142. številka. Ljubljana, soboto 25. junija. XIV. leta, IHM. SLOVENSKI NAROD, -?Š5^S d«n izvzomij prnudeljki, in dneve po pratnikd, ter velja po poŠti p.ejeman «» iVltrO-Oferik i :a celo leto 16 «1., I« pol l,r;l s SM t, die beste Vorbereitung dazu, die die freinde Sprache spiaehrieti^ bandbaben zu lernen. Das, waa er braucht »um GelftUfigre-den, lernt er am leichtesten und beBten im Laude selbst, \vo die Sprache /u Hanse ist, von Eingebornen - also doch wteder durchs Leben, wie .lio Kinder, nicht durch die Schule. Diese lehrt die Sprache Bchulmttssfg, sie bat andere Zwecke, die sie durch tlen gnunmati-schen Unterrieht erreicht, oh ne \velchen Iceifie Sprache vvirklich umi giiindlich erlfrnt \virrl". Malo kasneje pa navaja Versomever Ilip-pelovo: BWer aber eine fremdo Sprache ohne N'oth spricht, der ist ein 8chwachkopf. oder e* felht. ihm irgemhvo, sitze das Uebel wo es wolle. Man musa nur Eine Sprache vollUommeu hesitzen, um seines llerzens Meinungzu aagen. Ein Gott, Kine Sonne, Kin Weib, Mine Sprache: die Mutterspracheu. (\fčo tem glej v izvrstni Pomtadinovifii vej knjigi: Sedaj |>a zahtevajo nekateri, krm cka mladež naj se uči tujega jezika iz Blovnice, pa ne pomišljajo, da je govoril uže Luiher, avtoriteta po celem Nemškem; nSage mir, wo ist jenials eine Sprache gewesen, die man aus der Grammatik wohl umi recbt liai>< lernen koimen '. - Kr. \Y. s hubert (Sehmid Encykl. 1\. str. .")!».")) pa pravi: „ Ks ist \vohl ganz na-tttrlicb, dasS ZUUMohst -----1 i--.;---- licnT. Crnogorska vlada, ki ima v Bokljanih dosti upliva, porabljf» ti svoj upliv v pomnjenje tamošnjega prebivalstva. Bokljanom se je baje dala i ta koncesija, da bo imel bokljan-ski bataljon čisto narodno nošnjo. Tudi baron Rodićev upliv je v Bokljanih dosti zmogel, in iste židovske novine, ki so pred letom dnij kričale nad njim: križajte ga ! zarad tega, ker je Slovan, iste novine denes pišejo : baron Rodič je v ljudstvu jako priljubljen, zakaj on ve, kako se ima z ljudstvom postopati. Poroča se, da hrvatski ban ■■ojacević žuga se svojim odstopom, ako bi sabor glede Reškega vprašanja kaj radikalnega sklepal in tudi, ako bi Magjari forsirali rešenje tega vprašanja. Prvo je domovina in narodnost! V u k* II t <» tiri:*.*««*. Iz ■*<><«'rbur«:a se javlja 22. t. m. o carskem ukazu, ki odpravlja meseca marca 1864 osnovan „komitet za kraljevine Poljske zadeve", ter određuje, da se akti tega komiteta izroče ministerstvu, a uradniki tega odpravljenega komiteta, da se prištejejo uradnikom ministerskega komiteta. Iz Soflfe se javlja, da je okrajni glavar Kistendjilski Kutincov naslednji telegram poslal ruskemu konzulu Hitrovu: Jaz in drugi uradniki smo popustili službe zavolj protiustavnih dejanj zdanje vlade, ki hoče zatreti našo ustavo. Vladni komisarji pritiskajo z vsem mogočim pritiskom na narod, da ne bi po svojej volji volil svojih zastopnikov. V londonskej zgorenjej zbornici pa je Granville 21. t. m. razjasnjeval zdanjo bolgarsko krizo, meneč, da se bolgarska ustava mora izpremeniti, da se ima Bolgarska sicer kolikor moči prepustiti sebi, a da morajo na-njo pritisniti tudi velevlasti. Angleško vlado je proklamacija bolgarskega kneza iznenadila — knez mora biti zmeren ter se pogoditi z narodnim sebranjem. „Journal de St. Petersbourg" polemizuje proti „Daily Nevvsa" vesti, da Rusija hoče, da se na vsak način reši bolgarski knez; ta vest da je neslana izmišljotina. Rusija je službeno svetovala Bolgarom in knezu lojalen sporazumen postopek. Mej pismi, katera so dobili pri Cankovu, ko so ga dejali v zapor, našli so baje tudi Gladstonovo psmo, ki simpatično govori o možnosti, da na kneza Battenberga mesto pride knez Vogorides. V zapor dejani so bivši bolgarski ministri Cankov, K..ravelov in Slavejkov in dozdanji predsednik narodnemu sebranju Suknarov, vsi z izgovorom, da so kneza razžalili, v istini pa zato, da ne bodo pri volitvah, ki se bodo v kratkem vršile, mogli agitirati zoper kneza. Knez bolgarski igra nevarno igro! General Ehrenroth misli odstopiti, a na njegovo mesto baje da pride ruski general K ril o v. Ehrenroth je prav za prav prouzro- V več italijanskih mestih so se dne 91. t. m. vršile demonstracije, na katerih se je protestovalo zoper dogodjaje v Marseillu. Vojaki so morali miriti. „Prijateljske" razmere mej Italijo in Francijo bolj in bolj hladne posta jej o. Hiiinimska ministerska kriza se je stekla; Jovan Bratiano je zopet ministerski predsednik, Rosetti pa je postal notranji minister. Nova vlada pomenja popolno zmago liberalne stranke. V Marscillii se je zopet ljudstvo pomirilo ; vendar so vojaki zasedli poglavitne kraje mesta. AnaleMki parlament je v noči od sobote do nedelje sprejel z 204 zoper 47 glasov komparativa u hrvatskom ili srpskom jeziku11 *). Leta 1873 prosil ga je srpski narod, naj se vrne v Belgrad in kot pravi Srb, pozabil je Djiiičič vse britke uvere, ter zopet katedro na velikej šoli zašel. Čas, katerega je zdaj več na razpolaganje imel, nogo v Zagrebu, upo-trebil je na vprašanje svojih imenitnih del uže v Zagrebu početih. Uže 1. 1874 izdal je spis, kakeršnega nobeden drugih slovanskih narodov nema, to je: „Istorija oblika srpskoga ili hr-vatskoga jezika do svršetka XVII. vieka; a 187G 1. ,,Osnove srpskoga ili hrvatskoga je-zikali. — ,.Korijeni s riječima od njih posta-lijein u hrvatskom ili srpskom jeziku. Napisav Gj. Daničič" je pak naslov knjigi po jugoslo-vanskej akademiji 1. 1877 izdanej. — J. Jire-ček, sloveči Češki učenjak, izrazil, se je teh knjigah jako pohvalno2), a prof. dr. V. Jagie 3) piše o ,,Osnovah'1 in o „Istoriji oblika" takole: Rad. XXVI. %) Srpaka Zora 1877. 3j Archiv. I. 500. 501. lvDie siUlslavischen Sprachen konnen mit Be-friediguog auf die bedeutenden Leistungen (Jj. Daničies hinweisen, des verdienstvollsten Gram-matikers unter den Sudslaven. Seine Formen der serbisehen oder kroatisehen Sprachen sind ein im reinsten vvissenschaftlichen Stile abgefastes Lehrbuch. Seine Ge"schichte der Formen der serbisehen oder kroatisehen Sprache hietet ge-HChichtliche Belege tur jede einzelne Spraeh-forni, angefangen von den iiltesten Zeiten bis Ende des XVII. Jahrh. — Das \Verk ist init grosser (ienauigkoit ausgearboitet und enthiilt einen sehr reichen Stori*. Bis zur Stunde kann keine zvveite slavisehe Sprache ein almliches \Verk auivveisen" — Zaradi knjige „korijeni s riječima od njih postalijem h hrvatskom ili srpskom jeziku" imel je ostro polemiko z nekim dr. A. Briicknerjem, kojega tvrditve je v po-sebnej knjižici ovrgel. V to dobo jel seje tudi baviti z zbiranjem gradiva za veliki akademijski slovnik srbskega ! ali hrvatskega jezika. V svečanej sednici, v 114. dan novembra meseca 1877 1. obljubil je j predsednik dr. Franjo Rački, da hoče ta slovnik „jezik naš predočiti historičkom razvitku njegovom tečajem više stojeća, pa i dati mu za život tvrd osnov". Razven spisov jezikoslovnega zadržaja, poklonil je Gjuro Daničič svojemu narodu še mnogo druzih knjig, koje je izdal, da se ukorenim pravi narodni jezik in slog. Sem spada prevod „Novog zavjeta", onda „Pripovijetke iz staroga i novoga zavjeta" koje knjige je 1. 1877 deseti natis izšel *). Ne dolgo potem preložil je Daničič A. N. huravjeva „Pisma o službi božjoj" — koje knjige sta 1. 1854 v Novem Sadu dve izdan j i brea prelagateljevega imena izšli, a 1867 1. jedno v Belem Gradu z Da-ničićevim imenom. L. 1864—68 prevede Daničič svetega pisma stari zavjet" ter so tem potem Srbi vse sv. pismo v narodnem jeziku dobili in to v klasičnem ptevodu. l)An meinen jiingaten RecenBenten. Zagreb 1878. Cf. Archiv tur slav. Philol. III. >) Prvič tiskala se je knjiga 1. 1867. prvi in drugi članek zakona o reformi zemljiških razmer na Irskem. Nij dvojiti, da bode sprejet ves zakon. Dop INI. Z Dunaja IG. junija. [Izv. dop.*] (Slovenski akademični društvi na Dunaj i.) Hvaležen je vaš dopisnik odboru „slo-venskega literarnega društva na Dunaji" za željo izraženo v 133. št. „Slovenskega Naroda", naj dokažem, da so dunajski slovenski visokošolci razdvojeni po „sloven-skem literarnem društvu" in da je le-to društvo osnovano nekako zoper »Slovenijo". Odbor »slovenskega literarnega društva" dokazuje s tem, da mu je na srci, da se javno obravnava zadeva, katero obravnavajo dunajski študentje uže kar obstoji „slovensko literarno društvo". Zatrditi moram pri tej obravnavi uže naprej, da mi nij do osob, da nemam najmanje osobne mržnje do nikakega Člana „slovenskega literarnega društva", da mi je le za stvar, za resnico. Saj sem v najožjej dotiki s članovi „literarnega društva", in znane so mi želje marsikaterega izmej njih, naj se „slovensko literarno društvo" združi se „Slovenijo" ter naj bi se v „Slove-niji"* osnoval poseben odsek n. pr. „modroslo-ven odsek" ali „literaren odsek", ako bi to trebalo. To željo izrekel je tudi v zadnjem zborovanji „slovenskega literarnsga društva" njega ud javno in glasno, to je želja množili rodoljubnih Slovencev na Dunaji, kojim je mar sloga mej slovenskimi visokošolci, skupno delovanje za jedno in isto visoko smer, ki jo »Slovenija" goji, odkar obstoji, celih dvanajst let. Da hvalevrednemu zahtevanju odbora „slovenskega literarnega društva" ustrežem, dokazal bodem najprvo, da je „slovensko literarno društvo" osnovano bilo ne samo „nekako" ampak naravnost zoper „Slovenije". To jasno priča začetek tega društva, njega porod. O taistem času je namreč v „Sloveniji" nastal velik prepir zaredi necega dopisa v listu, ki je navadno vsak dopis rad sprejel, če je bil *) Nijsmo mislili sprejemati dopisov o tej stvari in to nže izrekli posleilnjikrat, ko smo omenili dopis odbora „slov. lit. društva". Ker pa g. dopisnik sago« tavlja, da slovenski (Ujaci v obče in družabniki „sl. lit. društva" sami žele, da se stvar razpravlja javno, nehčeuio ustavljati se in drago nam bode, če se na ta način z mirno besedo ugladi put dorazuinljenju in — sjedinjenja. Ur. V prilogi »Srbskih Novin" (1858—76) izšel je tudi Dančićev prevod „Istorije srpskoga naroda" po prof. Maj kovu na ruskem jeziku spisane. — Novo izdanje s prelaga-teljevim imenom izšlo je 1876 1. v Belem Gradu. Vseh slavnih del najslavnejše je ono, za koje treba moža takega znanja, take delavnosti n neutrudljivosti, kakeršne je Gjuro Daničič. To delo je „Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika". Izdaje jugoslovanska akademija znanosti i umeteljnosti. Obradjuje Dj. Daničič. — Do zdaj izdana sta dva sešitka. O vrednosti te knjige govoriti bilo bi smešno. Možje, kakor Miklošič, Sriznevskij, Jagič, No- pisan zoper „Slovenijo". Ta dopis je bil tak, da bi bila morala .Slovenija" razpuščena biti, če bi slovenski vseučiliščniki, člani „Slovenije", res gojili take nazore, kakor je trdil dopis. Strijc nečemu vseučiliščniku, članu „Slovenije", odrekel je le-temu vsako daljno podporo, ko je čital imenovani dopis. Ker je bil odslej brez podpore, prosil je za rusk štipendij ter ostavil Avstrijo. „Slovenija" imela je vsled dopisa strašansk položaj. Šlo jej je za „biti ali ne-biti". Pisalec onega dopisa razkril je svoje delo dvema prijateljema, ki sta mu dala častno besedo, da ga ne bosta izdala. Izdala ga nij sta, pač pak rekla, da vesta, kdo je sestavil dopis. Takratni predsednik ,,Slovenije" dokazal je v javnem zboru, kedo da je pravi dopisnik. Navzočni dopisnik pa*je vstal ter dal častno besedo, da nij on pisal dopisa. Vsled tega izključena sta bila iz ,,Slovenije" ona dva, ki sta radi dane Častne besede ime dopisnika zamolčala. Ta dva značajna mladeniča sta bila žrtvovana za nepremišljenega prijatelja. Odslej se je začelo rovanje zoper „Slovenijo" zunaj „Slovenije". Pisalec onega hudega dopisa je bil na čelu nezadovoljnežein. Sklenilo se je osnovati društvo zoper „Slovenijo", ki naj bi po drugej poti doseglo to, česar nij dosegel dopis in to društvo je bilo „slovensko literarno društvo". Jeden gospodov osnovateljev zatrdil mi je, da se je „slovensko literarno društvo" osnovalo naravnost zoper „Sloveniju". To tudi zna vsak, kdor je bil o tistem času le količkaj v zvezi s6 slovenskimi vseučiliščniki. Mnogo članov „Slovenije" in „slovenskega literarnega društva" še sedaj trdi isto. Rekli so mi celo, da dado svoja imena zato trditev. To mi je dovolil tudi jeden izmej ustanoviteljev „slovenskega literarnega društvu", ki seduj sam dela za slogo in združenje se „Slovenijo". In pisalec teh vrstic zna to iz lastne skušnje, ker je bil takrat na Dunaj! ter vedno v zvezi se slovenskimi dijaci. Kdor kaj druzega trdi, ta ne ve resnice ali pa jo zakriva. Ko je bilo osnovano „slovensko literarno društvo", bilo je slovensko dijafitvo na Dunaji razklano v dva tabora. Večina bila je vedno v „Sloveniji", nekaj bilo jih je v .slovenskem literarnem društvu". Vojska bila je tajna ali javna. Včasi je presegala meje. Složno delovanje dunajskih slovenskih vseučiliščnikov, ki je bilo prej koncentrirano v „Sloveniji", je po osnovanji „slovenskega literarnega društva" nehalo. Moči so bile razdrobljene, ter so še sedaj na kvar dobrej stvari. Predavanja so v „Sloveniji", berila v „literarnom društvu", tu je nekaj ljudij, tam zopet nekaj. „Slovenija", ki je imela prej 80, 90, 100 udov, ima jih seduj po 50, 60, včasi celo komaj 40; „literarno društvo14 jih ima večkrat komaj do 20; k sejam pa jih pride večkrat le toliko, da komaj zborujejo. Napori so tu, nupori so tum, vspeha malo, navdušenost pa pokazuje malo številce. In kar je žalibog istina, veliko število slovenskih dunujskih vseučiliščnikov ne zahaja ni v »Slovenijo" ni v „literarno društvo". Bega* pred osnovo „literarnega druitva" nij bilo nikdar. Ta razdvoj mej slovenskimi vseučilišč niki so se ve da hoteli nekateri prikriti s tem, da so se upisali v obe društvi, da so prevze kropljena so materijalna sred sva, razdvojene duševne moči, kajti, ako kdo poreče, da se lehko z navdušenostjo deluje v jednem kot v drugem društvu, moram odločno in glasno reči, da to nij res, to na Dunaji ni mogoče bilo, ter se tudi ne more obistiniti. Kdor kaj druzega trdi, ta ali slovenskih dijaških razmer na Dunaji ne pozna, ali pa prikriva resnico. Ta razpor pa se ne da drugače rešiti, nego radikalno, namreč se združenjem »literarnega društva" se „Slovenijo". Da so slovenski vseučiliščniki po ,,literarnem društvu" razdvojeni, to trdi mnogo Članov tega društva samega, to pravi mnogo slovenskih na Dunaji bivajočih rodoljubov, to ve marsikdo v domovini, — to vedo žalibog tudi naši bratje Slovani, na Dunaji živeči, ki se le količkaj brigajo za naše delovanje in za „Slovenijo". Obžaloval je ta razdvoj slovenskih vseučiliščnikov na Dunaji visoko postavljeni naš rojak rekoč: „Zaknj ste slovenski dijaki na Dunaji nes'ožni ? Ali ne dela „Slovenija" tega, kar njej nasprotno društvo V In če kdo tujih pride v sejo jednegu ali druzega društva, kaj si more misliti? Samo 15—20 dijakov, pa včasi še toliko ne, v „literarnom društvu" jih včasi po 9, 11 pride k sejam. Kaj pomaga berilo, bodi si še tako dobro in epo V Kaj pomagajo lepe besede, navdušenost posameznih nenavzočnih se ne prime. Mlad privajen razkolništvu, bodeft tudi star sejni raz por. Ki so bili le na pol za nas, te je sedaj teško mogoče privabiti blizu, pridobiti popolnem celo nemogoče, iz Savlov ne delamo več Pavlov, kakor je to bilo nekdaj in to je na veliko našo kvar. Sto reči j še Imam na sni, mnogo materijala mi je na razpolaganje, ponujali so mi možje imena, da je vse res, kar so mi pravili; za to, kar sem pisal, zastavim sam svoje polno svoje ime — ako bode treba. 1'isal bi vam cele pole o posledicah te in neslogi', a kakor čujem, mi tega ne bode treba. V „literarnom društvu" se često slišijo glasovi : združimo se se „Slovenijo11. Oni, ki ho nijso spri -jaznjeni s to mislijo, naj ne bodo trdovratni, ter naj poslušajo glas častnih Slovencev, osivelih rodoljubov, za slogo našo vnetih slovenskih vseučiliščnikov! Naj preudirijo izrek: „Sloga jači, nesloga tlači" — „concordia par-vae res creacunt, diseordia malima« dda-buiitiir'1. vakovič, Levstik izrekli so svoj sod in kakšen je ta, naj se čita v Radu, Archivu in Zvonu, j mali sedeže v odboru jednega in druzega dru-Mi moremo samo reči: Bog daj Daničiču j štva. Ta navidezna sloga tudi nij imela vspeha, zdravje, da to delo tako svrši kakor je začel: j ter ga naravno ne more imeti. Ker kakor hitro svrši sebi na slavo, svojemu narodu na korist, je pri kacem mišljenji razlika, uže zaori „pe-Kadar bode delo gotovo lehko bodo rekli Srbi reat literarno društvo", kakor smo to slišan ali Hrvati: ni ga pod milim nebom na-j nedavno. Kjer nij sloge, Um nij moči, ne roda, da bi takšen slovnik imel! 'prave navdušenosti, nij pravega vspeha. Raz Domače stvari« — (Kranjski deželni zbor.) Večerni dunajski listi od srede so imeli telegram iz Ljubljane, ki pripoveduje, da se je našim državnim poslancem poročilo z Dunaja, da bode kranjski deželni zbor skoro razpuščen, nove volitve pa da bodo o začetku avgusta. Kolikor nam je znano, nobeden gg. državnih poslancev nij prejel poročila o tej stvari, torej nobeden govoriti nij mogel o njem. Vso to senzacijonalno novico si je, Jntkor navadno, izmislila le ustavo verna fantazija, katera po svetu trosi laži, da ž njimi zbada čmerne ,.liberalce". — (Sokolov kres) je v četrtek zvečer privabil na Gorenji Rožnik izredno veliko ljudi, ki so se, kakor je bjlo videti, prav dobro imeli in stoprav ob 11. uri jeli vračati se v mesto. Tudi ljubljanski grad je bil obilo obiskan; na vrhu in pred g. JerančMem Osajnikom so prižigali bengaličen ogenj. Kresov je bilo z daleka malo videti vsled silnega sopara, ki je kakor megla pokrival ves obzor zlasti' na Gorenjsko stran. Na nekem vrhu poleg Krimu, pa nij bilo moči razločiti na katerem, menda na Golem, je gorel velikansk bengaličen ogenj. — (Pokojni naš Jurčič) se je jeseni 1876. leta zavaroval za 1000 gld. pri „Peštanskej zavarovalnici", tako, da zavarovani znesek sam dobode, kader doseže pet deseto leto, da pa svota pripade njegovim lju dem, Če on umrje prej. Malo dni; pred smrtjo je dejal: „Ilad bi bil učakal in zavarovano som užil, pa ne bom, potenje me bo uničilo". Bratu bo denar pač prav prišel. Društvo ,,Fon-ciere" je po g. Dreniku te dni izplačalo zavarovani znesek Jurčičevemu bratu Antonu. — (Vročina) se je začela. Zadnje tri dni solnce pripeka, da ja kaj. Vsled tega se ljudje bolj pogosto hodijo kopat. V koleziji je baje voda včenj imela 18°. — (Delavsko izobraževalno društvo) ima jutri popoludne o 722 uri svoj redni občni zbor v gostilni „pri zvezdi". Dunajska borza 24 junija Enotni < 1 rž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 80 kr. Enotni drž. dolg v srebru Zlatu renta ....... 1860 drž. posojilo . . Akcije narodno banko. . . Kreditno akcije..... London ........ Napol. ........ C. kr. cekini...... Državno imoke..... Telili kozćlec za seno se daje takoj v n»Jcm: natančneje se izve pri gospodinji hiše na trnov Mkcm pri si umi *t. 14. (370) . 77 n f.f, n •i 95 n . 132 n 50 n . 823 rj . 861 7) 20 n 117 n — n n 28 n n 52 n . 57 TI 05 n x vrlimi in kt^ljisiViii se odda v nitjem od »v. Mihe I a, naprej. Kje V pove opravništvo „Slovenskoga Naroda". (372—1) Preklic. Ker sem jaz neko besedo izrekel, 3 katero so ' gg. Stare, Padcr in (lislin čutijo razžaljene, jo tukaj javno preklicem. (373) J". Hafner. a' k. Samo na borzi more se v tako ng* dnem času ob rastočih in padajočih kur/.ih se IOO golti, vsak teden lehko pridobiti od 10 do -o golu. -- Na pisma takoj odgovarjam. F. Friedlander in Wien, ■., fVollseile 5. (896—8) Kavarna „pri Slonu". VfrUllc <1;iii sladoled. (374—1) Pojasnila v vseh mogočih borznih zadevali daje točno in strokovnjaško, brezplačno in franko HOPFMEISTER & Co. Wien, Ottakrlng, Hauptstrasse 3 (v svojoj bili). I 'udiužnica: |14—5) I., Wipplingerstrase 4-5 s nasproti borze. Novo! ITovo! v od Auchmarma & Comp. v Gradci je razstavljena na ogled pri Albert Trinkerji, v I< (361-3) v Ljubljani na kongresnem trgu v Gustav Fischerjevtu hiši. Novo! Novo! 1» h (Po sanitatnozdravniškem odobrenji in k emičnoj preiskavi priznan kot popolnem zdrav izdelek.) Kerubska čajeva kava (izumite'j An t. VVolenecz v Iglavi), pri* doMjovana iz žluhnih čuievej kavi blizu Sorodnih sadnih tvnrin, daje izvrstno re-dilno pijačo ter se more z zrnato kavo z izvrstnim vspehoni rabiti, ker to močno oboljša kerubska kava. — Najbolj so priporoča za homeopatične namene, otrokom iu osobam, katerim zrnata kava kri vznemirja itd. — Pošilja se s povzetjem v kartomb po */.» hi l/s kilograma, a kilogram 66 kr. — Prodajalci jo dobe pri-mertio iTiicjc. — V /.u t (»u i io pravo ima POHL A SirPAN, trgovina se špecerijskim blagom v Ljubljani. (343—2) i Novo! Novo! Q*±BJJ»Al POZOR! Najboljši šivalni stroj celega sveta! Original E. H0WE od iziiaj (lirika! l>o nas prihaja mnogo tožb, da tuji agenti in trgovoi sč šivalnimi stroji prodajejo slabo ponarejene šivalne stroje sistema HOWE in drugih, ki so dragi, a kmalu nij BO za vabo ter nčinajo nič naprednili novostij. /ato svarimo mi v interesu občinstva, naj ne kupuje takih šivalnih strojev, ker se B tem oškoduje ime dobrega Šivalnega stroja, kakor sn naši svetovno znani in priljubljeni original HOWE šivalni stroji. ponudimo onemu, ki nam dokaže, da je kateri boljši HOWE stroj, kakor je original HOWE. Za Kranjslio se dobivajo zajamčeni in pravi pri našem zastopniku FRANC DETTER-ji v L i .t ni« m«*!-itiii ION. The ftowe Marh. Co. Ltd. (326—3) Vodja H. SCHOTT. Primarij dr. J. DORNIG ordinira vsak dan od 2. do •/■**• ure popoludne. Stanuje (349 3) v gospodskih ulicah št. H, II. nadstropje. Zoper* jetilco! Radgostski nnivw&u1ni en/ in robovski maho-rastlinsli celllifti, priporočajo se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čutnic in začenjajočo se pljučnico! Veliko atovilo prizna uskih pisem razpolagajo He v prepričanje. Gospodu lekarju J. Nelchertn v liožnovi! Polčn veselja Vam moram pri sedanjej svojej naročbi izrekati svojo najsrčnejšo zalivalo. Stanje moje soproge pred kratkim časom n6 sedanjim primerjajoč, moram s* čuditi čudesnim učinkom Vaših dragocenih zdravil. Dobra moja žena, katero je uže dlje mučil pljučni in želodčni katar, je zaradi neprestanega kašljanja in hlabega probavljanju neprestano hirala takO. da sem ule sa trdim mislil, ka ima jetiko, osobito, ker so jo ta strašna bolezen nekako napovedovala v slabem teku jedi. ponočnnm znojenji, mrzlicah ter nepre-spanib nočeh. Sorodnik, kateri je svoje dni bival v RoŽnoVl in so je ondi zdravil, me jo opo/.oril na Vas čaj In na celtličke, in jaz sem sklenil, poskusiti tudi ta sredstva. In gleili čudu! Kolik učinek v treh tednih! Moja soproga, bolj nalikujoču ognuliiii, negoli živemu človeku, katera je bila tako rekoč dosle prt-klenena na posteljo in naslonjač, hodi /daj prav lehko okolo po sobi, použiva jedi v slast, spi vso noči trdno, in kakor jo ustavljajo mrzlica iu neprijetno znojenji*, takii okreva tudi telesno, ter vsa obitelj naša pričakuje, da skoraj popolnem ozdravi. Z it raj priporočam vsakemu, imejočemu morebiti podobno bolezen, da takoj upntrehija ta sredstva m pomorejo mu izvestuo. Izvol to mi daklo s poštnim povzetjem pos'att še *J zavitka čaja in škat-ijici maho-rastlinskih oelttiČkov. Z vsem spoštovanjem se beležim Anton Ormnk, fotograf v Gradci (Štajerska), Geidorf, 521- 3 lleinricbov.i ulioa 9. Od tega po zdravniško} ra/.ložbi in pred-pisih pripravijtMii čaj. velj& za 14dnevno. rabo pripra\lji 111 paket s nakasou) 0 rabi I gl«l. »v. v. Jedna originalna š^atlja Kožnovsklh inaho-rastlinakih oeltličkov mi kr. Za kolek in zavijanje pa IO kr. nosčbe. 1c it <•! *K 1 u iai\ erKii l o i £aj iu ICo/,-mosio uialio rušili osi«, i -Itlieki dobivajo He }oktor II oi-nI o\u 1« O i u o priivn vodu za oi i . priHjena natanko po starem rodbinskem receptu toga svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna j<> /.a okrepljenje in vzdržanje \Idav vsikej staiosii; v kratkom o/di a vi no da bi bolnika motila v njegovem pi klicu, frtšni ali stari prisad na očeh, pege na roinidi in kašo t- r odpravi sitm. solzonje. Izvirna steklenica t navodom za rabo volja 70 kr., za ko ik in tavoj IO kr. več. Prava si> dobi samo imravnoNt i/, lekarne v sjppeliifii Kožnavi. jjpBfT~ Ko/iooslii i\t-t /u /.i>»t'. hitro in trajno /dravlja putiko, trganje po udih in vsake vrste BlabdSt v živcih 111 kitah, izvirna sklenica 70 kr. nv. v., za kolek in zavoj IO kr. več. 1*1*111 i so dobi nkiuo narav-iiomI iz lekarne v Kožnavi (Moravska). Izdaten tu urednik Makso Arraič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*1. 9Z