", na drugi "Lega Nazionale". Na zidovju se nahajajoče črke V. Verdi (t. j. Viva Vittorio Emanule Re D' Italia), povedo nekaj. Svoj čas smo se čudili, kako neki more "Lega" zidati toliko sijajnih stavb. Neki odbornik lokalnega odbora velikega italijanskega društva "Dante Alighieri" za varstvo italijanstva v ogroženih krajih je priznal preteklo leto v Florenci u-redniku zagrebških "Novin", da se velike vsote denarja pošiljajo zanesljivim ljudem v Trst, Rovinj, Zader, Ši-benik, a mi potem beremo časnikarske vesti o laških patriotih in se čudimo, kako samo navadna malomeščanska veselica prinaša Legi — po več tisoč, celo deset tisoč kron čistega dobička. Med tem smo že tudi prišli temu na sled, kar je v Istri še javna tajnost.
IZ VOJNE.
Polkovni pes.
"Az Ujsag" poroča iz Szabadke: Neki vseučiliščnik, ki se je kot enoletni prostovoljec udeležil bojev na črnogorski meji in se ranjen vrnil semkaj, pripoveduje o svojih doživljajih med drugim to-le: Dobili smo povelje prodirati proti bosensko - hercegovinski meji, kjer so Črnogorci podvzemali male praske. Hitro smo prodirali naprej, da bi sovražniku padli v bok. Začel se je ljut boj, v katerem se Črnogorci niso hoteli umakniti, ker so pričakovali ojačenj. Ko so ojačenja dospela, smo mi skočili v okope in za nami je čuval vse, kar smo imeli z mu-nicijo vred, edini polkovni pes. To je bila neprecenljiva žival. Vedno je hodil s prednjimi stražami in takoj začutil sovražnika, kar je naznanjal z renčanjem. Ce smo patruljirali ali zasledovali četaše, je bil vedno z nami in marsikakega četaša je privlekel izza grmovja. V nekem boju je zadelo psa šest krogel. Izkopali smo mu jamo in v resnici žalovali nad njegovo izgubo.
Odločen narednik.
Ko je solnce zahajalo, je dobil narednik povelje, da prevzame stražo ob bližnjem gozdiču, tam, kjer začenja gozd prehajati v grmovje. Daleč naokrog ni bilo zapaziti nobenega sovražnika. Že več dni nismo zadeli nanj; stvar torej ni imela druge neprijetnosti, nego to, da je bilo moštvo ob svoj nočni počitek. Noč je bila sicer temna, a mila, ozračje prijetno gorko, miroljubne miline. Par vojakov je korakalo počasi naprej, narednik precej daleč pred njimi. Ko je nioštro šlo še kakih petdeset korakov za njim čez lesen mostič, je bi! narednik že na mestu svoje namembe. Z nezaupnim pogledom je bliskoma pre-iskal gozdič. Nič se ni ganilo. Ko se je zopet obrnil k svojim možem, pa je zapazi! neposredno pred seboj dva druga vojaka, tako blizu, da bi lahko roko položil nanjo. Mislil je, da je to kakšna drkga patrulja in jo je hotel pozdraviti z domačim "Servus"! Tedaj pa so se mu zazdele uniforme nekako tuje, in tisti hip je razumel, da sta Rusa, ki imata ravno tako nalogo kakor on: da stražita odprtino pred gozdičem. Ni imel časa, da bi o tem čudnem naključju dalje razmišljal, kajti en Rus je bil že zagrabil za bodalo. Toda narednik je bil urnejši ter je sovražniku orožje s kratko, nepričakovano potezo iztrgal. Mož sam pa se mu je izmuznil in je hotel steči za tovarišem, ki je bil korak dalje, v gozd. Narednik mu je zaklical, naj obstoji, ker
I

BRITANSKI SMRTONOSNI MOTORNI "TANKI' SO AMERIŠKI.
To je motorni "tank", izdelan v Peoriji, 111., za britansko vlado in sedaj uspešno rabljen v napadih na nemške okope ob reki Somme. Te traktorje, izdelane prvotno v poljedelske svrlie, so Britanci izpremenili v oklopne sa-modrče in opremili s tremi strojnimi puškami. Ti motorni "tanki" drčijo čez okope, skozi gozde in čez strelna žrela vpričo silnega strelja. Nemčija je pri oblegi trdnjave Liege rabila kakih štirideset teh traktorjev brez oklopne ali topovske opreme.
bo sicer streljal. Čeprav Rus menda besed ni razumel, je vendar razumel njihov smisel. Kajti avtomatično je pomolil roki kvišku in nepremično je obstal. Avstrijec se mu počasi približa, ga zagrabi in potisne skoro prijazno tako predse, da mu je Rus kazal hrbet. Pokorno je jetnik korakal proti mostu, čez katerega so ravnokar prihajali ostali vojaki, ki niso bili od celega dogodka ničesar zapazili. A sedaj so stali vsi izven gozdne sence, in naenkrat so priletele nad nje iz gozda krogle. Ni jih bilo baš mnogo. Drugi Rus, ki je bil ušel, je menda hotel na ta način izraziti svoje veselje, da se mu je beg posrečil. Kakor blisk je skočil narednik v jarek pod mostom, jetnik pa za njim, čeprav ga ni držal. Odsedaj so bili Rusi, ki bi utegnili i njega zadeti, tudi njegovi sovražniki. Ubogljivo je sledil vsakemu gibljaju narednika. Ko je njegov prejšnji tovariš kakor v slovo še enkrat ustrelil, je zaklel prav po rusko kakor narednik po naše. Bil je tako goreč, da je začel iskati puško, da bi še on streljal, in šele tedaj se je spomnil, da mu jo je bil njegov nevi prijatelj, ki je poleg njega ležal v temnem jarku, ravnokar vzel.
Postreljkovanje je prenehalo in sedaj so se vsi zbrali. Avstrijci so bedeli in stražili, Rus pa je uvidel, da znajo Avstrijci to nalogo, ki jo je on preje imel, izborno vršiti, in da sme nocoj počivati. Spočetka so malo po-kramljali in se prav dobro razumeli, na kar mu je narednik vrgel svoj plašč, da se z njim pokrije. Zagodrnjal je zadovoljno, kakor mops, ki mu je u-godno, zavil se v plašč in zaspal. Šele drugo jutro se je zbudil in bil zadovoljen, da je to noč tako nepričakovano dobro prebil.
Vojni zakon za civiliste.
Berlin, 30. nov. (Brezžično v Say-ville.) — Pri včerajšnji predlogi osnutka postave, ki predpisuje prisilno službo civilistov do 60. leta starosti za vojne svrhe, je državni kancelar dr. von Bethmann-Hollweg zopet naznanil, da je Nemčija pripravljena, končati vojno z mirom, ki jamči obstanek in bodočnost naroda. Bil je 60. rojstni dan kancelarja in njegova miza je bila o-krašena s krizantemami.
Severov Almanah za 1917
za Slovence je sedaj tiskan ter pripravljen za prosto razdajo. Vprašajte vašega lekarnarja. Ako ga ne morete dobiti, pišite na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Ženske bi morale tudi pisati po knjižico "Zdravje za ženske", katera opisuje razne neprilike katefe napadajo njeni spol in katerih
je lahko zdraviti z našim od časa preizkušenim zdravilom — Severovim Regulatorjem (Severa's Regulator). Je izborna tonika in uspešno zdravilo. Cena $1.00 v vseh lekarnah ali od W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.—Adv.
Rudniki pod vladnim nadzorstvom.
London, 29. nov. — Trgovinsko ministrstvo je naznanilo, da prevzame dne 1. dec. po določbah državnega o-brahmbnega zakona (Defense of the Realm) nadzorstvo nad vsemi premogovniki v Južnem Walesu. Imenovan je bil odbor, v katerem so zastopani trgovinski urad, ministrstvo notranjih stvari in admiralstvo. Upravljal bo rudnike in se snide jutri k posvetu o mezdnem vprašanju.
Postopanje vlade je popolnoma novo v svoji vrsti in je videti povzročeno vsled potrebe, odvrniti stavko in s tem pretrganje za mornarico potrebnega premogovnega dovoza.
Predsednik Steyn umrl.
Bloemfontein, 29. nov. — Martinus Steyn, predsednik svobodne države Oranje od 1896 do 1900 se je zgrudil nenadoma mrtev, ko je imel predavanje pred ženskim kongresom.
Bivši predsednik Steyn je bil rojen leta 1857. Študiral je na Holandskem in Angleškem pravoznanstvo.
Ladja s četami pogreznjena.
Berlin, 3. dec. (Brezžično v Say-ville.) — S četami obloženi francoski prevozni parnik "Karnak" je bil po nemškem podmorskem čolnu v Sredozemskem morju pogreznjen, kakor je naznanil danes admiralski štab mornarice. Naznanilo se glasi:
"Neki nemški podmorslči čoln je pogreznil dne 27. nov. blizu Malte 6,-800 ton veliki francoski prevozni parnik 'Karnak'. Ladja je bila obložena s četami in namenjena v Solun."
Napredovanje kmetijstva v vzhodni Sibiriji.
Kako napreduje kmetijstvo v vzhodni Sibiriji je razvidno iz uvoza kme tijskih strojev in drugega orodja. Industrija kmetijskih strojev je na Ruskem precej močno razvita in izvozi mnogo kmetijskega orodja in priprav v Sibirijo. Vendar pa samo ruska industrija ne more ugoditi zahtevam, ter zato z vsakim letom napreduje uvoz kmetijskega orodja iz Severne Amerike. Tako je leta 1906. dosegel ta uvoz kmetijskih strojev in orodja vrednost 18 milijonov rubljev, leta 1907. 20 milijonov rubljev, leta 1908. 26 milijonov rubljev, a v prvi polovici leta 1909 je presegla ta vsota celo 26 milijonov rubljev.
"SPOMINSKA KNJIGA".
Povodom 251etnice slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu, 111., se je izdala tudi spominska knjiga. To je nekaj novega. V knjigi je življenjepis preblagega ustanovitelja naše fare, zgodovina iste, opis stare in nove cerkve, opis župnijske šole, opis cerkvenih društev, opis bratskih in podpornih društev itd. Med čtivom se nahajajo krasne slike vseh naših župnijskih poslopij, vseh dosedanjih župnikov in pomožnih duhovnikov, raznih drugih čč. gospodov, ki so pripomogli k ustanovitvi in razvoju naše fare; nadalje slike raznih slovenskih društev in faranov itd. Ocenil bo našo Spominsko knjigo kak nepristranski kritik, a mi jo lahko priporočamo že pred strokov/ijaško oceno, ker vemo, da pomeni ta knjiga na slovenskem slovstvenem polju v Ameriki res prvi pojav svoje vrste, izreden književni dar vsem, ki se zanimajo za pričetek in vsestranski razvoj ene največjih in najlepših slovenskih župnij v Ameriki.
"Spominsko knjigo" je sestavil Rev. John Plaznik, po navodilu in s pomočjo č. g. župnika Johna Plevnika. Pomagali so pri delu čč. šolske sestre, cerkveni odborniki, društveni tajniki, razni f»rani, zlasti stari, in drugru
Knjiga obsega 140 strani čtfva, slik in oglasov. Tiskana je bila v tiskarni Amerikanskega Slovenca.
"Spominska knjiga" stane samo $1, in to pa zato, da si jo lahko omisli vsak tudi najrevnejši rojak.
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
-POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-
POPOLNOMA PREPRIČAN
--DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO
v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $13.00
MI GARANTIRAMO YSAK0 POŠILJATEV
Pisma i« pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
BANK DEPT, JOLIET, ILL.
Rodoljubje na deželi.
POVEST. & & SPISAL DR. FR. DETELA.
(Dalje.)
"Dober in pošten," je dejala in mu mirno pogledala v bodeče oči.
"Predober, pravim jaz," je dejal dav-kar, "vse predober; zatorej se mu ne bo dobro godilo na svetu. Tega-le ha-ceta in murčeta tam-le brcne vsak paglavec, ki gre mimo hiše, in komaj se sproti umičeta ljudem; kadar pa leži Mrakov samosov sultan sredi ceste in zapira pot, naredi vsak možak velik ovinek, da se ga ogne."
"A paglavce je treba držati v strahu," je dejal lekarnar, "in zavzeti se za poštenega človeka."
Ko pa so šli gostje iz gostilnice, se je čudila gospodična Mira proti gospodu adjunktu, da je bil dr. Osat tako dobre volje ta večer.
"Jaz Vam povem, gospodična," je dejal zaupno adjunkt, če ne boste nikomur nič povedali."
"Tu moja roka!" In skrivnostno ji je pripovedoval gospod Bregar, kaj da sta napeljala z davkarjem. Za roke se držeč sta se hihitala mlada človeka na stroške uglednega in izkušenega moža, za kar jima ne izostane kazen, če je še kaj pravice pri pisateljih.
"Gospodična, jaz stavim z Vami, kolikor hočete, da bo krasila jutri nova ovratnica gospoda doktorja," je šepetal adjunkt.
"2e velja. Jaz stavim, da ne," je šepetala ona, in cba sta se veselila svoje stave.
"Kakšne skrivnosti sta pa imela z gospodom adjunktom?" je izpraševala doma mama. "Julka vaju je pa gledala skrivaj iz veže."
"Vedno je na preži," se je nasmehnila Mira, ponosna na svojo skrivnost, ki je ni zaupala nikomur.
Vesel in ponosen je bil pa tudi dr. Osat. Še bolj pokoncu je korakal po svoji sobi, si vihal brke in gladil brado; da pa je zrcalo tako prašno in nesnažno, to ga je navsezadnje vendarle ujezilo. litina, človeku ni dobro samemu biti.
IV.
Drugega jutra je pozdravil dr. Osat Julko tako prijazno, da se mu je začudena nasmejala in ga pohvalila, kakšno lepo ovratnico da ima. "Ali Vam ugaja?"
"Seveda. Kako lepo se Vam tudi poda!" Še enkrat se je pogledal gospod Osat v zrcalo, potem pa odkorakal mladostno prožno po snežni cesti proti Logu voščit gospe Radičevi dobro jutro. Videti je bil tako dobre volje, da je gospa takoj porabila priliko in ga poprosila prispevka za božič-nico ubogim otrokom. Brez vseh težav je odštel dr. Osat petdeset kron in žel tako prisrčno zahvalo, da bi jih dal še petdeset, če bi ga bila še prosila.
"Zdaj pa še nekaj, gospod doktor," je dejala in mu natočila likerja. "Proti našemu učitelju se kuje grd naklep."
"Sem že cul, milostiva gospa," ji je segel V	Qsat 'n pripovedoval,
kar je bil slišal pri Berusu.
".Ampak to se vendar ne sme zvr-šiti!" se je vnemala gospa. "Vaš gospodar Mrak je predsednik krajnega šolskega sveta. Poskrbite, gospod doktor, da se potegne on za našega prijatelja. Prav hvaležna Vam bom."
"A jaz sem izvedel, da je Mrak sam tudi podpisal pritožbo."
"To nič ne de. Kaj se vse podpiše, da se izkaže usluga, ki nič ne stane!"
Bogomir ni dolgo nič slutil, kaj da se snuje proti njemu. Izpolnoval je mirno svoje dolžnosti in se veselil napredovanja učencev v vednosti in le-_pem vedenju in skromnih, genljivih izrazov vdane hvaležnosti. Prijatelj kaplan Janez mu je čestital k lepim uspehom, sladkim sadovom vestnega truda, in mu želel, da bi res mogel vzgajati le z rahlimi pomočki. "Lepa beseda dela čuda," je dejal, "in limonada je zdrava pijača. A časi je treba pelina, da se izboljša kri; in če se kdo pogreza, mu treba pomoliti palico ali ga pa prijeti za lase."
Bogomiru najljubši učenec je bil Jui-ček. Usmiljenje in ljubezen sta se kar pulila v srcu za ljubega dečka, ki tse je oklepal z ljubečo spoštljivostjo svojega učitelja in užil toliko lepega veselja ravno v šoli. Kadar kak so-učenec ni vedel kakšne stvari, sta se sporazumno spogledala Bogomir in Julček, ki mu je utripalo srce od hrepenenja, da bi pomagal in odgovoril, in kadar se mu je v priznanje nasmehnil učitelj, se je zaiskrilo dečku lepo oko in razširilo nežno lice in vroča hvaležnost mu je napolnila mlado srce Krut in trdosrčen bi se bil zdel sam sebi Bogomir, če bi le osorno nagovoril rahločutno dete, ki se je prijoka-lo nekoč v šolo, ker je videlo, kako je udaril nadučitelj s šibo porednega paglavca. Kogar je pa rad imel Julček temu je bil tudi oče Berus prijatelj, hvaležen prijatelj; saj je slutil, kdo ;e navadil Julčka, da tako lepo pozdravlja svojega očeta. Prej se je kar ne kako sramoval pokazati svojo ljubezen; zdaj pa ni pozabil nikoli jutranjega pozdrava in zvečer je časi že v sraj-
čki pritekel voščit očetu lahko noč, da ga je oče tiho ganjen objel, pritisnil k sebi in nesel na rokah v mehko posteljico in ga pokril s toplo odejo. Zatorej je tudi vabil naprej in naprej Berus Bogomira, naj se pelje z njim na lov ali pride zvečer v goste. Bogomir je obetal in odlašal, ne zaradi Danice; zakaj ker ni dobil nobenega odgovora na svoje pismo, na vsak pozdrav pa prijazno odzdravljenje, se ni čutil več zavezanega; ampak godba mu je puščala malo prostega časa. In tudi to polje mu je lepo rodilo. Kmalu se je ponašal ves Podlom s svojimi godci, in če bi se bilo glasovalo takrat, kdo da je najpriljubljenejši v vasi, bi bil dobil največ glasov Bogomir.
Toda med demokratičnimi ljudmi je priljubljenost nevarno razmerje, ki rodi rado bledo zavist. Polagoma je začutil Bogomir neko tajno nasprotovanje, ujel tuintam kakšno neprijazno besedo in namigavanje, da se nekako pritožujejo ljudje; da jim preseda nova umetnost. Nadučitelj, ki ga je bila v začetku navdušila Bogomirova gorečnost, se je ohladil prvi, začel govoriti tako, da ni rekel ne tako, ne tako, ali pa se je umikal vprašanjem; a komaj pa je čutil nekaj nezadovoljnežev za hrbtom, je že rad usekal po strani nepotrebno umetnost in smešil turško muziko. Bogomir se ni posebno čudil tem pojavom; saj je poznal ljudi toliko, da je vedel, da ne ustreže vsem nihče, naj počne kar hoče; tudi ni hrepenel po dvomni in sumni slavi, da prav nobenih nasprotnikov. A nikdar ne bi bil mislil Bogomir, da se bo skovala pritožba na oblastvo zaradi tega, ker žrtvuje on svoj prosti čas in troši svoj denar za neobvezni pouk. "Kaj imam jaz od vsega tega!" si je mislil malosrčen, ko je čul o zahrbtnih napadih. "Koliko prijetneje bi živel sam sebi! Šolska dolžnost po predpisih, in potem moj ves prosti čas! Če bi ga prespal, bi mi ne rekel nihče nič; če bi ga presedel v gostilnici, bi se zdelo vsem čisto naravno; če bi hodil na lov, na izlete, v vesele družbe, bi se ne zameril nikomur." Kaplan Janez ga je tolažil, češ, da ni napaden samo on, da obirajo tudi njega; a da ne mislijo ljudje tako hudo, kakor govore. "Preprost človek misli vedno bolje, nego govori; izobraženec pa govori lepše. Podpisi se pa dobe za vse, kar kdo hoče, samo če preveriš ljudi, da si ne bodo pripisali novih davkov."
Pri Mraku pa so bile napihale Osa-tove besede hudih oblakov in naredile slabo vreme. Gospoda Berusa razmere so vznemirjale vso rodbino. Kako lepo je bilo Berusovo posestvo, koliko je bilo prigospodarjene gotovine, in kako prav bi prišlo vse to kakšnemu Mrakovemu sinu, kadar bi siromaka Julčka, kar bi bila zanj skoraj največja sreča, ljubi Bog k sebi vzel! Čemu naj bi se potem Berus še mučil z nehvaležnim gospodarstvom! Izgovori naj ji dober užitek in primeren kot, sitnosti in skrbi pa naj prepusti bratu Mraku, ki ga je vedno bratovsko ljubil! Osat pa jim je bil toliko dopovedal o nestanovitnosti in omahljivosti celo pametnih vdovcev, da jim je »mešal račune, ki so bili že sklenjeni in so se lepo ujemali.
"Nesreča nikoli ne počiva," je vzdihovala krčmarica proti svojemu možu, "in človek se res ne sme na nič zanesti."
Meni se je takoj sunuia zdela vsa ta reč," je pritrdil mož. "Pogodba s to gospodično je sklenjena tako neumno, da nima Berus prav nobenega dobička, ona pa šestdeset do o.semdeset goldinarjev čistih na mesec; a rajše več, ker vse tja dere. To je zakrivil dr. Poljak, ki se vtiče v vse stvari."
"In Danica se že nosi kakor gospodinja, in vse se ji klanja spred in zad Zakaj nisi posodil ti Megličevki, ko te je prosila, tistih petdeset goldinar jev, da bi se preselila v Ljubljano!"
Kdo pa je slutil/kaj takšnega!" — Nesrečna sta se čutila Mrakova dva Človek se nadeje v strahu in veselju toliko in toliko let, vidi takorekoč, kako se izpolnjuje tiha nada; zdaj naj pa razdere neumno naključje v enem hipu stavbo dolgih let! To je bridko, in potrpežljiv bi moral biti, kdor bi mol če prenesel kaj takega. M rakovi niso bili te volje.
Hvala Bogu, da še ni zamujeno!' dejala žena. "Pomisli ti, kako bi dala odvrniti nesreča!"
"Saj mislim že cel teden," se je jezil Mrak. "Govoril sem tudi z gospodom župnikom in omenil, kako hudobni da so ljudje in da že brusijo jezike, meni pa da je samo za dobro ime svojega brata. A namuzal se mi je gospod tako strupeno in pogledal me tako pre dirljivo, da me je bilo naravnost sram ni ko me je še potolažil, da ni dobro ime ljubega brata v nobeni nevarnosti sem šel poparjen kakor od izpoved nice."
"Oh, da," je vzdihnila žena. "Go spodje pač radi zahtevajo uslug, a ne izkazujejo jih radi. Materi bom po
nudila sto goldinarjev na posodo, če se hoče preseliti z rodbino v Ljubljano."
"In če bo tako neumna, da sprejme, jo bom dal jaz na občinske stroške odpeljati in zapreti v blaznico."
"Pa ti povej, če veš kaj boljšega. Jaz sem rekla, da naj jo vzame novi u-čitelj, da bo mir."
"Kar poroči ju!"
"Kako, če ga hočeš ti spraviti stran in -i tudi podpisal tisto neumno pritožbo! Kaj pa nam mar, če gode učitelj pri Radičevki! Saj nam ni treba plesati za njim."
Konrad pa je spremljal tisti čas Julko proti domu in netil sveti ogenj narodnega navdušenja v njenem mrzlem srcu.
"Kaj prigovarjate vedno meni, gospod Konrad!" je dejala prevzetna deklica. "Pojdite enkrat nad Miro, da se ona blagovoli nekoliko žrtvovati. Toda vedno je tako: petje, igranje, de-klamovanje zadene mene; kadar pa se prične ples, nastane krog Betke in Mire direndaj; jaz pa sedim, če nočem plesati s kmetskimi fantini. Hvala lepa! Ali nisem na Vodnikovem plesu
lani presedela vso drugo četverko? Kaj se to pravi! Veselica se je vršila v naši dvorani; jaz pa sedela! To se pravi norce briti z narodno stvarjo."
"Gospodična, saj veste, da to ni moja krivda," se je opravičeval Konrad in jo ustavljal pred hišo. "A jaz ne morem biti povsod, in kjer ni mene, gre vse navskriž. Nič več se ne sme zgoditi kaj takšnega. Jaz sem pač mislil, da Vas bo zabaval ves večer gospod adjunkt."
"Ah, gospod adjunkt!" se je razče-merila deklica in stopila v vežo in za njo Konrad. "Enkrat je tukaj, enkrat tam, ves vihrav. Jaz sem se že res naveličala. Na Slovenskem ni mnogo deklet, ki bi bile toliko storile za narodno stvar kolikor jaz. Prodajala sem šopke, razglednice, svetinjice, raz-našala šaljivo pošto in največ sem vedno nabrala jaz; po novinah pa se je imenovalo moje ime na zadnjem mestu ali pa celo ne; o Betki in Miri so se pisale cele litanije."
"Pomislite, gospodična," jo je zadrževal Konrad in prijel za kljuko, "lansko leto smo imeli tri veselice; letos vendar ne smemo zaostati. Sram bi nas moralo biti pred vsem svetom. Toliko inteligence imamo, toliko dražest-nih, narodnih gospodičen; a nesrečna nesloga in bleda zavist, ki je razdrla velikomoravsko državo, razdejala srbsko carstvo, uničila slavno Poljsko, ta ta naj se torej razrase tudi med nami kakor bohoten plevel in zamori žitno polje! Ne, stokrat ne!" Tako sta stopila v sobo, Julka naprej, Konrad tik za njo. Svarilni zgledi iz slovanske zgodovine so bili že nekoliko pretresli razžaljeno Julkino srce; a po nesreči sta bila v sobi oba Mraka, zatopljena v neprijetne misli, ozlovoljena, da se je prekinilo važno posvetovanje.
Mrak se je takoj vteknil v pogovor mlade dvojice in povedal Konradu naravnost, da se Julka ta mesec ne more pečati z narodnim delom, ker ima drugega potrebnejšega preveč. "K Berusu pojdite navduševat," je pristavila žena, "k Berusu!"
"Saj res," je dejala Julka. "Zakaj pa ne poje Vaša sestra?"
"Ker ne utegne; ima preveč dela." "Jaz seveda ga nimam in jaz naj 11-tegnem!" mu je oponesla Julka. Žalosten se je obrnil Konrad k oknu in zrl molče v enolično snežno ravan, iz katere s» Itflfeift nii'tVa debla z golimi vejami, lnako se mu je storilo, ko e premišljeval, kako malo idealnega uvstvovanja navdaja celo nežna žen-ka -rca. Oj, da bi prodrli skoz težke oblake gorki žarki in raztopili mrtvi led!
V sobo je priropotal fant z velikanskim trobilom krog pleč, in za njim je vstopil dr. Osat, ki se je vrača! oil gospe Radičeve, goreč in odločen, da ustreže gospe in se potegne za Bogomira.
"Kaj pa ti?" je nagovoril Mrak fanta, ki si je otrkaval ob bangar snežene škornje.
"Novi učitelj me pošilja," je dejal godec. "Vajo bi morali imeti; a nadučitelj je zaklenil sobo, češ, da ne bomo več godli v šoli."
Nadučitelj je bil namreč takoj, ko e je bila odpo-lala pritožba, ustrezajoč javnemu mnenju, zaprl učilnico ukaželjnim godcem.
'No, ta je pa lepa," se je postavil takoj dr. Osat. "To je čisto nova vera. Učitelj naj bo hvaležen, da se hočejo odrasli ljudje še učiti v šoli; ne da bi jim zaklepal vrata!" Prijel je Mraka za ramo, poklical še ženo in jima razložil, kako hočejo nekateri pregnati novega učitelja, češ, da bo vzgojil v Podlemu same godce.
Mrak je nekoliko zardel in zakašljal, Mrakova žena pa je odločila: "Novi u-čitelj ostane tukaj." Mož je začel govoriti o nekaki pritožbi, ki jo je menda podpisal tudi on.
"Ker niste bili dobro poučeni," ga je ustavil Osat. "Preslepili so Vas, ker Vam niso povedali, kaj da lahko nastane iz vsega tega. Potem pa, ali je Vas kaj vprašal nadučitelj, ko je zaklenil šolo?"
"Nič."
"Ali je šola njegova?"
"Kako bo njegova! Naša je. Mi smo jo zidali in še vedno plačujemo naklade zanjo."
"Torej, če ravna on po svoji glavi, kaj bi se Vi vlekli zanj! Prekličite svojo besedo! Zdaj so razmere drugačne. On misli, da Vas ima že popolnoma v pesteh."
"Ampak se moti. Ti, Jože, greš nazaj v šolo in reci, če ne da nadučitelj takoj ključa, da pridem jaz sam ponj."
"Oh, Janez, pojdi rajši ti sam," je dejala žena svojemu možu. "Kaj bo fant, ki ne bo znal povedati! Ti mu dopovej, da si ti načelnik krajnega šolskega sveta in čigava da je šola!" Razjarjen je ogrnil Mrak suknjo in vzel palico, in šla sta z Jožetom po vasi; Mrak je nekoliko robantil, Jože zdaj-pazdaj zatrobil na svoje orjaško trobilo, in stala sta pred šolo. Tu se je vnela glasna razprava, čigava da je pravzaprav šola in če jo sme nadučitelj svojevoljno zapreti. Nadučitelj je očital Mraku nedoslednost, ta onemu svo-jeglavnost, ki hoče celo krajnemu šolskemu svetu kljubovati. Konec je bil, da je preklical Mrak svoj podpis in izročil nadučitelj svoj ključ. Oblastno je odprl načelnik krajnega šolskega sveta učilnico in klical godce: "Le noter, fantje, in trobite, kolikor morete in kar se da! Nadučitelja se ni treba nič bati. Če vam bo še nagajal, pridite k meni; jaz ga bom naučil."
KJE JE G. JOS. VIDENIK IZ ME-tlike? Za njegov naslov bi rad zvedel Ludvik Kambich, 1000 N. Chicago st., Joliet.
Luka Pleše
HRVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
kjer točim najokusnejše pivo, fina do mača in importirana žganja in vin» ter prodajem dišeče smodke.
Se vsem priporočam v obilen obisk 1014 North Chicago St., Joliet, 111»
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše »«■ so po najnižji ceni? Gotovo) V mesnitl
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekft-jene klobase in najokusnejše mete« Vse po najnižji ceni. Pridite torej i» poskusite naše meso.
Nizke cene naše geslo.
in dobra postrežba 5S
(Dalje prili.)
Dobro priporočilo.
Gospodinja: "Ali imate kako službeno izpričevalo?"
Kuharica: "O, najmanje dvajset!"
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Naznanilo i
Slavnemu slovenskemu in hrvatik« mu občinstvu v Jolietu naznanjam, ds sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kj« imam največjo zalogo svežega in »» hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gr.ocerije in drugih predmetov, ki sp» dajo v mesarsko in grocerijsko pod ročje.
Priporočam svoje podjetje vsem rc jakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčisteji in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
i John H. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, ID
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Stre«!
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 111S.
FIRE INSUKANCI.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopM ogenj pojdite k
ANTONU S C H A G E K
North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank«.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg« papirja po nizkih cenah.
Chi. Phone 376 120 Jefferson St
N. W. 927. JOLIET, ILL.
Odbor za leto 1916.
Predsednik...........Gsorge Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John. Peiric.
Reditelj......!........Frank Kocjan.
Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pasdertz, Joseph Težak.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D.
To društvo ima že nad $2,000 (dva tisoč dol.) v bolniški blagajni in je v v 16. mesecih plačalo $2,129.00 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri pod-
napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Joliet. iu«>
PIVO V STEKLENIC AB.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS.
Ali ste že poslali naročnino? Papir,' tinta in barva ter vse tiskarske potreb- j ščine, stanejo zdaj tri do desetkrat J več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali za pol leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga hoče kd6 točno dobivati.. .Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.5t
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.H
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.0t
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5» S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.»*
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.0«
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ......
.............$6.W
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................I7.H
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.*
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in
50 galonov, galon po..............................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Sloyenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Naročite zaboj steklenic
toOvega piva, ki se Imenuje
EXPORT
'i maaa msstm* 5,

ter Je najboljša pijača
Porter Brewing Company
telefon 405
S. Bluff St.. Joliet. Ill