¿¡to-yeab gm PROSVETA r' —* -^fjQKf' ji»(â 3 p ÇLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE M I0JEVITOST lenisohhha- STAVUENCEV provizor^na "urudnika" prete-„la rudarskega uradnika, kar Bi hotel poatatl provfarortčni uradnik peoria, I1L — Zadnji četrtek so Ri Lewiiovi provisorični uradniki zaželeli nekoliko izpremembe In »o napravili nekaj kravale v Peoriji. Dolgočaeno je posebno 6telo proviforičnemu podpred-niku illinoiakih rudarjev Jo-,h Goettu in podpredsedniku ijskega poddistrikta Marti-iu Klariahu.: «i. v Oba sta ae spravila ha tajnika irijskega poddiatrikte Gecrge r jiingtona in «a nekottko pre-nikastila, ker jima ni kotel iz-fočiti ključev do uradnih knjig n premoženja peoriiakih rudar-ev. Goefcte je pred nekaj dnevi menoval Rimingtona za provi-toričnega podpredsednika peo-rijskega poddietrikta. fciming-ton je to čast odklonil in je začno javno povedal /ivoje mnenje o Lewiau in o njegovi administraciji. Za to poaicijo je Goetto nato Imenoval Klariaha in zadnji četrtek sta jo oba primah^la v ivni stan peorijskih rudarjev, tr Rimington ni hotel uatreči rovizoričnim željam provizori-ih uradnikov provizoričnega ■kta in provizotičnega pod-gtrikta ter vaestranske provi-►ričnosti Lewiaovega provizorif ■sta pričela rabiti peati iti ¡je nad upornim in nehvalež-HRimingtonom. Ko sta ga premikaatila in It tega incidenta je ta, da ■bila oba napadalca aretirana pod obtoibo napada. Rimington pa nosi obvezano glavo. Goett in Klarish prideta pred jodišče dne 9. novembra. Medtem oataneta provizorična uradnika. Milfrmar Fikm napovo sabll^ Utopijo" ■ ■ Boeton.—"Sanjač" je jako poznana beaada v Ameriki. Rabljena je bila ie toliko, da je postala nekam saatarela. Najbolj ae je poalužujejo do. broiitoječi bizniamani. Id i njo delajo komplimente radi-kalnim osebam. Ta dni ae je "sanjačem" pridružil tudi mili jonarakl trgovec Fllene Iz Boatona. Napovedal je, da čas ni več daleč, ko bomo delali pet ur na dan, pet dni v tednu In iaaeii počitnice pozimi In poletu. Qbiiaoko volltvo it Miljo t MHH Vrtijo ee dna 17. novembra. Socialna ; zakonodaja je važno vpratoije. Boj za premoč v Berlin, -r- Dne 17. novembra ae vrle v mnogih krajih Nemčije volitve v mestne, okrajne in deželne zbornice. V volilnem boju ao poeebno živahne ženske o-beh delavskih strank, socialde-mokratične in komunistične. Vr-fiile se bodo tudi v Berlinu, kjer je boj med komunisti in socialdemokrati že posebno vroč. V mestni zbornici imajo sod-nI demokrat je 70 odbornikov, največ od vseh strank in komunisti 40. Mad obema skupinama le redko pride do sodelovanja. Prvi sa v glavnem zanimajo za izboljšanje stanovanjskih razmer in sa rasne otroške in druge dobrodelne institucije, v kolikor se tiče meetnega programa. Vzroki poraza roak-ftijM ÖtMmklJI bila je delavstvu Prejnna Praga. — Do poraza Udržalo-ve koalicijske vlade pri zadnjih »olitvah sta največ pripomogla velika brezbrižnoet in sovražnost do delavstva. Reakcionarna višja jo upirala s vsem« močmi K h» sredstvi proti predloženim vskim predlogam, tn ker je la večino, je izboljšanje socl-Jtoe zakonftdaje popolnoma £b-ßvalo Tudi kabinet ae ni zanihal m položaj delavstva. Ko je bila vlada razpuMena, * «entrala strokovnih organ!» >*«j apelirala na vee organtea-[Jfc nsj porazijo reakcionarne Kranke z glasovnico. Glavni a-Jj vseh socialističnih strank do Pwev je bil v zahtevi, da vta-«š izboljša zakonodajo za brss-J^lne. «tare in za po bolcani *:*adete delavce. V novem par-»ntu imajo vse socialistične P^e 92 flaeov in komunisti Nemški socialisti so dobili »n msndate več kot eo jih I-^ \ Prejšnjem parlamentu. 1 «««et in narodni eodaliati r osem najet Komuni-nazadovali za deset man-P v novem perla- 1 u Mo imele konaervativ-■Kranke. **Hve v Nižji Avstriji L - Dna 19. novembra volitva v Nižji P*hjl Zaradi organizacija bratov je izdalv ▼ »vrhe peaeban časo-Freu vom Lande," Id je ¡"I** predvsem kmetekenra f>ne 7. in §. oktobra ee kon*reeevatriJsklh sod-^krattnj na Dunaju, na *> razpravljale o sve- Matthew WoBove številke "89% New York. — (F. P.) — A-merUka "delavska" carinska liga nima preveč sreče s svojo a-gitacijo za visoko carino. Tedni je zopet dobila eno po igrfei od Merchants Association of New Yortc. Matthew Wollova organizacija, h kateri spada 1« Unij, oziroma gotovi voditelji, je pred kratkim poročala aenatnemu finančnemu odaeku, da ima 526 a-meriškth podjetij tovarne v tujini. t Newyorfcka trgovska organizacija je preiskala to lUto Wol-lovih carinarjev, 6 kateri se je Izjavils, da je "89 odatotfcov neresnična". Zanimivo pri tem je to, da je tudi ta trgovska organizacija t koloni velecarinarjev. Da je pod vzela korak proti Wol-lovem poročilu, je glavni vzrok ta, kar ae jI nI dopadla kakovost propaganda "delavskih" velecarinarjev, Id ^ bila v tem Mkfr "proti ameriškim Interesom". Posaoržčakl oatanejo v Nlkara- ri Waahingtan. — Vojni tajnik F. A^ams ja pred par dnevi dal razumeti, da Hooverjevi administraciji niti na mieel ne pride, da bi odpoklicala pomorščake U Nikaragve, kjer strsžijo diktatorja Moncada pred možnostjo nova revolucije. Adame je tudi rekel, da bodo pomorščaki varovali "demokracijo" v Nikaragvi najbrže fte nekaj lat Berlin. 1. nov. — Profeeor Al bert Einstein, znani slavni fizik in avtor relativistične teorija, je iznašel nov električni refrigera-tor, ki bo produciral umetni led pet odstotkov ceneje kot najboljši refrtgeratorji. kar jih ja danes v rabi. aa « 0 Jm sa Ms^a. a »aia. HL, Ml»U, 2. novembra (November 2), INI, ■•UUi al mptiml rsU mt pcwta«« pn»ld«d fsr Im ■ lisa. Ast af Ost t, 1117, eetherlssd oa Jaas 14, 111 a. SuIM« 11 ptiuii »b o« Tsarlr STEV.—NUMBER 258 KONGRES PM CUE PRELOŽEN Imel ae je vršlU na K«d>i. Vodi-telji A. D. F. ae posvetijo kampanji na jugu ' Washington. — (F. P.) — E-kaekutiva Panameriške delavske federacije, ki sestoji v glavnem is voditeljev Ameriške delavske federacije, je odgodlla zborovanje panameriških delavskih voditeljev. Konvencija bi se imela vršiti v Havani, Kuba, meseca januarja. Bksekutiva. v kateri ao predsednik * Green, podpredsednik Moronis (Mehika), tajnik Iglo-Sias (Porto Riko) in blagajnik Matthew WoU, pravi, da ja glavni vzrok sa odgodltev konvencije za nedoločen čas organizator!-čna kampanja na jugu. ki jo ima v načrtu Ameriška delavska federacija. Federacija namerava posvetiti vse svoje energija tej kampanji in njenim "voditeljem, radi tega se ne bo mogoče udelešiti kongresa na Havani, pravi alt-sekutiva. Ameriški voditelji vi* dijo potrebo, da unije posvetijo vse svoje sile in sredstva "temu gigantskemu boju, od katerega zavisi bodočnost ameriškega delavskega gibanja." DrugI razlogi za odgodltev, ki jih eksekutiva navaja, ao poro-čila o nezadovoljivih razmerah, ki prihajajo iz držav «Južne A-merike. Te nezadovoljive razmere se namreč nanašajo na izgon delavskih in opozicijskih voditeljev is Nikaragve, kar je povzročilo veliko neaadovaljnott in na nova obudilo sovraštvo med delavstvom Južne Amerike napram Združenim državam, ki ao moralno in fektično odgovorne za sedanji režim v Nikaragvi. Kolikor aa tiče voditeljev A.-D. F., vseeno izgleda, da mislijo izvesti sklepe torontake konvencije in se resne posvetiti or-ganlzatorični kampanji na jugu. V ta namen ae bo vršilo posvetovanje voditeljev vseh unij en-krst na mesec. HsHis m dobo svoto inkviziciji Massolinl odpravil porotna aodl-šča In pretvoril sodnike v lokalne tirane Rim, 1. nov. Danes je bil objavljen novi kasen» k i zakonik zu Italijo, ki ga Je sestavil jue-tični minister Raoeo po navodilih Mussollnija. Nevi zakonik se gladko ujema a diktatoričnim režimom. w\ . , Porota je nikl, ki jlb jo vso oblast kor jih bodo ljena in sod-vlada, i mati sakone ka-tolmačlll. Vse So oaa mokra znaca Provinca Nove Aeotia odpravila prohlbldjo u Halifax, N. 8. ^ Provinca Nova Scotia se ja 81. oktobra v plebiscitu izralcla z veliko večibo za vladni monopol izdelovanja In prodajanja alkoholnih pijač po zgledu v provinci Ontario in drugih krajev Kanada. Za nadaljevanje prohlblcije je bilo oddanih 41,100 glasov, sa vladno kontrolo pa 89,797. Nova Scotia je imela devet tet prohibicijo. Prince Edward ts-land je zdaj še edina provinca v Kanadi, Id Ima prohibicijo; vss druge province so jo odpravile. Nova Chicago. — V četrtek se Je spet eden pamik potopil na Ml-chiganskem jeaeru. V goati n» gll ste trčila tovorna parniku Senator In Mamnetto in prvi Je šel na dno kakih tO milj od Port Waahingtona, Wia. Sedam mornarjev je utonilo s ladjo vred. V zadnjih sedmih tednih je to že četrti parnlk, Id je utonil na Jeseni In sto mož Je izgubilo živ-ljenje. Ml je New YedL — Iz komunistične stranka je bilo sopet Izključenih U članov, 'Iter ee niso iznebfli imperialistične Ideologije o nor-dtčnl auperiomosti ter sovraštva In separatizma. Praga, I. nov. — Znamenja so, da bo čehoelovakija Ime delavsko-kmetsko vlado vsled zmage eodaliatlénih strank pri volitvah zadnjo nedeljo. Češki in nemški eodaliati ter agrarri morda imrede koalicijo la organizirajo svoja vlada. kazni ao poostrene. Smrtna kasen, ki je -praj ni bik)} v Italiji Jn katero £ Mupeolini uvedel le zu politične zločina, ae zdaj uve-dt za \se večje prsstopke. Kdor prekrši dva zakona, ki določate dosmrtno ječo, Izpade amrtnl kazni. 8treljanj# Je oficlelna u-amrtitev. ■Težke kazni ao določane sa nasprotnike režima In vse "socialno nevarne osebe." S tvor j en je nov zločin "blaslemiranja ali klevetanja države " ki bo kaznovan od enega do treh let zapora. Enaka kazen zadene člane prepovedanih organittdj. Kdor priporoča uprodno•kontrolo, dobi najmanj eno letoiapora in tisoč lir globs. ,« —'»n • Uradnik iMhli razliko Pravi, da eta ake pnljl enaki.-"Frse love" «Ovečjl aSi Charlotte, N. C — (F. P.) -David Clark, urednik "Southern Textile Bulletins ', ki Je ul-tra-reakcionarae glasilo tekstil- konservativno unijo. Pravzaprav ima zadnja Še "slabšo roputad-Jo o naaMatvu na jugu" kot komunistična Natl. Textile Workers unija. "Nemiri v rajonski etavki v Elizabethtonu, Tenn., ao bili večji od nemirov v Gastonijl*" pravi Clark. Za tam primerja atav-ko konservativne unije v Mario-nu a atav|p v Pinevillu, ld ao jo vodili komunisti in zaključuje, da ao se zadnji zmernejše obnašali kot prvi. "Komunieti ao nelojalni Združenim drŽavam", a umira te dič-ni urednik, "In učijo gnile doktrine o eodalni enakopravnosti s črnci, o svobodni ljubezni ter zanikajo religijo.... Unite! Textile Workers unija (konservativna) tudi zagovarja socialno enako-pravnoat a Črnci, ako ne na jugu, pa dela to na severu. Do malega val njeni zastopniki imajo lata Ideja o avobodni ljubezni kot Jih imajo komunisti", zaključuje intelektualni zagovornik tekstilnih fevdalcev. New Yoik. — Kvort nepoene-tega mlaka eteno v New Yorku 19 centov. Farmarji prejmejo od te vaota ed 7S centov, želez-nice za pravoenino en cent in od 9-10 centov apravijo mlekarake kompenlje. Norman Thomaa, socialistični kandidat za župana, pravi, da bi aa mogla za to vprašanje zanimati mestna vlada, kar mleko Je ravno tako važno u prebivalstvo*ot Je voda. On priporoča ustanovitev mlekarake zadruga konzumentov in produeentov kot na primer obstaja v Mianeepolisu. Tudi vlada bi ae lahko podala na polje distribucije v svrho. da bi zlomi la monopoMatlčno izkoriščanje po velikih mlekarskih kom pa ni rTi^sa Avstrijski fašisti oblegali Dunaj. i. nov. — Čete "hdm-n ehrovcev," Id je oblagala tovarno v dunajehem predmestju in terorizirala delavca, Id ee Jim nočejo pridružiti v socialisti ni kampanji, ja danee zjutraj prenehale I obleganjem, kar Je praznik. IMevci odšli domov v spremstvu sirsže. EVROPSKI SOCIALISTI POMAGAJO DUNAJU Obljubili ao rdečemu Dunaju v slučaju fa- Dunaj.*— (F. P.) — Grožnje avstrijskih fašistov, da napadejo in strmoglavijo eocialistitao dunajsko vlado, so dobile odmev tudi pri evropikih socialistih. Na zborovanja zastopnikov socialističnih obrambnih organizacij iz Nemčije, Cehoslovaške, Lt-tvinske in Fipske, ki se je vrlllo na Dunaju, Je bilo sklenjena de priskočijo na pomoč avstrijeidm socialistom delavaks obrambne organkacije teh daiel v slučaju fašističnega peča. Zaključki konference ao jako navdušili dunajeko delavstvo. Odpor dunajske vlade proti nameravanemu odvaetju avtonomije Dunaju, ki jo misli izvrši-ti nova avstrijska vlada, se Je povečal. Predloga ministrskega predsednika je naperjena predvsem proti rdečemu Dunaju, ker pa predaednlku daje dlktatordte moči, bi bila s njenim sprejet* jem prizadeta tudi ostala avstrijska mesta, ki aa nahajajo od prvega do zadnjega v socialističnih rokah. Evropski socialisti so prepričani, da bi zadušitev avatrljakih socialistov pomenilo pričetek nove reakcije v Evropi, predvaem-bl bil atorjen konec velikim ao-cialnim reformAm, ki Jih izvajajo dunajski socialisti. Te aorfa-liatične metode pri meatnem gospodarstvu so sapopadene v gra-dbi krasnih stanovanj sa delav-Ih vlada gradi i« dohod- Radi tega Je stanarinah teh hI-šah Jako nizka sa delavna i gnaša od dveh do treh dolarjev na me- Kljub temu, da Je sedenja Avstrija na aplošno Jako ravna dežela, vlada na Dunaju veliko večje blagoatanje med dalevakiml masami kot ja vladalo v stari monarhiji' Materam nI treba več zavijati novorojencev v papir kot Je bil to običaj pri ravnih družinah cesarskega Dunaja. Rdeči Dunaj akrb! predvaem za otroke. Delavaldm ataršem nudi vsestransko pomoč In sicsr v obsegu, ki nI posnan v nobe-nem drugem mestu na svetu. To Js tudi nejvsč odgovorno, da Js dunajsko dslavstvo pripravljeno braniti "rdeči Dunaj" s orožjem, ako je potrebno In da ee mu v sedanju krizi obljubili pomoč tu-di socialisti iz Nemčije, Cehoslo-vskije, Finske in Lltvinske. Radi te solidarnosti dunajski socialisti upajo, da bo krila prešla, ne da bi bilo potrebno priJstl za puške. S sodelovanjem dekv-stva v sosednjih državah, predvsem nemškega Ih čdboslovaš-kega, bi v slučaju krlM lahko prisilili avstrijsko vlado, v kateri imajo fašistični pripadniki ve-c i no, v kratkem času na kolena Preprečiti dovoz živil In premoga bi bil dovolj močan udarec, kar bi ae dalo doseči potom generalne atavke ali pa a epretnlm sabotlranjem, v katerem eo posebno evropaki železničarji Jako Izurjeni, ako ja potrrfmo. Avstralija prsUsNs Dala veka vlada auapendtrele ob-vaane vojaške vaje Avstralija, I. nov. — Premi jer Scullin, ki je na čelu nove delavske vlade v Avstraliji. Ja danee naznanil, da jf ai-stem obveznega vojaškega vež-beaja ustavljen, dokler aa na r» šl vprašanje obrambe Poroko padajo, ramporok* pa ratttijo Waahlngto«. D. CV-V letu 1928 je bila v Združenih državah 18.M6 porok manj kakor v letu 1927 In latočaano aa je raaporočllo 8901 para več kot v prejšnjem letu. Take poroča trgovlnakl de-partment. V letu 1927 je bilo 1 «261,058 porok, lani pa 1,-182,497, Raaporak bilo lani 198,986, pradlanaklm pa 192,087. POroke ao potemtakem padle aa malo več kot en odatotak, raaporoke pa eo aaraatle aa dva odatotka. Dolavoka vlada od-pravt iplonskl shtom Anglija plačuje več kot milijon dolarjev letno aamo «t vohuna v tujini ¿¿"P?* h - Angleška laborltsks vlada namerava odpraviti fa*oano "tajno alušbo," o kateri valja glaa, da Ja najboljša na svety. To so tajni vohuni v službi armade in mornarice, ki se klatijo in šnofajo po veeh deželah in požrejo Angliji letno čez milijon dolarjev. Delavski voditelji so mnenja, da bi se te milijon bolje porabil, ni pa upanja, da bodo liberalci podprli te korak iz razloga, ker Imajo vse vlade na svetu špionskl eistem. Vlada je včeraj . obelodanila načrt začasne rešitve premogovne kriza. Načrt — ki predvideva snlžanje delovnlka na aadam in pol ure brez znižanja meade ter akorošnje naclonalizlranja laatninakih pravic do rovov -ne zadovoljuje rudarjev niti la-stnlkov. Rudarji šah d sni delov- ni Delavska vlada pripravlja status dominijona za Indijo, kar inači, da,Indija dobi aamovlado in svoj parlamsnt. Premljer MacDonald se danes vrns domov is Amsrike. Prihodnji teden bo poročal parlamentu o svojih uspshih v Washlng-tonu. Seaater^Ow^a pradbžil maütl ikšalški trg Wsahiagton« 0. C* — Senator Nye Is Severne Dakota Ja v če-tiuk predložil reaolualjo, ki 4o-Icča, da aenat Imenuje poaaben odsek, ki naj pzeišče špekulatlv-ae operacije vseh delniških, borzah, nakar naj poroča sens" tti. Senatne M>ornka naj potem lu prihodnjega februarje sprsj-omejitev špekulacij. me New Yarti. — Veleflnančnlkl In Industrijski kralji eo pokupili toliko dslnic vodilnih podjstij, da so v četrtek v treh urah nagnali cene od treh do sedemnajst točk. Obenem je priskočila bur-zijanom na pomoč zvezna vlada, ki Ja potom rezervne banke v New Yorku znižala diskontno mero s šsatlh na pet odstotkov. Prane«jI Pariz, 1. nov. — elemente! Je gai sestaviti vlade In pocvan Je bil Andre Tardieu, naj on po-skuai svojo srečo. Varšave, 1. nov.—Maršal Jo se/ PIUydaki je včeraj prišel na čelu osemdesetih oboroženih vo-jJcov In oTIdrJev v parlament in zapodil na cesto poslance, ki so ae eešli, da razpravljajo o budgetu. Ko je bila zbornica o-tvor Jena, se Je raznesla vsst, da opozicija proti vladi pripravlja nezaupnico čim pridejo minietrl na aejo. Ministrov pa ni bilo. Nameeto teh Je prišel Pllsudskl s vojsštvom In rssbll sborovs-njs. V Varšavi vlada veliko raa-burjenje. l'«|M-> >1 I i ar«» n«r««d«»% ! Rim, 1. nov. — Papež Pij Je včeraj blagoslovil Ligo narodov, ko Ja sprejel v avdljend Sir E-ric Drummonda, Ujnika Liga. KAR0LYUU 00- VOUEN VSTOP « AMERIKO Stlmaon apremenll Kelloggovo taktike in je dovolil naaprot-nlku Horthyjevega režima v deželo "evobode" o Waahlngton. — (F. P.) — Na-inanllo državnega tajnika 8tim-aona, da Je vatop v Ameriko dovoljen tudi grofu KarolyUu In njogovi ženi, je napravilo konec sa deželo poniževalni politiki prejšnjega državnega tajnika Kellogga. Coolidgevemu režimu ata sa JKarolyiJa videla preveč nevarne" ln radi tega nlete dobila vstopa. Gonjo proti njima ja prišel la Hughee. Leta 19S4 ja Ksrolyiju dovolil jako omejen oblak njegove šene, ki je lešala v bolnišnici v New Yorku. Vstop mu Je bil dovoljen le za par tednov pod pogojem, da ne bo Imel Javnega govora ali dopustil Intervijuva časopisom.. Lete 1926 je bivši državni tajnik Kellogg definl-tlvno zaprl vrata obema Karolyl-Joma. Pred par tedni ste ponovno vložila prošnjo aa vstop pri ameriškem poslaniku v Parizu. Stvar Je bila sporočena v Washington. Stimson je dal poalanlku v Pe-rigu navodilo, da zadevo obeh obeh prosilcev preišče. Preiskava je dognala, da Karolyija nista "nevarna", kljub naaprotne-mu mišljenju prejšnjega dršav-nega tunika. , H tem dovoljenjem Je Stlmaon del zaušnico tudi HorthyJevemu terorističnemu režimu, ki tt- l-mel pri Kelloggu ešlvldno veliko pri sedanjem drlavnem tajniku. Ame^ riškl liberalni elementi ao ema-trail, da Je bil Karolylju zebra-njen vstop radi Horthyjevega prizadevanja po svojem poalanlku v Waahlniftonu. Karolyt Je bil prvi predaadnlk ogrsko republike, ki Je naetala po razpadu atera Avstrije. Njegova aoclallatlčno»liberalna vlada ja bila prekucitjena pe komu-nlatlčnl revoluciji lete 1919. Ko ja prišel na krmilo Horthyjev rešim, Je Karolylju zaplenil obširna poeeetva pod pretvezo, da je pomagal komunistom. Karolyija ate ušla smrti s begom v tujino. Kljub temu Ju terorist Horthy še vedno zasleduje. Ta odlok Stimsone ne pomeni, daje Amerika zopet postala pribežališče aa politične izgnance. Ker je bil pred nekaj tedni dovoljen jratop tudi Brneetu Toller-Ju, Je največji radikalni dra-Mpfl| in bivši komunist, ae po» »topanjs državnega departmen-ta lahko smatra, 4* bodo imeli radikalni misleci mpnj altnoeti sa prihod v ^^ fTI 91* i leo Dvanajst aovlk oairi-alhoboodb v RaolJI Ätlrje kelakl la dva Mesštvs. 1, nov. — Oficlelna čaanikaraka agsntura Tsss poroča. da Je bilo 80. oktobra Izrečenih nadaljnfh dvanajet smrtnih obsodb v raznih krajih So-vjeteke unije radi zločinov, Id aa vrate ou umora In požiga do an-Uaovjetake sgitacijs. Med obse-jancl so štlrjs kolek! (premožni kmetje) in dva duhovna, od katerih je eden mohamedanaki mulah. Veanlkl la operaterji parnih la-pat saatavfcali San Rafael Cel — Petinsedemdeset voznikov avtotrukov in operatorjev parnih lopat Je sastevkalo, ker eo kontraktorjt skušsll znižati plače voanlkom. j Delavci so u poslani pri gradnji ceste severno od San Francisse. Strojniki so *eatavfcaH iz simpatije. Vosniki prejemajo |7J0 aa I dan In so orgs ni ti real. PIOBlIfX PROSVETA THE ENLIGHTENMENT iii LASTNINA »LOVSMMLS HABOUBB POOrOB. MB jrDKOTB k, U» »W'«M Naii*«*! §M*N ImMT » »■ U amé érUf I_ iN M bu. H« » H WfcJîf» « mm i. CtoM» tlM m -U B» - P far t*« VmM MUim Inmpt Okta) I prr |W, Clitcâ®» Mi P» W«r, »UI Ml h» wr-N PEOSVKTA LmMaU A»».. CMcm». mm (kb op tub pkobbatbo pbbm 138 Min. M prlMMT (0«t 914$), Milwaukee je prvi Milwaukee Je prvo veliko Industrijsko me-»to v Združenih državah, ki je upeljalo starostno pokojnino. Pravkar čitamo, da je mil-waulki okrajni odbor zaključil • sedemnajati-mt glanovi proti trem, da postane zakoniki načrt starostne pokojnine veljaven • t Januarjem 1930. Odbor je to zaključil kljub veliki opoziciji, katero je vodila trgovska zbornica in vsi dnevniki, razen enega «urnega, ki je — socialistični "Leader". Socialisti so bili edini, ki so sa tepli za to socialno naredbo in jo tudi U-vojevali. Načrt določa, da vsaka oseba, ki je upravičena do starostne pokojnine, prejema $80 mesečno, mora pa prekoračiti 70 let in mora bivati v d rta vi Wisconsin nepretrgoma najmanj petnajst let. Milwaukee je prvi prodrl s Um socialnim zakonom, ker ima močno organizirano razredno zavedno delavstvo v avoji sredi. To je dejstvo, ki ga je treba pribiti. Delavske strokovne unije in socialistična stranka je to dosegla. Pomagale so tudi podporne organizacije, predvsem "Fraternal Order of Eagle". Zakon starostne pokojnine v Wiecoasinu ima zelo burno zgodovino. Sprejet je bil na predlog socialistov iz Mllwaukeeja v državni legi sla tur i leta 1026, toda opoziciji je uspelo, da mu je pritaknila določbo, ki zahteva, da zakon ne more biti veljaven v nobenem okraju, dokler se ne izrečeta zanj dve tretjini volllcev pri referendumu. 8 tem je ostal zakon le na papirju. Narejeni so bili itlrjs poskusi, da se omenjena določba spremeni v toliko, da bo zadostovala navadna večina mesto dveh tretjin. Vsakokrat je bil amendment poražen, bodisi v senatu ali nitji zbornici. Socialistični senator Duncan je letos poskusil petič in zmagal je. Pripomniti je treba, da starostna pokojnina je le socialna reforma. Reformistom vsake bate je taka reforma cilj, dočlm Je socialistom le sredstvo aH stopnica za korakanje do večjega in vlAjega cilja. To je razlika med reformist! in socialisti glede stališča z ozirom na rasne socialne reforme. Starostna pokojnina je potrebna in mora priti po vseh drtsvah ameriške Unije. Namen te socialne reforme Je, da se odpravijo uboft-nice in da imajo revetl, ki so brez eksistenčnih sredstev, svoj dom. Drtava jih podpira, da ne beračijo in ne umirajo lakote In mraza. Zavedni delavci zahtevajo povsod socialno zakonodajo: staroetno zavarovanje, drtavno zavarovanje zoper bolezni ln poškodbe Itd. Ta doltnosti te lahko vrli kapitalistična drtava. Za delavca, ki Ima vitje socialne Ideale, Je socialna zakonodaja stopnjllče do ureanlčenja nje-govih višjih ciljev. Vsaka olajšava tekočih razmer odvzame skrb delavskim organizacijam, ki imajo potem proste roke za drugo potrebno delo in boj. Delavci v Milwaukeeju ae zavedajo tega. zato no izvojevali starostno pokojnino. Kadar IhmIo delavci drugih meat tako zavedni, bodo tudi oni imeli kaj pokazati. Glasovi iz naselbin V Mandžuriji divja mir čudno je rea. Kitajski generali se pritožuje jo, da jim Kelloggov proti vojni pakt dela velike sitnosti In zagonetke. Kitajska J« podpisala Kelloggov pakt. potem pa je prišel spor i. Rusijo saradi tiste pitkave teleanice. Na kitajski meji so se pojavile sovjetake čete, ki ao resnično oborutene in anajo streljati, vihteti bajonete in metati bombe. In zgodilo ee Je, da ao eovjetake čete tudi uporabile oroAJe. Kitajski generali pravijo, da Je samo v bitki pri lAhaeusuju padlo 1*00 mot Okrog H00 Kitajcev In ŠOO Kuaov je bilo ubitih. Ranjencev menda ne štejejo, ker se ne iapiača Ampak kitajskim voditeljem ne gre to v glavo. Pravijo, da gledajo na vae to s stališča Kellog-ko ve mirovne formula, katero so oevojil! In katero a» osvojili novjetl. 8 tega stališča nI Ui ne ume biti nobene vojne. Biti mora le mir in nič drugega In to. kar sa godi oh meji llandtu. rije sadnje štiri ali pet Meeecev, je aala podobno vojni, toda vojna ni, ker je Kellogg napo. vedel mir . . . Kaj je to? Kitajahi »anerali šteje j« mrliče in at belijo glavo, kako bi to rasumeN tal kako pojaanill Morda bodo rasumell. ha bo mir divjal mak» dalj čeaa. Dane. je le prekaaalu ... Naia aktivnosti Oakland, Cat — Zdi se mi potrebno, da po mojem večletnem bivanju v tem mestu nekoliko o-pišem, kako se imamo v zlati Kaliforniji. Meeto Oakland leti ob Paeifičnem zalivu in ima zelo prijazno podnebje, ker poleti ni prehude vročine, pozimi pa n« mraza. Mesto napreduje v vseh ozirih, čeprav je tovarnilka industrija le v» povojih, a se o-brača na bolje od dne do. dne. Industrijska podjetja se množe, posebno tovarne za konzerviranje sadja. Družbe konzervirajo vsakovrstno sadje, ki ga potem razpošiljajo na vse štiri strani sveta. Pri tem delu je uposle-nih veliko len ip deklet, katerim pa plačujejo sramotno nizko mezdo. Modtkim plačujejo po 40c na uro in delati morajo po 12, 14 In celo več ur na dan. To delo traja fttfri ali pet mesecev, potem jih pa odslove. Ženam in dok letam plačujejo o v druga mesta. Tako je v __Ballu, v Peruju in De Pue, i aai je obrat le najboljii v La Sallu in Peruju. Naselbina 0-glesby je v slabem položaju, ker cement ne gre dovolj hitro na trg. Družba nima naročil, delavec pa ne dala. Rojaki v teh naselbinah so zelo gostoljubni in postrežljivi. Hvala vsem. Menda je že slehernemu rojaku znano, kako je sedaj na il-noiskem premogovnom polju. Gre namreč v glavnem, da se o-vrže nadvlado zakrknjenega in starakopitnega Lewisa. — Roja-com, s katerimi sem se sešel ln d so mi na kakrienkoli način lil na roko ter mi pomagali, se na tem mestu iskreno zahvalju-em. Ustavil 4em se kajpak tudi v Springfieldu, ki je stolno mesto e države. Obiskal sem več ro-akov, pa tudi Toneta Gorenca, s katerim sva se imenitno zaba vala ln pogovorila o tem in o-nem. Obiskal sem vse slovenske naeelbine prav do Llvinirstona, ¡jer se tudi le bolj slabo dela. Vsem skupaj ie enkrat: Iskrena ivala za vso naklonjenost in postrežbo ter prijaznoet! Na svidenje 1 Stave Fabjan. _ Zahvala Dunflmlinc, UI. — Ttricaj je dne 16. oktobra umrla Barbara Marinic, članica drultva it, 261 SNPJ. Bolehala je dva tedna, pa je prMla smrt in jo vze» la seboj. Pokojna je bila rojena 29 marca 1. 1870 v vasi Bogovo* nomrazdolju, občina Mrkopolj, hrvatska. Tukaj zapulča žalu jočega soproga, hčer in sedem sinov. V imenu drultva se za* i val ju jem vsem, ki so ji poslali krasne vence, ko je ležala na mrtvalkem odru. Martin Kruljac, tajnik. Poadrav Iz bolnice Kanaae City, Kana.—Podpisa ni pozdravljam iz bolnice The Bell Memorial vse drultvene sóbrate, prijatelje in znance ter či tatelje Prosvete. Neizprosna u-soda. zahteva, da se nahajam tu kaj v svrho zdravljenja. ' Andrej Podlemlk, član dru itva 281. _ BANOVCEVI KONCERTI Svetoaar Banovec, tenor!«; ljubljanske opere, koncertira v sledečih naselbinah po naslednjih oenačenih datumih doseda, aranžirane turneje: 1 hov. v Glrardu. O. 3. nov. v Library, Pa. 10. nov. v Hira banu. Pa. 17. nov. v Duluthu. Minn 23. nov. v Herbert onu, O. 1. dec. v S. Chicago. IN. 8. dec. v Cahunet«. Mlch. 16. dec. v Milwaukee. Wla. Rojakom v oanačenih naaelbi nah, kjer so Banovčev! koncert te aranžirani, priporočamo, da posečajo njegove koncerte, kajti ia primeroma nizko vatopnino k tem koncertnim programom našega opernega tenorista boste mnogotero neplačani. ,§il VMJM o ih Steinacha in Nobeno znanstveno vprašanje ni v zadnjih letih prodrlo v tako taroke kroge in tolikanj razgibalo domišljije množic kot problem pomlajevanja. Poizkusi Voronova in Steinacha so vzbudili varljive nade, da ža stojimo na pragu tiste zlate dobe, ko bo floveitvo premagalo nadležno starost tako kot je premagalo nekatere bolezni in ko se bo človeško življenje — do smrti «veže n polo življenske moči — podaljšalo v metuzalemska - leta. Najnaivnejii sanjači so videli ie več; začetek človeikega boja proti dozdevno najhujši sovražnici — smrti. Resni ljudje, ki «o položili svojemu miiljenju in življenskemu nazoru znanstvene temelje, so bili že izpočetka veliki skeptiki, {la, celo nasprotniki pomlajevanja. Nihče ne zaniku-e pomena in važnosti teh bibio-< skih poizkusov, obsoditi pa je treba humbug, ki se je uganjal v širokih vrstah z njimi, senzacij-sko nalopirjenost, s katero se je biololka veda predatavljala množicam, ki so iskale v teh kričavih senzacijah vse prej kot duševno hrano. Danes se je prvotno "navdu šenje" za pomlajevalne poizkuse že dokaj ohladilo. Nastopilo je nekako razočaranje; kakor je bilo slutiti, je problem, ki se je videl že pred leti — vsaj za občinstvo, ki sprejema informaci je iz dnevnikov — precej enostaven, mnogo bolj zapleten in njegovo reševanje znatno počas-nejie. Kmplu se bo vpraianje pomlajevanja vrnilo v laboratorije življenjeslovcev in bo morda ostalo ie dolgo "nezanimivo" za Vse, ki so se pieobjedli "senzacij". Češki učenjak prof. med. dr. r, Belehrldek je v nekem svojem najhovejšem članku ("Pritom-nost" z dne 3. oktobra) odgovo-dl na vpraianje "Ali se bomo pomlajevali?" z vidika najnovejših izkuienj. Problem staranja — piie — je'#H človeku nekoliko enostavnejši nego je kot eploien pro. blem celotnega živstva. Dogna-no je namreč, da se val ornem človeškega telesa ne starajo enako hitro in hkrati, tako da moramo iskati v telesu tiste orga ne, ki s svojim staranjem povzročajo, da dobiva poedinec vse značilne znake starosti. Med temi organi gre prvo mesto dvema: možganom in spolnim žlezam. m Oba organa imata nekatere poteze podobne, zlasti v času, ko se razvijata. I možgani i spol ne žleze rabijo za svoj razvoj dokaj dolgo dobo. Oba imata velik' vpliv na vse ostale telesne dele. Oba se začneta počasi starati. Toda razlike med njima so znatne: tako spolna tleza služ: samo interesom vrste, namreč razmnoževanju, dočim so možgani skoraj izključno v službi in dividuja (posameznika), da vodijo njegov Življenski ustroj. Možganom so podrejeni vs telesni deli; sedež duievnega de- vrsto vrtnih lag|noe* Bai v \ praAanju staranja in pomlajevanji <* J* znova uveljavila Weismaanova misel v vsem svojem obsegu, vendar pa znatno Izpremenjena (melamorf ozira-na). Danes bi lahko razdelili bio-oge v dve skupini: nekateri mi sli j o, da povzročajo staranje posameznega človeka njegovi možgani, drugi pa pravijo, da *o irive v prvi vrsti spolne žleze, so se začele starati. Zanimi- 80B0TA, 2. NOVÊMBRA. vo je, da se bai pri tem znanstvenem vpralanju lepo razode v# relativnost človeikega spoznanja in nesvoboda človeikega duha, ki jo omejuje rasna telesnost. Znanstveniki arijskih narodov so za možgane, medtem ko znanstveniki semitskega rodu po večini ogrevajo za spolne Te rasne razlike v znanstvenem nazoru že same kažejo, kako daleč smo ie od dokončnega razvozljanja problema. Vsaka doba je imela svoje znanstvene optimiste in svoje dvomljivce; znanstven napredek je navsezadnje mogoč samo tako, da ga vzajemno poganjata vera in skepsa. V vprašanju pomlajevanja sta danes taka optimista Steinach in Voronov, oba apostola vere v spolne žleze. Širša javnost se močno nagiblje njunemu optimizmu. Toda bodi kakorkoli ie; naj smo sa možgane ali za razplojevalno plrotoplazmo in naj imamo o teoretičnih temeljih teh dveh nasprotnih podmen kakriliokoli mnenje, sigurno je to, da hladen razum, ki ga ne vnema slepo hrepenenje za večno mladostjo, nikakor ni navduien ne za Steinacha niti za Voronova. Vodilni življenjeslovci so kritično odklonili operacijske metode obeh pomlajevalcev. Lajiika javnost je sliiala o teh kritikah vrlo malo in nezadostno, čeprav se ne moremo pritoževati, da dnevniki ne .bi kazali zanimanja za sodobne pomlajevalne poizkuse. Samo ob sebi se ume, da či tfetelj sprejema znatno pozorneje in z večjim veseljem vesti možnosti pomlajevanja nego poročila o kritični odklonitvi take možnosti. V interesu stvari pa b; bilo želeti, da bi dnevni tisk skulal počasi razgnati prazne iluzije, ki jih je sam raziiril čisto posebno vnemo. Najpomembnejli pripogovor ki ga imajo resni življenjeslovci, je dejstvo, da razvite spolne žleze niso neobhodni znak mit* dosti. Saj je človek najbol, mlad bai tedaj, ko so te žleze najmanj razvite, namreč v de-tinstvu. Dalje je znano, da človek ne umrje, če iz teh ali onih razlogov zakrni delovanje njegovih spolnih žlez (n. pr. prehodna leta pri ženah, uničenje teh žlez po raznih boleznih), da uiti tedaj ne, ko ta baje toliklnj potrebni organ odstranimo z u-metnim skopljenjem (kastracijo). V tem pogledu so zagovorniki sedanjih pomlajevalnih me tod streljali predaleč; pozabil so, da je človek ustrojen drugače nego podgane, s katerimi ao delali prvotne poizkuse in pri katerih takoj, ko ugasne spolno delovanje, nastopi starost in skoraj in ja smrt. Ne da se zanikati, da Steina-lovanja, po katerem se človek ta-'chove in Voronovljene operacije MflTNK'A UREDNIŠTVA I. C., WiUard. Wla.: Hvala i Izrezke, toda kaj naj pomenijo T Kdo je Paul Peterson? Proal me pojasnila. Puešdo, Colo., F. B. — Vale naznanilo o venelle! je dospelo prepoano sa obllgntno iadajo in celo prepoano aa četrtkovo la petkovo isdajo Prosvete. ko zelo loči od živali in ki je prav za prav storilo, da je človek res Človek. Ta haaor pa je v drugi polovici minulega stoletja vsaj za nekaj časa razmajal nemiki Življenjeslovec VVeismann, ki je učil, da je najvažnejši del človeškega telesa razplojevalna snov, ki se nahaja v spolnih žlezah; lc-ta je prava nositeljlca^življe-nja, ki jamči sa njegovo nadaljevanje. Telo vsakega indlvi-duja je samo sredstvo, ki ima skrbeti za varnoet, prenos in morebiti tudi za izpopolnitev razpiojevalne snovi. Naia u-mrljiva telesa izločajo Iz nebe delce razpiojevalne protoplasme, ki sl saradi svoje varnoet! In nadaljnjega prenosa ustvarijo novo umrljivo telo, novo poaodo neumrljive življenske snovi. Umevno Je, de je ta nazor vzbudil boje za in proti ter apro-til maraikak poizkus. Danes je ostalo sa njim znatno manje nego so mialiM pred desetletji nje-govl pristali; sicer p« je taka eaoda zadela le maral kako bleščečo znanstveno podmeno. Vendar as od Weisman novega časa dalje stalno opata, da ae spolni tlesi pripieuje velik pomen diktira človeškemu povzročajo neko izboljtanje celotnega stanja "spomlajenega" Človeka; vsaj v mnogih primerih je tako. Zabeleženo je, da se izboljša barva polti in čelče vrne nje svežost, da se vzbudi večja slast do jedi, zmanjia utrujenost miiičevja in živčevja; prav posebno pa se pozna izprememba v spolnem oziru. Slednji učinek pa si pri Steinachovi operaciji lahko razložimo tako, da ee ras-dražijo mesta, kjer je bila operacija isvedens, dočim ga pri o-peracijl Voronova utegne povzročiti tuja žlesa, Id se vtlje starajoči ae organizem. Tak u-ti nek traja le nekaj časa po operaciji, vendar pa — is lahko u-mevnlh razlogov — samo toliko časa. dokler se tuja žleaa ne ia-črpe in ne izgine. Oatale. izven soolnostl leteče učinke pa ai lahko razložimo nekaj s posrednim vplivom povečane seksualnosti na oataio telo, nekaj pa tudi s sugestijo, ki je pri takih operacijah znatna. V nobenem doseds-njih primerov pa se ni dognalo, da b! operacija te vrste podalj šala livUsnje. Sicer pa o podajanju življenja ni beeede ni U pri operiranih podganah ,<0alje aa «runi » Tobak in spolne žleze (Dr. A. Kostič je napisal o tem vprašani., v beograjski "Politiki" sledeče besede j: • Kadar govorimo o ikodljivosti tobakz oziroma o njegovem strupenem nikotinu tedai I predvsem mislimo in povdarjamo njegovo skoj. Ijivo delovanje na delovanje dihalnih organov želodca in živčnega sistema. Strastni kadild dobro poznajo muke, ki jih občutijo kedar zt*. le, kako izgubljajo apetit, -občutijo Jjpio4co oslabi j en je, vznemirjenost srca — to so glavne motnje, ki jih čutijo na sebi kadilci kot poi3 dico strasti, ki so ji suženjsko pokorni in ki * je ne morejo osvoboditi. A malo se govori s j ¿kodi j i vem dejstvovanju nikotina na delo in sestavo spolnih organov. Malo se govori, ker so do nedavna tudi o tem mnogo vedelo ni, m», j Ione nič. V zadnjem času pa nam je o tem n* ' tančneje seznanil Hofstatter. On je vršil v tej' smeri poizkusi s psi, zajci, ki jim je vbrizgaj pod kožo vsak dan raztopino nikotina. Začel je sprva z majhnimi količinami, ki pa jih je vaak dan večal, ter na ta način izzval poligo. ma zastrupljenje z nikotinom. Tako zastrup. 1 jeni m živalim je izrezal spolne žleze, pa je na j njih proučeval spremembe, povzročene po ni-kotinu. Pri odraslih samcih je konstatirzl r ] spolnih žlezah znake atrofije, suienja. Žival je] postala radi tega neplodna.. Pri mladih samcih i pa je razvijanje spolnih žlez zaostajalo, bilo je | ovirano po nikotinu. Kako škodljivo je delo-! vanje nikotina, kaže dejstvo, da so v semeni! mladičev, ki so jim bile samo matere zastrup. ljene z nikotinom, naili znake otrpnenja. Eni-ke motnje so bile opazovane tudj na jajčniki* samic. Tako pri samcih kot samicah je »polni I nagon sčasoma oslabel. Še drugi važni praktični rezultati so bili J doseženi ob priliki tega proučevanja. Na enak^ način so zastrupljali breje samice. Cesto sol samice prestale biti breje, plod jim je bil z»tr3 ali pa so povrgle predčasno nerazviti plod, ki | je poginil. Ce pa že samica v redu povrže ml* diče, so ti mladiči bolni, slabi in kaj kmalu nt-1 vadno poginejo. Zategadelj je treba nosnim ženam vedetiJ da more nikotin iti skozi posteljico do otroka,: ki ga okuži, zastrupi. Se več: nikotin prehaji f iz materinega telesa skozi mlečne žleze in mleko] v dojenčka. Iz teh itudij seveda ne izhaja, da tudi zmerna količina nikotina povzroči takoj in u vedno imenovane ip opisana, motnje. So orga-nizmi, ki so tako zdravi, da se dlje časa upirajo . ikodljivemu delovanju tobaka. A nikar pozabiti, da tudi slabo, neznatno zastrupljenje -če traja dalj časa — lahko zapusti škodljive sledove na spolnih žlezah. Vsekakor: gornje ugotovitve naj bodo resen opomin vsem kadilcem in še posebej kadilkam, katerih ttevilo se je zadnja leta po vsem svetu tako pomnožilo. Nikotin posega torej s svojo roko tudi v delovanje spolnih žlez, torei neposredno v spolno življenje. ARABSKE ČRKE Vseh je 28. vsaka se drugače piše, kakor pač stoji: spred, sredi, zad, ali sama. To da 112 različnih znakov. Osnovne pismenke se ločijo v dve vrati; 14 solnčnih in 14 mesečnih. razdelitev ni nič kaj jasna, navzlic svetlobn^ nazivom, ampak vso zadevo po nepotrebnem ie bolj otežkoča. . Amerižko življenje] I 25. Tragična zgodba Bilo je lepega poletnega jutra, ko «o ni železniški progi v Palos Parku pobrali razm* sarjeno truplice neznanega dečka, okoli dv* najst let lUngi. Odpeljali so gs, kot je * vada, najprvo v javno mrtvainico, kjer * trupla neznancev na ogled gotovo dobo, ds m najdejo sorodniki, če so kje. Ako se nihdeir zglasi, poiljejo trupla v pogrebniiko ali m^ cinako šolo ali jih pa zagrebejo na grobljz » ubožce, kjer ni spomenikov. Na suknjiči dečka je bil skavtski in* Obveščena je bila organizacija deikih «ksvt*. Priili so voditelji, toda nihče ni spoznsl s»^ malčka. Nikogar ni bilo blizu. Skavti «o P» ■ zaključili, da je umrli "skavt" najbrž od god in ao sklenili, da ga oni pokopljejo i v*a skavtskimi častmi. Vzeli ao truplo v svoj** Um je bila častna straža in na dan p<**" ao se skavti zbrali okoli male krste. Tedaj je prišla lena arednjih let. HaUk je videti mrlička. Citala je v listih opis najs» nega ponesrečenca. Odprli so krstico. " je, moj sin, moj Clarence!" Je poiepetals In objela krsto. Bila Je kratka povest. Deček je bil roje« i Miohiganu. Pred dvema letoma «U se <**■ mati ločila. Dečka sta dala eorodoiku fsrw" ju. Ko ga je mati obiskala pred en\mmm se je deček pototil, da se mu Jako slsbo r-Najrajši bi pobegnil, je rekel; »dir«^ b' k skavtom. Pri slovesu ji je rekel; prav gotovo pridem v Chicago in skavtom." Najbrž Je kje pobral skavtski»- in potem je potoval s .tovornimi vlaki. Skavti so poalulall. Ali naj f» pokopljejo? Da. priiel je mednje "«"^g ni mogel živ. Pokopali ao ga In odšli^ ao, mati je pa ostala nama pri grobu '•"J slonela do poanegn PK04VIT1 )l)BA PULJSKEGA PROCESA M kulturni svet obsoja fašistični j USt ifikacijaki f«i«l (Urimo.) f Ljubljena, 19. okt. 1929. Obsodba petih istrskih mladih „etov je izzvala povaod po sve-iivahne VomenUrje, polne ob-iania fašističnega poatopanja. £no je, da je fašiatični reiim nodil vseh pet *e preden je Mria preiskava dognati, ali so 5vi ali niso, Ae preden se je ivzaprav pričela preiskava. In ikor hitro je bila sodba lzre-M so odpeljali na smrt otrebno, da čim prej veliko večino avojih po-" *n<*n. Tako bodo gospo-ministrstva prenesla eko. * «voje pasi« na banovine, J*o ministrstvo za narodno Nravstvene institucije ► ^ imenovale več držav-Miarveč hanake institucije.1 jr V barsko ministrstvo ^ pp^ na banovi- 1 **h*alo si boB * *'«d<»v inH ^so oblast. I Jjlae kmm. y u*k<.m Z? Urnrl Kordiš, tr- JfjK*e«tnik, bivši župan in JT*1"} bajnega šolskega ' Je, bil 72 let. — V ¡a !".' "»rta Josipi no ^ * knro fikofic. Pisno Iz Jvlijtk« Krajin Trat, 17. okt. 1929. ■le IzkeHšSk Hplošno nedzor- Poštno blagajno so odnesli Ta teden so neznani Vlomilci vlomili v poštni urad na JeŽIci ter odnesli s sabo železno blagajno. S krampom ao odprli vrata, tako zunanja kakor notranja. Nekje v soseščini so vzeli voziček, naložili nanj 200 kg te-flko poštno blagajno ter jo od peljali v bližino Save v Hrvato-vo njivo. Tam so začeli razbijati blagajno, nadejajoč se obilnega plena. Skušali so jo odpreti od spredaj, a jim ni uspelo. Potem so od zadaj zvrtali v železo luknjo ter skoznjo segli v notranjost. Potegnili pa so venkaj le malo denarja in več papirjev. K sreči je upravnica prav istega dne izplačala Bkoro ves denar, o-stalega pa poslala na poštno direkcijo v Ljubljano. Tako so vlomilci bili deležni le 500 Din gotovine in za 840 Din znamk, ki pt» jih ne bo lahko spraviti v promet oz. zamenjati. Za vlom so zvedeli šele zjutraj, ko so našli v njivi razbito blagajno. Obvestili so policijo in poltetjeka dva psa — ki sta vohala do Save, ki teče poleg. Dlje niste mogla s svojima nosovoma. Storilcev je bilo najmanj troje, ker je poštna piaarna na ae-lo vidnem ¿raju in stoji"v bližini celo cestna luč. A bili so tako korajžnl, da so blagajno naložili na voziček in lepo odpeljali, kot bi irfeVaSali balE. Tudi v Črnučah je bilo ta teden vlomljeno. Odnesli so Cižma-nu 5260 Din gotovine in razne obleke.. vlom je bil izvršen skozi klet ob belem dnevu. V Velenju med Celjem in Dravogradom so 17. t. m. otvorili in blagoslovili novo elektrarno, last države. V Velenju Ima država svoj rudnik in davna želja je bila, ustaoviti tudi elektrarno, ki naj bi bila začetek elektrifikacije dravske banovine. Velenjski premog je še mlad ter so se zato namenili, da njegovo kalorično energijo spremenijo v električno energijo. S to elektrarno je zdaj dosežena zamisel. Tega dne so novo elektrarno slovesno blagoslovili ln otvorili. Navzoči so bili zastopniki držaje, oblasti, ljubljanske občine, delavci i. t. d. Z otvoritvijo te e-lektrarne se odpirajo nove velike možnosti k elektrifikaciji slovenske zemlje. Knjige Cankarjeve družbe so že natisnjene ter jih bodo te dni razposlali vsem poverjenikom. Tudi iz Amerike se* je priglasilo lepo število naročnikov, da podpirajo to prvo delavsko tiskovno, matico, ki se je Že v prvih mesecih svojega obstoja dobila mnogo naročnikov. Letošnje knjige pojdejo v blizu 20.-000 Izvodih med delavsko ljudstvo« In pričakovati je za naslednje leto še velik porast, saj so knjige tako vsebinsko kakor po opremi lepe in bodo pritegnile mnogo bralcev in naročnikov. Izšle so poleg znanstvene knjige (razpravi Uratnika in Lončarja) še Cerkvenikova povest "Daj nam danes naš vsakdanji kruh", dalje Londonove novele pod na-slovom "Mož z brazgotino" in velik "Koledar Cankarjeve družbe". — Koledar -pade najprej v oči" po svojih številnih ilustracijah, tako fotografijah kakor tudi reprodukcijah slikarskih del dpmačih in tujih umetnikov, članke in povesti so napisali 8e-liškar, Talpa, Vuk, dr. Turna ln drugi, s pesmimi so zastopani Klopčič, Kožar, Selilkar, Cufar. Klopčič seznanja bralce pred-sem s pesnitvami nemških delavcev, ki Jih podaja v svojih prevodih. S tem hoče Cankarjeva drutba zbuditi tudi med našimi delavci talente, da bi tudi aami sebi napisali o sebi. Zastrupljanje e klobasami. — Zaradi uživanja pokvarjenih klobas, ki ao jih prodajali na tedenskem sejmu v Karlovcu. je obolelo več oseb. Da se.to v bo-d oče prepreči, je tamkajšnje mestno poglavarstvo odredilo, da morajo prodajalci pečenih, o-ziroma kuhanih klobas kupovati klobase samo od karlovških mesarjev ln morajo pH oblastvu dokazati izvor zvojega blaga. Nagla smrt stark* — V Karlovcu se je 1«. okt. 77letna Anka Vraničeva, ki izhaja iz ugledne tamkajšnje rodbine, zaradi bede morala podati v ubežnico. To Je na ubogo starko delovalo tako deprhnirajoče. da jo je prvi dan njenega bivanja v ubož-nkl zadela kap. Ostala je na me stu mrtva. Koncem septembra amo poročali. da je imel tržaški škof dr. Fogar a papežem obsežen razgovor o cerkvenih razmerah v Julijski krajini in o dispozicijah lateranskega *konkordata. Fašistični listi ao pisali o tem podrobno, kakor da bi bili o stvari najboljše pod učeni z avtoritativne strani. Glede na to je priobčil tržaški katoliški Ust "Vita nuova" dne 5. t to-le objavo: "Pooblaščeni smo izjaviti, da so poročila v nekaterih listih pokrajine, ki bi se lahko smatrale za sad avtoriziranih pojasnil k rimskim pogovorom našega škofijskega pastirja s sv. očetom in vladnim načelnikom, le osebna mnenja, vzeta iz fantazije piscev omenjenih člankov. Dvanajsto leto svoje starosti so dokončali slovenski otroci na deželi, ki so obiskovali od 1923 dalje čisto italijansko ljudsko Šolo. Mnogi so sedaj ostali doma, kajti po malih kmečkih šolah sta na sploh zadnja dva tečaja malo obiskana, nekateri samo kakšno uro na teden, drugi pa nič. Pa kaj bo sedaj s temi o-troki? Fašisti se boje, da bi se pri njih ne ustavilo potujčevanje, pričeto v šoli. Nasvetujejo intenzivno delovanje "dopolavo-ra", ali kdo bo zbiral mladino iz vseh sem in tja raztresenih sel? Priporočajo ustanovitev pevskih zborov, da bi se slovenska ipladi-na privadila italijanskih popevk, povsodi hočejo Imeti knjižnice in slovenski deželani ne smejo biti nikjer brez italijanskega duhovnega stika. Učitelji bi morali sodelovati, pa so preslabo plačani, zato se bodo branili izvenšolake-ga dela. Po "Piccolovi" pameti bi moralo prispevati k poitalijančevanju celo povsodi priljubljeno balinanje, katero toplo priporo- Sredi februarja 1.1. je bila železniška proga pri Divači tako silno zasnežena, da je bila napro-šena vojaška pomoč iz Trsta, da se sneg odkida in vzpostavi promet. Pri delu ponoči ao pomagali že tudi vojaki. Do njih Je imel priti železniški voz, da jim prinese hrane in jim nudi priliko, da se nekoliko ogrejejo. Določeno je bilo, kje ee ima vlak ustaviti ali asistent Vizentln baje ni strojnika na to opozoril in zaradi tega se je stroj, ki je tekel s hotrostjo 28 km na uro, za-ril v nakopičeni sneg in zadel tri vojake, ki so obležali mrtvi. Krivda za nezgodo je padla na Vkentina, kateremu so tržaški sodniki te dni prisodHi 4 mesece in 5 dni zapora ter globo 834 Ur. Senzacijo je povzročil nastop fašistov proti trgovcu Antonu Orzanu v Gorici. Stari Orzan je vstvaril veliko podjetje ln vživel je ugled v deželi. Orzani so bili vedno odločni Italijani. Sedanji Šef tvrdke Anton Orzan je služil v avstrijski armadi v vojnem času kot nadporočnik. Kot veljaven in naobražen trgovec je bil po vojni v prejšnji trgovski zbornici in v sedanjem deželnem gospodarskem svetu vedno na vodilnih mestih. Da je bi bil avstr. oficir, eo vedeli v Gorici vee ta čas vsi, ki ga poznajo. Sedaj pa je priobčila tržaška "U Fiam-ma", fašistični sindikalni tednik, fotografijo Antona Orzana kot avstrijskega oficirja in ironično je vpraševala, če ga kdo pozna na Goriškem. V Gorici je bil takoj sestavljen odbor, ki preišče "Orzanov slučaj". "La Fiamma* pravi, da človek, ki je bil avstrijski oficir, ne tiče na visoka javna mesta v Italiji, kar naj Orzan vpošteva. Jan Kubelik se je vrnil s svoje turneje po južni Afriki v svojo vilo v Opatiji, kjer ostane čer zimo. Po novem letu namerava prirediti nekaj koncertov po večjih italijanskih mestih. R parnikom "Beivedere" je odpotovalo iz Trsta v Buenos Aires Okoli tristo naših domaČi nov. Pripravljajo ee na odhod skupine po vseh straneh Julijske krajine. Slovenske vasi se praz ni jo.... ......... V Gorici je umrl vpokojenl na d učitelj g. Fran Ck*ro, ki je do segel visoko starost 82 let. Potni listi, veljavni se celo leto, stanejo odslej L 99.06 (prej L 98.06), veljavni za H leta pa L 68.06 (prej L 60.06). Vol je pobodd tfletnega Bizjaka na Gradtšfrj nad Prveči-no. Poškodbe so bile Uko teške, da Jim je Bizjak kmalu podlegel Mlet ni Ivan Tutjak Iz Kopra .ke doline je dne 20. j t. L umoril svojega strica Iva Raiočtruv« t pomlajevanjem - (Nadaljevanje a S. »trani.) Kakor vae kaže Je izsledek dosedanjih pomlajevalnih operacij še daleč od prave ln resnične pomladitve. V najugodnejšem primeru lahko govorimo o delni pomladitvi v območju spolnosti, ni-kakor pa ne o pomladitvi ostalega telesa, posebe še živčnega zls-tepia. V kolikor pa bi šlo ta možnost, da se z operacijo podaljša življenje, se ugovarja, češ morda se pa baš s tem novim, umetnim plamenom seksualnosti naglo potroši še zadnja trohica življenjskih sil, ki jo ima v sebi starajoči se organizem. Ta ugovor je zelo tehto-vit ■Zanimiva je Btatiatika, kakšni ljudje so se doslej podvrgli po-mlajevalni operaciji. Iz Schmld-tove knjige, Ki je iašla nedavno v Nemčiji, posnemam, da je izmed 35 operiranih oseb bilo največ (13) starih med 40—60 leti, samo dve sta bili starejši od 70 let, štiri *pa so bila celo mlajše od 37 let. To pričuje, da je šlo večini zgolj za seksualni učinek, ne pa za celotno pomladitev. Med operirane! ao osebe, ki so prebile vsega spoštovanja vredno mučeništvo, da ohranijo svojo mladost. V Schmidtovi knjigi je opisan slučaj tfeke dame, ki si je dala kirurški pomladiti obraz, a a takim uepehom, da ni mogla več zahajati med ljudi; vzlic temu ae je podvrgla operaciji po metodi Voronova. Ko pa ae je všiti ovčji jajčnik pokazal jalovega, ae je napoeled — stara 48 let — odločila za novo operacijo, pri kateri ji je bil trans-plantiran človeški jajčnik. Zamislimo ae v žalostno dejstvo, da samo neinaten ulomek odstotka civiliziranega človeštva učaka naravno amrt in da o-gromne večina ljudi prezgodaj umira za raznimi eocialnimi boleznimi. Radi bomo priznali, da so naloge modernega zdravilstva važnejša nfcgo je skrb za spolno pomladitev neznatne peščice posameznikov. Ne maramo zanikati, da ne bi bila tudi to naloga medicine, trdimo pa, da je ta naloga čisto melenkoetna in neznatnega pomena v primeri z nerešenimi problemi tuberkuloze in rfka ter z drugimi problemi socialnega zdravilstva. Hrepenenje za pomlajevanjem je staro in naravno, vendar se je pojavljalo v posebno izrazitih oblikah tedaj in Um, kedar in kjer je upadela Žlv-Ijenska sila Človeštva. Zanimanje za pomlajevanje po Vorono-vu in SUlnachu je po vsej ver jetnost! povzročil enak nesklad v Človeških žlvljensklh silah, nesklad, kl je sploh značilen ze današnjo zbegano dobo. Upajmo, da bo zanimanje za U problem tem manjše, Čim bolj bodo reat-le v ljudeh sile zdravja In odpora. PotemUkem se ne bomo pomlajevali. Skušaj mo pa ee ker nadalje ohraniti eveže In spočite s pripomočki, ki nam Jih nudi narava sama. Tako češki znanstvenik. Njegove preudarne besede naj bodo nekak epilog k razpravam o problemu, katerega je tudi tisk zanesel v široko Javnoet ln kaj-krat postavil v napačno luč. Ostrižsne ovce odhajajo v sprt Chicago. — F. J. Kubsc, češki zemljiščnl trgovec v Ciceru, se je v četrtek zjutrsj ustrelil v svoji piesrni, 6028 W. 22 st. Vzrok: igral je na borzi In zaigral vse, ker je imel in zraven je — kakor sumijo — porabil tudi gotovo vsoto sUvbinsksge društva. Druga žrtev, ki se Je hotela usmrtiti lati dan, Je Hilmand Mendeison, 6610 Blarkatone ave. Našli eo ga v sobi polni plina in so ga oživsli. Ford salšsl Detroit, Mich. — Kord Je ns-znani I, ds s 1. novembrom Je cena njegovih avtov znIŽsns od $16 do $26 ns Vilarjs. Vilsrjev oče je bil zs pustil s vole posestvo sinu Ivs-nu In nečsku Tuljsku. Iz tsga so nasUlI spori, ker js Tuljak vedno bolj kazal svoje stremlje nje po polastitvi vsega peeeetva. Oni dan sU se kregala zaradi delitve nekega pelje Tuljak je sdvivjai. ko se je stric branil. In izvršM je umor. Pred poroto v Trstu je bH obsojen aa osem let ipMRHfci »' - * * - • ^M . «v «i Rudarski poklic prlja črncem Charleeton, W. Va. — Rudarski poklic očividno pri ja črncem. V premogorovih Weat Virginije dela 26,250 Črncev. Štetje so Izvršile dobrodelne organizacije te države. Slovenska Narodni FARMA NA PRODAJ Proda se farma obstoječa is 120 akrov rodovitne zemlje v Clark County, Wis. 45 akrov je izorane zemlje, osUlih 75 akrov je pašnik In drevje za domačo rabo. Na farmi Je lična dvonadstropna hiša, hlev ln druga fnr-marska poslopja, vodnjak z dobro pitno vodo. Ob farmi je lepa cesU in zelo prijazna obljudena okolica. Sola je eno miljo od farme. Mesto bllzo precej veliko, kjer se lahko vae kupi ln proda. Ta farma ee proda po zelo nizki smerni ceni, proda se ker lastntk ima še drugo podjetje. Cena farmi je samo $4000. Kogar veseli kupiti to farmo, naj nemudoma piše na spodnji naslov ln naj naznani Čas, kdaj si jo pride lahko ogledati. Potem mu ju Ukoj pošljem vsa potrebna navodila, a katerim vlakom ae lahko pripelje. Naslov je: Ignac Cesnik, P. O., Willard, Wle., Clark County. (Opomba: Clark County je tretja najbolje in bogateja County v WIa. Tukaj Je tudi največja slovenska farmarska naselbina v Ameriki. Prebivalcev šteje »2,000. Clark County Je prejela lansko leto samo sa mleko sedem milijonov dolarjev.)-—(Adv.) f * ...... NA PRODAJ V Framu pri Mariboru na Štajerskem ee proda mlin z o-Ijerno. Mlin seztoji iz štirih parov kamnov in zraven je tovarna za olje. Poslopje je vse v dobrem stanju ln na eUlnl vodi. Prode ae valed bolezni. Za ceno in druge pojasnila pišite na lastnika na naalov: Karol CerneJ, Fram pri Mariboru, Jugoslavija. —(Adv.) MIT-Se Bs. Uwsdal« Ar«., Chk.«o. mínala Podpor» JttfHlt I «•! !<«>< k w i-ll VJ04 GLAVNI ODBOR S.N.F.J. L^ UPRAVNIODSKKt VINCENT CAIN K A K, pradsadnlk.....HOT 8. Lawndale A va., Chios««. »1. PEED A. VIDKR, fl. tajnik.........MAT 8. Uwndala A vs., Chleaso, 111. BLAS NOVAJ , tajnik bol. oddslka... .8107 8. Uwndala A vs., Chics«*, 111. JOHN YOG' CH, «1. bla«a jnlk--------2867 8. Lawadal* A vs., Chka«o, III FILIP O' IN A, upravitelj fisalia.... 8697 8. Uwndala A va., CMse«o, Ilk JOHN MO* .;K, uradnik «Isatis.......8687 8. Uwndala A va., Chlssfs, Ilk ODBORNIKI ANDREW VIDRICH, prvi podpredsednik, m Russell Ave., Johnstown, P* DONALD J. LOTRICH, dru«l podpreds., 1087 8. Trumbull Ave^ OMsago, DV JOHN J. ZAVERTNIK, «I. sdravaik........8784 W. Mth 8t, OMaa«o, III OOSPODAR8RI ODSBKt FRANK ALK8H, predsednik..........8184 8. Crawford Ave., Ghlea«o, 111. JOHN OUP.....................8486 Bo. CUfton Park Ave., Ohteaee, 111» JOSEPH 8I8KOVICH................100» E. 74U» Street, Cleveland» Ohio, POROTNI ODSKKt JOHN OORŠEK, predsednik..............414 W. Hay 8t„ Sprtn«field. III. ANTON &ULAR...................................Bos 87, Arms, Kaaa. JOHN TRCELJ..................................Boa 887, Strsbass, Pa. FRANK PODBOJ................................Box si, Park Hill, Pa. FRANOM SAKOVŠEK.................1018 Adam« 8t„ No. Ohieags, III. OKROŽNI ZASTOPNIKI: GEORGE 8MREKAR, prvo okrnftje.......187 Main Ave., W. AHqulppa, Pa. JOHN LOKAR JR., dru«o okrolje.,......681 R. 168nd St., Cleveland, OM* FRANK LKKŠA, tretje okrolje............P. O. tea 884, Mulberry, Kana» FRANK KLUN. tetrto okrolje....... ...........Boa 88Š, Ohinholm, Mina FRANK KLOPČIČ, peto okrošje............Rt 4, Bos 8Š, Cle Blum, Wsah. i <;',-. NABVOftNI ODBNCt FRANK BAITS, prediedhlk.^v,.:.8688 W. Nth Bt* Cbleego, 111. ALU KRT H H A ST......................HA «. Piers» SU, Mllweukee, Wis. MICHAEL P LES HE..............810 Madison Ave., N. 8., Pittsburgh, Pa. MJ VSi raiam sa •«. mmUiI w eaj »aiujaja aa Jaka Oarika. • «u'w» J¡?m »¡»¡iba'sa^ra«Ä!ioTmí*!.' ' aowh C«MMe»s »ae>mw oma» »a—y U »llmul eel CtiRiRisl^slltSš i Ii« Ni^lise ^mi^mi BIŠMŠHI IW sáéiüsM %% Alt re*»IMant#e ef mu ne p biisinee^ 8eet»iiilN| § Mallere »( etrk btneflt ehenld || §4Mf#M*4I I» Itlf alg» _ _ iKe werk ef I He Ošapjii, lesiplšlslš S884É s^yswSs SÍMVMI k® la le ¿afea Uarlah, AsMiM Mi ia »raosvetv CHICAGO JE ZMAGALA NA CEU ČRT! F"••'■■ •'••^ISi $ tvqjimi ... najhitrejšimi vlaki Interurban Električne Železnice v Ameriki! iga za ¿ikaške inUrurban ieleznice na celi črti! Dobile ao prvo» drugo in tretjo nagrado v narodnem kontestu za brzovešnjo. V tem kon testu ao bile najhitrejše interurban šeleznice Zdr. d rte v in Kanade. Prvenstvo Je odnesla ftouth Mhore Une, kateri je bila dodeljena trofeja zmage na konvenciji zastopnikov Ameriških Interurban električnih teleanlc dne 1. oktobra \m v Allantic City, Na drugem mostu Je bila North Shore Line, d očim Je Chicago Aurora and J£itfU> (The Sunset Lines) prišla na tretje mesto. Pripomniti Je treba, da te nagrade niso bila i h Kiel jene za ka kposebea slučaj brzina, pač pa kot stalni rekord bmlne, e katero se vozlU na Uh Aeleznlcah vsak dan v letu. Zanimivo Je tudi to. da so vee te železnice pod i»tim vodstvom in de nepre-dujejo skozi cslo leto, vse to pa nudi Cki-isgu najboljšo prometno posiušbo. Za fn*, volnjl tU in dntu» informatik na rssš trik progah se . obrnit* na Cun* dar tmjno wánsall, Id ga ai 75c. 10 Piece Cosmetic Set $1.97 This Is a Famons .Vlvanl Bat and idudaa Face Powdor, fLOO, Bongo. Tissue Cream fl.00, Depilatory. 114», Facial Astringent, $1.75, Batb Salt, HUM), Toilet Water, 11-26, Par-fume, (2.75, Brilliantine, 75c, WMtoeer, 75c. Total Value, i Special prico, $1.97 fo&all ton co lntrodues the Una. Bond no moaey but clip Name .. Bead sots parcel peat C. O. D. Tour money promptly refunded not sfittrflti1 V NAJEM 8E ODDa • lepo opravljena soba z V|0I trebščino za dva aaraca pri i venski drušini po zmerni m Oglasite ae oaebno pri na naslov: 1829 S. 55th Cm Cicero, IlU-(Adv.) NAROČITE SI Knjig "AMERIŠKI SLOVENQ öes ~ m i ^^^m For pyorrhea for prevention gpdsetgsmMoe- V powerful ptlc. Also s igalnst satiso guards coughs ■erioua N.» Tart rail niirflsii ftm&mmt ki so s našim posredovanjem odpotavali to leto v Evropo, Je najboljši à 2e DRU2B. aedaj sprejemamo prijave ss prihodnji tx*ični klet v S MI PR(M)AJAMO VOZNE LISTKE VSEH PAROBRODi Mi izdelujemo afldavite, prošnje ss isjave o zakonitem prihodn,» nje sa potne Bate in aa dovoljenja sa povratek t Ameriko; pooblsstik teko dalje. ^ ^^ ~ * ^Bl PREPRIČAJTE SE kako Ja pripravno poslati denar s našim posredovanjem. MI POSUJAMO DENAR NE SAMO V NAfiO DOMOVINO, t VEC NA V8E OSTALE DELE CIVILIZIRANEGA SVETA-P01 POfiTE ALI BRZOJAVA—V INOZEMSKI VALUTI AU V DOLi* HITRA POSTREŽBA, NIZKE CENE. STATE MS CHICAGO, 1 preko luš ranil s udarci v obras. Zdrav-* nlka eo sodniki obeodili, vendar____ ___ ga je prlaivno sodišče oprostilo, IJ^mi na tju, mad"^reščsnjem ker so stricovnjakt, na ponovni Umork. ki je šlo skosi ušesa 1 razpravi iajavill, da so utegnile biti sicer nmnatne rane v obrazu pacljentinje posledice kakšne "Poglejte, pošasti O ti poglejte, tu so te lepi velikani T Mo- slučajne zdravnikove manipula- Ura pentlja ea ja IstrgaU materi clje med operacijo, ko Je hotel operiranko pomiriti. •000 vstopnic In nnmo 2000 prostorov, berlinske [iz rok in drvala gori k malemu kamenitemu mestu, ki ja bfl nad posušenim potokom. "Pridite vsi. Pri nekem koncertu 1 oridite hitro, pofiejte ta čode- filharmonije je prišlo do neverjetnih rabuk In prizorov zaradi preveč prodanih vstopnic in premalo prostorov. Koncertna poslovalnica je namreč ratpoalala serijo vstopnic z opombo, da velja vsaka vstopni-aa štiri osebe. Na ts način je prišlo v roke ljudi 0000 vstopnic. Naval pri koncertu jo bil vslikanaki, toda dvorana, kjer ee je vršila prireditev, je bila majhna in je mogla sprejeti kvečjemu 2000 ossb. Polidjs js aaprla vhod. čim ao bili vel pro-stori zaaedenl. Zaradi tsga so se Jeli ns ulici pretepati. Posredovat. Js morala policija, ki je razganjala naailneše a oroš-jam. ker ae dmgnše niso hoteli pokoriti njeni volji Agltirajt* za Proevrtnî iaa bitja. Is krasne velikane T Od veaelja ja ploskala s rokami In skakala v hitrih korakih po vročem prahu. Tu so bIH berači in karali svoje strahotne brisani. Črnec ea še zmeni, ko gre mimo, toda noben tujec na mora mhno. ne da bi aegel globoko v šop. To tudi asml dobro rado. In kar ocenjujejo jih: ta. ki ga strašen pogled nanje vrie naaaj, bo gotovo dal četrt dolarja, ln dama, ki jo po» pade morska bolesen. pa gotovo cel dolar. "O mama, le poglej tegale s lu-skinaato košol AH nI lepr Pokazala")e na zamorca, ki mu je nagnusno razjedajoči lišaj po-polnočna zmoličtl tolo. BO je ss-lenkaatorumen In orošensla kraste mu Je vMa v trikotnih hiškah preko njegove koše. - V i ¡iw. k 1900 BLUE ISLAND AVE. i» v TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tuka rabil« unijeko delo prve vrata. TAM ta shoda, tisto*», časnika, knjige, koledar j«, letaka itd. t alovenakem, hrvatakam, slovalkom. češkem, nem-flum, mglBikm jezflra fn dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO 8J*.PJ„ DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TBSKAKN1 Vsa pojasnila dala vodstva tiskan* s. n. p. J. PRINTER Y So. A chicago, hjl SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA