ZZSnLTm LfuMiaaa, torek U. argisti 1*3* __.,.------------------------_-------------------- ■■■■m^^^^^■M*^"^"^™^^,—^■"■^—^^■^^^■"™—■""™'^™—""^™™"^^^^,^^^"^"^™— iznaja ma* jao popoldne, izvzemal oadelj* ta praznika, — lsaerao Oo 10 petti vx*t a ĐtD 2, do lOO vrat a DtĐ &£0, od lOO do 800 vrat ft Ota a. veeji —m*—1 peOt vrata Din 4^ Popust po dogovoru, mseratn) davek poaebej. — »Storenakl Narod« tretja mesečno v Jugoslaviji Din 12*. ea tnosematvo Dtn 25* Rokoplal m ne vraća jo UREDNIŠTVO IN OPBAVN1ATVO LJUBLJANA, R^fljeva unca *tev. ft, Telefon: 51-22, 81-23, 51-24, 31-25 tn 81-96 Podrusnice: MARIBOR lafa—af*a|W 3b — NOVO MESTO, ujubijanaka a telefon at. ML — CELJU*: celjsko uredništvo: Stroaamayerjeva uttea 1. telefon at. 65; podružnica opravu: Kocenora uUca X telefon ft. IM. * JESENICE: Ob kolodvoru iol Postna hrarnTnica v LJubljani at. 10.35L Vladar Velike Britanije na našem Jadranu Na jahto se |e vkrcal v Šibeniku — Krat] Edvard potuje brez določenega programa Šibenik, 11. avgu^+a. ▼wraj zjutraj Je prispel angleški kTalj Edvajd VTI1. s svojim spremstvom v Šibenik, kjer mu je priredilo prebivalstvo prisrčen sprejem. Vso noč je bil Šibenik na nogah, kar ni Čuda. saj kaj takega mesto in Daanaeije &e ni doživela, 2.e na vse zgodaj zjutraj PO *e jele zbirati množice pre bivii?fva v pristanišče v pričakovanju dvomejra vlaka. Nihče ni točno vedel, kdaj prispe vlak. Zgodaj zjutraj je priplula v si beni.-ko pristaniščp jahta Nahleen. ki so jo čakali ljudje vso noč Ustavila se je tik pristanišča Vrulje, v bližini se je pa ustavil angleški ruSflec. Ko je privolil dvomi vlak. so zaorili klici »?ivin!« in ljudstvo je navdušeno pozdravljalo inflnetrgi vladarja Kralj Edvard J« izstop:! i7 vlaka in stisnil roko komandantu ^ihrnika in komandantu mesta, da lie komandantom anete^kih rušilcev in ua-~<-mu kapetana vojnega broda Petrin, ki je določen kot oficir za zvezo. Pot-em si je t- .-»premet vom Ogledal« jahto in ostal nekaj Saša na nji. <"»h 11.45 je jahta odphila i/ - ihpniškp^ra pristanišča v spremstvu obeh niffilcev in ubrala neznano smer. Nekaj Basa se jp mudila blizu Šibenika potem je pa krenila r polno paro proti jugu. Kraljevska j^hta je odplula mimo otokov Srednje' Dlhhaoije in otoka Solte proti Hvara. Ni ^ znano ali sp bo ustavila na Hva.ni. Kralj FMvard jp prenočeval na jahti bHzu Kornarskih otokov, h Šibenika sta od pluli včeraj popoldne proti jugu še dve angleški jahti. Inozemski novinarji so takoj po odhodu kraljpvske jahte odpotovali proti jugu, večinoma v Split, misleč, da se bo angleški kralj tam Ustavil. Vse pa kaže, da so se vračunali. Angleški listi a sprejemu v Šibeniku Dopisniki velikih londonskih listov, mudeči se v Dalmaciji, opisujejo sprpjem kralja Edvarda v Šibeniku in soglasno ugotavljajo, da je bil izredno prisrčen in navdušen Dopisnik »Dailv Expressa; objavlja razgovor s predsednikom šibeniške občine, ki je dejal med diutrim: To je bil zgodovinski dogodek za nafte neeto Vsi smo kar pijani od radosti. Boli nas edino to. da kralju ne moremo prirediti ofirielnega sprejema in mu pokazati kako smo mu hvalež ni Spoštovali bomo njegovo željo, da se hoče muditi med nami samo zasilno Pozdrav episkopa Dalmacije Šibenik, 10. avgusta. A.l. Ko je X\i Vel. kralj Edvard Vlit. prispel v ^ibenik. mu je poslal srbskopravoslavni episkop Dalmacije tole brzojavko v angleškem jeziku. »V posebno čast si štejem, da morem pozdraviti Vaše Veličanstvo s prisrčno dobrodošlico v imenu vseh organiziranih članov in prijateljev Velike Britanije in Amerike v Jugoslaviji. Prosm Boga. naj bi blagoslovil potovanje in prebivanje Vašeg aVeličanstva v lepih jugoslovanskih vodah. — Srbski pravoslavni episkop dalmatinski dr. Irenej Pjordjevič, predsednik združenja prijateljev Velike Britanije in Amerike v Jugoslaviji. Na to brzojavko je prispel tale odgovor: Episkopu dr. Ireneju Djordjeviču, Šibenik. Kralj pošiljqa svojo prisrčno zahvalo Vam in članom združenja prijateljev Velike Britanije v Jugoslaviji, in se vam zahvaljuje za ljube/njivo dobrodošlico. — Gotfrev Thomas. osebni tajnik. Boka Kotorska ho razsvetljena Boka Kotorska bo na lasi asttlesaasBU kralju svečano ra7sv*atli»na. To bo pna BaJjVe-ličastnpjših prirpditpv in nailepših pr;zi hotpli saseslsni. Budititftešta je zaman čakala V 7vpzi i potovanjem anar!l*kega kralja sp je raznesla v nedeljo zvečer f>~> Bud m pesti vrst. da bo poleti! visoki gl tf tudi Madžarsko Madžari so cpIo pričakovali da bo potoval v Jugoslavijo skozi Ruriizpe-što. Zato je Iv'n na ko!o?i. V Mndridn in druph mestih, ki jih uporniki še niso zavzeli, izvaja madridska vlada oster režim, ker bi sicer ne bilo mogoče, da bi bili v Madridu pobili nad 200 duhovnikov in redovnikov. V vsakem mestu, ki so pra uporniške če*e zavzele, je prebivalstvo pripovedovalo z ogorčenjem o umorih komunistov. Na vprašanja poročevalca, kakšni so cilji vojai*ke1\B Geaata] ^ui^po de Liano javlja po ndiu. da so na-nonaliatj pri Ru^rto de L'one sestrelili vladno letalo. Vladna letata w mej napi dom na jSfMHMfo namenoma bombardirala Albambro. k- jo po?na zaradi svoje zgodovinske cene ve^ svet. Vladna letala bo vr~ grla na AJh »mhrn iT homb. k ^reča p.^ n nobena eksplodirala, tako da je škoda ne znatna. Angleški kapitan žrtev bombardiranja Hendave, 11. avgusta. AA. V nedeljo je padel na svoji jahti blizu Gijona zaiadi eksplozije granate z uporniške španske križarke > Almirante Servera* angleški kapitan Savil. Angleški konzul iz Dijona se je izkrcal na francoski obali z rušilca ;Co-me«, in kot očividec nesreče izpovedal, da se je uporniška španska ladja nahajala tri milje od obaie, ko so vladne čete začele streljati nanjo s strojnicami. Kapitan Savil je takoj okrenil smer svoje jahte in se približal rušilcu ~Come«, ki je bil vsidran daleč oi obaJe. Križarka je začela streljati s topovi. Ena grra.na.ta. je zadela jalito in moćno poškodovala kapitana Savila na nogah, dočim je njegova soproga dobila lažje poškodbe. Rušilec *Come« je prispel, da prevzame angleške begunce in je hotel ravno zapustiti Gijon, ko se je začelo streljanje. Konzul pravi.- da je mesto samo imelo samo neznatno škodo. Zaradi bombardiranja je poškodovanih samo kakih 20 hiš. živila prihajajo iz okolice, čeprav jih ni dovolj. London, 11. avgusta. A A. (DNB) Zaradi dogodka, ki se je odigral v bližini Gijona, ko je zaradi eksplozije granate z uporniške križarke »Almiante Servera* padel angleški državljan kapitan Savil. ki jo« bil s svojo soprogo na svoji jahti ?Bludadov mejo prihajajo neprestano begunci e&stre-misti iz Badajoza. Lizbona, 11. avcMi^ta. AA. obenem metalo letake, v katerih poziva prebivalstvo, naj razobesi tHe za^rtive. R^-ffunci levičarji iz Radajoza. ki .«o zri*»žali v f Porhjoabko, izjavljajo, da pričakujejo vladne č>?*> daneA dopoldne odločilni napad upornikov na Radajoz Kaj pravi Zamora Pariz'. H. avgusta. AA. (Štefani) Na potu pkozi Pariz je bivši predspdnik španske republike Zamora izjavil novinarom, da je naihujša rana španske ostava v tem. da odreja ^amo pno zakonodavno telo. Če bi obsoja! tudi senat, hj po nj^ovem mnenju sploh ne hilo državljanske vojne. Pariz, ti. avgusta. A A. (Hava«> Oinašnji »Journal« objavlja razgovor z biv.-im predsednikom španske republike Alealom Za-moro. V tej izjavi Zamora kategorično de* mantira vesti, »la je bil v Berlinu in da je tamkaj imel razgovore t uglednimi osebnostmi. Izkrcal setn se v HamKurpu 7. avgusta, pravi Zamora in o**tal tamkaj ves dan 8. avgusta. Iz Hamburga sem odpotov.il nara\-not*t v Parrz. Zamora pravi, da nri re«;. da Hj mu bile visoke politične o*;ebnotva »Bergsteiger«. Y Aljažev dom je že v soboto prispela skupina 6 CTelovčanov, ki je nameravala preplezati triglavsko severno steno in obiskati nekaj na;ih drugih planinskih vrhov V nedeljo so od^li v severno steno Pfen-ning in Schvvar/, ki sta nameravala preplezati steno v nemški smeri, njuna tovariša Sepp Maver ter Heinz Brunecker pa sta ubrala bavarsko smer. Prva dva sta srečno preplezala skoraj do vrha, pa sta preje zavila na levo, ker sta hotela izstopiti v Zimmerjah-novi varijanti na robu stene. Rila sta tedaj že močno izčrpana. Prvi plezajoči Pfenning je kakib 10 m pod vrhom zabil klin. da se odpočije, naenkrat pa je omahnil in v loku odletel čez tovariša, ki ga je potegnil za seboj. Pri t-em jr imel Schwarz srečo, da ga je vrglo na snežišče. in je po njem drčal v globino, dočim je padel Pfenning na skalo in si preklal lobanjo, da je bil takoj mrtev. Oba turista sta zgrmela globoko v prepad Pfenning kakih 20 m globlje, nego njegov tovariš. I>ruga dva plezalca Maver in Brunnecker sta plezala blizu m sta bila priči usodnega padca. Skuhala sta ohraniti mirno kri in sta, izstopivši iz stene hitela na Kredarico, kjer sta razburjena povedala o nesreči. Na Kredarici se je tedaj mudilo nekaj turistov, ki so se takoj odločili in odhiteli na pomoč ponesrečencema. S seboj so vzeli dolge vrvi, nakar so se spustili do Sch\varza ki so ga našli med neko steno in snegom. Dvignili so ga ter ga počasi spravili čez steno in dalje na Kredarico Spočetka je kazalo, da ima Schwarz strt prsni koš, a se je k sreči izkazalo, da ima samo zlomljenih in udrtih več reber. Strašna nesreča je bila takoj javljena tudi v dolino in so iz Mojstrane nemudoma odhiteli na pomoč člani reševalna ekspedicije SPD, ki so se jim pridružili tudi člani jeseniške Skale. Včeraj na večer so našli reševalci tudi mrtvega Pfenninga in ga do 23. spravili v Aljažev dom. Reševalci so njegovo truplo z največjim trudom dvignili iz prepada, nakar so ga na vrveh spravili dalje. Ob pol 1. ponoči včeraj so spravili poškodovanega Schwarza s Kredarice v dolino in datje v Mojstrano, kjer ga je takoj pregledal zdravnik, ki pa je ugotovil da k dFeči njegove poškodbe niso oreveč nevarne. Zlomljeni ima dve rebri in pa hude odrgnine po životu. Tudi nima vročine, seveda pa je zelo izmučen. Davi se je že dodobra odpočil in se je mogel z vlakom ob 10. odpeljati domov v Celovec Truplo smrtno ponesrečenega Pfenninga so v Aljaževem domu položili v krsto; danes malo pred poldnevom pa so ga prepeljali v Mojstrano. Krsto s truplom, k: jo je vozil kakor že toliko drugih belec znanega gorskega vodnika Gregorja Laha te spremljala velika množica turistov, med katerimi je ' bilo tudi mnogo Avstriicev ki ao brž ari- I hiteli v Mojstrano, cim so zvedeli za nesrečo. Krsto je v Mojstrani blagoslovil dovski župnik g. Franc Pečane, izletniki in letoviščarji pa so yo pokrili s cvetjem. Krsto so odpeljali v mrtvašnico na poJtopalSč* v Dovjem, kjer bo pogreb ponesrečenega Josefa Pfenninga v sredo oh lb. Dan**s dopoldne z vlakom ob tO so prv spHi v Mojstrano nazžalo.šoeni »tainsi ponesrečenega Josefa Pfenninga. Pogreb, ki jt bil prvotno določen za sre-do, se bo na željo staršev vršil že da-nes ob pol 17. K po_ grebu bo prišla tudii veJnika skupina piamn-cev iz Celovca s predsednikom liruftrv« »■Bergeteu-.geir« Pachnigerjem na eehn. Tatinska družba pod ključem Ljubljana, //. a\*gu.r#a-Vaše varnostne oblasti so zopet razkrinkale izredno podjetno tatinsko družbo, ki je že več let kradla blago ljubljanskemu fr govcu P. Pri trgovcu je bil že 12 let zaposlen kot sluga neki FVance. doma nekje z Gorenjskega, ki je spočetka vestno delal m si tako pridobil gospodarjevo zaupanje. France pa se je samo potuhni! in cakaL, da se vživi v trgovske posle in si čim bolj utrdi svoj položaj. Fmel je seve dostop v vse domače trgovske prostore, kjer si je najbolj ogledal skladišča. Pred štirimi leti že je navezal stike z nekimi brezposelnimi, s katerimi ga je že od prej družilo prijateljstvo in jim je po kratkem oklevanju zaupal svoj načrt kako opleniti gospodarja France je jel odnašati iz skladišča galanterijsko blago, ki ga je oddajal svojim zaupnikom, ri so ga pa spravljali v denar na deželi. Imeli so zopet zvezo s šoferji, ki so jim dostavljali blago na določene kraje, kjer so ga prevzeli in ga razprodajali po vaseh. Delo je šlo dobro od rok in je imela družbica šestih vedno dosti denarja. France si je omislil lepo stanovanje, kjer so se često zbirali tudi na »trgovske« pomeuke in si privoščili seve tudi marsikako prijetno urico. V trgovini tatvin sploh niso opazili in bi še danes ne bilo konca kraje, da ni zadeva slednjič vendarle po naključju prišla na dan. Tatvine je odkrila policija, ki je jela opazovati Franceta. Zaradi precej potratnega življenja je postajal vedno bolj sumljiv in se je slednjič ujel v nastavljeno past. Bil je aretiran in je pri zaslišanju takoj izdal tudi svoje tovariše. Trgovec P. je šele med preiskavo in zasliševanjem ugotovil, da je bil oškodovan za okrog lOO.OftO Din. Policija je po svojih organih odkrila tudi skladišče nakradenega blaga, ki ga je vrnila v vrednosti blrzu 10.000 F>in trgovcu, obenem pa je pri ostalih petih arerirancih zaplenila še približno 4000 Din gotovine, ki so jo tatovi iztržili v zadnjem času za ukradeno blago. Vseh šest aretirancev je policija danes izročila sodišču, kjer se bo zadeva obravnavala že čez nekaj tednov. Sorzna ooročila. inozemski: borze Curili, 11. avgusta. Beograd 7.-, Pariz 20.20375. London 15.415, New york 306.75 Bruaelj 51.70, Milan 24.15. Amsterdam 208.375, Berlin 113.40, Dunaj 57.- Praara 12.67, Varšava 57.60, ButeraKa 2M. JStrpn 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 11. avgusta 1988. Stav. i« Prevare Josipa Graška gredo v milijone Vlagateljem, ki to m« prodali hranilne knjižice, |e ostal dolžan bliza tri milijone — Obtožnica mu očita tudi oderuštvo in utajo denarja LJubljani, 11. avg. Danes se je začelo obravnava proti lastniku realitetne pisarne v Ljubljani Josipu Grašku. Jetniiki paznik ga je pripeljal pred senat iz preiskovalnega zapora, kjer je Grašek čakal na obravnavo več mesecev. Preiskovalno postopanje proti njemu se je zelo zavleklo, ker so se javljale vedno nove žrtve njegovih drznih manipulacij s hranilnimi knjižicami. Glede na Število oškodovancev je Gra&kov proces med največjimi, kar jih je bilo po vojni pri na§. Saj je navedenih v obtožnici okoli 300 prič, med katerimi so povečini ljudje, ki so Grašku prodali svoje vlozne knjižice, soosum-ljcncev je pa 35, večinoma ljudi, ki so kot Graškovi agenti kupovali hranilne knjižice po vsej dravski banovini, Glavna razprav« proti Josipu Grafiku se VTŠ: v veliki bivši porotni dvorenu. Že uro pred začetkom se je začelo občinstvo zbirati pred vhoden, ker so prišli k razpravi v večini oškodovanci z dežele s prvrumi jutrnirni vlaki. Stare ženice in možakarji v pnaizničnd obleki »o zasedli kVop. v dvorani. Prišli so kot zasebni udeleženci. Kdio ve, kako dolgo so varčevali in si trgaH od ust. pa se je nekega dne pojavil G račkov •kvizrter in zaupali so mu z žrtvami pri* dobljene prihranke- Vesela so bili, da so vnovčili za ugodno ceno svoj« hranilno knjižico. Sledilo pa je razočaranje. Prvi obrok so dobili, morda tudi drugega, tretjega pa rti bilo več, »Graška so zaprli!« je sla vest po deželi. S trudom prihranjen denar je bii n za 46.800 Din na 10 obrokov. Grašek ji je plačal le 8.080 Din, ostanka 38.120 Din pa ne. Bogovec Bogomil je prodal dve knjižici z 68.674 Din za 54.940 Din. Dobil je 10.988 Din. ostanka 43.952 Din pa ne. Cimperman Janez je prodal knjižico za 30.703 Din, dobil je takoj 6000 Din. ostanka 24.703 pa ne, Caf Franc je prodal knjižico z 35.616 Din za 31.000 I>in, dobil pa ni niti pare. Čoki Jakob je prodal knjižico z 40.416 Din za 32.000 Din na 16 obrokov po 2000 Din. Dobil je samo prvi obrok 2000 Din, ostanka 30.000 Din pa ne Goršič Jakob je prodal dve knjižici s 145.844 Din na 24 obrokov. Dobil je le 6000 Din, ostanka 139.844 Din pa ne. Jakič Anton je prodal knjižico z 29.951 Din na 8 obrokov za 29.344, torej skoraj po nominali, toda dobil ni niti pare. — Jereb Ana je prodala knjižico z 50.024 Din na 8 obrokov. Dobila je 12.000 ostanka 38.024 pa ne. — Miklavčič Rozalija je prodala knjižico z 82600 Din za 75.320 Din na 24 obrokov. Dobila je prvi obrok 5.138 Din, ostanka 70.182 Din pa ne. — Novak Marija je prodala knjižico z 20.771 Din za 20.150 Din, dobila pa ni od Graška niti pare. Rozman Jože mu je prodal 2 knjižici z 103.140 Din za 101.000 Din. dobil pa ni niti pare. Iz teh primerov je razvidno, kako je Grašek manipuliral s knjižicami. Pogodil se je z vlagatelji za razmeroma visoko ceno, toda na — obroke. Plačal je navadno takoj en obrok, pri nekaterih pa niti enega, ostale obroke pa je ostal dolžan. Med oškodovanci jih je okoli 150, ki trpe od 1000 Din do 10.000 Dm Škode, okoli 30, ki trpe škode od 10.000 Din do 50.000 Din, ter kakih 25, ki trpe škode od 50.000 Din do 100.000 Din. ODERUSTVO S POSOJILNIM POGODBAMI Drugi delikt, ki ga obtožnica očita Grašku, je praalofHjk Ocfensirra in ofrazanjc kredita. Z imetniki hranilnih knjiiie Zde- šom Stanislavom, Jeralo Cirilom in Hojo Ivanom, ki so bili zaradi omejenega Izplačevanja vlog v denarnih zavodih hudo prizadeti in so se nahajali v veliki denarni stiski, je sklenil posojilne pogodbe. Imenovani. trije so mu zastavili hranilne knjižice. Grašek si je zaračunal provizijo in velike obresti ter tudi deloma odkupil hranilne knjižice v veliko izgubo vlagateljev. Izkoristil je torej težko imovinsko »tanje teh treh pogodbenikov. UTAJA IN PONAREJANJE JAVNIH JJSTIN Tretji delikt je Grašek izvršil kot tajnik pri Hranilnici in posojilnici v Kamniku. Potvoril je 1. 1928. računski zaključek s tem, da je vpisal v knjige, da je naložil v Poštno hranilnico za svoj zavod 25.930 Din. potvoril je računski zaključek tudi za l. 1929. na ta način, da je vpisal v knjige izmišljeno postavko Češke industrija!ne banke v Ljubljani. Sam je dvignil v tej banki 25.935 Din ter to postavko vnesel potem v bilanco. V knjigi tekočih računov je pa obremenil tvrdko Kenda Milan in drug s 35.780 Din, čeprav tvrdki ta znesek ni bil izplačan. Ob tej priliki je tudi radiral in popravljal, v knjigi tekočih računov postavko v tisočakih. POJAVILI SO SE SPEKULANTI Med razlogi za obtožbo popisuje obtožnica, kako je nastala stiska za gotovino pri marljivih in skromnih varčevalcih, ki niso mogli dvigniti svojega denarja v denarnih zavodih. Pojavili so se pa špekulanti, ki so raznesli vesti, da bodo denarni zavodi propadli in da bo inflacija. S spretno reklamo so se ponujali zbeganim vlagateljem kot kupci hranilnih knjižic. Razvila se je zelo živahna trgovina s hranilnimi knjižicami, dasi za tako trgovino nihče v državi ni imel uradnega dovoljenja. Kazenski zakonik tudi strogo prepoveduje trgovinski posel, s katerim se skuša kdo okoristiti s tem, da izrablja težak gospodarski položaj drugega. Graškovih poslov se je od vsega začetka držal kriminal, pravi obtožnica. Grašek si je izmislil nov način kupovanja knjižic na obroke in je s tem Izvabil v svoje mreže ogromno število vlagateljev. Nudil je neobičajno visoke cene za knjižice, ki jih vla-gatelji niso mogli v denarnih zavodih vnovčiti. Pogodil se je tudi za 100°/o nomi-nale. Špekulanti so sami določili cene zamrznjenih vlog po nekem neoficijelnem tečaju različno za posamezne zavode. Bržko je imel Grašek knjižico v rokah, jo je prodal drugim prekupčevalcem, in sicer skoraj vedno POD CENO, KI JO JE SAM PLAČAL Od izkupička je plačal nekaj za obroke, nekaj akviziterjem, ostalo si je pridržal. Jasno je, da takšen način poslovanja ne more biti brez kriminala. Saj je knjižice prodajal dalje s polovično in še večjo izgubo, kar je moralo nujno vesti njega samega v polom in v gospodarsko katastrofo množico osleparjenih vlagateljev. Grašek priznava, da je sklenil vse inkriminirane pogodbe, sploh priznava objektiven stan v polnem obsegu, zanika pa, da je nameraval prizadete stranke oškodovati in prevariti Grašek nadalje priznava, da je nudil visoko ceno in celo nominalo za hranilne knjižice, da pa je bil vedno njegov namen vsem prodajalcem obroke plačati in sploh točno izpolnjevati svoje obveznosti. Povsem naivno tudi navaja, da mu je pri prodaji hranilnih knjižic, katere je sam kupil, šlo le za to, da dobi potreben obratni kapital za nove kupčije čeprav je knjižice prodajal v izgubo. Obdolženčev zagovor pa je povsem neosnovan, ker se je od vsega početka zavedal, da so bili njegovi dobički pri raznih kupčijah prav majhni, dočim je izkazana izguba naravnost ogromna. Zaradi velike konkurence tudi pri nadaljnjem rednem poslovanju ni mogel pričakovati znatnejših dobičkov, tako da njegovi dohodki nikakor ne bi zadostovali za poravnavo njegovega ogromnega dolga, izvirajočega iz nakupov knjižic na obroke, ne glede na to, da je imel tudi veliko režijo Kot dokaj izobražen poslovni človek bi moral Grašek vedeti, da mora njegovo trgovanje s hranilnimi knjižicami v kratkem neizogibno končati s polomom in oškodovanjem vseh nepoplačanih upnikov. To potrjujejo tudi številke, ki kažejo, da je znašala nominalna vrednost vseh knjižic, ki jih je Grašek kupil, 5 milijonov 278.337 Din. Grašek jih je kupil za 4 milijone 237.752 EHn, od te kupnine fe plačal pa le 1,466.901 Din. ostal je torej dolžan 2 milijona 990.334 Din. Po lastnem priznanju Grašek tudi ni bil na jasnem glede svojih izgub, ker ni vodil nobene evidence o kupčijah in sploh ni vodil knjigovodstva, temveč je imel le površen pregled o svojih kupčijah na kredit. Smelo Grašek zatrjuje, da ga trenutne izgube pri poslovanju niso vznemirjale, ker je računal na take kupčije, pri katerih bi veliko zaslužil in je tudi računal s tem, da bo nastopila inflacija kot neizogibna posledica razmer na našem denarnem trgu. Ob inflaciji bi zaslužil ogromne dobičke s knjižicami, ki jih je imel v rokah, ker bi jih lahko vnovčil za polno vrednost. Sam Grašek tudi priznava, da ob začetku svojih špekulacij ni imel nikakega svojega kapitala, da so bili dohodki njegove realitetne* pisarne majhni, da drugih dohodkov sploh ni imel in da ima pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani dolg, ki znaša brez obresti 30.690 Din. Terjatve njegovih dolžnikov so pa razmeroma nizke. Upoštevati je, da je Grašek nekaj svojih upnikov v celoti poplačal, to pa je bilo v začetku, ko njegovo poslovanje ni bilo obsežno m je svoje obveznosti lahko izpolnil. Sele v drugi polovici lanskega leta je tako razpredel svoje kupčijske mreže, da so njegove obveznosti silno narasle m bi iih nikakor re mogel izpolniti. Ni se zmenil za polic jo, ki mu je spomladi lani prepovedala prekupčevanje s knjižicami Prevare ie tore i vršil obrtotoa. Glede prestopka oderuitva pravi G raže k, da ni vedel, da so bili posojilojemalci v stiski. Utajo 90.000 Din pri Hranilnici in posojilne! v Kamniku pa Grašek v celoti priznava. V tem zavodu je bil, potem ko je dovršil Mahrovo šolo. praktikant od 1. 1918, nato pa uradnik in nazadnje tajnik do L 1930. Vodil je knjigovodstvo m blagajno ter je zlorabil zaupanje, potvoril računske zapiske in blagajniške knjige, da je tako kril utajeno vsoto. GRAŠEK ZBRAN IN MIREN. Josip Grašek je prišel iz preiskovalnega za/pora v spremstvu paznika v dvorano. Sedel je na zatožno klop in vrgel bežen pogled na občinstvo- V preiskovalnem zaporu ja precej shujšal. Globoke gube ao mu raaomle okoli ust uplabnjeno mlado hce. Kosate brke na kratko pristriženie so mu zrasle v zaporu- K.c*na»j ga je spoznati, tako se je spremenil od. tistih časov, ko smo ga videli v ljubljanskih kavarnah, ko je s svojrimi pomočniki sklepil kupčije, dajal navodiJa svojrim akviziterjem in veli« kopotezno razpredal svoje kupčijske mreže po vsoj banovini. Mimo in zbrano sedi Josip Grašek na zatožni kk»pi v sve*lo sivi elegasvtni obleki, za njim p* si živahno po šepetava jo oak>-dovtainci m g« gledajo s arepimi očmi, ve-doe, da je njih denar najbrže docela izgubljen, saj nima Grašek nobenega premoženja s katerim bi poravnal svoje milijonske dolgove. OKOLI 150 ZASEBNIH UDELEŽENCEV Graška sodi maH senat, ki mu je predsednik s. o. s. g. Bred i h, prisednl-ka sta pa sodnika Orožen in SrtrukeVj. Predsednik BreMh je kmalu po pot 0- uri naznani, da se prione glavna mapnava proti Josipu Grašku, nakar je začel črtali seznam zasebnih udeležencev, ki jih je- okoli 150. VeČina njih se je oglasna z glaisnam »tukaj!« in »ja!*, pa tudri s »tukaj!«. Nekaij jih mi prišlo, ker so bolni, nekateri so pa pri vojakih. Po čitanju* seznama zasebnih udeležencev je stopil Grašek pred predsedniike in z mppni-m, skoraj plahim g lasem odejovar. jal ns vprašanja v svojih osebnih podatkih. Po aretaciji se je rtjegova družina p;c-sei*i4a iz GledioJiške ulice št. 4, kjer je imel Grašek tudi pisarno, v 5-iSko št. 267. Gra. šok ima i&no in dva otroka, ki sta stara 3 tn 8 let. Oče mu )e že umrl. Vojake j« služil v Zagrebu v batoVonu neborcev. T>oslej še tui bil kaznovan. POVEJTE VSE PO RESNICI! m-u seče še predsednik Rrelih, bo najboljše za vas. nakar je državni tožilec g, Branko Goslar začel čata-ti obširno obtožnaco. Dvorana se je med tem napolnila* Ve« klopi in stojišča so zmedena. Razen oškodovancev so prišli tudi radovedneži in stal ni gostfje razprav na sodnim, tako da je nastala pri vhodu že gneča. Državni tožilec j»e dobro uro črtal obtož-niioo: z vidno pozornostjo so mu sledili oškodovanci med cbčrnstvon in majaH z glavami ter molče pritrjevali. Tišino je zmotila med črtanjem obtožnice le sablja enega izmed jetrriških paznikov, ki je zarožljala, loo se je s hodnike prikradla v dvorano drobna miška. Begala je v kotu sem in tja, dokler je ni pu/znik s sabljo in nogo pregnal iz dvorane. Josipa Graška hnani advokat dr. Vrfcačnik. Štiri zasebne udeležence pa zastopajo advtokati dr. M»> kuletič dr. Ktmovec, dr. KaTnu*č in dr. Krapcš. SE NE ČUTIM KRIVEČA. je odgovoril Grašek, ko ga je predsednik vprašal o krivdi, ki mu jo očrta obtožnica. V dvorani je završalo. Občinstvo je cfculo duška svojemu ogorčenju, ko je Gnašek Tztavi'1, da ni kriv. Nai*to je Grašek pojasni L da je začel kupčije s hranilnimi knjižioamrt, ker mu posli v realitetni pisarni niso šii dobro, nakar je podrobno pojasnjeval, kako j« sklepal kupčnje. „Celjski grofi«" na Vicu Vie\ 11. avgusta Kakor mno že zadnjič poročali, pripravlja sokolski gledališki oder za soboto 15. in nedeljo 16. t. m. prijetno iznenađenje. Naši marljivi sokolski igralci so se odločili, da nudijo našemu občinstvu lep kulturen užitek z uprizoritvijo Kreftovih »Celjskih grofova. Režijo te drame iz življenja srednjeveških fevdalcev, katerim 60 tlačamli naši predniki ,je prevzel talentirani režiser br. Stane Sever. Vsi igralci in igralke se zelo vestno in marljivo pripravljajo za predstavo, veliko zanimanja pa kaže tudi avtor drame g. Bralko K-reft, ki večkrat poseti nase vrle sokolske igralce in jim daje navodila za čim lepši in najboljši uspeh. Režiser br. Sever si je izbral kot igralce za to dramo najboljše moči sokolskega gledališkega odra. Tako bodo sodelovali sestri Binca Thalerjeva in Dragica dtajerjeva ter bratje Seve, Pajk, VV Men pa rt. Dacar, Demšar. Velušček. Horvat, Battelino, Pod-logar, Vitek, Terpin in* Ambrož. 2e samo imena teh nam jamčijo, da bo predstava na visku in da bo občinstvo v polni meri pri&to na svoj račun. Viško občinstvo in sokolsko članstvo iz Ljubljane in okoli ee bratsko varimo, da poseti predstavo in tako iskaže priznanje našim marljivim sokolskim kulturnim delavcem. Predstava bo obakrat na letnem telovadiš* u viškega Sokola na Gtincah s pričet-kom točno ob 20-80. Občinstvo že danes opozarjamo, naj pride k predstavi pravočasno, ker med dejanji ne bo nikomur vstop dovoljen. V primeru seio slabega vremena bo predstava v dvorani Sokolskega doma. Vstopniee, ki ao ▼ predprodaji pri br. Je-ločniku v Roiai dotim in t Sokotekem do- mu, naj si občinstvo nabavi že sedaj, da ne bo pri blagajnah navala. Ponovno vabimo vsa. ki e**ik> dalo riikefa Sokola, k obilni udeležbi. Prosvetni odbor. Jubilej kranjske strelske družine Kranj. 10. avgusta Mod naJa najmarljivejša nacionalna dru* šiva lahko atajeuio strelsko družino, ki bo praznovala 16. in 16. i, m. desetletnico svojega obstoja. V raameroina kratkem Času ee je- lepo razvila in dosegla velike uspehe. Z leti je naraščalo število njenega Članstva in zanimanje m to narodno obrambno organizacijo. V Struževem si je družina zgradila lepo strelišče in kranjski strelci so ee odlikovali na mnogih tekmah. Vidi se, da ima družina dobro vod*rvo. Deset let je tega. ko je pokojni magister Pehare polagaj temelje društvu, ki je idaj v najlepšem razvoju. Zato je pač umestno da proslavi »treUL* družina gvojo desetletnico čim svečaneje. Glavni program ne bo zabava, temveč zborovanje in tekme, ki naj pokažejo ob udeležbi vseh bratskih družin iz okolice delo in uspehe kranjskih strelcev. Na praznik 16. L m. ob 8. zjutraj ee prične na strelišču v Struževem ekipno tekmovanje, ki bo trajalo dolg. Ob 21. bo naklada z godbo po mestu. Pred obcinano hišo bo pozdrav in nagovori. Na glaym slavnostni dan v nedeljo bo zjutraj budnica po mestu, ob 8. na strelišču tekmovanje posameznikov, v mestu pa sprejem gostov strelskih družin in društev z godno na kolodvoru. Ob 9. bo slavnostno zborovanje v hotelu >Stara poŠta*, na trgu pa prome-nadni koncert. Ob 10. ho odhod z godbo na strelišče, ob 10.30 častno streljanje in nadaljevanje tekmovanja posameznikov. Ob 18. bodo objavljeni rezultati in razdeljena darila, med drugim srebrni pokal najboljši ekipi, ob 19. «e pa pr^n« zabava in družabni setanek tekmovalcev, gostov m udeležencev v restavraciji >Slavcc v Struževem. Proslava strelske družine bo letos v Kranju največja prireditev, ker sokolskih m gasilskih nastopov letos nismo imeli in jih tudi ne bo. Prepričani smo, da ro prebivalstvo Kranja izkazalo nafrim vrlim »triler m svoje globoke simpatije. i zraku tudi brsojavmi drog. Vso kaos, do bodo morali podreti tudi kostanja m najbrž bodo morali arjetontrsol ▼ strugi oporni sid, se so novt nasip ne bo spHjel ob razpoki. Menda j> zdaj aktualno tudi popravilo opornoga sida obi lantiakobskom mostu. Ce gm ne bodo prav kanalu popravili, odn<* no abeiooiraJI novega, bo ceste zmanjkalo osa OOč, kor se bo nabratje sesulo ▼ Ljub-Ijanieo. fiolastrteo Pirnatov Gorki Ljubicama, 11. avgus-ta. Na Aleksandrovi cesti v izložbo Rojino-vetrgovin" je razstavljeno Pšrinartov^ novo delo, krp Mak&itna Gorkega v mavcu- Nikolaja Pimat« pozna jevno&t predvsem kot izvrstnega risanja, a tudi vsako njegovo kuparako delo zbudi vsetej veHko zamimanje. Zdi se na;m, da je v svojem novttn delu pokazal še nekaj več kakor doslej. Strokovnjak esteft bi mor delo do . i7iraza v bronu m upajmo, da bo km»!u prelito v kovino. ____________ Usad pred prnlsko solo Ljubljana, 11. avgusta. Na Grudnovem nabrežju ob šentjakoV gkem mostu grozi ie nad leto dni. da bo zemna zdrknila v Ljubljanico, a strokovnjaki so baje presodili, da usada ne bo ter da M nevarnosti za vozni promet na na-biežju. Da je nevarnost zemeljskih plazov oh Ljubljanici vendar precejšnja, kjer zemlja poka in kjer ni močnih obrežnih zidov, nam najlepše kaze velik usad pred prulsko šolo. Ta?n se ;e utnralr. zemlja v dolžini okrog 23 m ter zdiknila v strugo. Bre^r je bil že obrezan in delno tlakovan s kaomom. Zemlja *e počila vsdolž Ljubljanice. Razpoka je navpična, tik ob koreninah kostanjev. Najbrž bi bil plaz še večji, Če bi zemlje ne vezale korenine. Zemlja ni prava ilovica, kakor bi kdo mislil, temveč usedlinski drobir, ki razmočen teče kakor apno. Najbrž se je pred dnevi, ko je močno deževalo, napojila, kar je bil posredni vzrok sese-danja. Vprašanje je kako bodo popravili breg, ker se zemlja ob razpoki ne bo tako lahko sprijela in nasip ne bo stabilen. Ni povsem zanesljivo, če se ne bo utrgalo se več zemlje, kajti lahko se zgodi, da ob prihodnjem usadu zdrkne v Ljubljanico del nabrežja 8 kostanji vred. Zdaj je k sreči ie obviael t KOLJDDAR Dansa: Torek. 11. avgusta, katoličan* Suzana, Tlburcij. DANASKJHJ PRIREDITVI! KINO MATICA: Zaprto. KINO IDEAL Maček v vreči. KLVO SLOGA; Calicnte, KINO UNION; Zaprto. KINO ŠIŠKA: Poslednja rož«. E>E2URNi: LjokARNK Danes: dr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Ramor, Mikloiičeva cesta ,20, Gertvs, Mloste — Zaloika cesta- Samomor bivšega trgovca Ptuj, 11. avgusta. V trgu Sv. Vid pri Ptuju &e je včeraj odigrala žaloigra trgovca šošteriča Avgusta. Sošterič je že pred leti zašel v plačilne te4-koče. kar ga je spravilo tako daleč, da mu je bilo na javni dražbi prodano lepo posestvo. Krr je bilo posestvo prodano, bi se tudi on moral s itevilno družino 10 otrok i/seliti i/ hiše in je bila zato predlagana sodna deložacija, klo se je včeraj zjutraj napotil sodni i/vršilni organ v Sv. Vid, da bi deložiral trgovca, je trgovec, ki je bil pri oknu. videč kdo prihaja v obupu segel po samomorilnem orožju ter si pognal ii samokresa kroglo v srce. Sodni organ, ki je začutil nesrečo, je takoj vdrl v stanovanje in našel trgovca, ki je bil še pri življenju, v mlaki krvi. Takoj so poklicali iz Ptuja reševalni avtomobil, kt je težko ranjenega Sostcriča odpeljal v pruj sko bolnico. Sošterič pa je med vožnjo izdihnil in so ga položili v mrtvašnico. Pokojni, ki je bil vdovec, zapušča 10 otrok in je desetemu otroku še pred leti kumoval naš pokojni kralj. Iz Maribora — Putnikovi izleti. Putnilk v Maribor« priredi 15. im 16. avgusta dvodjievmi UM v Gnaiz z avtokarom. Odhod iz Maribora izpred hotela *>(Xnel« na rw*tzni{k v sohorto 15. avgusta ob 8. uri, povratck v Mario.* v medal'jo okoli 23# ure- V času 18. do 1*>* avtjusta peJje PutUukourg priredi Putnik 23. do 26. avguste. K.ole3otivTbi potn« list. Vse informacije im prijave pri Putniku, v Mariboru in OJ<-; — Brezposelnost v juliju je precej po-pusstida napram istemu mesecu v prerteklcm letu. Stanje brezposelrnoeti izk-azuje skupno 1202 brezposelni osebi, med njnmi O-U moških in 38° iemsk. Juidja se je Borzi deLa v Mariboru prijavilo 3#0 brez'po&elm-kov, in sicer 231 moških tor lfW žen*k. ajvečV.i brezposelnost vtaILlRIJAc priredi na praznik dne 15. t. m. mednarodno motocikli-stično dirko na Ljubelj. Dirkalna proga se bo zaprta točno ob 10. uri, na kar se cenjeno občinstvo posebno opozarja. Dirka na Ljubelj se ponovi letos že šestič ter vlada za njo veliko zanimanje. Dirkalni katalog s startno listo je dot iskan ter izkazuje ravno 50 prijavljenih dirkačev. Ker se na dnevno prijavljajo novi tekmovalci, se cenjeno občinstvo že danes opozarja, da se bodo imena dirkačev, ki niso na startni listi, javila na dan tekmovanja na startu. Avtobusno podjetje Goričan iz Tržiča bo skrbelo za avtobusne zveze med vsemi vlaki iz Trtica do starta. Tudi iz Ljubljane bodo vozili direktni avtobusi g. Goričana, seveda le v primeru zadostnih prijav. (Do starta in nazaj Din 40.-) Prijave sprejema g. Goričan na avtobusni tržiiki postaji tik protestantske cerkve. Vse informacije pri tajništvu Motokluba Ilirije, Miklošičeva 15. telef. 20^—66. — N'ova uprava plavalne sekcije SK .Ta. drana. Dne 6. t. m. se je vršil izredni občni zbor. na katerem je bila izvoljena nova uprava plavalne sekcije SK Jadrana Sestavljena je bila sledeče: Načelnik g. So-klič, podnacelnik c. Maier, tajnik r. VoHa. namestnik p. \achtigal, blagajnik g. Jamar. namestniik g. Vodopivee. Nova uprava Je prevzela z današnjim dnem svoi* no*]* — Uprava. Sfer. 182 >SLOVINU] NAROD«, torek, 11. sef*** t««. DNEVNE VESTI — Socialni in pedagoški tečaj za srednješolske učitelje se bo vršil v Ljubljani od 17. do 20. avgust* v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Tečaj prireja kralj, banaka uprava. Vsako dopoldne se bo vriilo dvoje predavanj iz sociologije po naslednjem redu: prvo predavanje ob osmih, nato diskusija; drugo predavanje ob desetih, nato diskusija. Predavai bo vseueiliški profesor m minister v p. dr. Andrej Gosar. Predavanja bodo obsegala v glavnem: splošne pojme iz sociologije, razne načine rešitve socialnega vprašanja, zlasti komunizem in fašizem, oziroma narodni socializem, vprašanje brezposelnosti s posebnim ozirom na brezposelnost inteligence Podrobni načrti ra predavanja so bili razposlani vsem ravnateljstvom že koncem aprila t. 1. Popoldnevi se bodo porabiti takole, dne 17. avgusta bo predaval vseuč. prof. dr. K, Ozvald o šolstvu v Nemčiji, ki ga je 'etos prouča-val dalje časa po raznih kulturnih središčih Nemčije. Dne 18. avgusta bo predavanje o šolstvu na ("eskoslovaškem, predaval bo prof. G. Šilih, ki se je udeležil letošnje poučne ekskurzije pedagogov na Češkoslovaško. Začetek vsakokrat ob 16b Popoldne dne 19. avgusta bo rezervirano za ljubljansko sekcijo Jugoslovanskega profesorskega društva in bo posvečeno razgovoru o različnih stanovskih vprašanjih. Dne 2^ avgusta opoldne se tečaj zaključi. Izvenljubljanski udeleženci bodo lahko dobili stanovanje po 10 Din na dan v Akademskem kolegiju v Kolodvorski ulici, enako tudi v Akademskem domu sv. Cirila v Streliški ulici, kjer jim bo tudi na razpolago vsa prehrana (zaitrk. kosilo in večerja) po Din 15.— na dan. Kralj, banska uprava je priredila ta tečaj, ker se zaveda, kako potrebno je, da je vsak vzgojitelj naše bodoče inteligence kar najbolje poučen o vprašanjih, ki danes gibljejo svet. in priporoča čim večjo udeležbo vsem srednješolskim učiteljem KINO SLOGA tel. 27-30 DANES POSLEDNJIC razkofena in melodijozna opereta Cailiiente s priljubljeno lepotico Dolores del Rio Najnovejša reportaža, z berlinske olimpijade. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15, JUTRI: Gustav Frbhllch v prelepem filmu „ POROČNIK BOBY " __ Za razširjenje pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev na vso drža. vo. Z novim finančnim aJconom je dobil monter socialne poli-talke m narodnega zdravja pooblastilo, da lahko razšnri pokojninsko zavarovainje pruvtaftndh nameščencev ne vso državo tor odredi s posebno uredbo tudii teritoriji no rarmejirtev med obstoječimi privatno dtruštvenirm bol-nišfoimi blagajnami. Centralno ta>ništvo Delavskih zbornic v Beogradu je na svoji zadnjii seji sklenilo sklicati posebno anketo, kii naj bi obravnavala vsa vprašanja v zvezi z razširjenjem pokojninskega zava-rovairvja privatnih nameščencev na vso državo ter z organrizaci jo socijal-nega zavarovanja privatnih nameščencev vobče. Organizacija ankete, ki bo sklicana zadnje dni avgusta ali v začetfku septembra, je Mat poverjen« zagrebški Delavski zbornici. Anke>M bodo prisostvovali tudi predsta/v-rvkii T>oko5niinsikega zavoda za privatne nameščence v Ljubljani. Naprošeno bo tudi ministrstvo socijalne politike in narodnega zdfravja, da se udeđeži ankete po svoj.ih zastopnikih. Rezultati amkerte bodo služili ministrstvu za nadaljnje sklepe glede rarš'r;eni.i pokojninskega zavarovanja. — Novi predpisi za nase športna turistične pilote. Letalsko poveljstvo v Zemunu >e izdalo nove predpise za turistična m športna letala. Po njffh je letanje s strw>rtmmi m tonističnfimi leta H dovoljeno 5>-mo pilotom, kri imajo prilotske diplome-Taki piloti lahko jemltjejo s seboj potnike, toda samo iz prijateljskih nagibov in brez v*ike nagrade in sicer pod pogojem, da so potnik;' dovolj trenirani in da nudn.io dovolj jamstva glede varnosti na poletu. Tako 7 vani zračni krsti in d-riKji polete proti na-gridi so dovoljeni samo kvalifrci-ranim rrjlotom. ki imaijo se posebne d;*>l<->-me r*i zračni prromet. Ti predpisi so bili r*rrrebmi. ker so zadnje čase pilotira!'? letala ljudje brer potrebne kvalifikacijo — Bo pač potrebna nova komisija. V 60-hofn smo poročali, da je zadel naš tnjpki promet hud udarec, kajti s 5. avsrustom so po^li v Nemčiji kreditni boni za Jugoslavijo. Ne moremo verjeti in tudi ne verja-me-mo. da bi merodajni kropi pri na* no vedeli, kako stvaj- stoji s kreditnimi boni za nomSke turiste, namenjene v našo državo in da hi ne mo začeli v Beogradu in Zemunu stavkati pekovski pomočnik* Podajanja med peki in pomočniki meo mopla izgladiti spora, ker so pomočniki gladko odbili vse predloge delodajalcev. Peki pravijo, da bodo sami pekli kruh. da mesto ne bo ostalo brez njega* — Voine olajšave. Zveza za tujski promet v Sloveniji nam sporo?*: Odobrena je četrti neka vozni na po naših železnicah udeležencem sestanka stakieca odbora mednarodne federacije eeometrov v Beogradu SL 8. do 5. 9. Ta povlastica je dovoljena "tudi za razne ekskurzije, ki se bodo priredile po sestanku. Popust velja od 25. 8. do 3. 9. za ootovanje na sestanek in za ek&kur- » zije od 6. do IS 9.. a ta povratek od 5, do 90. 9. Nadalje je dovoljena polovična v ozn i na udeležencem proslave mesta Suho* tie«. ki bo od 14. do 16 9- Popust velja od 12- do HI. 6. za potovanje tja in od 14. do 18. & aa povratek — Pred 20 teti je bil v Zagrebu uttreljen češkoslovaški lefisiisr Kmoeek. Češkoslovaške organizacije v Zagrebu prirede jutri svečana počastitev spomina legionar ja Avgusta Kmoseks, ki je bil 12. avgusta 1016 v Zagrebu ustreljen, in je pokopan na ati-togoju. Na bojišču v Galiciji je bil u jat in v Rusiji se je takoj pridružil češkim lagio-narjsm. Nemci so ga pa pozneje ujeli in izročili avstrijskemu poveljstvu. Kot roški ujetnik je pobegnil, pa so ga pri Osijeku prijeli in postavili pred vojno sodile, kjer znstrvpal toiho neki rezervni n.id poročnik, odvetnik iz Slovenije. Kmoeek a je spoznal neki delavec, ki je služil z njim v Dalmaciji in tako je bil obsojen na smrt na veša-lih. vendar so pa bili avstrijski rablji tako velikodušni, da so mu prisodili Castnej&i* smrt. Še istegra dne' so ga na dvorišču di-vizijskegra sodišča ustrelili. Na morišie je šel Kmo^k mirno. — Poroka. Poročila sta se včeraj dopoldne v frančiškanski cerkvi v Ljubljani c. Vojteh Debeljak, učitelj v Škof j i Loki in gd<\ Vida Kocijančičera. učiteljica v Rete-fah pri Škof ji Loki. Mlada pororenra sta oba agilna c"kolska delavra pri svojih društvih. Obilo *reče! — Rreipoaelne učiteljske ahiturientke -ahiturienti! Potrebni so nam točni soria'.ni in drugi podatki vseh brezposelnih učite, j-sikih abHurientov (-k) v dravski banovini V ta namen izpolnite vestno in točno razposlane oglasnice, katere, prosimo, nujno vrnite »Odeeku brezposelnih učit. abrturien« tov r*ri JUU v Ljubljanir. \'sa ostala pojasnila dobite v*ak delavnik od 10 — 12 ure v prostorih JUU (soba štpv. 6) v Frančiškanski ulici 6>I. Kdor pomotoma ni prejel oglasnire. prosimo, da se obrne na zco-raj imenovani naslov — Proslava tPe+n*«<» na**d tve priraor. skjfi emigrantov v PreVmarju bo 15. t. m, v PereSovcfh. Natančen spored j* bil objavljen v sobo*o K ob*-Vni udeležbi vabi odbor društva »Sočf« v Dol. Lendavi. — Slovenska radioigra t Beograda. D revi ob 21. predvajajo v radiu v Beogradu hi^norietično slušno ijr.ro >Prva noč dopu-pta<. ki jo je napisal prof. dr Pavel Breznik. — Podružnica »Napredka« v Ptuju. V nedeljo je bila ustanovljena v Ptuju podružnica hrvatskega kulturneca dni^tva »Napredak c. — Francoski turisti v Dalmaciji. Včeraj zjutraj je piiplul iz MaršeilJa v Dubrovnik francoski pa mik Campana, ki je pripeljal okrofr «500 Fra-nzov v Dalmacijo. — Vreme. VrpmenR^a napoved pravi, da se bo vreme pof>1ab£alo. Včeraj ic znašala najvišja temperatura v Splita ?0. v Zagrebu 87, v Sarajevu in Skoplju 26. v Ljubljani 25.2. v Beogradu 25. v Mariboru 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.8, temperatura je znašala 13.6. — Samomor trgovca s sadjem. V Zagrebu se je zastrupil v nfdeljo ponoči trgovec s sadjem Armin Ćedomir Podboj. Spil je večjo količino oetove kisline in prepeljali so ne^a na drevesu v šestin-skem dolu. V smrt gra je pofTtiala težka živčna bolezen. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM ________v gjgd. telefon 33-87________ PREMIERA krasne filmske revije v stilu „2IVELE 2ENE*4 Ne bo] se žena! Predstave: v torek, sredo in četrtek ob *49. uri. DOPOLNILO: Foxov zvočni tednik. PRIDE: ZELENI DOMINO — Petletno deklico sta oskrunila. Zagreb ška policija je areitirala dva pervertneža, ki sta oskrunila petletno deklico. — Deček zaklal volka. V nedeljo so priredili lovci v zeničkem sroiu lov na" volkove. Ko so prispeli na trato, bo našli 121et-nega dečka pri zaklanem volkn. Pee>k jim je pripovedoval, kako je planil volk na njegovo čredo in dva ovčjaka sta se ga takoj lotila. Videč da bosta psa podlegla volku je deček urrabil velik kamen in udaril volka po glavi, da je padel. V naslednjem hipu je pa pogumni deček potegnil nož in volka zaklal. — Spmoinor oCMetne starke. V Bosanski Kostajnici se je zastrupila v nedeljo z oc-tovo kislino 601etna Alojzija Jelša. Vzrokov njenega obupa je več. starko je že dolgo muči! revmatiTem m tej ne&«reči se je pridružila fre drupa. Njeno slaboumno hčerko je namreč nekdo v materini odsotnosti posilil. To je nesrečno mater tako potrto, da je obupala nad življenjem. — Med igro ubil tovarile. V Sunotict je v nedeljo loletni sin nadzornika mestne policije Stjepan Kopilorič med Igro ra denar ubil svojega kletnega tovariSa Martina MilodanoviČa, Močnejši Milodanovič m pustil Kopilevičii. da bi pobral kovanec« Tedaj je Kopik>vi« potegnil nož in zabodel Mflodanoviča v prsi ta&o, da je kmalu po prevozu v bolnico izdihnil. Fant se zagovarjaš da ni imel namena zaklati svojega tovariša. — Lov aa tihotapci. Zagrebška policija jo s finančnimi organi v nedeljo priredila lov za tihotapci. Polovili ao jih okrog 90 in zaplenili pet hektolitrov vina. ki 10 ga razlili. To je bila sama anarnloa. Na obeb za^rrebčkin kolodvorih bo poostrena kon trola, ker te tihotapstvo vedno bolj razvija. h L|afrl|aat -i) Be*M» pmmjmhm. V Oubljaa. ekj bodici Je tHio do o 17.600 bobi kov, kar P°**Soea*c mat ca v Ljubljani jevtfja svojim £Sanom hi ptvijater.jem tužno vest. da je nedzprcoaia koftcena t*-na segla snoči po živi len ju našega rojaka in čJana — učitelja v pokoju Andreja To-mažf£a Vse nase £!ane in rojafee veJbsno, da se po moteosti udeležte pogreba, ki bo v sredo 12. t. m oto 5. on popoldne izpred nse iaAosti Vkiovdanfftrs ulica »t. 9 na pokopališke k Sv. Kri*u. Vaom pee-ost al'm naee najijstreoejas aotalje. Orbor. —lj Vdrle* te se Potnikovega dnevnega atobuanega isieta Opatija fiosak na 60 Dim.— —Ij robegel slepar- V neko banico v Ljubljani je p*"ieed te dni starejši znoeki, kis se je predatavift ravnatelju kot Jafcob Cybuid. bivajoč stalno v Pragr*.. Cybudd js v banki zastaviil aznorikanaki cek, gflaeec ee na 350 dolarjev ter ostaparfcl baflAco sa 7000 I>in. Ka^vrje so namreč U£nto»vtf!, da je ček ponarejen. Dozdevni Cvbuld pa &eve ni čakal to je ptravočaano Izglsal iz Ljubljaše. Je to n&jbrfie nevar^tn mednarodni separ. kt bo Se kje drugje na enak način iatkal žrtev. —lj \lom v stanovanje- V podstrešno stanovanje H«i"nf» Proac v Nunski uljci 8 je bilo vlcaa'jeno in &icer podnevi. Vlomilec je v stanovanju vse prebrskal ha nasol 5O0 T>in gotovine, več m-tre v blaga za obleke ter nekaj d2"a£^oenc*4L Prenčeva ima Sedaj nad 1000 Din š^eode. Policiji je bilo prijavljenih se nekaj drugih tatvin. Te dni ponoć; je ncikds odnesel z nove Startičeve stanrbe na KodeJje-vnm 130 kg betociskega i°«leza, vrednega 500 Din. V MAm drevoredu pa je neznanec v'cmil v stojnico m*»arja Antona Ruperta in mu odnc«el 5 kg ma'tti ter neka i bo!'h predpasnikov. Iz Ptuja — Olepševalno in tujsko prometno društvo v Ptuju preureja v Ljudskem vrtu ribnik. J ki ga bodo očitstili in preuredili tako, da I bo možna po njem vožnja s čolni. Pozimi < bo ribnik služil za javno drsališče. Za to ; res koristno delo moramo biti agilnemu j društvu hvaležni, saj Ptuj do danes ni ; imel nobenega prostora za drsališče, dočim bo sedaj ribnik v Ljudskem vrtu naravnost j idealen v ta namen. S tem bo ta naš pri- ,, ljubljeni park postal tudi bolj živahen. — Ugledni arheologi v Ptuju. V Ptuj je prispel te dni znani arheolog univ. prof. dr. Alfoldi iz Budimpešte, ki si je ogledal vse starinske zanimivosti našega mesta. V Ptuj pa sta prispela tudi znana arheologa ravnatelj muzeja v Splitu g. dr. Ambramič in univ. prof. dr. Saria iz Ljubljane. — Iz Ptuja se poslavlja splošno znani in priljubljeni upravitelj ekspoziture OL"2D g. Vadnjal Stane, ki je bival v Ptuju tri leta. Odhajajoči je bd zelo agileu Član raznih naprednih in narodnih društev ter se je zlasti zelo tgilpo udejttvoval kot tajnik krm« jevne protttuberkulozn« lige. Bil je dober organizator ter je predvsem reorganiziral podružnico NSZ, koje predsednik je bil vsa cas. V petek sta mu v znak hvaležnosti priredila podružnica NSZ in pa Sokol lep Eoslovilni večer, ki je bil zelo dobro ob-fcan. Članice NSZ pa so mu izročile lep »opek. — Zopet poimt na Dravskem polju. V zadnjem Času je zopet izbruhnilo na Dravskem polju več požarov, pred katerimi so imeli ljudje nekaj časa mir. V noči od petka na soboto je nenadoma začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Mesarica Štefana v Starošincih. Ker je pihal usodne noči precej močan veter, «e je ogenj razširil Se na sosedno poslopje, last pulka Franca. Gasilci iz Cirkovc in Piuja so poirtvoval no gasili in obvarovali ostala poslopja plamenov, dočim so gospodarska poslopja, ki so bila dobro založena s poljskimi pridelki, pogorela do tal in znaša skupna škoda okoli Din 100.000.—, ki je le delno pokrita % zavarovalnino. Vzrok požara ni znan. ni pa izključeno, da je bil podtaknjen, ker se klati tudi po deželi mnogo sumljivih elementov pod krinko brezposelnih. Iz Celja —e Obupno dejanje živčno bolnega berača* V ponedeljek okrog poldneva pe je pognal 40Jetni, živčno bolni berač Ferdinand Medved iz Vojnika pod prvim železniškim mostom v Celju oblečen v Savinjo in se je takoj potopil. KopaJci. ki so biii v bližini, so itvlekli Medveda, iz vode. Kmnlu je prispel rešilni avto, ki je prepeljal Medveda v bolnico. —c Umrl je v ponedeljek ob 7. zjutraj v neki grestilnj v Kapucinski ulici zadet od srčne kapi v starosti 56 let p. Anton Knez, dolgoletni strojni stavec z Zvezni tiskarni v Celju. Pofrreb bo v sredo ob 17. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. V nedeljo je umrl v Gajevi uli^i 9 v starosti 78 let zasebni uradnik g. Josip Korošec. Pokoj nikoma bodi ohranjen blag" spomin! —e Žrtve napadov In nesreč. V nedeljo je neznan moški na cesti na 7*l. MMfll pri Žalcu pretepal neko dekle. Ko sta hotela 1 dietni mizarski pomočnik Franc Pernov sek iz 5*p. Lo&aice in 1 kletni posestnikov sin Edvard Kralj z Zgr. Ložniee to prepre čili in sta prihitela dekletu na pomoč, ju je neznanec napadel z nožem ter poškodo ▼al Pernovika po glavi in desnem plečetu. Kralje pa po hrbtu. — V nedeljo si je P-letni sin tovarnLslcega delavca Jože Ko*r<-z Olinske^a pri Skofji vasi pri padcu doma zlomil desno roko, v Zg. Grusovljah pa si je loletrti krojaški vajenec Franc Divjak \t Celja pri padcu s kozolca zlomil levo roko. Tstegn dne je padel SSletni delavec Hubert Herček z. Zg. Ložniee m kolesa in ee h-udo poškodoval pa plavi. Te dni si je 77-letaa brezposelna kuharica UrSula Grač-ne.rjeva iz Celja pri padcu doma v kuhinji zlomila desno nogo. 241etni dninar Simon Stahus iz Tlak pri "Rogatcu pa si je pri padcu s kozolca zlomil levo klju&nioo in palec na desni roki. V soboto je pri potoku v Tmovljah gad pioil 6!etnega delavčevega, sina Valterja Logarja {7 Trnovelj v desno notro. Tste-Era dne je padlo 1*>!etnemu. v Ce-lju zaposlenemu mehaniskemii vajencu Oabrijelu Germu iz Nove vasi Žele-zo na levo Tioco in mu presekalo žile. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. —c Usoden padec z voza. Ko se je peljal 421etni delavec Ivan Stamol, stanujoč n* Cesti na Dobrovo, v petek zvečer v spremstvu nekega prijatelja z vozom po državni cesti iz Celja proti Petrovcam, »o srečali pri Leve, pv,—of>il Konj, *J J» WJ vpreedn v voz, se jat plašil ia je potegnil. štamel Je padal 1 veaa ia ti prebil lobanjo. Prepeljali tO ft f btlafeo. —c Predsednik vlade dr. Milan Stojad*-novjč je prispel v nedslip ob 19 15 upet z avtomobilom t Bleda v Celje. V mestu je s spremstvom iaetepll In ee pedal na vrt hotela »Evrope-, kjer je ostal do 2015, na-itar se je odpeljal dalje v Slatino Radence. •e Nenadna smrt sag renskega prsfeavr^. V počitnicah je prihajal ie vec let v Celje okrog 60 let stari vpokojeni profesor p. Anton Miškatovič it Zagreba. Stanovanje in hrano Je imel v neki gostilni na OUvneui trgu. Ko je sedel v nedeljo okrog 19.15 v omenjeni gostilni pri večerji, mu je nenadno postalo slato. Stopu je nt dvori*c> kjer «0 mu ponudili kozarec vode V t«*m pa se je profesor zgrudi! nezavesten. Polo lili so ga na klop in ga skušali spraviti k zavesti. Ker to ni uspelo so pozvali reševalno postajo, ki je takoj podala reševalni avtomobil pred gostilno Kmalu je prispel tudi zdravnik g. dr, prem*;chak, ki pa je mogel ugotoviti samo »mri zaradi «r-fne kapi. Pokojnikovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na mestno pokopališče. Pokojnik je bil poročen. Ko je odpotoval v Celje, je ostala njegova žena v Zagrebu. —c Obiranje hmelja se je v Savinjski dolini deloma že pričelo, v glavnem pa bodo začeli obirati Sele po 15. avguetu. Kakovost letoSnjega hmelja je odlična. Izgledi ns dobre cene so zelo ugodni Obiralcem hmelja bodo letos plačevali s hrano po 1 V) Din. brez hrane pa po 2 Din za škaf. V dolino je že prispelo nekaj inozemskih na-kupovalcev hmelja. Iz škofje Loke — Planine) in prvi avgu-t Kakav vsa leta- je budi lete« 1. avgu sta slavil Škofjeloški plan ns"\i polk svojo slavo. Na Rudnem polju se je zbralo mno. iro vrlih prijateljev natega pcilk«, ki si je pvidobaS sptaAiie «Lmpatije. Do^na&vn probave je bi! polkovnik g. Mihajlo Iai kič. gostje so pa prispeli cd vseh strani, z^ssti mnogo tudi iz Škofje Loke. Seveda so bili v čsjatnecn številu zastoa>ani na slavju tudi Bohmjoi. Slavje je bilo nov dokaz tesne poveaanosti našega ljudstva Z voj«a(ko. — Sresko nafelstvo v fckefji IA*** »resko naoelptvo, ki prične poslovati 15 avgust*, pomeni v prizadevanjih loakeca ot*. močja lep korak naprej, saj je e tam izpolnjena tista ftelja. ki amo jo neštetokrat in iz vseh vitfflcov tolmačiti tuAj v naaem tieiku. Ob otvoritvi sreskega na č^iLstva bo doživela škofja I>cyka posebno fiavje, ki gu pripravlja miesto s svojian meščanstvom, V pertek na veeec bo otofaod j»o mestu- glavna pr*wla.va pa j* doioči«ria za naeiednji dan. Ni ie dofločeaio. kje bodo uradni prostori areeAtega. načelstva, ker je v Skofji Loki j stanovanji in uradnimi prostori aploh težko. Ob*tojejl« je namera, da se dobe prostori v sedanjih rn/atnrito h4-Ms, j — Nevaren padec Me=arski mojster g Jože Jealto se je napotil pred dnevi na Lunaik v družtoi |. Rerganta Jsineaa Ko ata se ie vračala, se Jtana je kaJrth 300 m pod kooo pripetiiia nezgoda. O. Jeailru je na lepem spodrsnilo in padel je na ostro stkaJo a tolllko «Ho, da si je skoraj presekal koto na roki in arterijo Kri je z&fiela kar curkoma fcrti iz odprte ftife-. Komaj sta prišla izletnika do koee nazaj. ps^flcodovainec je moral pretiveti no* v kc*i in seJe zjutraj je mogel domov in k zdravniku dr. Homanu. ki mu je nudrl potrebno pomoč. ZAHVALA Za vse izraze sočutja ob priliki izgube dragega nam pokojnika 91SSSS* aetiM ANTONA SODNIKA rez. kapetana I. ki« izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. LJUBLJANA, dne 10. avgusta 1936. Rodbina Soeteffcoue*. MALI OGLASI oeoa U.SO para, aavak Dir o__. nasirm 1 u&n, oavea a uin psaMsa 'a plamene »dgovore gieoc maitb agiaaov js erana pnioznj tnamko — Popustov aa male oclaas ne pnanamo Seseda 50 paz. davek S> Din Najmanjši eneeek s Dto KLIŠEJE SV PETRA NAŠ - v ?3 ZGUBILO SE JE pri carinarnici na VilhaTjwri eesti 14 kom. Ratne štete; rija 6728 št- 06560666; št. 0580-0545. Nsjdrteli ee prosi. da vrne proti nagradi. Vilhar-jeve 29 2166 BSSasa M) par davek S- Oto Najmanjši tnesek g Oto PES niste angleške pasme Eieredsl-terier z rodovnikom, lleto star, izboren čuva; ae usodno proda. Naslov v upravi »Slov. Naroda« 2184 Makulaturni papir prota oprava „Movenaltef a Nar#Oau. LioMlana. KnafUeva aUca Kav. f Narodna j tiskarna / LJUBLJANA / DtAFuara / 5 j / graioaa ias m noosils 60 pat davek s> Dsi Najmanj tnesak • Dto LEPO STANOVANJE t 2 psrketiranraia sobama, kuhinjo s velikim balkonom ter nritifcHnami. oddam 1. septembra, diska. Vodnikova essts 12. I. Informacije O. Christof, upre. va ^Slovenskega Narodac 2165 Stran«* »SLOVENSKI NAROD«, torek, 11. »vgusta 1938. Štev. 182 Kako U sanirali rudarsko pokojninsko zavarovanje Ljubljana, 11. avgusta. Te dni je izšla brošura o sanaciji pokojninskega zavarovanja rudarjev, ki jo je napisal tajnik Delavske zbornice F. L ratnik. Kriza rudarskega socijalnega zavarovanja je pri nas v neposredni zvezi s premogovno krizo ter je zato tem usodnejša. Iz brošure posnemamo najvažnejše ugotovitve, ki kažejo, v kakšnem položaju je to zavarovanje zdaj, in na izhod iz krize. »SANACIJAr IN SANACIJA Lani 1. julija je bil ustanovljen obrednu fond za sanacijo Glavnih bratov?*kih aklad-nfc, toda z ustanovitvijo te*:a fonda krizo rudarskega zavarovanja ni bilo konec, temveč se je še celo poostrila. Pokoj ninsko zavarovanje rudarjev sega pri na? daleč v predvojno dobo. Pred vojno ;e imelo velik kapital, ki ga je pa v veliki men jo-žrla inflacija. Da bi se revalorizirale stare rente, izdane po zakonu izza leta 18JS9 , je bila uvedena v Sloveniji posebna trošarina na izkopani premog, in sicer 5 Din od ione. Dohodki le trošarine so se zbirali v pokrajinskem podpornem skladu Okro;4 70 odstotkov le trošarine je pripadalo rudarskim upokojencem. ostalo pa rentnikom OUZp in drugim zavodom Toda čim je začela padati produkcija premoga v Sloveniji, so seveda padali tud' dohodki sklada iz trošarine. L. 19*29. so še znašali nad 8 milijonov Din, 1. 1930 7.3 milijona, leta 1931. BJ5 milijona, lani pa samo nekaj nad 5 milijonov. Oddelek pokojninske blagajne, ki je dajal pokojnine starim rentnikom, je bil s skladom uravnovešen ter je, bil cek> nokoliko sulici ten. doeim je novo rudansko zavarovanje imeio od leta do leta več primanjkljaja- To zavarovanje je bilo urejeno 1. 19*25. enotno za vso državo in ae je takoj od svoje ustanovitve borilo z gmotnimi težkočami, ker so bili izdatki višji od dohodkov. Industrija »^e je upirala uvedbi nove trošarine na prenion m si je vsa Ma prizadevala, da bi jo ukinili, češ da škoduje konkurenčni sposobnosti naše industrije industriji v drugih pokrajinah. Ven. dar je ostala trošarina v veljavi, ker se je ukinitvi uprlo delavstvo in oblast. Zato je pa hotela naša industrija doseči vsaj znižanje in da bi se trošarina uvedla na rudarsko produkcijo v vsej državi. Čim je bil lani ustanovljen osrednji fond za sanacijo glavnih bratovskih skladnic. je bila ukinjena trošarina i\a premog, iz.knpan v naših premogovnikih. V ta fond naj bi prispevale vse bratovske skladnje v državi 10 odstotkov svojih prispevkov, razen tega pa naj bi se vanj stekala trošarina na del po Donavi uvoženega premoga, ki ga ne uporabljajo državni uradi ali kovinska industrija. NA&A BRATOVSKA SKLADNIOA y OBUPNEM POLOŽAJU Pred to sanacijo so znašali dohodki Glav-ne bratovske akladnice v Ljubljani 16 milijonov Dan, po nji pa 13.5 milijona Din. Nova ureditev je torej oškodovala našo bra-tovako skladnico za 2-5 milijona Din na leto, kar je še tem usodnejše, ker je bila ekladmca ie prej ogrožena. Dohodki osrednjega sklada po predlogu Glavne bratovske iiiadnioe v Ljubljani in delavskih zloniic bi znašali 23 milijonov Din, dohodki po sanaciji kakršno so vsaj pričakovali, bi znašali lahko okroa 10.6 milijona Din, a po dejanski »sanaciji« prejmejo bratovske skladnice le 1.1 milijona Din dočim jim vzamejo 3.6 milijona Din prejšnjih dohodkov. Toda še teh borih milijon Din je ogroženih, ker je obdavčenje po Donavi uvoženega premoga v nasprolju s klavzulo o največjih ugodnostih in načelu preferen-cialnrih ugodnosti za uvoz iz držav Male an-tante. Posledice te sanacije ©o za Glavno bra-tovsko skladnico v Ljubljani vprav katastrofalne. Skladnima je zaključila i»oslovanje v svojem pokojninskem oddelku lani v sedmih mesecih po novi uredbi s primanjkljajem 2-5 milijona Din. Za poslovanje letos računajo 5-5 milijona Din primanjkljaja. Rezerve skladnice so tako majhne, da prihodnje leto ne bo več likvidna. DELAVSKA ZBORNICA PA PREDLAGA... Potrebni so nujni ukrepi za resnično sanacijo. Ljubljanska Delavska zbornica jih ie predlagala že letos na kongresu delavskih zbornic v Beogradu. Treba bi bilo zopet uvesti trošarino na premog, izkopan v naših rudnikih (?r/o), prav tako je treba uvesti 2*Vo trošarino na uvoženi premog, dalje 2«/» trošarino na vrednost pri nas produci-ranega bakra in 2°/o na vrednost svinčene in železne rude. Po tem predlogu bi znašali dohodki 23 milijonov Din. Razen teja je treba takoj priskočiti na pomoč naši 1 bratovski skladnici, da to postala njena imovina likvidna ter prevzeti njene vrednostne papirje po nominalni vrednosti ah" ji pa naj dajo poiojilo na te papirje TUDI SANACIJA Junija |e izšla novelirana uredba o ot-ndnjeiii »kladu za sanacijo bra'ovs^ih skladale Novela je bila novelirana samo zate. da »»o ugodili češki mi polsvki premogovni industriji, ki ^ta se pritoževali nad obdavčil v jo uvoženega premoga (40 Din za tono ftrnega in 10 Din za tono rjavega premrli). To je zopet hud udarec za bratovske skladnice , VZROKI KRIZE RUDARSKEGA ZAVAROVANJA V Ljubljani je junija posebna komisiia iskala vzroke. zakaj je na:a braiovsVa sk!adn:ca pasivna. Delavska zbornica je poslal« Slanom Je komisije s;>onien-co. ki v n;,i razhaja, kako je prišlo do krize pokojninskega rudarskega zavarovanja pri nas. Najvažnejši vzroki so. da se je število rudarjev pri nas v zadnjem d^setlHju zelo znižalo da so place rudarjev nadle in da so bili reducirani mnogi mladi rudarji, ki bi še ne prišli tako kmalu v poštev za vpokoii-tev. Leta t?*5. je štela Glavna bratov>k« skladmra (rudarji ia k©vinarji) 16.736 članov, lani pa samo 9746. Plače radarjev t premogovni industriji so padle t isti dobi za tretjino, in sicer od 13& milijonov Din na let« na 61 milijonov Din. I^eta 132a. jo znašal letni prispevek elana bratovske ekljui-nWe za starostno zavarovanje 4&1 Din. I. 1*34. pa 127© Din. Leta 1925- «*o žrtvovali rudarji od svojih plač 4.2*/« za zavarovanje? lani pa že 20*7?-! Će bi ostale plače na enaki višini kakor 1. 1925.. prispevki za zavarovanje pa hi bili na sedanji višini, bi titkladnica ne poslovala s primanjkljajem. Rudarji torej ne morejo žrtvovati vol za svoje zavarovanje Prirastek uj>okojenrev za časa redukcij je večji kakor v normalnih l**tih. Po novih pravilih i> bito 1. 19J5. 216 upokojrnr^v. lani pa 2419. dočim je bilo starih.-, upokojencev I. 19-5. 1643. lani pa 3236. In pfi vsem tem moramo pomisliti, kako e- lno že sicer trpj prebivalstvo v našem največjem rudarskem revirju v Trbovljah zaradi rudarske krize, sai živi 16 tisoč prebivalcev samo od premoga! Stradajo upokojenci, nezaposleni rudarji in zaposleni. Občina mora varevati ter že doleo več ne zmaguje socialnih naloo. ki jih je čedalje več in so vedno težje. Vse dosedanje sanacije niso i»d-pravile krize rudarskega socialnega zavarovanja. Pisec brošure *;e na koncu vprašuje: Kako dolgo bodo oziri na oderuške dividpnde inozemskih deln'farjev važnesi od živlienja in eksistence risočev rudarjev? Pred 1S0 leti je bil premagan Mont Blanc 8. avgusta 1786« je prvič stopila človeška noga na vrh najvišje gore Evrope Aiaileiiiorn veija t*\ najlepšo goto ovcl«*, Mont Blanc je pa najvišja gora Evrope. Leta 1760 se je Horace Bcnedicte Saussu-re odločil naskočiti Mont Blanc. Prispel je v Chamonix, takrat še brezpomembno vasico pod masivom Mont Blanca, ki ga je ogledoval z vrha Breventa. Gledal ga je in hrepenel po njem. De Saussure je bil velik ljubitelj planin in v njihovo naročje so ga vabili kot naravoslovca tudi znanstveni nagibi. 2e na Breventu je sklenil razpisati nagrado za tistega, ki bi našel pot na vrh Mont Blanca, kjer je hotel slavni ženevski naravoslovec delati fizikalne poskuse. V njegovem prizadevanju so ga podpirali trije rojaki: slavni kipar Marc Theo-dore Bourrit ter slavna fizika in geologa brata de Luc, vsi vrstniki velikega ap^a^-la ljubezni do narave Jeana Jacque Rous-seaua. In začeli so kot plezalci. Bourrit se je vzpel leta 1784 na Dom du Gouter, brata de Luc pa že leta 1770 na Mont Buet. Plezalci iz Chamonixa so se šele čez 15 let po razpisu nagrade odločili za skupni naskok Mont Blanca, toda zaman. Gorski orjak je še* celih 11 let kljuboval vsem naporom drznih plezalcev. Leta 1786 se je izjalovila tudi druga skppna ekspedicija kmetov in gorskih vodnikov iz Chamonbca. Priplezali so sicer nad 4.000 m visoko tja pod Boasefl du Dromcdaire, toda naprej niso j mogli. Znova so opustili brezuspešno bor- j bo, vrnili so se. toda brez Balniata. Jacques Balmat je mož, ki se ga zdaj spominjajo planinci po vsem svetu. On je premagal Mont Blanc. Izpolnilo se mu je hrepenenje, ki ga je gojil od mladih nog. Temu cilju je posvetil vse svoje življenje in ga opetovano tvegal za svoj Mont Blanc. Kolikokrat se je vračal do smrti izmučen, I lačen, prezebel in napol slep, toda vedno ooarega duha iz borbe z nepremagljivim gorskim orjakom. Koliko dni obupne borbe z snežnimi pustinjami, nevarnimi ledeniki in snežnimi meteži, koliko strašnih noči je preživel! Tistega dne, ko je ostal od znane ekspedicije na Bossonskem ledeniku sam, je imel poleg strašnega trpljenja tudi srečo: Zagledal je plaz, kako se vali g vrha Mont Blanca. V tistem trenutku je spoznal pot. po kateri je hotel priti na vrh. Preživel je grozno noč v razpoki ledene stene in vrnil se je poln upanja v Cha-monix, da bi poskusil z ondotnim zdravnikom dr. Michelom Paceardom premagati najvišjo goro Evrope. To se mu je tudi posrečilo 8. avgusta 1786. Pot ga je vodila preko Bossonskega ledenika na Grand Mu-lets, preko snežišča Grand Plate?u dalje po silnih naporih na Petits Mulets (4687 m) in slednjič na sam vrh. Ob šestih zvečer tega pomembnega dne je prvič stopila človeška noga na vrh najvišje evropske gore. To je bil zgodovinski trenutek v zgodovini alpinizma. Balmata je prešinila nepopisna radost. Zavest .da je prvi človek na vrhu Mont Blanca baš on, je teiko opisati. Naslajal se je ob pogledu na sto in sto nevarnih pečin, na morje ledenikov, na globoke prepade in grebene gorskih*orjakov pod seboj. Prvi hip kar verjeti ni mogel, da je res dosegel vrh. Naprej ni mogel več. Sam je šaljivo pripomnil, da bi se bil tisti hip sesedel, da ni bilo hlač, v katerih so tičale njegove klecajoče noge. Toda bil je ponosen, da je priplezal na vrh najvišje evropske gore, kamor se ne upa ne orel ne gams. Imel je občutek, da je njegovo vse. kar vidi okrog sebe. Radostno je pomahal s klobukom, ko je zagledal pred seboj Cha-monix in se zagledal vanj skozi daljnogled. Vsa vaa je bila zbrana in vse oči ao bfle uprte na Mont Blanc. Kar je zaslišal mrtva £ki Tv«"*n Smi . "»Mu .«.„.4.,. n«k v i nu .iitint o.a.ua (4810 m) 1. 1926. (Od leve proti desni: Kajzelj. Repe in Frlan.) Tu se pa že prepleta zgodovina s pravljicami, a katerimi je obdana legendarna Balmat ova postava, obdelana v romanu in zdaj tudi že v filmu. Balmat je opisan kot čudak, že v zgodnji mladosti se ga je prijela psovka t-lažnjivec«, ko je pripovedoval svojim tovarišem, kar mu je pravil oče o svetih treh kraljih v dolini Ohamo-nix. In te psovke se ni nikoli več otresel. Postal je mrk, molčeč in plah. Vaščani ga niso imeli radi. Ce je kljub temu zavil tu pa tam v krčmo, so pivci nehali glasno govoriti. Iz cerkve so ga večkrat zapodili. Celo po življenju so mu stregli. Tistega dne, ko je odkril tajno poti na Mont Blanc, so potegnili njegovi tovariši za seboj lestvico čez prepad v ledu. da bi se ne mogel vrniti. Živel je v gorah in zbiral kristale. In sanjal je o Mont Blancu. Balmat je najbrže vzel Paccarda s seboj zato, da bi imel pričo, ker je vedel, da bi mu nihče ne verjel, da je premagal najvišjo goro Evrope. Zato nas ne sme presenetiti verzija, da je premagal Mont Blanc Paccard. Čeprav trdi jo, da je Paccard omagal na Petits Mulets in da se je Balmat z vrha znova vrnil ponj. Toda vrnimo se k mrtvaškemu zvonu. Balmat je bil baje svečano obljubil po ponesrečenem poskusu svoji ženi, da bo boj z dostopnim gorskim orjakom opustil. Ni pa imel toliko moči v sebi, da bi bil obljubo držal. In baš v trenutku, ko je sta vea srečen kot zmagovalec na vrhu Mont Blanca, mu je umiral v Chaznonbru otrok. Filmanje na olimpijadi Posnetki z berlinske olimpijade so že šli po svetu in filmski odbor berlinskega prireditvenega odbora jih bo razpošiljal najbrž še več tednov po olimpijadi. To so posnetki poedinih zanimivih in napetih prizorov iz olimpijskih iger. Olimpijski film kot tak, obsegajoč vse pomembnejše dogodke, bo pa izgotovljen šele čez 15 mesecev. Nemški filmski režiserji računajo, da bo ta film dolg blizu 400 km, ker mora obsegati vae kar je važnega v zvezi z olimpijado. Na filmsko platno pridejo seveda tudi vsi prizori is nočnih olimpijskih iger. Nemci so mojstri tudi na tem polju. Olimpijske igre je treba filmati posebno previdno in spretno. Dosedanji posnetki kažejo, da bo film o berlinski olimpijadi mojstrovina filmske tehnike. Na dosedanjih posnetkih športnih tekem je gledalca vedno motilo, da ae je filmski aparat vrtel za tekačem in če ni bilo v rokah već aparatov in operaterjev, so delali posnetke s stolpa in bili so perspektivno precej pomanjkljivi. Nemci so odstranili to napako 3 posebno tehnično napravo. Na notranjo stran tekališča so položili tračnice, po katerih se premika na koleščkih podij s kamero in operaterjem tako, da lahko sledi leča tekačem in njihovi borbi od starta do cilja ter prinese dokumentaričen posnetek vsake faze tekme. Podobno bodo filmali tudi plavalne tekme. Težko je bilo fotografirati tudi metanje diska in skoke. Fotografija metalca diska iz daljave bi ne bila jasna, fotografiranje od blizu pa moti tekmovalca in je nevarno, ker lahko disk odleti iz roke. Zato so napravili na tekmo-vališču posebne pokrite utice za fotografe, ki lahko filmajo tekmovalce od spredaj in is bližine, ne da bi jih motili. Tako ao fotografirah met diska in kladiva, pa tudi metanje krogle ter skoke v daljavo in vitino. Vsi posnetki ao zelo do Dri. Konce priče Don Qu i jo love slavo Pn oblega.nju AOlecLa aredi najsrditejše državljanske vojne so ae zabarikadirali španski uporniki v zgodovinskem Alcaza-ru, kamor ae je usul dež granat in šrapne-lov, ki ao zažgale ta stari zgodovinski grad, toda upornikov niso mogle pregnati iz njega. Zdaj pa poročajo dopisn.ki pariških listov. cLa je padla kot žrtev krvave državljanske vojne tudi sloveča Posada del Sangre, eno izmed mest, ki ga je ovekove-čil Cervantes v svojem *r>on Quijotu«. Posada del Sangre, kjer je Cervantes dol go živel, je bil res slikovit kotiček, kamor ao prihajali iz vseh krajev sveta ljudje obujat spomine na nesmrtnega viteza. V Španiji je bilo malo tako tipičnih spomenikov na Cervantesovo dobo. kakor ta dvorec a kotanjastim tlakom in leseno ograjo okrog poslopja v "višini prvega nadstropja in velikimi utajami, kjer bi moglo stati tudi sto Rocinand. Do revolucijonarnega požara, ki je uničil tudi Posado del Sangre, so zahajati sem poleg turistov iz vsega sv^ta le Španci iz nižjih slojev. To je biLa nekakšna krčma, kjer ao ae ustavljali siromašni in utrujeni popotniki. Admiralova hči čevljarka Prebivalci Budimpešte so bili oni dar slučajno opozorjeni na bridko uaodo Els* Kalmanove pl. Kovcshaza, hčerke bivšega avstro-ogrskega admirala, ki si je bai opremila v Budinu zavod za izdelovanj* ortopedične obutve, kjer dela tudi sama Kalmanova je bila prvotno kiparka in pc madžarskih mestih je mnogo spomenikov, njenih del izpred vojne in iz vojnih rfvaaov Pred 30 leti ao prešla njena dela prvič na razstavo in vzbudila so splošno pozornost. Kalmanova je pozneje razstavljala v Mlln-chenu, Parizu in Florenci. V FTor^nci je nekaj let tudi živela. Eno njenih del iz takratne dobe je kupil budimpeštanski Narodni muzej. Pisateljica Irena Oerdrisova jo je ovekovečfla kot junakinjo svojih dveh romanov. Po vojni je pa tudi na Madžarskem vedno bolj pešalo zanimanje za umetnost, a v tujini se madžarska kiparka ni mogla več uveljaviti in tako je bila prisiljena izbrati si drug poklie. Njeno premoženje je požrla inflacija- Ker je kot kiparka dobro poznala anatomijo, ji je prišlo na misel izdelovati ortopedično obutev. Izučila se je v Budimpešti pri nekem čevljarju čevljarstva, pozneje pa še specijslnega izdelovanja ortopedične obutve. Nekaj let je bila zaposlena v nekem podjetju, zdaj se je pa osamosvojila in ima v Budinu že mnogo odjemalcev. Iz K&DMiilcd — Dfnnaflk oSeL Kakor smo poročali pred dnevi, ao v Kamniku njeli nevarnega. vJomalea Fraara r»r«eaovSka n Gornjega grad«. GovnjegTaJBki orrvfcnrki so HerovSrka odpeljali v Gornji grad, kjer so ain horfeli mak> pretrpati kosti, fc> orma možakar na vesti morda vefc, kakor pa je oblastem wiv no. Pri zasliševanji] je Rezovček % 7v^zajii-Trvi rokami fJkočil skorzj okno ix prvega nadstropja,, kakih 8 m vjpoke m pobegnil. Za njisn je 'rađana tiralica. — Planinsko slavje. V nedeljo 23 avgusta se bo na Kamniškem »edin vršila proslava JVHefcniee, odkar je bila postavljena koča. Ob tej priliki se bo ob 10. vršila maša na prostem, katero bo opravil predsednik Aljaževega kluba g. Vinko Zor. — Nova postojanka v Kamniških planinah. Davna želja vseh kamri i Sk i h planincev in srrmcarjev je. da bi se postavila koča na Velikih podih. Kakor doznavamo, je sedaj nekaj a^rimih pJanimcerv dalo pobudo za zgraditev nove koče. Volja je dobra, samo denarja ni. Da bi pa ta pro^>l«m rešili, se bo za začetek predvajal 19. avgusta v kino dvorani gasilnega doma film >Triglav-ske strmine«. — Upamo, da bodo ljudje uvi-deK potrebo, da se ta nova planinska po stojanka čim prej postavi in da bodo agilne planince po svojih močeh tudi podprli. ZMOŽNOST — Hvala lepa ra tega blagajnika, ki ste mi ga priporočili. Včeraj mi jš pobegnil % blagajno. — Jaz. da sem ga priporočil? Saj ste «ie vi vprašali, ali je zmožen, pa sem vam odgovoril: vsega! Andrć Tbeuriet? 60 Krna leptiu Roman — Ne hodite tja! — 4i ie zašepatal Lechautre, — tam je polno piščancev. To ni za vas. niti za Kristino. Zpova se je pognala proti vratom in bleda ko prikazen je stopala naravnost proti prestrašenima krivcema. Toda Mania si je hkro opomogla od presenečenja. Zaničljivo je zavihala nos. Dčividrto ie prlčakovala, da jo bo Terezija dejansko napadla in zaio se je nehote umaknila. — Kai nai pomeni to? — je vprašala. — Nikar se ne bajte, gospa baronica, — je odgovorila Terezija strupeno. — Niti na mrsel mi ne pHde motiti vajin sestanek. Hotela sem se samo prepričati o tem, kar mi še ni bilo jasno. Zdaj so padli zadnH dvomi. Nič več ni skupnega med vašim liubčkom in menoi. lahko ga obdržite do smrti, če hočete. In ne da bi pogledala Jakoba, se je obrnila k vratom ni dejala Lechatrtni, ki io je čaka! ves prestrašen na stopnicah, — Niste se motili, gospod Lechautre. Prišla bi bfla v preveč slabo družbo. Odvedue me nazaj k naš: kooGi. XIV. Jakob in Mairria sta cbstala kakor vkopana. Jakob je spoznal, da bo imeio to srečanic usodne posledice* in ni si upal niti pogledati baronice Lieblingove. Dolgo sta oba molčala. Zaslišala sta spodaj pred krčmo Tereziiin glas. potem pa Lechautra, kako prigovarja damam, naj se vrnejo v kočijo. Mania ie prebledela, stisnila ;e ustnice in stala nepremično, kakor da ne more spraviti iz sebe nobene besedice. JezUa se h in sram jo je bilo tako. da se ie vsa tresla. Spoznala ie. kako poniževalno vlogo ie igrala v tej pustolovščini in ves njen ponos se ie upiral. Bilo je zelo verjetno, da se Terezija v divji jezi trmaste ženske ne bo ustrašila škandala in da bo bodisi ona ali pa Lechautre spravil v javnost podrobnosti tega neprijetnega srečanja. KoHkemu posmehu in neusmiljenim zbadljivkam bi bila izpostavljena v tujski kokmiji. na drugi strani bi pa postala tarča posmehovati a in sramotema domačih nov;n... Kako težko je kljubovala izkušnjavam pokvarjenega sveta, kako se je morala premagovati, da je držala na uzdi svoje čestice, da ni nikoli omadeževala svojega dobrega glasu! Zdaj naj se pa vse njeno prizadevanje konča s to mučno prigodo. Nedolžna igra s slikarjem, poročenim z navadno meščanko, nenadni prihod zakonske žene in osuplost zasačenega moža v podeželski krčmi!... Al; more biti še kai smešttetišega? Pri rnish. da bodo za ta doživljaj zvedeli v salonu kneginje Kolonbine in da bo prišlo to na uho baronu Liebrrngu, je Mana zadrhtela od gnus*a in oči so se >i srdito zaiskrile. Jakob ie opazil na njenem obrazu sledove mučnega strahu. Rad bi A bil povedai', kako ga to boli, rad bi bil pokleknil pred njo in jo prosil odpuščanja, da Ji je nehote nakopal toliko neprijetnost, toda v tem težkem trenutku ni mogel najti dovoli nežnih besed, s katerimi bi bil izrazil svoje oboževanje. In boječ se, da bi še boli ne razdražal rane, če bi nerodno položil na njo prst. je ostal na svojem mestu in molčal. Kar je Mania vzela klobuk in si ga v silni jezi pritrdila na glavo. Priza-devada si ie razplesti pa'čolan. pa ga ni mogla, ker so se ji roke od razburjenja t resie. Odtrgal se Ji je košček, zmečkala ga je in raztrgala. Potem je pobrala rokavice in se obrnila k vratom. — Kaj res hočete oditi? — je vprašal Jakob v zadregi in ji zastavil pot. — Da, — ie odgovorila razburjeno, — menda nimate namena preprečiti mi še to. Pustite m? oditi. Niti minute ne morem več ostati tu. O — je nadaije-vala med nervoznim natnikartem rokavic, — zakaj sem prišla sem? Zakai sem se izpostavila tej sramoti? Vedno sem pazila, da se raihče ne droakne mojega dobrega imena, zdaj sf>m pa tako kruto kaznovana za svoi ponos .. Ce le pomislim, da so prav kar ravnali z meno., kot z najrazuzdanejšo vlačugo. Oh, ne, ne... Take sramote še svoi živ dan nisem doživela. Malo je man'kalo, da se v krčevitem ihtenju ni zadušnla. Morala ie sestri m so prijet: za glavo. Nekaj Časa ie težko dihala, obup jri je stiskal srce in po glavi so .ti rojile mračne mish*. — Mania! — je vzkhknl Jakob in pokleknil k njenim nogam. — Tako ne smete odrti! Ne bodite žalostna! Rvo, tu pred vami klečim in pripravljen sem storiti vse. da popravim storjeno zlo. — Datte mi kozarec vode. Njeni želji je bilo takicv ustreženo. Mania ^e v dušku popila vodo. Polagoma je našel živem napad običajno olajšanje v solzah. Mania ie pfaka'a in Jakob si je prizadeval potolažiti jo. ponavlajoč neprestano, da x> ljubi in preklinjajoč usodo, ki je rodila iz cvetja n.egove ljubezni tako grenke sadove. — Kako rad bi vas pornaril! Kri svojega srca bi prelil za izlečenje vaše bolesti. Povejte, kaj nad storim, da ne bodo več tekle solze iz vaših oči? — N:č, — je odgovorila. — Zlo se ne da popraviti. Pustite me! Vrnite 9e k svoji ženi. pobotajte se z rtjo in postanite to, kar bi morali vedno ostati, namreč zvest in poslušen zakonski mož. Te besede ie izgovorila prepričevalno, brez vsake ironije. Ni pa mogla na.tti učinkovitejšega sredstva, da bi znova obudila Jakobovo ljubezen. Nobenega dvoma rti bilo, da bo zvalil vso krivdo za to mučno srečanje na Tcreziv> in da ne bo zapustil baronice Lieblingove. — Kaj mislite, da bom tak strahopetec, da vas po tej sramoti zapustim? — Nakoplete mi še večio sramoto, če se razvije tz te obža^ovanria vredne pustolovščine javen Skandal. m Ločiva se za vedno! £e preveč nrav sem imela, ko sem vam de.'ala. da nisrte sarni svoi gospod. Oba sva grešila, ko sva se za hip spozabila. —Prisegam vam, da sem sam svoi gospod in da to srečanje ne bo imelo nobenih posledic. jPfrBjuJe Joatp »ipmaft — Za »Narodno Oatonzoc Fran Jezerse*. — Za upravo In toaeratnJ del bata Oton Chrtatot. — Val r Ljubljani