Danes zvečer ob 21. uri na stadionu ui*a MU Najuspešnejša jugoslovanska opera Gotovčev »Ero« je v nemajhnem številu domačih, jugoslovanskih opernih del po svojem uspehu doma in v tujini, nedvomno na prvem mestu. V Jugoslaviji je bil |e mnogokrat uprizorjen menda na vseh opernih o-drth in je na njih dosegel tudi največje Število predstav, tako da ga cmemo u-pravičeno šteti za najboljšo jugoslovansko ljudsko opero. Krstna predstava «Era» je bila v Zagrebu dne 2. novembra 1953 pod skladateljevim glasbenim vodstvom in v režiji Margarite Froma-nove. Posamezne vloge so peli: Marko — Josip Krilaj, Doma — Ančica Mitrovič, Djula — Gita Gjuranec, Mi-Ča — Mario gimenc, Sima — Leo Mirkovič, Pastirček — Marta Radmanovič, Hlapec — Ivo Gradečak, Insce-niral je uprizoritev Marijan Trebše. Odtlej do 30. aprila 1931 je dosegel «Ero» v zagrebški Operi že ISO predstav in je še danes stalno na repertoarju. Kmalu za prvo uprizoritvijo v Zagrebu je bil nato uprizorjen v Ljubljani in v Beogradu, kjer je tudi še danes na sporedu. Ljubljanska prva uprizoritev je bila dne 4. marca 1937 pod glasbenim vodstvom direktorja Mirka Poliča in v režiji inž. Petra Golovina. Peli so: Marko — Julij Betteto k. g., Doma — Mila Kogejeva, Gjula — Zvonimira Zupev-Čeva, Miča —- Ivan Franci, Sima — Vekoslav Janko, Pastirček — Poldka Rupnikova, Hlapec — Zorko Bekš. Inscenacijo je oskrbel inž. arh. Ernest Franz. Posamezne vloge so kasneje še peli na našem odru: Marko Lupša in D. Merlak k. g., Doma — Elza Karlovčeva, Djula — V. Heybalova in v. Bukovčeva, Miča — J. Go-stič k. g., J. Sutej k. g. in Ivan Franci, Sima —- F. Langus, Pastirček — V. Ziherlova, medtem ko je nova režija delo Cirila Debevca, glasbeno vodstvo pa je po Poliču prevzel Samo Hubad. S to uprizoritvijo je ljubljanska Opera z velikim uspehom gostovala tudi na številnih jugoslovanskih o-drih ter celo v tujini: v Trstu, Celovcu in Gradcu. O popularnosti Gotovčevega *Era» zgovorno pripoveduje že dejstvo, da je bil doslej izvajan že v osmih jezikih: v hrvaščini, slovenščini, češčini, slovaščini, bolgarščini, nemščini, italijanščini in celo v linščini. Samostojno je bil doslej uprizorjen na 34 odrih, na nadaljnjih 20 odrih pa je bil uprizorjen v obliki ansambelskih gostovanj. Najpomembnejši odri v tujini, ki so «Era» sami sprejeli v svoj repertoar, so: Sofija, Bratislava, Brno, Helsinki, Torino, Berlin, Muenchen, Nuern-berg, Osnabrueck, Breslav, Dortmund, Hannover, Halle, Karlsruhe Itd. K velikemu uspehu «Era» je pripomogel v nemajhni meri tudi odlično napisan libreto, delo znanega hrvat-skega pisatelja in dramati-ka Milana Begoviča (1876 1948). Begovič je napisal več knjig in pesmi (Pjesme, Knjiga Boccadoro, Vrelo, Izabrane pjesme), romanov (Dunja u kovčegu, Giga Baričeva i njenih sedam pro-saca), mnogo povesti, književnih kritik, urejeval je časopis ((Kritika« in «Savre-menik« in prevedel večje število dram iz italijanščine, francoščine in nemščine. Najobsežnejše pa je njegovo delo na področju hr-vatske dramatike, «Myri-ho» so mu tiskali v Pragi že 1. 1902, «Gospodja Walewska» pa je bila uprizorjena v Zagrebu 1. 1906. Nadalje je napisal še dve zbirki enodejank in 12 dram, ki so bile domalega vse uprizorjene. Najbolj znane so njegove drame: «Božji čovjek» (1924), «Pustolov pred vra-tima» (1925), «Bez trečega« (1931) in «Lela če nositi ka-pelin» (1936). Razen tega je še uspešno dramatiziral Se-noin roman «Hrvatski Dio-genes» (1928) in Arcibaševa »Sanjin« (1929). Begovičeva dramska dela so v veliki meri prodrla tudi v tujino, saj so njegove drame izvajali celo v New Vorku, San Franciscu, Los Angelesu, Rio de Ja-neiru. Buenos Airesu, Montevideu in po vseh večjih evropskih mestih. K Begovičevim mednarodnim uspehom je treba prišteti tudi «Era». ■ O AVTORJU OPERE «ERO Z ONEGA SVETA«, KATERE PREMIERA BO V TOREK Jakov Gotovac in njegova delo PO RAZSTAVI V LJUBLJANI Poleg odrskih del je zložil Gotovac še mnogo orkestrskih in zborovskih skladb, ki jih mnogokrat izvajajo Jakov Gotovac Čeprav je hrvatska izvirna operna tvorba starejša od slovenske, saj je že prekoračila stoletnico svojega rojstva (prva izvirna hrvatska opera Vatroslava Li-sinskega «Ljubav i zloba)) je bila v Zagrebu uprizorjena že v 1. 1846!) in dasi nahajamo v vrsti hrvatskih opernih skladateljev številna znana imena, kakor na pr. Ivan Zajc (avtor opere «Nikola Šubic Zrinjski« in še dvajsetih drugih oper), Franjo Vilhar (po rodu Slovenec), Vladoje Bersa, Bla-goje Bersa, Srečko Albini, Antun Dobronič, Josip Hat-ze, Lujo Safranek-Kavič, Fran Lhotka, Božidar Siro-la, Krsto Qdak, Krešimir Baranovič, Boris Papando-pulo itd., si je med vsemi hrvatskimi opernimi skladatelji utrl pot in sloves v Evropo šele v zadnjem desetletju v večji meri edino Jakov Gotovac s svojo opero «Ero z onega sveta«. Ta pristno ljudska, komična hrvatska opera je namreč prevedena že v osem jezikov in je bila izvajana na več kot tridesetih evropskih odrih na katerih je dosegla nad 50Q predstav, od tega nad 100 v Zagrebu in 80 v Ljubljani. Ze samo po teh podatkih smemo sklepati. da je Gotovčev «Ero z onega sveta« ne le najuspešnejše hrvatsko odrsko delo, temveč tudi v vsej južnoslovanski operni literaturi. Skrivnost uspeha Gotovčeve opere je iskati predvsem v dveh njenih pozitivnih lastnostih, ki sta «Era» priljubili in približali najširšim množicam opernih poslušalcev. V prvi vrsti ima «Ero» za svojo osnovo vedro in veselo, na šegavi hercegovski narodni pripovedki temelječe in odrsko zelo spretno razpredeno dejanje,, kakor ga ima le malokatera komična opera v svetovni literaturi. Ze po tej značilnosti odličnega libreta gre ((Eru» prednost pred malone vsemi jugoslovanskimi operami, ki prenekaterikrat bolehajo prav za slabostjo v libretistični zasnovi. Razen tega pa je znal Gotovac kot skladatelj z mojstrsko roko črpati glasbo iz pristnih narodnih prvin, iz hrvatskih, zlasti iz dalmatinskih m hercegovskih narodnih ni tivov, ki jih je sk°zi Pn£‘ mo svoje umetniške osebnosti deloma dopolnil in obdelal v svojsko operno obliko, deloma pa tudi ohranil skoraj neponarejene in s tem ustvaril v širokem smislu učinkovito in privlačno, resnično narodno o-pero. Gotovac je že s prejšnjimi svojimi glasbenimi deli dokazal, da zna tenko prisluhniti narodni melodiji, doumeti nje bistvo in značilnost in jo živo poustvariti. Prav tako je že v prejšnjih delih pokazal, da ima velik smisel za dojemanje in nazorno ilustrira-nje zdravega ljudskega humorja (n. pr. pesem uJa-dovanka za teletom« in lik vaškega muzikanta Gojena v operi «Morana»). Tako je z *Erom» nastala umetnina, lu je izraz pristne hrvat-ske, vedre ljudske duševnosti in življenja. Uporabljene narodne in v narodnem duhu ustvarjene melodije so večinoma preproste. Značilna je cesto se ponavljajoča motivika in živahni, dasi enakomerni ritem. Čeprav so melodije v svojem pristnem izrazu mikavne, učinkujejo vendar zaradi svojega širokega prepletanja in ponavljanja včasih skoraj monotono; a prav zato tem verneje izražajo hrvatski narodni glasbeni značaj. Bogata so tudi Gotovčeva harmonična izrazna sredstva. Razen narodne melodike in ritmike, katerima se je skladatelj ho-toma skušal čimbolj približati, je za Gotovca tudi značilno, da se je zelo poglobil v linijo ljudske govorice in ji podobno kot Janaček v svojih operah znal najti mestoma skoraj enakovredno glasbeno deklamacijo. Iz Gotovčeve glasbe je vsekakor čutiti naturalistično usmerjenost, ki pa jo je nedvomno dvignila na višjo raven močna skladateljeva osebnost pa tudi bogastvo uporabljenega, ne-potvorjenega narodnega glasbenega blaga. Na odru ljubljanske Opere smo Gotovca kot skladatelja prvič spoznali že leta 1933, ko je bila uprizorjena njegova ljudska opera ((Morana«. Svoj glasbeno dra-matski prvenec «Dubravka» je Gotovac uglasbil na tekst starega dubrovniškega pisca G. F. Gunduliča. Za o-pero ((Morano« mu je napisal besedilo bosenski dramatik Ahmed Muradbegovič. Libreto za «Era z onega sveta« pa mu je napisal znani hrvatski dramatik Milan Begovič. Begovič je svojo nalogo kot libretist izpolnil res odlično in je napisal Gotovcu odrsko učinkovit, razgiban in predvsem humorja poln libreto, ki mu je bilo mogoče dati bogato glasbeno obliko. Ker je Gotovac že v svojih ranih delih pokazal mnogo smisla za glasbeno oblikovanje komičnih vsebinskih elementov, se je Že sam dolgo prej ukvarjal z mislijo, da bi zložil komično o-pero in v nji izoblikoval lik ljudskega šaljivca, nekakšnega hrvatskega Eulenspie-gla, Figara ali Nasredina. Pri prebiranju narodnih pripovedk je obstal ob zgodbi o legendarnem hrvat-skem Pavlihi, ljudskem šaljivcu Eru. Ero ali Hero je okrajšava za Hercegovca, t. j. za prebivalca Hercegovine. Med ljudstvom kroži, da so Hercegovci zelo bistroumni in premeteni ljudje, ki se znajdejo v vsaki priliki in ne-priliki in se znajo izmotati iz vsake zagate. Prav posebno pa še znajo ljudi voditi za nos. Ljudstvo je iz takega premetenca Era v svojih pripovedkah izoblikovalo lik narodnega junaka, ki je v času borb zoper turške tlačitelje s svojo pretkanostjo marsikdaj dosegel tisto, česar proti nadmočnemu orožju ni bilo mogoče doseči s silo. O preklanem in navihanem Eru je ohranjenih med ljudstvom mnogo različnih pripovedk. Med najzanimi-vejsimi in najduhovitejšimi je vsekakor prav zgodba o Eru «z onega sveta«, ki ji podobne inačice nahajamo tudi v folklornem blagu o-stalih evropskih, zlasti slovanskih narodov. Avtorja opere, libretist Milan Bogovič in komponist Jakov Gotovac, sta na osnovi te duhovite narodne pripovedke o šaljivcu, ki o sebi trdi, da se je povrnil z onega sveta, in s tem opehari ter izkoristi lahkoverneže, u-stvarila glasbeno komedijo z osrednjim likom kmeti-škega fanta Miče. Zaljubljeni Miča bi si rad osvojil ljubljeno dekle, in se izda za potepuškega Era, da bi na ta način preizkusil njeno ljubezen. S svojo izvirno in iznajdljivo prebrisanostjo premaga Miča-Ero vse zapreke, ki se mu v dejanju postavijo po robu, in si kot poštenja^ izbojuje zmago. Lepa Gjula mu da roko v zakon, v katerega končno privolita tudi prej osorni Gjulin oče Marko in mačeha Doma. Zbrano ljudstvo občuduje Mičo zaradi njegove naugnane iznajdljivosti ter odločnosti in ga v zaključnem ljudskem slavju ob pestrem in razigranem narodnem plesu kolu slavi kot vzor ljudskega junaka. Dejanje opere je preneseno v dinarske kraje, kjer je lik Era najbolj znan in kjer je ohranjenega največ folklornega bogastva. * * * Skladatelj Jakov Gotovac je po rodu Dalmatinec in se je rodil v Splitu dne 11. oktobra 1895. Solo je obiskoval v svojem rodnem mestu, kjer je maturiral na klasični gimnaziji. Kasneje se je vpisal na pravno fakulteto zagrebškega vseučilišča. Prvi glasbeni pouk je dobil že v domačem mestu kot gimnazijec pri znanih splitskih glasbenikih Hatze-ju, Hrazdiri in Dobroniču, v Zagrebu pa je nadaljeval svoje glasbene študije pri Ružiču. Po prvih skladateljskih uspehih je opustil pravni študij in se posvetil izključno glasbi. Končno je odšel tudi na Dunaj, kjer se je izpopolnil na tamkajšnjem konservatoriju pri znanem avstrijskem pedagogu, kritiku in komponistu, pro-resorju Josefu Marxu. Po svojem povratku v Zagreb je leta 1923 prevzel mesto dirigenta pri zagrebški Operi, poleg tega pa je postal še umetniški vodja nekdaj znanega akademskega pevskega društva ((Mladost«, s čigar zborom je ab-solviral mnogo koncertov doma in na tujem. Kot skladatelj se je Gotovac kmalu vidno uveljavil, in so njegove skladbe dosegle široko popularnost na domačem slovanskem jugu, pridobile pa so si tudi priznanje evropske kritike. Med odrskimi deli je Gotovac napisal glasbo za Gunduličevo pastirsko igro «Dubravka», ki so jo v tej obliki prvič uprizorili v zagrebškem gledališču leta 1928. Njegova prva opera je bila «Morana», ki je kot ljudska opera doživela svojo krstno predstavo leta 1930 v Brnu, pozneje pa so jo uprizorili tudi v Zagrebu, Ljubljani in v Splitu. Gotovčev največji odrski u-speh pa vsekakor predstavlja komična opera v treh dejanjih »Ero z onega sveta«, ki je doživela svoj krst v Zagrebu 1. novembra 1935, nato pa so jo leto kasneje uprizorili v Brnu, Beogradu, Ljubljani in drugod po Evropi. Tretjo Gotovčevo o-pero «Kamenik» je uprizorila zagrebška Opera v letu 1947, leta 1952 pa opero Mila Gojsaliča«. Poleg naštetih odrskih del je zložil Gotovac še mnogo orkestrskih in zborovskih skladb, ki so jih zavoljo njihove učinkovitosti mnogokrat izvajali. Izmed orkestrskih del je najširši uspeh dosegel s svojim »Simfoničnim kolom«. Tudi Gotovčev godalni kvartet «Poziv, pjesma i igra« so mnogokrat izvajali v inozemstvu. Znane skladbe so še simfonična meditacija »Orači«, glasbeni portret ((Guslar-pjesnik naroda mo-ga«, simfonični ples «Di-narka«, satirična balada «Rizvan-aga» in «Pesem in ples z Balkana«. Zelo priljubljene so nekatere njegove skladbe za zbor in pesmi za glas in klavir ali pesmi s spremljevanjem orkestra. Gotovčeva čudovita «Jadovanka za teletom« je prevedena v sedem jezikov. Znane skladbe so še: ((Dva scherza«, ((Primorska suita«, ((Narodne pesmi iz Dalmacije«, «Trije mladeniški zbori«, «Koleda» (ljudski obred v petih delih s spremljevanjem komornega orkestra), «Pesmi obnove« in ciklusi pesmi: «Pesmi hrepenenja«, «Anakreontske pesmi« in med najnovejšimi ciklus pesmi «Intima» na tekst Vladimira Nazora. Valerija Heyba!ova in Vilma Bukovčeva ki bosta v #Eru» izmenoma peli vlogo Djule. Heybalovo, ki Je prvakinja beograjske Opere, pa je bila zadnjo sezono angažirana v Švici, bo naše občinstvo v Trstu sedaj prvič slišalo, medtem ko je Bukovčeva že dolgo pri Tržačanih znana in priljubljena i ir. Eatertom Htoatp Njegovi alevoreii bodo sedaj razstavljeni še t Mariboru Mudilo s a tuuna je obema; njemu na openski tramvaj, meni drugam. Pa je šlo kar ekspresno: tri vprašanja, trije odgovori. Kako to, da se kot zdravnik bavite z umetnostjo? Moj primer ni edini, da se profesionist, recimo zdravnik, ukvarja z umetnostjo, kot z izvenpoklicno dejavnostjo. Med nepoklicnimi u-metniki, zlasti, slikarji, so od izobražencev zdravniki verjetno na prvem mestu. Vzroka temu je iskati v potrebi zdravnika, najbolj neposredne priče fizičnih bolečin in življenjskega gorja, da najde v skopem času, ki mu ga poklic dopušča, izhod iz težkega poklica v lepoti: slikarstvu, glasbi ali pisateljevanju. O tem problemu sem napisal pred leti ob priliki medicinskih dni v Turinu izčrpen članek v Primorskem dnevniku. V tem članku sem omenil slovita imena Carla Levija, Cronina, Du-hamela in mnogih drugih. Tudi Slovenci so imeli in imajo med zdravniki umetnike: Svab, Kraigher, Magajna in dr. Znano mi je, da je ob priliki medicinskih kongresov v Haagu kot pred leti v Turinu bila nekaka razstava izvenpoklicne dejavnosti zdravnikov in da se je razstave likovnih umetnosti udeležilo veliko zdravnikov. Tudi jaz sem bil sprejet s svojimi akvareli v Turinu in Haagu. Zakaj vam prav akvarel najbolj ugaja? Če me vprašate, zakaj se ukvarjam prav z akvarelom, vam moram reči, da sem to vrsto slikarstva vzljubil že v mladosti, ko CDDNl ERHERIJI PRI RAZDELJEVANJU Biennale - pristranska Čeprav so bile Spacala ve grafike na razstavi najboljše, nagrada ni bila podeljena njemu, raje so jo razdelili na dva dela in nagradili dva manj pomembna italijanska grafika Sedemindvajstič so * letos številni paviljoni v Benetkah zopet odprli vrata največji manifestaciji likovne umetnosti na svetu: razstavi «Biennale». Na Biennali, mednarodni razstavi umetnosti; slikarstva, kiparstva in grafike, ki jo prirejajo vsake dve leti, so zastopani malodane vsi narodi sveta po svojih najvidnejših in največjih u-metnilnh. Umevno je, da je izbira umetnikov, katerih dela bodo razstavljena na Biennali, v vseh državah stroga in da uspe le najvidnejšim in morda najznačilnejšim umetnikom razstaviti svoja dela na tej veliki, mednarodni razstavi. To ve- '.v..;,... Ciril Debevec in Friderik Lupša Režiser Debevec Je pripravi! «Eran in «Fausia». Basist Lupša bo v «Eru» pel Marka 1 ja seveda tudi za Italijo, ki 1 stavi upodabljajoče umetno- je, spričo tega, da je razstava v Benetkah, močno zastopana po svojih umetnikih. Komisija, ki načelju-je razstavi, vabi le največje mojstre na udeležbo, medtem ko velja za druge, manj vidne in vendar nadarjene in po svoji umetnosti zanimive, mlajše, še nepoznane umetnike, da jih sprejme na razstavo po sodbi komisije oziroma žirije. Biennale dodeljuje v znak priznanja in po oceni komisije, v kateri so zastopani komisarji tudj. iz drugih držav visoke nagrade v znesku več sto tisoč lir. Nagrade «Gran premio della Biennale« so umetnikom ne le v podporo marveč tudi v veliko moralno zadoščenje. Kajti nagrajeni umetnik ima pred svetom veliko reputacijo, ima vsled tega dostop na druge, velike mednarodne tovrstne prireditve, njegova dela pridobijo na vrednosti in umetnik sam na slovesu. Nagrad je šest in sicer dve za slikarstvo, dve za grafiko in dve za kiparstvo. Letošnji nagrajenci z «Gran premio della Biennale« so; za slikarstvo Santomaso in Nemec Max Ernst, za plastiko Pericle Fazzini in Jean Arp, za grafiko pa Jean Miro in dva manj vidna grafika Italijana. Letos je komisija Biennale izrecno vabila tudi našega mojstra Lojzeta Spacala, naj bi se udeležil razstave s petimi grafikami. To je za Spacala veliko priznanje. Temu se ni čuditi, ko vemo, da je Spacal po mnenju kritika razstave grafike v Zuerichu v Švici bil najboljši med 250. grafiki in da so njegova dela žela veliko priznanje na svetovni raz- sti v San Paolu v Braziliji. Na letošnji Biennali je Spacal zastopan s petimi odličnimi grafikami, barvnimi in črnobelimi, ki po mišljenju največjih kritikov, italijanskih in inozemskih, predstavljajo velike mojstrovine v grafiki. Kljub temu pa Spacal ni bil nagrajen. Ni bil nagrajen kljub temu, da ga je žirija izrecno povabila na Biennale kot enega največjih grafikov. Vemo tudi, da je večina komisarjev bila mišljenja, da nagrada pripada Spacalu, da je bila diskusija o tem dolga in mučna in da jih je bilo veliko med komisarji, tudi med Italijani, mišljenja, da nagrada pritiče Spacalu, kakor je tudj znana značilna okoliščina, da je bila druga nagrada za grafiko deljena na dva dela, ki sta jo ex ae- quo prejela dva šibkejša grafika Italijana. Vsakdo, ki bo obiskal letošnjo Biennale, se bo lahko sam prepričal, kako izstopajo Spa-calove grafike daleč pred delt omenjenih nagrajencev. Zanimivo bi bilo vedeti za motivacijo, s katero je bila nagrada odklonjena Spacalu, in zakaj so italijanski komisarji dobili mig, da Spacal ne sme prejeti nagrade. Za nas je zadeva jasna. To ravnanje nam le še enkrat potrjuje prepričanje, da je diskriminacija proti nam zašla celo na tisto polje intelektualne in umetniške dejavnosti, kjer bi žirija tako znamenite mednarodne razstave ne smela nikdar zaiti, če bi hotela pred vsem, zlasti pa še pred umetniškim svetom dokazati svojo objektivnost in pravičnost. R. H. Lojze Spacal, ko dela odtise grafik sem se navduševal nad Tuiv nerjem, Girtinom, Conjfa- blom in dr. Zdelo se mi je, da j« akvargl najbolj primeren za izražanje r.astrojenja zaradi velikih možnosti podajanja najdeli-katnejših odtenkov ne le barv, marveč tudi čustev in domišljije. Akvarel je liričen, iskren in neposreden; in je roka, ki vodi čopič, orodje velikega duha, bogate domišljije in čutečega srca, potem je akvarel najlepša pesem, ki pove veliko slehernemu, ki mu materialnost vsakdanjega življenja ni otopela srca in izpridila duha. Kako ste zadovoljni z zadnjo razstavo v Ljubljani? Nekateri so trdili, da sem se oddaljil od mojih prejšc njih akvarelov, od tradicionalnega, naturalističnega stila. Na to lahko rečem, da v sebi ne vidim nika-kega preloma in da je veliko načinov izražanja lastnih čustev. Gre le zato, ali je prizadevanje "iskreno. Ce ima kdo v sebi nekaj, česar ne znam imenovati in kar je nad navadnim, če je v svojih čustvih globlji, potem to lahko poda na katerikoli način, kajti prav način, kako bo izpričal to lepoto, bo njegovo glavno prizadevanje. Pri tem bo skoro gotovo otrok svojega časa. Težko bo svoja občutja in svojo estetsko nastrojenje in svojo domišljijo podal na navaden, zastareli način. Skušal bo, da bo svojevrsten. V svojem prizadevanju za izrazni način, stil, bo nevede stopal naprej k novim izraznim načinom. To bo postalo njegova nujna potreba. Živi umetnik ne more okosteneti, on mora korakati naprej in ne more ostati na mestu. H koncu naj vam še povem. da sem srečen, če lahko odpravim bolečine bolniku in da sem ravnotako srečen, kadar lahko dam za hip duška svoji potrebi po lepem s tem, da slikam ali da gledam slike. Končno. če človek ne pije, ne hodi na lov, ne igra na karte, ne šah ne biljard, č* ne zbira znamk ne denarja, potem je prava sreča, da ima vsaj en ventil, skozi katerega od časa do časa najde pot iz prozaičnosti vsakdanjega življenja. * * * V včerajšnji Ljudski p*n-vici-Borbi piše Vojko Tkavc pod naslovom Hlavatyjevi akvareli v Mali galeriji tudi sledeče: Njegova dela to irraz lastnega gledanja na motiv, M mu je v glavnem predlog, po kateri zasnuje svojo kompozicijo in jo barvno dopolni. Zlasti mu ležijo motivi iz pristanišča, kjer ga posebno podprejo v njegovih prizadevanjih enostavne oblike ladij in čolnov in mu vodna gladina daje ravnino, ob kateri se lahko razživi njegova kompozicijska fantazija, kjer se mu odsev v vodi kompozicijsko zaključi in barvno raz-igra. Enostavna in zanesljiva risba, ki se učinkovito dru-i in dopolnjuje s potezami njegovega lahnega čopiča, daje tern delom trdno zgrajen organizem in impresivnost, ki nas na eni strani prestavi v neki nov likovni svet, pa vendar pri tem ne trpi na preveliki subjektivnosti ter nam zato ostane portret danega motiva. Ti motivi niso realistični v smislu opisovanja in predstavljanja neke vsakdanjosti: niso pa nič manj realni za naše dojemanje, saj nam nežni ton in skladne ploskve vzbujajo emocije, ob katerih se sprostimo. Ima tudi nekaj motivov iz Primorske, kjer je hiša v kubični obliki podoben element snovanja, kot prej ladja. Vendar ta dela niso tako dognana in pretehtana kot motivi tz, pristanišča, kar je razumljivo glede na motiv, ki je tu predvsem slikovitega značaja v smislu pejsaia. Zato je u-spelejši in tudi liričen v večjih kompleksih pokrajine, kot je eKraška jesen«. Živahnejši SO v mehkih valerjih morja in megle ePlavži«, kjer je pokazal veliko znanje akva-rehsta z najnežnejšimi niansami vode in atmosfere, v čemer je zlasti uspel v pogledu na enobarvnost motiva. SPISAL LOJZE C JAK Kristjan: In ljubezen. Anica (jokaje): Zdaj joka. Kristjan prime proti koncu melodije Se vedno z rešetom v roki Anico za roko in jo vodi proti zahajajočemu soncu. Zastor. TRETJE DEJANJE 1. prizor. ~Hiša bogatejših ribičev in vinogradnikov, na desni glavni vhod, na levi vrata v zgornje prostore. Na sredi ognjišče v prizidku, na ognjišču okno, na desni se eno. Na verigi visi kotel, pod njim ogenj. Police s krožniki, velika miza, klopi, stolice, nekaj ribiških potrebščini Kok alka (Od zunaj pokuka skozi okno, vstopi): Bog daj dobro in dosti! Kaj ni nikogar doma? Bog daj! (Gre k vratom na levi in kliče gor). Bog daj, kaj ste vsi umrli! (Zase): Daleč niv šla. (Se ogleduje, vzame kos kruha na omari, si ga stlači v žep, se pokriža.) Hišo tako samo pustiti, saj lahko kdo pride in kaj vzame! (Pije iz buče, si briše usta z rokavom, se pokriža). Bog nas varuj, tu se bo vse prismodilo, kam so šle! (Meša po kotlu, pokuša, piha, spet je, se ozira v okna.) 2. prizor. Urša od desne z valjarjem v rafcl. Kokalka: Glejte nuna Urša, tu je hiša sama in je šlo čez, pa sem malo pomešala! Uri a: Saj ni nobene škode, so samo pomije, ki sem Jim dodala nekaj moke in otrobov. Nas je včeraj pridrsal prašiča. Se to mi je manjkalo pri hiši, še ta prašič! Po kaj si prišla Kokalka? Kokalka: Saj pravim, bila sem doli v Grljanu, da bi sl nabrala drv, sedaj ko je vrglo toliko na kraj, m sem se bila ustavila pri vaših, ki popravljajo barko. Pa so mi oni dali tiste koščke, ki niso za rabo. In vaš gospodar mi je bil naročil, da naj vam grem povedat, da pripravite vse, kar je treba, ker da pridejo. Urša: Da pridejo praviš, da je rekel? Ali si prav slišala, da pridejo? Kokalka: Da pridejo, dvakrat mi je rekel: da pri- dejo, da pridejo! Urša: In naš, kaj je rekel, kdaj da pride? Kokalka: Gospodar je rekel, da bo prišel tudi on kmalu. Urša: In drugi so šli ven? Kokalka: Danes so šli vsi malo prej, ker da so včeraj oni iz Primožev dosti ulovili tam proti Gradežu, samo vaši ne, ker jo imajo na suhem. Danes vje šel tudi oče Martin s Proseka, njegov mali in tudi Križe od Suše je šel ven z njimi — Prvikrat je šel sedaj tako daleč ven. Urša: Tudi Križe, praviš? Kokalka: Tudi Križe, bogn.svaruj! Vse se je smejalo, ko Je opletal s tistimi velikimi vesli, ker je do sedaj blodil samo pri kraju s tistimi svojimi kuhalnicami. Ne vem, kako je uročil tega nunca Martina, da ga je vzel s seboj! Ko so bili že nekoliko daleč, sveta miljena, se mi je zdelo, da vidim živ križ, ki se je motal tam na palubi! In galebi so ga obletavali in kričali, kot da bi se jezili, kaj da tako hodi na morje. Ali imate morda košček kruha, sem vsa zlakana? Urša (pogleda v omaro); Za sedaj nimam nič, ker sem vse, kar je ostalo, zmetala v kotel za tisto žival. Pridi bolj kasno, če bo kaj ostalo! Kokalka (se potiplje po žepu): Pa naj bo, v božjem imenu, pa drugikrat! Urša: Skoči tja k Poloni Luski in reci naši, da naj pride hitro domov! Dala si je tam nekaj Šivati. Kadar ona gre, je ni več nazaj. Kokalka: Ze letim, nuna Urša, ne pozabite name, če bo kaj ostalo (Gre vam) Urša: Sama ne vem, česa naj se lotim! Sto rok bi morala imeti! In ta Marijana mi frhnka okoli na taksen dan! Eh, otroci, otroci, to je pokora! 3. prizor. Milko (pride skozi vrata): Mati! (Se ogleduje.) Urša: Kaj te boli? Milko: Dajte mi kruha, tako sem lačenl i* SaJ “ » »“>•< <«» “mi SSŽ M ***■ Urša: Sedaj si očisti pražnje čevlje obleci si čisto srajco m boljše hlače, ker pridejo ljudje ^ hišo! In da si ne bos brisal z rokavom nosa vpričo ljudi! MUko: Kaj pridejo po junko, Ne mati ne nrodaiaite junke! Tako je pridna, vedno se je rada pasla ^n m ni nikoli bodla, kot druge krave. P n .... Yršai. Ne junko ne! Le imej junko! Pridejo Mikolovi t.sti bogati s Pumozev, Markovi starši. Pridejo zaradi nase Anice, ki jo bo vzel njih Marko za ženo. Milko: Kaj jo bo peljal že danes proč? Urša. Ne bo je peljal, ne, dokler se ne poročita! , ^ Pehajte proč Anioe, ker bo žalostna in se bo jokala! Anica je še bolj pridna ko junka! Urša: Pojdi, pojdi ven! Tu so čevlji, s tem boš počrnil (mu podaja kotel) in tu imaš ščet Lepo opljuvaj in jih zdrgni, da se bodo svetili, ko luč! Ni je še, Kokalke! Njo bi bilo treba poslati po smrt. (Gre ven) Anica. Anicaa! Anica (zunaj): Kaj kričite, mati? Milko sl odreže kos kruha, ga vrže v kotel in gre ven. 4. prizor. Urša: Kod motoviliš, tu je dela čez gilavo ti se na grgančiš okoli lusk in tresk! Hitro mi pomagaj pripraviti -se! Ne ves, da pridejo danes? Anica: Vem, mi je pravila Kokalka. Urša: In te nič ne prime? Anica (zase): Sveta jeza me prime. (Nadaljevanje sitiif ■msrndmi Naše nedeljsko branje d* i P,Čvhei' 'I J. A. B U N I N Spoznal sem ga ob koncu leta 1895 o Moskvi, in se še vedno dobro spominjam nekaterih njegovih besed. tPišete mnogo?* me je nekoč vprašal. Odgovoril sem mu. da malo. «To ni dobro,» mi je rekel z neprijaznim glasom «Treba je delati... da roke ne počivajo.* In čez trenutek molka je dodal brez vidne zveze: «Vča-gih, ko zaključujem povest, se mi zdi, da bi ji moral črtati začetek in konec... Mi literati največkrat lažemo, zato je treba pisati kratko.* * * * Po srečanju v Moskvi, se ntsva videla vse do poletja 1899. Tedaj sem šel za nekaj dni v Jalto in sem ga srečal na obrežju. »Zakaj me ne obiščete?* mi je rekel ftPridite jutri.* «Kdaj?» sem ga vprašal. »Zjutraj, okrog osmih.* In ko je videl moj začudeni obraz, je dodal; «Jaz zgodaj vstajam, in vi?» ePrav tako.* »Torej, pridite čim vstanete. Bova pila kavo. Imate radi kavo? Zjutraj bi ne smeli piti čaja, temveč kavo. To je imenitno. Kadar delam, pijem, samo kavo in bouillon, od jutra do večera. Zjutraj — kavo, popoldne — bouillon.* Nato sva se molče sprehajala in sedla na neko klop. nimate radi morje?* «Da...» je odgovoril «morje je prav zares zelo prazno.* «ln to je tista lepota.* sem sNe vem,* je odvrnil. — Pri tem je pogledal v daljavo in očitno mislil na nekaj drugega. »Lepo je biti oficir ali študent, sedeti nekje na živahnem prostoru in poslušati lahko glasbo.* Tedaj je trenutek pomolčal, tak je ^ bil njegov način in brez kakršnekoli vidne zveze dodal: s-Zelo težko je opisovati morje. Veste kakšen opis morja sem bral pred nedavnim v neki dijaški beležnici: ((Morje je bilo veliko. To je vse. Meni se zdi čudovito.* * * * Takrat v Moskvi sem spoznal čilega človeka s spretnimi, hitrimi gibi. Pozdravil me je prijazno in tako enostavno, da sem razumel to enostavnost kot hladnost. V Jalti je bil zelo spremenjen. Bil je suh, barva obraza je bila temnejša, gibal se je počasneje in glas mu je zvenel globlje. In Jcljub temu je bil isti kakor prej: prijazen a zadržan; govoril je živahno, a še bolj enostavno in kratko; ob razgovoru je ves čas mislil na nekaj drugega in str-mol v morje. Po srečanju na obrežju, sem se naslednega dne odpeljal k njemu. Dobro se še spominjam sončnega jutra, kt sva ga preživela v njegovem vrtu. Odslej sem ga češce obiskoval in se kmalu počutil kakor doma. Obenem se je spremenil tudi njegov odnos do mene, postal je bolj prisrčen in enostavnejši... * * * Kadar sva bila sama, se je Često smejal z nalezljivim. sm.ehom. Rad se je šalil in si izmišljal neumne priimke; če se je dobro počutil je bil neutruden. Rad se je razgovor jal o literaturi. Pri tem je večkrat izražal svoje navdušenje do Maupassanta in Tolstoja. O teh dveh je govoril mnogokrat, toda tudi o eTamani* Lermontova. »Ne morem razumeti,* je rekel «kako je mogel napisati to še kot otrok! Po takem uspehu se lahko mirno umre.* Večkrat je ponovil: sNikdar ne čitajte nikomur svojih stvari, dokler niso natisnjene. Ne poslušajte nobenih nasvetov. Ti si se zmotil, ti si lagal, tedaj naj bo tudi napaka samo tvoja. Pri delu je treba imeti poguma! So veliki in majhni psi: Toda manjši se ne sme ustrašiti večjega; oba morata lajati z glasom, kakršnega mu je dala narava.» O vseh pisateljih pravijo, da so se veselili uspehov drugih in da jim je bila sebičnost tuja. On se je zares iskre- no veselil vsake nadarjenosti, saj je pomenila beseda ene-nadarjen* v njegovih ustih največji ukor. Svoje lastne literarne uspehe je gledal z grenkobo. »Anton Pavlovič, kmalu bodo slavili vaš jubilej.* «Poznam take jubileje! Petindvajset let psujejo človeka, potem mu poklonijo gosje pero iz aluminija in govore ves dan navdušene neumnosti.* itSte čitali, Anton Pavlovič?* so ga včasih vprašali, če je bil napisan o njem kak članek. On je samo prebrisano gledal preko roba svojih očal. «Najlepša hvalal Nekdo napiše tisoč vrstic o nekom, na koncu pa reče: .Razen tega obstaja tudi pisatelj Cehov pesimist... Kako to, da sem mračen človek, hladen kakor mi pravijo kritiki. Vendarle je moja najboljša povest. Študent’... Ze beseda sama je odurna; pesimist.* * * * Eden mojih zadnjih spominov je iz zgodnjega poletja leta 1903. Bil sem v Jalti, v hotelu ((Rusija*. Pozno zvečer so me poklicali na telefon. «Dragi, vzemite voz in pridite k meni. Bova šla na sprehod.* «Zdaj? Sredi noči? Se je kaj zgodilo, Anton Pavlovič?* ((Zaljubljen sem.* sTo je lepo, toda ura je že deset. Razen tega se lahko tudi prehladite.* sNe belite si s tem glave, mladenič.* Cez deset minut sem bil v hiši, v Antku, kjer je preko zime stanoval sam s svojo materjo. Bilo je tiho in temno, kakor zmerom; v delovni sobi so gorele sveče, kakor vselej, mi je ob pogledu na njegovo delovno sobo, v kateri, je preživel samotne zimske večere, vzdrhtelo srce. sCudovita noč!» je rekel z mehkobo, ki je bila pri njem nenavadna in z žalostno radostjo. «0, sta že tukaj! kakšen dolgčas! Edino veselje imam, kadar zazvoni telefon in me kdo vpraša kako je z menoj, pa mu odgovorim: ((Lovim miši!* Pojdiva v On-jando!* Noč je bila topla in tiha s svetlim mesecem in lahkimi, belimi oblaki. Kočija se je zibala po beli cesti; molčala sva in gledala, lesketajočo se pooršino morja. eVeste. koliko let me bodo še brali? — Sedem.* ((Zakaj sedem?* sem vprašal. sNo recimo, sedem in pol.* «Danes ste žalostni, Anton Pavlovič.* sem rekel in ga pogledal v obraz, ki je bil v mesečinj bled. Izstopila sva; s konico palice je zamišljeno zbiral kamenčke, ko sem rekel, da je žalosten, me je premeteno pogledal. «Vi ste žalostni.* je odgovoril sin žalostni ste zato, ker ste morali plačati kočijo.« Potem je dodal resno: sVen-darle me bodo čitali samo še sedem let, za življenje mi preostane pa še manj: šest. Ampak ne povejte tega novinarjem....* Ni preživel šest let, temveč nekaj več kakor leto dni. Eno njegovih zadnjih pisem sem dobil januarja naslednjega leta v Nizzo: «Dober dan, gospod. Bunin! Novo srečo v novem letu! Vaše pismo sem do’ l. Pri nas v Moskvi je vse v redu, novega (razen novega leta) ni nič in tudi ne pričakujemo. Moja stvar še ni izšla, kdaj bo, še ni znano... Morda pridem februarja v Nizzo. Pozdravite mi drago. toplo sonce in tiho morje. Naj Vam bo dobro in pišite večkrat svojim prijateljem. Bodite zdravi, srečni in živahni! Ne pozabite svojih mračnih sorojakov z vzhoda, ki trpe zaradi slabe prebave in slabe volje. Poljubljam in objemam Vas.* Zdaj domnevajo, da je bil Cehov osamljen. Vendarle mislim, da ga še do danes niso prav razumeli; bil je preveč posebna in skrivnostna duša. V njegovem notesu stoji značilen stavek: eKakor bom sam v grobu, tako sem bil osem-Ijen tudi v življenju.* V istem notesu to tudi tele besede: ((Kako ljudje radi varajo, kake ljubijo preroke, kakšne živali so! Na enega pamentnega pride tisoč bedastih in na eno pametno besedo, tisoč neumnih.* Slaven je postal šele po predstavah v U metniškem (Hudožestvenem) teatru. Zato je nekoč rekel: ((Kakšni dramaturgi smo mi!* Trenutek je molčal in se prisrčno zasmejal; «Kaj veste, da sem bil pred kratkim pri Tolstoju. Ležal je še v postelji in veliko govoril o vsemogočem, med drugim tudi o meni. Nazadnje sem vstal in ga pozdravil; pridržal mi je roko in rekel: ((Poljubite mcj» Ko sem se nagnil, mi je v uho energično zašepetal: Vaših stvari ne prenesem. Ze Shakespeare je pisal slabo, vi pišete pa še slabše!* r § Včeraj so nase raesio obiskati diiaki osiješke trgovske šole, ki so prišli na ogled tržaškega velesejma. Ustavili so se tudi v naši tiskarni, kjer jih je »ujel« naš totoreporter. AKTUALNA PRAVLJICA ZA VROČE POLETNE MESECE Zgodbe o morskih psih Mem prebivalci južnih morij krožijo številne legende o morskih psih, tako da je nastala pravcata mitologija, ki še vedno živi v ustnem izročilu. Te legende povzdigujejo morske pse na stopnjo božanstev z nadnaravno močjo in sposobnostjo, da se po želji spremenijo v človeška bitja. Na Havajskih otokih je najbolj razširjena bajka o božanskem kralju morskih psov z imenom Kamo. Povejmo jo! Pred mnogimi stoletji 'je stanoval Kamo, kralj morskih psov, v veliki votlini globoko pod morjem. Nekega dne je opazil lepo dekle Kalei, ki se je kopala v morskih valovih. Zaljubil se je vanjo. Da bi se ji približal, je močno razburkal valove, tako da bi dekle skoraj utonilo,' nato pa se je spremenil v lepega mladeniča in jo rešil iz valov. Dekle mu je za rešitev naklonilo prijateljstvo, ki pa se je pozneje spremenilo v ljubezen. Mladi pa se je oženil. Živela sta v vasi srečno leto dni. Ko se je imel roditi prvi sin, se je mož ženi razodel in ji dejal, da mora oditi. Ob slovesu ji je povedal, da bo imel njun otrok dvojno naravo in da se bo spremenil po želji v človeka ali v morskega psa, prosil pa jo je. naj mu nikoli ne da mesa za hrano. Kmalu po Kamovem odhodu se je rodil lep deček, ki so mu dali ime Nanaue. Prav tak je bil kot vsi drugi otroci, razlika je bila le v tem, da je imel razen človeških ust na hrtu umed lopaticami še druga usta, žrelo morskega psa. Kalei je zaupala to skrivnost svoji družini. Povedala, je kdo je pravzaprav njen mož. Strogo so varovali skrivnost. Otrok je imel vedno na sebi srajco, ki je zakrivala pasje žrelo s strašnimi zobmi. Ko je Nanaue že precej zrasel, mu je dal ded kos mesa. Mladeniču je močno prijalo, jedel je še in še. V bližini domače hiše je bil ozek zaliv. Tja se je hodil Nanaue pogosto kopat. V vodi se je spremenil v morskega psa in je lovil ribe, med tem pa je njegova mati stala KOMBINIRAN MOTOR ZA LETALO Nedavno so objavili nove podrobnosti o britanskem letalskem motorju «Napier Nomad«, ki predstavlja kombinacijo plinske turbine in batnega Dieselovega motorja. Motor deluje enako dobro, bodisi na rafinirano nafto, to je Dieselovo olje, ali na bencinsko mešanico. »Napier Nomad«, ki je sedaj v razvojni stopnji, je pri poskusih na zemlji pokazal, da porabi zelo malo goriva, kadar njegova hitrost ni glavni činitelj. Letalo, ki ga poganja ta motor, porabi zelo malo goriva, kadar leti v višini med 4500 in 4600 metrov ter znaša jakost motorja 2000 HP. V teh okoliščinah potroši 147 g za vsako konjsko silo na uro. Pri batnem motorju iste jakosti znaša potrošnja ISO g na uro, pri turbinskem motorju 200 g na uro, pri čistem reakcijskem motorju pa je potrošnja še večja. Z razliko od ostalih tipov motorjev ta tip motorja ni preveč občutljiv za porast temperature. Medtem ko lahko reakcijski motor izgubi do 15 odstotkov svoje moči, kadar se letalo dvigne z letališča na tropskem področju, izgubi motor »Nomad« le dva odstotka svoje moči pri vsakih 10 stopinjah temperaturne razlike. Novi motor bodo v kratkem praktično preizkusili v letalu vrste «Shackleton», ki služi za obalne izvidniške polete. Projektanti novega motorja trdijo, da bo «Nomad» posebno prikladen za letala, ki o-pravljajo pomorsko ogledni-ško službo, kajti ta vrsta letal mora često iskati daleč proč od svojih izhodišč na morju razne brodolomce. Pri taki službi mora letalo leteti zelo nizko in z majhno hitrostjo. Nov tip motorja pa bodo lahko koristno uporabljali tudi za pogon letal, ki služijo za prevoz čet, kljub temu da so motor «Nomad» prvotno za. mislili za opremo civilnih letal. na obali in skrbno pazila, da bi nihče ne opazil njenega sina. Ker je moral varovati svojo skrivnost, se je dora-ščajoči Nanaue izogibal ljudi, tudi svojih vrstnikov. Sčasoma pa je dobil tak tek, da je bil nenehoma lačen. Odhajal je na morsko obalo, kjer je prežal na osamljene kopalce. Skočil je v morje, se počasi približal osamljenemu kopalcu, se brž spremenil v morskega psa in ga požrl. Sin je postal prav tak, kot se je pred mnogimi leti najbolj bal Kamo, kralj morskih psov, ko je svoji ženi svetoval, naj mu nikdar ne da jesti mesa. Primerilo pa se je nekoč, da so vrstniki .nel igro opazili na njegovem hrbtu strašne r-obe morskega psa. Razbežali so se v strahu in kričali, da je Nanaue morski pes. Nanaue pa je skočil in najbližjega fanta usmrtil s svojimi strašnimi zobmi. Pripetljoj se je brž raznesel po vsem otoku, ljudem je postalo jasno, zakaj so tako pogosto izginjali samotni kopalci. Na kraljev ukaz so Nanaue ujeli in ga obsodili na smrt na grmadi. Nanaue je poklical na pomoč svojega očeta Kamoja. Ta mu je dal tolikšno moč, da je potrgal vezi in stekel na morsko obalo. Tam se je še zadnjič ozrl po žalostni materi, ki ga nf videli nikoli več. Za vedno je Nanaue zapustil svoj rojstni kraj. — Tako se je končala pravljica o Nanaueju, človeku in morskem psu. Mnoge pravljice o morskih psih pa omenjajo tudi nekakšne gladiatorske igre med spretnimi plavalci in morskimi psi v havajskih zalivih. Ena takih aren je bila baje tudi v Pearl Harbourju še malo pred prihodom prvih naseljencev v tiste kraje. Ohranjeno je orožje, s katerim so se pogumni plavalci borili s temi zvermi. Glavno orožje je bila dolga palica, na katero je bil pritrjen o-ster zob morskega psa. Ker so ti zobje zelo ostri, so lahko dovolj močni in spretni plavalci razparali morskim pošastim kožo, čeprav je zelo trda. Ce je bil gladiator tako spreten, da se je psu približal od spodaj in se oprijel njegove prsne plavuti, je lahko razparal psu trebuh in tako zmagal v strašnem dvoboju. Se zadnje sledove te nenavadne arene so uničili Američani, ko so zgradili v Pearl ' Harbourju pomorsko oporišče, toda stari prebivalci Havajskih otokov še vedno pripovedujejo o davnih junaških dneh. Družino si je izmislil V Angliji so samski davki prilično visoki. Da bi se jim izognil, si je neki samski Anglež v Bristolu izmislil družino: najprej ženo, sčasoma pa je začel dodajati tudi otroke. Kar štiri si je izmislil in jim dal lepa imeha. Po naključju pa je prišlo na dan, da je Anglež sam in da si je v tem času prihranil okoli dve sto funtov. Njegova »družina« je potem seveda uradno «umrla». družinskega «očeta» pa so za tri mesece zaprli. REFORMA KITAJSKE PISAVE Po poročilih pekinškega radia Je v , načrtu popolna reforma kitajske pisave. Namesto tradicionalne dosedanje kitajske pisave, ki je pravzaprav podobo-pis, predvidevajo postopno uvajanje »fonetičnega sistema«, nekakšne abecede. Predsednik kitajskega odbora za proučevanj« in reformo kitajske pisave je dodal, da bodo kitajsko pisavo najprej samo poenostavili, šele kasneje pa bodo uvedli popolno reformo. AVTOPREVOZNO POOJETJE FRANC LIPOVEC PREVOZ POinilHOV na STO, v Jugoslavijo« Avstrijo in druge države GARAŽA: Ul. Timeus «, tel. 90-296 STANOVANJE : Ul. F. Severo 6, tel. 33-113 DoSpdi so najboljši hladilniki {.LEC"'? Izdelek največje angleške tovarne, ki je v celoti • tudi hla* dilna naprava, Comprensor izdelan po mnogoletnih izkušnjah izključno v LEC-ovih tovarnah! Električni hladilnik LEC je edinstven izdelek; nedosegljiv v trajnosti, liniji in ceni LEC je izdelan za Vas, ker ob vsaki priliki nudi svežo hrano, Vas ohranja zdrave in zadovoljne in Vam mesečno prihrani mnogo denarja Zapomnite si: irLEC** mora v Vaše gospodinjstvo 1 Naročila sprejema s takojšnjo do- ^2/jrhh& TRST, Piazza S. Giovanni stavo in petletnim jamstvom tvrdka v • ir\SSrlr4A!t Telefon it. 3-50-1 TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE 1 19 LJUDSKI MOTOR ZNANE F. B. M. TVRDKE MORIRI in IMINARELLI za vse vrste poti, po- sebno hribovite, lepoBOLOGNA izoblikovan, primeren za vse osebe Vam jamči lepo in trdno izdelavo iz prvovrstnega materiala 125 cc cena L 164.000, // GABBIANO // - 'EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO JOŽEF LUTMAN pooblaščen tudi za nadomestne dele "MOTOM” GORICA, UL. MARCONI 9 Itotič i ii1- i j? p* P In delavnica T R S T Ul. F. Crispi 15 Telefon 95214 mu «UNI0N» svetovno znana zavarovalnica od leta l»28je v TRSTU. UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK laClessiim Prodata ur in pribora na debelo Irst - Ulm Battlotl, 14 - leL 36231 ZASTOPSTVO OR: «Longer» «Moeris> «Lanco» «Kalos> «Dichi» «Xaros» JANEZ TRDINA JERMANOVA VRATA RIŠE S, PAHOR I KONEC s Ko vojska do Veselovega pride se prepriča, da ni v teh krajih od Turka ne sluha ne duha. Golobek vidi, da je goljufan in ukanjen, on vidi nevarnost, v kateri se nezavarovano Koroško znajde, on vidi pogubo Celovca, ki ima le majhno posadko, in vidi zgubo slave, ki si jo je krvavo pridobil. Vse to ga tako bridko zadene, da ga mrtvoud udari in ob življenje pripravi. Le nanj je armada še nekoliko porajtala. Ko je pa on preč, začne strašno divjati. Veliteljem izdajo očita, jih zgrabi in na strašno vižo konča. Eni so živi pokopani, drugi zazidani, še drugi pa v barigle, ki so bile z žeblji obite, nabasani in tako po bregu spuščeni. Bili so večidel Nemci, ki se zavoljo neznanosti jezika še zgovoriti niso mogli. Pol ure na široko njih streseni udje leže. Cela armada se zdaj zbere, kaj je zdaj početi, kako bi se najprej na Ko- roško prišlo. Prepočasi bi bilo po tem potu nazaj iti, po katerem je prišla. Ne ie Celovec, vse Koroško bi medtem že Turek lahko preplavil in pokončal. Dolgo brambovci za noben svet ne vedo, pa zadnjič stopi neki lovec — Jerman po imenu — sred njih, ki jim pove, da zna pot, ki bi jih, če bi le količkaj hitro Šli, do noči na Koroško zemljo pripeljala. Ce mj obljubite, pristavi on, v vsem tako ravnati, kot bi jaz ho- tel, vam čem to pot pokazati- Ker le hoče, mu tovariši obljubijo. Jerman jih pelje skoz gozde in strašne pečovine noter do nekega velikega prepada. Zdaj je pot boljša. Kmalu pridejo na vrh, kjer že Koroško zagledajo. Preden še noč postane, prvo vas dosežejo. Bila je prazna, le nekaj pastirjev je ostalo, ki jim povedo, da je Abdala pri Celovcu in da to mesto naskakuje. Urno jo brambovci dalje mahnejo, čez travo m trdnjavo de- rejo in proti obleženemu mestu hite. Bito je že v zadnjih medlevicah, nasipi so bili že na krajih predrti, posadka se je po vednih bojih na osemdeset mož znižala. Ce so ravno brambovci trudni in lačni, ko Celovec zagledajo, jih vendar nadloga domovja tako vname, da še tisti dan Turke zagrabijo. Boj je strašen in dolgo trpi. Pa zadnjič omaga Abdala in zbeži. Pobegnjenci se tudi z gor vrnejo in črno vojsko napravijo in ostanke Tur- kov pobijejo. Abdala pade. Med ujetimi je tudi Enrik. Golobekov sin. Da bi osve-ti svojih premagovalcev odšel, sam sebe ob življenje pripravi. Pa tudi kristjani so marsikaterega vrlega moža zgubili, med drugimi tudi Jermana, ki je naj-prvj v boju stal in tukaj slavno smrt našel. Prepad, čez katerega je on brambovce k otetbi Koroškega peljal, $e še zdaj po njem »Jermanova vrata« imenuje. NASI KRAJI IW LJUDJE Sredi gorskih lepot Tolminske v razvoj« kmetijstva in industrije Kljub uničevalnim posledicam vojne, je število glav živine doseglo predvojno stopnjo - Močan razvoj in modernizacija mlekarstva - 1100 oseb v idrijskem rudniku, čipkarska obrt, tovarna igel v Kobaridu itd. Pivka ima gozdove, Kras teran, Goriška žlahtno sadje, Tolminska, pa .slovi zaradi mleka, sira in krasnega planinskega sveta, ki vabi v svoj raj ljubitelje narava, planince, izletnike in letoviščarje, ki si žele počitka v tem prelepem delu naše zemlje. Trždčani so vedno radi zapa-jfl, ' v te kraje in ni treba praviti, kako so vsem priljubljeni Bovec, Trenta, Log, Tolmin in druge večje ali manjše Vasi ob Sqči ali. v'hribih. Zal pa je krivična meja odrezala te pokrajine od Gorice, kf je bila njihovo središče in je od njih dobivala sveži sok za svojo rast in napredek, ter od Trsta, * katerim ji imela tesne gospodarske vezi in mu je vedno bila naravno zaledje. Prebivalstvo tolminskega o;-kraju se v glavnem ukvarja živinorejo, saj so tu vsi pogoji za uspešen razvoj te panoge kmetijskega gospodarstva; obsežni pašniki, bogati travniki, planine, prvovrstna krma, čist zrak in dobra voda. Ni čuda, če je tako zaslovel tolminski sir, ce je tako cenjeno tolminsko maslo ’n Se je tako povpraševanje Po tolminskih teletih. Zaradi vojnih razmer je bi- Prl stroju za izdelovanje Igel v novi tovarni v Kobaridu. Tovarna je močno povečala svojo produkcijo z nakupom novih modernih strojev ta živinoreja tudi na Tolminskem zelo prizadeta, zdaj pa se je s pomočjo oblatsi in s Prizadevanjem kmetov število goveje živine približalo predvojnemu stanju; poleg tega sedaj skrbijo za selekcijo in zdravje živine mnogo bolj kot pod Italijo■ Računajo, da le zdaj v tolminskem okraju približno 20.000 glav goveje živine. 2 živinorejo je seveda tesno Povezano mlekarstvo, katere-tjnu posvečajo vso pozornost m skrb, da se modernizira in napreduje, kajti stare mlekarne ne morejo zadoščati sedanjim potrebam. Zaradi tega zdaj zidajo veliko centralno mlekarno v Kobaridu, ki bo imela kapaciteto 25.000 litrov mleka na dan, v Cerknem imajo lepo novo mlekarno, v načrtu pa je tudi moderna mlekarna v Tolminu. Pod tolminski okruj, ki je Zelo obtežen, spada tudi Idri-iu, ki je že stoletja znana zaradi svojega rudnika živega srebra. Idrijski rudnik zaposluje" zdaj skupno 1.100 oseb in predstavlja veliko narodno bogastvo; lani so iz tega rudnika izvozili v razne države Po vsem svetu skoraj 450 ton živega srebra. O rudniku sa-^lem, njegovi zgodovini in o življenju idrijskih rudarjev pa bomo še podrobno pisali ob drugi priliki. Idrija pa ni znana samo zaradi svojega rudnika, saj so po vsem svetu, zaslovele tudi idrijske čipke. Cipkarstvo je tu stara tradicija. Možje delajo v rudniku, žene in dekleta pa v prostem času klekljajo in imajo tako še postranski zaslužek. V okraju je zdaj približno 1700 čipkaric; v Idriji pa imajo tudi posebno čipkarsko šolo. V Cerknem je podjetje sRempots (radio - električno podjetje), ki montira in popravlja radio aparate in razne električne stroje, poleg podjetja pa je tudi tovrstna strokovna šola, ki skrbi za naraščaj. V Podmelcu imajo veliko mizarsko podjetje, blizu Kobarida pa izdelujejo kredo. V Kobaridu samem je tovarna igel, edina te vrste v Jugoslaviji. Začela je obratovati leta 1951 in je prvotno izdelovala samo strojne igle, od lani pa izdelujejo tudi ročne igle-, ko so dobili potrebne stroje iz Nemčije. Tovarna krije potrebe domačega trga in izdeluje igle za šivalne stroje, vse vrste ročnih igel, čevljarske, sedlarske itd. ter zaposluje 72 o- Kulturno in prosvetno življenje v Tolminu je močno razgibano. Nedavno so dobili tudi novo gledališče seb, moških in deklet iz Kobarida in okolice. Dnevno napravijo 150.000 ročnih igel, peleg teh in strojnih igel pa izdelujejo tudi kvačke in druge stvari za tekstilno industrijo in za tovarno galanterije. Tovarna, ki je v bivši vo- jašnici se bo še razvila, dozidali bodo nove prostore in si nameravajo nabaviti še nove stroje. Industrija prodira tudi v te gorske krajeJci pa zaradi tega ne zgubijo ničesar na svoji lepoti. A. B. ZA USPEŠNEJŠE ZAVAROVANJE VINSKE 'IR1E \«lH PROUČEVANJE NOVIH METOD ZA UNIČEVANJE ŽIVINI ŠKODLJIVIH PARAZITOV Nedavno je bilo v Edinburgu zborovanje, na katerem so razpravljali 0 novih bolj u-č.nKovitih metodah za uničevanje obadov, ki napadajo in poškodujejo kožo živine. Zborovanja, katero je organizirala Mednarodna zveza za izboljšanje kož in trgovino s sorodnimi predmeti, so se u-deležili znanstveniki in industrijski strokovnjaki iz 12 držav. Zborovalci so čitali strokovne razprave o raznih vprašanjih. kot o poškodovanju kože živine z bodečo žico, cepljenju živine, vžiganju raznih znakov v kožo, metodah za ohranitev dobrih pasem živine ter odiranju živine. INDIJA SKUSA POVEČATI SVOJE ČEBELARSTVO Indijska vlada je sklenila potrošiti 2 milijona rupij (428.000 dolarjev) za razširjenje čebelarstva. S tem denarjem bodo nabavili nove panje in nove čebelne roje. Čeprav je po legendi Indija rodna dežela čebele, pridela zdaj samo 1 milijon funtov meda na leto. Pričakujejo, da bo večje število čebel s svojim opraševanjem cvetov tudi pripomoglo k boljši žetvi drugih pridelkov. Kako pripravljamo pravilno bordoško brozgo 1/loga modre galice in, apna Rako se prepričamo o hvalita ti brozge?- Važnost pravočasnega in pravilnega škropljenja Marsikateri od naših vinogradnikov se pritožuje, da mu raztopina modre galice in apna ožge listje in mlade poganjke trte. Poiskati moramo vzroke tej nevšečnosti in pojasniti našim kmetovalcem nekatere stvari. Predvsem moramo vedeti, da je modra galica tisto sredstvo, ki zatira peronosporo, in da je apno koristno le v toliko, da nevtralizira modro galico, kar pomeni, da bi sama modra galica brez apna, ali tudi če ni dovolj apna v raztopini, trte ožgala. Pravilno pripravljena raztopina modre ga. lice in apna mora biti torej nevtralna, kar pomeni, da mora imeti zadostno količino apna, da kislino modre galice odstrani (nevtralizira). Apno uporabljamo tudi zaradi tega, da se galica bolje oprime 'istov trte. Brez dodatka apna bi vsaka rosa lahko izprala galico s površine listja. Vzemimo primer, da moramo pripraviti 1 odst. raztopine modre galice in apna (bordoške brozge). Za pripravo 100 1 raztopine odtehtamo 1 kg čiste modre galice. Cista in pjava modra galica mora imeti lepe kristale čiste modre barve, Ce je barva ze- r K.. OD ŠT/VANA DO ŠKOFIJ -J BRlSČE ISašemu zaselku več pozornosti občine Navidezno so Brišče sveto-kriški zaselek, a so del zgo-niške občine, del, na katerega se zaradi njegove majhnosti in oddaljenosti od sredine rado pozablja. Zato smo brez električne napeljave in je pot Kresija.— S*. Križ poprav-Uejja, le do šaleške meje, do-čim je' ostali dčl v takšnem stanju, da bo skoraj uporaben le za tanke. Tudi po našem zaselku bi bilo potrebno počistiti, urediti zide in okrog napajališča. Upamo, da. se bo Občina spomnila tudi nas. V ostalem živimo svoje odtrgano življenje, odvisni od Zaslužka. Smo 4 družine s 16 elani, od teh dva že v visoki starosti (75 in" 80 let) Enega mladeniča nam je odtegnila Avstralija. Naš kamnolom rdečega kamna mu ni prijal in je kamnoseški poklic odklonil kot ga danes 'odklanja mladina na splosno. Samo posestnik Briščak živi le _ od svoje zemlje; trdno se je drži in jo pridno m skrbno obdeluje. Kot umen gospodar je pravilno pogodil načelo, da se kmečka hiša gradi na hlevu; najprej je moderno obnovil po požaru uničeni hlev, sedaj pa si urmuj^stapovanj-sko hišo s kletjo in kaščo. Njemu ni žal, da si napredno uiejuje svoje gospodarstvo. Za to bo vzgojil tudi svojega sina. «Seveda je treba trdo delati«, pravi on, «a se lahko tudi odpočijem in o-krepčam s svojimi lastnimi pridelki ter uživam nad doseženimi uspehi)).'' NABREŽINA Za vzori pokojnega Avgusta lancetu Igralci SNG šfl se večkrat pritoževali nad nedisciplinirano publiko, se pravi nad nedostojnim in neumestnim vedenjem mladine med predstavami. Te njihove utemeljene pritožbe pa so v zadnjem času utihnile in se spremenile v priznanje, da je v tem opa- ziti znaten napredek. Mladina je spoznala svojo napako, kar je vredno pohvale in nas tudi veseli. Pred časom nas je nekajkrat razveselil dogodek, ki nas je spomnil na nekdanji običaj v poletnih večerih: na fantovsko petje na vasi. Ubrano petje, spremljano s harmoniko, nas je prijetno iznena-dilo in smo upali, da bomo deležni še mnogo takih lepih večerov. Zakaj je to utihnilo in kdaj bomo spet slišali našo lepo ubrano pesem? Dogodki se že, tako’ vrtijo, da se prav v zadnjih časih večkrat spomnimo pokojnega rojaka učitelja Avgusta Tan-ceta, moža, ki živi v spominu Slehernega starejšega Nabre-žinca in vaščanov bližnjih vasi nele kot dober učitelj m glasbenik, ampak tudi kot borec za naše narodne in tudi socialne pravice. Prizadevanje za našo čim večjo enotnost v zadevah, ki se tičejo naše narodne skupnosti mu je bilo najvišje načelo. Zato je sovražil nizke strankarske interese, ki samo podžigajo strasti sebičnosti in drobijo zdrave sile. To naj bi upoštevali tisti, ki so se poslužuj njegovega imena, ki je simbol strpnosti, sodelovanja m enotnosti, ne pa strankarstva. Casi so preveč resni in naša narodnoobrambna borba z 'i nas obstoj in napredek preveč pomembna zadeva, da bi mogli na to pozabljati. PREČNIK Za izboljšanje našega gospodarstva Tudi mi bi si ra0j svoje kmetijstvo izboljšali, ker vse kaže. da nam bo ta vir do-hodkov vedno bolj potreben. V ta namen si skušamo izboljšati gnojnicne jame, da si tako pripravimo čim boljši gnoj, brez katerega je umno izkoriščanje zemlje nemogoče. Letos smo dobili jri n0Va gpojišča, zgrajena p0 navodilih kmetijskega nadzorništva. Tem bodo gotovo sledili še drugi. Kaže, da se tudi k nam vrača politično pomirjenje, ki ga pogrešamo že šest let, to je od razbitja enotnosti tržaškega delavstva, kar je pomeni- lo prvi korak k uresničenju italijanskih osvajalnih teženj po naši zemlji. Cim večja bo med nami strpnost, tem bolj zdravo in pravilno bomo razsojali politične zadevščine in tembolj trdna bo tudi naša vaška skupnost. SV. KRIŽ Smrt zavednega Kri&ana Tako nenadoma je po kratki bolezni preminil 64-letni Vincenc Sirk. bivši -samostojni trgovec. Pogrešali ga bomo kot moža poštenjaka in zavednega Slovenca nanrednega mišljenja, ki ni nikoli pozabil na svoje narodno poreklo. Moško je prenašal udarec u-sode, ki mu ni bila nikoli naklonjena. Od treh otrok mu je ostala le hčerka, ker mu je 14-letnega sina povozil avto, drugi pa je padel v partizanih. Naj po ostri življenjski borbi mirno počiva v zemlji, na katero je bil z najlepšimi čustvi tako navezan in ji je želel bolj srečno usodo. Sele sedaj, ko je grozdje lepo odcvetelo, moremo gojiti prvo upanje na dobro letino, čeprav nas od nje loči nekaj mesecev. Samo če nas ne bn obiskala sovražnica srdita, ki nas je že opozorila v no či od ponedeljka na torek. Ce bi bila padala aelj časa in bolj gosta, bi nam bila sklestila vse trte. saj je bila debela kot jajce. V vinogradih v smeri proti^ Rojanu je povzročila precej škode. Sena bomo na-kosili za 1/3 več kot lani. Vsi si prizadevajo, da bi krmo spravili čimprej pod streho. Kljub težkemu delu in lovu na zaslužek, ki stalno raste, nas prešinjajo politične skrbi — se pravi, da se nehote ukvarjamo z ugibanjem o te-šitvi tržaškega vprašanja, ki se o njem zadnje dni toliko govori. Pametni, pošteni in razsodni mislijo svoje, češ: Naj Vidali kriči kolikor ga je volja, da je Tito prodal Trst, a tega mu nihče ne verjame. Pač pa vemo, da si je on z raznimi predlogi prizadeval in si še prizadeva čimbolj zaščititi interese tržaškega delovnega ljudstva in naše narodne interese, dočim Vidali te interese prodaja italijanskemu imperializmu. Same to je resnica, pa čeprav jo Vidali zakriva s svojo de-magoško politiko. TERMOMETER ZA UGOTAVLJANJE kBOLEZNId žitaric V Združenih državah so začeli uporabljati nov termometer, ki ga vtikajo v vskladi- ščeno žito ter s tem ugotavljajo temperaturne spremembe v žitu. eZitna mrzlica«, ki jo povzročajo žuželke ali prevelika vlaga, povzroča vsako leto veliko škodo, porast temperature je treba pravočasno ugotoviti če se n^j prepreči veliko škodo. Novi «termometer» je upogljiv konopec iz jeklene vrvi. Pod plastično prevleko je bakrena žica, ki ima na vsakih 5 čevljev.merilne naprave za ugotavljanje temperaturnih sprememb, ((Termometer« je staina naprava in stane za 1.000 bušljev žita (352 hi) samo do 7 dolarjev, vzdrževal, nih stroškov pa ni. Farmarji dnevno uporabljejo novo na-prevo in lahko takoj, če se temperatura dvigne za nekaj stopinj, preložijo žito in tako preprečijo okvaro. VZROKI VNETJA ŽELODCA PREŽVEKOVALCEV Koloradska poskusna kmetijska postaja je dognala, da lahko povzroči prenagel prehod od krmljenja z otrobi na krmljenje z žitaricami vnetje želodca živine, rumenitis. Ta bolezen ima za posledico abscese v jetrih, ki povzročajo zmanjšanje količine mleka pri kravah mlekaricah. lenkasta pomeni, da je v nji nekaj primesi železne galice k: pa ni škodljiva. To (ali večjo količino) galice raztopimo v vroči ali mlačni vodi v bakreni, medeni ali leseni posodi. Ne smemo uporabljati železne posode, ker jo galica takoj razje. Da se galica hitreje raztopi,, jo stolčemo v drobne koščke. Razdrobljeno galico obesimo v primerni vrečici v vodo. V drugem večjem lesenem vedru, kjer hočemo pripraviti celotno količino raztopine, si pripravimo določeno količino apnenega mleka. Na vsak kg galice vzamemo pol kg dobre, ga živega apna ali 1.2 — 1.5 kg gašenega apna. Od te količine apnenega beleža razredčimo s čisto vodo do 50 litrov. Nato pa prilivamo polagoma v to posodo raztopino modre galice. Ce celotna zmes ne doseže 100 litrov dolijemo še toliko čiste vode, da dosežemo količino 100 litrov. Kako ugotovimo, da je bor-doška brozga pravilno priprav, ljena? Naši kmetje se v tem pogledu ravnajo kar tako na podlagi barve raztopine. Večkrat se pri svojem ocenjevanju zmotijo in galica jim ožge listje trte ali pa dodajo galici preveč apna, kar ne škoduje ali trošijo pa brez potrebe večje količine apna. Da je raztopina pravilno pripravljena, se lahko prepričamo s čisto navadnim belim fenolftaleinskim papirčkom. Ce papir postane močno rdeč, čimo v raztopino, ostane bel, pomeni, da je raztopina še kisla in da moramo dodati še nekaj apnenega mleka. Raz. toplna je pravilno pripravljena, če papir dobi roza barvo. Ce papir postane močno rdeč, je v" razstopini preveč apna. Drugo napako, ki jo delajo naši vinogradniki, na katero jih moramo posebno opozoriti, je prevelik odstotek raztopine. Brez smisla je uporabljati nad 1 odst. raztopine. Edino le v času močnega deževja, ki ga spremlja visoka temperatura in ko nam vinograde poškoduje toča ali druge atmosferske nezgode lahko uporab, ljamo več kot 1 odst. raztopine bordoške brozge. Za dosego dobrih uspehov pri zatiranju peronospore je zelo važno, da škropimo pravočasno in pravilno. V tem pogledu je posebno paziti na kvaliteto škropilnice. Poškropiti moramo vse zelene dele trte in to na spodnji in gornji strani listov. Škropilna tekočina mora biti razdeljena enakomerno in v obliki megle. Vsakemu potniku, ki gre po cesti iz Bazovice proti Reki, se čudno žeji, da je tako velika razdalja med obema blokoma na meji. Marsikdo si misli; da je vmes zemlja brez gospodarja, mrtev pas, kot v vojni med frontami. Pa ni tako. Vmes je kos cone B. Na bližnjem griču «Golič» je namreč tromeja med Jugoslavijo, cono A in cono B, ki se začne tu vleči proti jugu in zajema nato koprski in bujski okraj. Tu ima ta cona nekako svoj «sle-pič», ima pa tu tudi svojo edino železnico (približno 500 m proge Trst-Kozina). V tem delu cone B so: ena kmečka hiša. cerkev, šola in župniiče. Skupno je tu devet oseb. Upravno spadajo pod koprski okraj, občino pa imajo v Ospu. kamor morajo, kadar imajo opravke, preko Kozine,, V ZMEŠNJAVI MEJA MED CONO A, CONO B IN JUGOSLAVIJO IZ MRTVEGA med Peskom in Krvavim potokom V njem živi 9 ljudi; 1 kmečka hiša, cerkev, župnišče, šola, okrog in okrog pa same ejem torej čez. mejo, v Jugoslavijo, pa zopet čez mejo. da pridejo ponovno v cono B na sedež svoje občine. Nerodno je to, ko pa bi lahko imeli občino na Kozini, ki jim je zelo blizu. Edini kmet, ki ima svojo hišico ob glavni cesti med obema blokoma, ima svoje posestvo v coni A in v Jugoslaviji, v coni B pa samo hišo in nekaj vrta. Pesek spada pod cono A, vmes je pas cone B. Krvavi potok Pa je že pod Jugoslavijo- To so majhni kraji, nekaj hiš, imajo pa svojo zgodovino. Ze samo ime Krvavi po. tofc nam govori o bitki, o prelivanju krvi. Nekdaj je nam- reč tod tekel precej velik pot tok, dobil pa je pridevek «krvavi», ko so se tu domačini tepli s Turki na življenje ali smrt. Pa tudi s Francozi so se tu spoprijeli, kraj je namreč primeren za take bitke, kot so bile včasih. Domačini pripovedujejo, da ie bila tu nekje pred leti in leti večja vas, ki se je imenovala «Leškava vas». Pred leti so namreč nekateri kmetje pri kopanju na njivah na «Kamenščini)) izkopali razne črepinje, strešnike in druge ostanke, ki pričajo, da je bilo tu nekdaj večje naselje. Kako pa je izginilo in kdaj, ne zna nobeden povedati. Morda v turških časih ali zaradi kakšne kuge? Življenje teče tu mirno, toliko mej vse naokoli pa je preveč. Sestavljena is najboljšega materiala Izdelana po najnovejiih tehniških odkritjih Ubrana eleganca modelov Gene ugodne Popolno jamstvo za 5 let Za h leva j te jo pri svojem urarju! Ivan Ribarič Uvoz Izvoz Zaloga oglja, premoga In drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO Vseh vrst trdega ln mehkega rezanega lesa. furnirja, vezanih plošč Itd. Prtmmemo prevoze vsakovrstnega blaga z lastnini prevoznini sredstvi Urad: TRST Ul. Crispi št. 14 — Ted. 93-502 Skladišče: Ul. delle Milizie 19 - Tel. 96-510 Telefonska štev. stanovanja 95-918 URAR IN ZLATAR TRST - UL. C. B Al TISTI 31 Velika izbira vsakovrstnih moških in ženskih ur - Zajamčena vsa popravila - Bogata izbira ■ Predelava zlatnine po naročilu. MOTOM 48 CCM Čudoviti motorček. kt vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo Jlerc" MOSCHION X FRIS0R1 TRST. Ul. Valdirivo 36 tel. 23-475 Postaja x a uslugo v Nabrežini: FR ANO SIBELIA ZNIŽANE CENE AVTORIZIRAN MALI OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, PO-STAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO. Stanko Zidarič sEMPOLAJ Sl 4 (Nabrežina) ti C E A’ K Z .11 E R K E OLAJŠAVE ERI PLAČILI’ Po najugodnejših cenah po najmodernejšem stilu »cel rc • • 'j-■ c STARA IN ZNANA TVRDKA .sL- . R0D0LF0 ki sg je preselila in 15 tel. »508» z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne n a m k e SIMCA * križnim šivom za gumbnice, Pritrjevanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira. 23-Ietno Jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljtvl stroj) m V omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po so Ur dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. MOTO GUZZI Ekonomična, veleturistitna športna motorna kolesa, motorni tricikli 15 stotov nosilnosti. Nadomestni deli. Bati MONDIALPISTON za vse motorje. Uplinjači Dellorto. Verige Elios. — Mehanična delavnica. Rektificiranje cilindrov, osi, gredi, motornih glav. ventilov itd. za avtomobilske in Diesel motorje in motorna kolesa. Izključni predstavnik za TRST, Ul. Fabio Severa 18 tel. 38 903 - Na velesejmu paviljon D, stand 313 PIETRO CONTENTO TRST ULICA CARDUCCI štev. 7 TEL. 372-73 VELIKA IZBIRA moškib, ženskih in otroških oblačil, svilenih rut, nogavic in rokavic. MILAN SVAB SOAVE Elektro-inštalacijsko podjetje — Sprejema vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel. 29-322. SE PRIPOROČAMO! ČEl/MH dobre in poceni dobite za velike in male i trgovini Johip Vtevfonni Tli ST, llico la h ar i 1U - tel. B9BB1 Mizarji i D.s*. podjetniki kmetovalci! koue, rnace-nove in trd »h tesov tn trame vu di nn m a< dne je PROJEKTIRANJE — MONTAŽA CENTRALNIH KUR-IAV IN VODOVODNIH INSTALACIJ — KLEPARSTVO ULICA S. GIUSTO štev. 18 — TELEFON štev. 93-608 IHST viele Sonoino 24 [el. 11441 iMPOPim TRST, UL C BATTISTI 23 I. Tel.44-208 Telegr. IMPEXPOR1-THIES I E UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material IZVAZA: tekstil, kolonialno blago in raz. novrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE TqTC)Q')ITCIII') 99 UVOZ IZVOZ Ul. Commerciele 15/a -Tel. 24-619 R Vremenska napoved ra danes: “-*1 mu jasn0 vreme z delnimi poob- lačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 26,2 stopinje; najnižja pa 17.5 stopinje. TRST, nedelja 4. julija 1954 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje; Jug. cona Trsta: 16.00: Produkcija glasbene šole iz Trsta. Trst II.: 25.55: Verdi: »Aida«. opera v 4 dejanjih. Trst I.: 14.00: D. Cimarosa: »Skrivna poroka«. Slovenija: 18.00: Radijska igra: Saša Vuga: Žalostna cbsoška povest. %f ...y \j r . i-i— SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SFS V GORICI Odborniki so se poklonili spominu pokojnega Ivana Trinka-Zamejskega Priprave za razdeljevanje novih članskih izkaznic - Pokrajinska konferenca SFS za Beneško Slovenijo - Zanimanje Goričanov za gostovanje ljubljanske Opere in baleta v Trstu V petek zvečer je bila v Gorici seja IO SFS; v začetku so se člani poklonili največjemu sinu Beneške Slovenije, pokojnemu Ivanu Trinku. Tov. Nanut Viljem je poročal o plebiscitarni poslovitvi beneškega ljudstva od svojega vzgojitelja in vzornika moos. Trinka ter o številni udeležbi ostalih zamejcev. Mnoge ljudi iz Goriške, posebno pevce iz naših okoliških vasi, ni zadržalo doma niti ogromno dela, za kar jim gre zahvala Benečanov in IO SFS. Zatem je sledilo poročilo o konterenci v Čedadu, na kateri so si zastopniki organizacije SFS izbrali novega tajnika in predsednika ter si nakazali smernice za nadaljnje delo in priprave za pokrajinski kongres SFS za Benečijo, ki naj bi se vršil meseca oktobra. Clam IO SFS so na petkovi seji razpravljali tudi o novih izkaznicah organizacije. Soglasno so sklenili, da sa poenostavi oprema izkaznice in da se po izdelanem načrtu začno čimprej razdeljevati. S tem v zvezi je bilo govora tudi o sklicanju občinskih odborov SFS, ki bi obravnavali organizacijsko stanje v Socialistični fronti Slovencev na Goriškem in po izdaji novih izkaznic tudi vpisali nove člane. Po sedaj se je sestal samo občinski odbor v So-vodnjah, na katerem so bila uspešna razpravljana vsa vprašanja, ki se tičejo sedanjega stanja, v organizaciji; ostali občinski sveti pa se bodo sestali takoj zatem, ko bo prenehalo največje delo na polju. Na seji so člani poročali tudi o nabiralni akciji za po-plavljence na Štajerskem in ugotovili, da so doslej največ prispevali prebivalci St. Mavra, Pevme, Sovodenj, Gabrij, nekaj pa tudi Goričani; akcija se bo v kratkem končala. Tajnik ZSPD tov. Miladin Černe je poročal o velikem umetniškem dogodku v Trstu, kjer gostujeta ljubljanska O-pera in balet, in o velikem zanimanju goriškega prebivalstva. Ze na prvo prireditev na ogled »Ohridske legende« sta sinoči odpotovala iz Gorice dva avtobusa ljubiteljev baletne umetnosti, precej pa jih je že prijavljenih zi ostale predstave. Največ zanimanja pa bo za Foester-jevo opero »Gorenjski slavček«, katero bodo obiskali tudi podeželski ljudje, ker bo 11. julija največje delo na polju že opravljeno. Sovodenjci darovali za štajerske poplavljence Za poplavljence na Štajerskem so darovali tudi Sovodenjci: Anton Tomšič 100, Edvin Kovič 300, Jožef Cijan 100, Peter Tomšič 300, Jožef Petejan 100. Alojz Tomšič 200, Alojz Cotič 100, Marijan Cotič 100, Lukman 100, Jožef Devetak 100, Rozalja Devetak 100, Avgust Devetak 150, I-van Petejan 50, Milka Devetak 500, N. N. 100, N. N. 200. N. N. 200. Stefan Tomšič 300, N- N. 500, P. M. 300, C. A. 200, K. A 200, M. J. 200, Ivan ‘Pelicon 150, N. N. 100, tl N. 350, N- N. 1.000. N. N- 400, N. N 200, N. N. 100, N. N. 1.000. Lado Uršič 200, Danilo Cotič 300, Janko Cotič 500, Ožbot Pierina 100, skupaj zbrali 8.900 lir. videva povišek 2Q odst. na blokirane stanarine začenši s 1. julijem in se bo ta povišek nadaljeval vsak prvi januar do leta 1960. Ni znano, kdaj bo parlament odobril novj zakonski osnutek, vsekakor najemnikom stanovanj do odobritve zakona m potrebno plačati 20 odst. poviška. Tudi še ni gotovo, ali bodo morali najemniki plačati poviške od prve- ga julija dalje, če bo na primer zakon odobren šele oktobra. Vse to je odvisno od parlamenta, ki bo na svoji prvi seji najbrž obravnaval tudi zakonski osnutek Guarda-sigillija. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Carducci 12, tel. 22-68. Vespa v tovorni avtomobil na vogalu Ul. Oberdan in Cadorna Motociklista se bosla morala zdravili zaradi dobljenih ran Včeraj ob 12. uri je prišlo na vogalu Ul. Oberdan in Ul. Cadorna do precej hude nesreče, pri kateri sta bili ranjeni dve osebi. Iz Ul. Cadorna sta privozila na vespi 25-letni Bruno Montico iz Ul. Rabatta 8 in pa 26-letni Ivan Vuk, ki nista v Ul. Oberdan opazila tovornega avtomobila, last podjetja Grusovin lz Gorice, katerega je vozil Ivan Bajc. Vespa je močno zadela v zadnje kolo tovornega avtomobila; oba potnika je vrglo na tla. Na kraj nesreče je prišla ambulanta Zelenega križa, ki je mladeniča odpeljala v bolnico v Brigata Pavia. Dočim ima Vuk lažje po- škodbe, ozdravljive v 7 dneh, bo moral Montico ostati v bolnici najmanj 20 dni, ker ima globok urez na levem licu in druge manjše poškodbe po telesu. Precej poškodovano je tudi Monticovo vozilo, medtem ko je ostal tovorni avtomobil nepoškodovan in tudi šoferju se ni, kljub močnemu sunku, nič pripetilo. Povišek stanarin še ni stopil v veljavo Mnogi stanovanjski najem' niki se sprašujejo, če je potrebno lastniku stanovanja plačati povišek, o katerem je bilo govora na zadnji seji ministrskega sveta, že s prvim julijem, torej v tekočem mesecu. V pojasnilo vsem zainteresiranim najemnikom in lastnikom stanovanj javljamo, da je bil zakonski osnutek Guar-dasigillija odobren od ministrskega sveta 14. junija 1954 da pa še n! stopil v vVjavo kot zakon, ker ga še ni odobril parlament. Znano je, da novi zakonski osnutek pred- Avtonomija-programska zahteva Socialistične fronte Slovencev V zvezi z reševanjem tržaškega vprašanja se je na političnem obzorju nenadoma pojavilo drugo vprašanje, ki pa ni popolnoma novo, zlasti ne v politiki Socialistične fronte Slovencev v Italiji, in sicer vprašanje izvedbe deželne avtonomije za Furlanijo in Julijsko krajino kot jo predvideva člen 116 italijanske ustave. Deželno avtonomijo, ki sta jo kominformi-stična in demokristjanska stranka pričeli potiskati v ospredje prav zadnje čase, pa je SFS zahtevala od oblasti že davno prej. Tako je delegacija, ki je leta 1949 predala predsedstvu vlade znano spomenico, zahtevala od oblasti, da se zaradi narodnostnih in gospodarskih ozirov izvede deželna avtonomija. To svojo zahtevo je na zadnjem kongresu SFS ponovil tov. Viljem Nanut, potem ko jz napredno slovensko časopisje stalno poudarjalo pravico naših ljudi, da po vzgledu Francozov v Dolin; Aoste in po vzgledu Nemcev na Južnem Tirolskem zahtevajo zase deželno avtonomijo, ki bo omogočila tudi predstavnikom naše manjšino, da bodo enakopravno zastopani v deželni vladi. S tem bi bila zavržena tista centralizacija, ki je največkrat ovira za pravilnejši razvoj naših krajev, ki jih duši rimska birokracija. Se prav posebej pa se je zahteva naprednega s Imenskega prebivalstva po avtonomiji pokazala ob razpravi mestnega občinskega sveta o poročilu občinske komisije glede vzrokov o goriški gospodarski krizi, ko je svetovalec SFS tov. Milan Pavlin odločno zahteval, da se izvedejo zakoni italijanske u-stave, ki nam jamčijo to pravico. Dejal je: icPo približnih računih bi z ustanovitvijo deželne uprave ostalo naši pokrajini na razpolago več milijard letno, kar bi predstavljalo veliko več kot zahtevani prispevek v znesku 3 milijard lir, katerega pa še niso dali, in tudi če bi ga priznali, ga bodo izplačali kot podporo. Občinstvo naj ve, da večini v občinskem svetu ne ugaja, da bi prišlo do deželne avtonomije, ker bi z deželno u-pravo prišli v deželno vlado tudi predstavniki manjšine, medtem ko bi manjšine uživale pravice, predvidene v posebnem statutu«. Danes torej, ko je deželna avtonomijo že sestavni del programa SFS, danes skušajo demokristjani in kominformi-sti kopirati to našo zahtevo. Najprej so to poskušali kom-informisti, ki so na videmskem kongresu svoje partije po tajniku Bacicchiju vrgli med svoje ljudi to geslo, vzporedno s tem pa to se demokristjani videmske pokrajinske uprave pričeli polaščati tega sredstva, ki so ga goriški demokristjani sprejeli kot zrel sad, čeprav se v javnosti ne zavzemajo za deželno avtonomijo, ker so, spoznali, da utegnejo z njo marsikaj izgubiti, ker bi Gorica po rešitvi tržaškega vprašanja postala zakotno podeželsko me steče, ki verjetno ne bo več sedež prefekture in pokrajine, Toda SFS te ne spušča v razne politične špekulacije in kombinacije zaradi trenutke konjunkture, ampak stoji vztrajno in stalno na načet nem staUšču, ki je v vpraša- | lovalcev zemlje, da ne obsta-nju avtonomije nespremenje- I ja noben zakon, ki bi pted- no od prihoda italijanske u~ prave v naše kraje. Njen občinski svetovalec tov. Pavlin je med razpravo o goriški krizi to stalno dokazoval, medtem ko kominformist Bat-ti na sejah komisije, ki je predložila poročilo občinskemu svetu, sploh ni omenjal potrebe po uvedbi deželne avtonomije. Ko pa je prejel nova navodila, je svoje stališče spremenil in že na občinski seji posredno podprl stališče tov. Pavlina. Stališča so torej jasna in so v naš prid; lahko rečemo, da smo mi, slovenski socialisti, s svojo načelno borbo v tem vprašanju dosegli zmago. Zato kar pogumno naprej po dosedanji poti. Za vozove z živinsko vprego ni potrebno dovoljenje Ministrstvo za delo je obvestilo Zvezo neposrednih obde- pisoval kakršnakoli dovoljenja za kmečka vozila z živinsko vprego. Zatorej je vsak ukrep, ki bi ga posamezne ustanove izdale tudi glede nakupa posebnih tablic ali podobnih znakov protizakonit proti kateremu se morajo kmetje takoj pritožiti na pokrajinsko Zvezo neposrednih obdelovalcev zemlje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V doberdobski občini se je v mesecu juniju rodil Alojz Antonič, ki je naslednjega dne umrl. OKLICI: 26-letni delavec Stanislav Gergolet in 22-letna šivilja Ivanka Lakovič, 27-letni tiskar Blažič Danilo in Ž5-letna gospodinja Marija Ferletič. POROKE: 29-letni delavec Leopolde Stanič in 22-letna gospodinja Emilija Zuzič, 31-letni delavec Alojz Devetak in 21-letna gospodinja Marija Antonič. KINO CORSO. 17: «Sužnja in gospa«. S. Hayworth. VERDI. 17: «Pony Express», barvni film, C. Heston in R. Fleming. CENTRALE. 17: ((Sprehod«, barvni film, V. Cortese. VITTORIA. 17: »Nočne prijateljice«. MODERNO. 17: ((Strast po življenju«. KINO STANDREZ. 21: »Družina Barret«, F. March in N. Shearer. (#■ Ga Ra COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE SOC. A R. L. Ul. detla Geppa, 9 - TRST • Tel. 37-940, 28352 UVOZ IZVOZ F. RUPENA NASL. 1RS7 - UL. UDiNE 15 - 7ol. 38648,23573 GENERALNO ZASTOPSTVO ZA ITALIJO IN STO ISTRSKIH RUDNIKOV V RASI. — ZASTOPSTVO LESA: EXPORTDRVO, ZAGREB: — ISTRA IMPORT EXPORT, REKA; — LIGNUM. ZAGREB; — SIPAD, SARAJEVO. Ruggero Rossoni KORZO GARIBALDI 8 RAZSTAVLJA DANES ZADNJIC NA V v TRST VI. TRŽAŠKEM VELESEJMU V PAVILJONIH RADIA IN TELEVIZIJE VELIKO NOVOST: TELEPROJ E K T O R Galatic ♦0, 60 in 75 PALCEV. VIDNA RAZSEŽNOST ZA 200 OSEB. POSEBNO PRIMEREN ZA JAVNE LOKALE KROŽKE IN ZDRUŽENJA; IN TELEVIZORJE Galatic 14, 17 IN 21 PALCEV. OBIŠČITE NAS V STANDIH stev. 3«, 37, 50, 31, 49t IN ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NUMERIRAN LETAK, KI BO SLUZIL ZA IZŽREBANJE TELEVIZORJA Galatic IZKLJUČNI ZASTOPNIK ITALIJANSKE TELEVIZIJSKE DRUŽBE IZ NOVAIU ZA TRST IN STO Ruggero Rossoni KORZO GARIBALDI 8 TRST predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 16. uri in jutri 5. t.ro. z začetkom ob 18. uri barvni film: um)) Igralci: Jeanette Schultze - Peter Pasetti BELTRAM uvoz rE;“o"vl^ izvoz Odpremlja hitro po rajnižjih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države. Pošiljajo se zdravila, tekstilno blago, šivalni stroji, radijski aparati, harmonike, kolesa, vespe in sploh vse, kar je potrebno. Tvrdka ima lastno skladišče v prosti luki (Punto franco) 2-a-21. — Obrnite se osebno ali pismeno na naš naslov. PRIZNANA STAVBNO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA PRAČEK DAVORIN SKEDENJ ULICA Dl SERVOLA 124 Sprejema nova naročila in popravila, nudi plačilne olajšave fer se priporoča BRATJE F2NZI Tel. 29 185 - TRST- UL Milano št. 2 Podjetje ustanovljeno leta 1836. — Trgovske izmenjave z JUGOSLAVIJO. — TRANZITNA TRGOVINA: Kmečki pridelki — Sadje in zelenjava — Paradižnikova mezga. 'L, ■'S TRST, Ulica Coroneo št 3 Telefon štev. 238-18 izdeluje in popravlja krzna PLISE - AJOUR • VEZENINE Tovorni prevozi ♦ Tol.it. 56IIH ♦ llsehui avtobneni prevozi AVTOGARAŽAz MEHANIČNO DELAVNICO TRST - Ulica Morerl 7 - ROJAN W: Tj a dertf Wi*c S ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA MDR. HOMCU IHCOEEV I UŠIVIM! T R S T - Ul. Valdlrlvo 3, tel. 33-034 TITOVI ZAVODI LU CJ LJUBLJANA 7ide&u{eauž VODNE TURBINE vseh vrst in velikosti HIDROMEHANSKO OPREMO za hidrocentrale ČRPALKE - centrifugalne -propelerske • zobniške DVIGALNE NAPRAVE - dvigala vseh vrst, transportne mehanizme REDUKTORJE za vse namene in velikosti STROJE ZA OPREMO • rudnikov - metalurških podjetij - kemične industrije ULITKE iz sive litine do 201 -jeklene litine do 10 t -mangartske litine - specialne litine ZAHTEVAJTE PONUDBE! Za vse delavnice in skladišča priporočamo zlasti naše žerjavne mačke «LAMA» in škripce «R0-RUK)> I t ;■ 7 ^ v*'-, .»*'/" J.k • V- » Ijtvvf • S JJCgg, >gag RADIO SoggJ TELEVIZIJA ELEKTR. APARATI ZA GOSPODINJSTVO, LESTENCI MONTIRANJE TELEVIZIJSKIH ANTEN IN AVTOMOBIL-SKIH RADIJSKIH APARATOV TER VSA POPRAVILA. RADIJSKI APARATI MARELLI IJNDA MINERVA SIEMENS PHONOLA AUTOVOX TELEVIZIJSKI APARATI MARELLI UNDA PHONOLA ELEKTR. GOSP. APARATI HOOVER HOOVER LILLV RONDO 1 šif k i m 1 i sram HLADILNIKI SIBIR UNDA Preden *e odločite za nakup kakršnega koli radijskega, televizijskega »li gospodinjskega aparata bo v vašo korist, če obiščete RADIO SOSSI OPČINE — UL. MONTE RE it. 4 (blizu iole> Telefon: trgovina 21-155 — stanovanje 31-114 NA OBROKE Udaovorm urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHJ «. 6 111. nad. - Telefon številka 93-808 Iti 94-638. - PoiUH predal »03. - UPRAVA: UUCA SV. FRANČIŠKA it. 30 - Telefonska številka 37.338 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 - Tel. oglasov: Za vsak mm vtilne v lirtul 1 stolpca trgovski 60 finančno up-avnl 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak men Strine I vrst* oglasov po 3».- din. - Tlak* Tlakarakl »vod ZTT - Podružn Gorir« Ul. 3. Pellifo 1-H. Tel 33-82 - Rokooisl se n- vračajo. predal 37-338 - Cene stolpca za vse NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna |200 Ur. Ted. IJud. repub. Jugoslavija: Irvod :0. mesečno 210 din. Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega lnozem. tlaka. Drž. založba Slove. nl.te, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 (ek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 373 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ . Trst