p^sasr uto li $tev. i9B. o Ljubljani, v petek Z. septembra 192). Ceno Din F Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 340.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304 Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Borba za volilni proglas NRS Izdelana sta bila dva proglasa, ostrejši in milejši. — Aca Stano-jević je danes odobril ostrejši proglas, ki bo popoldne ali jutri objavljen. — Vsi politiki na agitaciji. Beograd, 1. septembra. Volilni proglas radikalne stranke, ki ga je odobril glavni odbor v svoji zadnji seji tudi še danes dopoldne ni bil objavljen. Po informacijah v poučenih krogih obstojata dva osnutka tega proglasa. Enega so izdelali ekstremni elementi z Velizar-jem Jankovićem na čelu, drugi pa je produkt zmernejše struje, ki se zavzema za to, da bi se očuvala enotnost stranke. Proglas ekstremnejše skupine je po krivdi strojepisk že pred objavo izšel v javnost, radi česar je nastalo v radikalnih krogih veliko razburjenje in so bile štiri strojepiske Narodne skupščine (!), ki so bile zaposlene pri prepisovanju tega proglasa, na mestu odpuščene. Ta proglas v ostrem tonu napada vlado in jo proglaša za neradikal-no. Proglas povdarja, da je bila vlada sestavljena brez odobrenja in pristanka stranke ter da je razpustila Narodno skupščino, četudi je bila delazmožna, kar dokazuje cela vrsta zakonov in dva pravočasno sprejeta proračuna. Proglas nadalje ostro napada ministrskega predsedniku g. Vukičevića, ki ignorira glavni odbor stranke kot vrhovni forum, in povdarja, da je snovanje «četr-te» stranke Vukičevića, naperjeno proti radikalni stranki. Obtožuje ga, da je postavljal kandidature s pomočjo policije, kar je v ostrem nasprotstvu z duhom In tradicijami radikalne stranke. Na koncu poziva volilce, naj obsodijo tako postopanje s tem, da ne zaupajo g. Vu-kičeviću niti enega glasu, marveč ostanejo zvesti tradicijam stranke in duhu pokojnega Nikole Pašića. Omahovanje glavnega odbora z objavo volilnega proglasa je navdalo vladne kroge z novim upanjem. Iz okolice ministrskega predsednika se širijo vesti, da vlada med pašičevci velika razcepljenost ter da bo prišlo celo do razkola v glavnem odboru samem. Dr. Ninko Peric je izjavil novinarjem, ki so ga vprašali, kako stališče bo zavzela vlada, če bo objavljen protivladni proglas: ^Med pašičevci vlada taka razcepljenost, da menda sploh ne bodo mogli izdati nobenega proglasa. Vlada ima zanesljiva poročila, da Aca Stano-jevič noče podpisati proglasa, ki ga je sprejel glavni odbor. Glavni organ radikalne stranke «Samouprava» pa tega proglasa ne bo objavil. Ako pa bo le prišel v javnost v svoji ostrejši obliki, je gotovo, da bodo v tem slučaju iz- stopili iz glavnega odbora najuglednejši člani, med drugim Nikola Uzunović, dr. Ninčić, dr. Laza Markovič in dr. Voja Janjić. Vlada pa bo znala vsak napad pašičevcev primerno odbiti. Beograd, 1. septembra. Glasom vesti iz Vrnjačke Banje si je dal predložiti Aca Stanojevič oba osnutka volilnega proglasa. Po daljših razgovorih z vodilnimi politiki pašičevske skupine je danes odobril in podpisal ostrejši proglas, vendar pa je nekoliko omilil naj-ostrejši izraze. Proglas bo danes popoldne objavljen. Ce bi se posrečila intriga vladnih radikalov in bi ^Samouprava» res odklonila objavo volilnega proglasa, bodo pašičevci izdali poseben list, ob enem pa naprosili druge beograjske liste za gostoljubnost in objavo proglasa. Podoba je, da bodo pašičevci v tem slučaju izdali še dodatni proglas, v katerem bode ostro obsodili to postopanje. Beograd, 1. septembra. Po zadnji seji glavnega odbora radikalne stranke, ki je nekoliko prekinila politično tišino v Beogradu, je danes po odhodu ministrskega predsednika Vukičevića, skupščinskega predsednika Marka Trifko-vića in zunanjega ministra dr. Marin-kovića zavladalo zopet popolno mrtvilo. Vsa pozornost političnih krogov in voditeljev ie posvečena izključno le volilni agitaciji, ki bo prihodnjo nedeljo dosegla vrhunec. Zunanji minister je snoči odpotoval na Bled, od koder nadaljuje potovanje v Ženevo, ministrski predsednik pa je odšel na agitacijsko turnejo v banja-luško okrožje. Precejšnjo pozornost je vzbudilo dejstvo, da je z istim vlakom odpotoval v Banjaluko tudi Marko Trif-ković, ki je znan kot največji nasprotnik g. Vukičevića v radikalni stranki. Vozila sta se vsak v svojem vagonu. Ljuba Davidović je na agitacijski turneji v južni Srbiji, kjer je tudi več radikalskih ministrov. Svetozar Pribi-ćević ima danes več shodov v Bosni in potuje jutri v Dalmacijo, kjer ostane do konca tega tedna. Za danes zvečer je sklican v Beogradu shod radićevcev, na katerem bosta govorila Stepan Radić in radićevski kandidat v Beogradu Pavle Radić. Za shod pa ni nobenega zanimanja, ker radićevci nimajo v Beogradu prav nobenih pristašev. -SS3- Tragična nesreča dveh naših letalcev Beograd, 1. septembra. Kakor se uradno poroča, so bile prve vesti o nesreči naših pogrešanih letalcev podpolkovnika Petroviča in poročnika Paje-vića netočne. Petroviča so našli z neznatnimi ranami 10 m od letala mrtvega, poročnik Pajević pa je bil le nezavesten. Ker pa sta bila oba popolnoma ozebla in zmržena, so sprva mislili, da sta oba mrtva. Ekspedicija, ki ju je našla, je oba prenesla v Feldkirchen v tamošnjo bolnico, kjer so ugotovili, da je poročnik Pajević še pri življenju. Po večurnem prizadevanju so ga spravili k zavesti in ugotovili, da ima polomljeni obe roki in nogi ter več reber. Kljub tem težkrm poškodbam pa zxlravniki upajo, a ga bodo ohranili pri življenju. Njegovo stanje je danes povoljno in če ne nastopijo kake komplikacije, bo v par mesecih okreval. Pajević je izpovedal, da sta se s Petrovičem že 24. avgusta, ko sta se vračala iz Curina, radi defekta v motorju zaletela v ledenik Isabella, kjer se je letalo popolnoma razbilo. Sprva sta bila oba nezavestna, pozneje pa se je Pajević zavedel, vendar pa ni mogel niti ganiti. Trpel je strašno žejo in mraz, čez par ur pa se je znova onesvestil in se prebudil šele v bolnici. POSKUSNA MOBILIZACIJA V RUSIJI — Moskva, 1. septembra. Sovjetska vlada je odredila včeraj poskusno mobilizacijo letnikov 1898 do 1903 v Leningradu in podkrimskem okrožju. Čeravno je bilo že dva dni prej objavljeno, da gre le za poskusno mobilizacijo, je zavladalo med prebivalstvom veliko razburjenje, ker vidi v tem le priprave za bodočo vojno. Po zatrdilu sovjetskih vojaških krogov je mobilizacija v vsakem oziru dobro uspela in pokazala, da je sovjetska armada glede organizacije in opreme na višku. V političnih krogih se domneva, da gre pri tej poskusni mobilizaciji le za demonstracijo, naperjeno proti Angliji in Franciji, ker v zadnjem času narašča protirusko razpoloženje. Kmetska revolta v Ukrajini — Varšava, 1. septembra. Iz Kijeva poročajo, da so se prebivalci v Vasijelkovu pri Kijevu uprli sovjetom, razorožili posadko, zaprli vse boljševiške funkcijonarje in jih po formalni obsodbi ustrelili. Pokret se širi tudi na sosedna mesta. Moskovska vlada je odposlala v revolucijonarno pokrajino močne vojaške oddelke, ki imajo nalog, da pokret za vsako ceno zaduše. BELGIJSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK V BEOGRADU Dunaj, L septembra. Včeraj je prispel semkaj bivši belgijski ministrski predsednik Theunis. Imel je več sestankov s tukajšnjimi gospodarskimi krogi ter se je zlasti zanimal za gospodarski položaj v Avstriji. Danes je nadaljeval svoje potovanje v Beograd, kjer namerava ostati več dni in se informirati o gospodarskem položaju v Jugoslaviji in o političnih razmerah na Balkanu. Napetost med Rusijo in Turčijo — Pariz, 1. setpembra. Glasom poročil iz Carigrada je turška vlada odklonila ponudbo sovjetske Rusije na podaljšanje rusko - turškega pakta o prijateljstvu, ki preneha s 1. oktobrom. V diplomatskih krogih je izzvala ta vest veliko pozornost, zlasti še, ker je v zadnjem času opažati naraščanje napetosti med Rusijo in Turčijo. VELIKOPOTEZNA STANOVANJSKA AKCIJA V BERLINU — Berlin, 1. septembra. Berlinska občina je najela v svrho zgradbe stanovanjskega kompleksa 30milijon. dolarsko posojilo, ki je bilo danes razpisano na ameriškem denarnem trgu. S tem posojilom namerava zgraditi 20.000, stanovanj. pope v Cela mesta porušena, cele pokrajine uničene Radi trajnega deževja so silno narasle vse reke v vzhodni Galiciji in povzročile ogromno škodo« — Uničeni borvslavski petrolejski vrelci. — Ves železniški promet ustavljen. gorskim princem in velekapitalistimim družbam, pač ne more govoriti o stoji politični morali in poštenosti. Nobenega dvoma ni, da bodo volilci, ki čutijo to politiko klerikaliih voditeljev, na lastni koži, klerikalno politično nemoralnost in nepoštenost obsodili kakor zaslužita. — Kdor je že tolikrat prevaral zaupanje vo-lilcev, kakor ga je klerikalna stranka, pač ne more reflektirati ponovno nanj, poseb-no ne pri ljudeh, ki mislijo z lastnimi možgani. — Varšava, L septembra. V vsej Poljski vlada že skoraj 14 dni deževno vreme. Radi neprestanih nalivov in predsinočnjega neurja, ki je razsajalo pozno v noč nad vso vzhodno Poljsko, sta rek* San in Dnjester tako narasli, da sta prestopili bregove in poplavili vso okolico. Tudi vsi pritoki so se spremenili v pravcate hudournike. Stry't» Sambor in Stanislavov z vso okolico so pod vodo. Ves promet je ustavljen, ker je voda odnesla vse cestne in železniške mostove. Več tisoč hiš je popolnoma pod vodo, nešteto naselbin pa je sploh izginilo, ker je voda porušila vse hiše. Prebivalstvo v paničnem strahu beži z živino v višje ležeče pokrajine, da si reši življenje. Železniški promet je v vsej vzhodni Galiciji ustavljen. V kotlini Borvslava je voda zalila vse tamošnje petrolejske vrelce. Mno. so delavcev :e utonilo, podjetja in rafinerije pa so popolnoma uničene. V Boryslavu, ki je skoraj popolnoma pođ vodo, se je porušilo pet enonadstrop-lih in skoro vse pritlične hiše, tako da je mesto skoro docela uničeno. Tudi Stryj je hudo prizadet. Razen najvišje ležečega dela je vse mesto />od vodo. Reka Stryj je opolnoči prestopila bregove in mahoma poplavil? mesto. Odigravali so se tragični prizo_ ri, zlasti, ko je začela voda vdirati v bolnico, kjer je bilo nad 100 težkih bolnikov, ki se niso mogli niti ganiti. Voda jih je odnašala s posteljami vred. Večinoma so utonili in le nekaj so jih mogli še pravočasno rešiti in spraviti na varno. Bolnica se je par ur po polnoči porušila. Tudi v ostalem delu me. sta je katastrofa zahtevala mnogo žrtev, kojih števila pa se ne da niti približno ugotoviti, ker so se ljudje raz-bežali na vse strani in ne vedo drug za drugega. Po nepoplavljenih delih begajo po ulicah osamljeni otroci, ki so izgubili stariše. matere pa obupane iščejo pogrešane otroke, o katerih ne vedo, ali jih je odnesla voda ali pa so še pri življenju. Razen bolnice je voda do danes zjutraj porušila še 120 hiš. Tudi v drugih mestih je sličen polo. žaj. Velika panika vlada med podeželskim prebivalstvom, ki se ne more nL kamor umakniti. Vsa žetev je uničena. Ljudstvo je obupano. — Lvov, 1. septembra. Vode še vedno naraščajo in nalivi se ponavljajo. Tudi Prut je v svojem dolnjem toku prestopil bregove in poplavil cele pokrajine. Železniški promet je od polnoči dalje v vsej vzhodni Galiciji ustavljen. Lvov je popolnoma odrezan od ostalega sveta, ker je voda porušila vse mostove in odnesla več kilometrov železniške proge. Tako katastrofalne poplave v teh krajih še ni bilo nikdar. Vlada je danes odposlala v prizadete kraje večje oddelke vojaštva, ki pa je napram raz-besnelim elementom brez moči. Odrejena je le evakuacja vseh ogroženih pokrajin; vojaštvo prevaža na avtomobilih premoženje orebivalstva, v kolikor se sploh da rešiti, mora pa mirno gledati, kako voda uničuje cele vasi in pokrajine. Klerikalci nimajo pravice govoriti o politični morali in poštenosti Morala in poštenost klerikalne stranke obstojata v neprestanem demagoškem varanju volilcev. — Obljubam niso nikoli sledila dejanja« — Vsi sloji prebivalstva čutijo klerikalno politiko na lastni koži «Nikoli in nikjer ni manjkalo ljudi, ki menijo, da morala v politiki nima nič opraviti, da je poštenje v politiki nerabno orožje,» je zapfsal današnji «Slovenec». K tej ugotovitvi mu moramo samo pritrditi, tembolj ker imamo zanjo najlepši dokaz v klerikalnih voditeljih samih. Toliko politične nemoralnosti, kakor so jo pokazali voditelii klerikalne stranke v zadnjih letih, Slovenci v svoji politični zgodovini pač še nismo doživeli. Se nobena stranka ni pri nas na tak demagoški način varala svojih volilcev, kakor so jih ti ljudje, odkar imajo vodstvo SLS v svojih rokah. Pred vsakimi volitvami so menjali klerikalna voditelji svoja gesla, po volitvah pa so storili in dosegli vedno drugo, kakor so prej obljubovali. Edini cilj, ki so ga Pri tem zasledovali, je bil ohranitev svojih oseb na CKltoSlnih mestih v stranki, skrb in delo za ljudstvo pa so prepuščali drugim. Nekaj časa so slepili volilce z rcpubli-kanstvom in klerikalni govorniki so hoteli biti na volilnh shodih bolj republikanski, kakor sam Radić, predno se je prelevil. Žonglirali so s federalizmom in avtono-mizmom, borili se proti oživotvori en j u sa. mouprav, uganjali demagoško gonjo proti vidovdanski ustavi, čez noč pa so se prelevili in ko so došli do oblasti, so centralizirali v svoji naivnosti, kakor da bi več_ no sedeli na ministrskih stokih. Okrnili so oblastno samoupravo in avtonomijo na. ših mest in če n. pr. še do danes ljubljanska mestna občina nima potrjenega proračuna, je to nemala krivda tistega finanč_ nega zakona, za katerega so glasovali Me. rikalci itn ki določa, da mora finančni minister odobravati vse občinske proračune nad 3 milijone dinarjev. Kdo se ne spominja, kakšen vik in krik so svoječasno dvignili klerikalci proti korupciji, ki jo je zanesla v našo državno upravo radikalna stranka? Dr. Korošec je celo priredi' protikorupcijski shodov Ljub_ 1 jani z Ljubo Davidovičem in zemljorad-niškim voditeljem Joco Jovanovićem. Ko pa so klerikalci sedli v vlado, so v anketnem odboru proti glasovom davidovičev-cev, zemljoradnikov jn drugih strank oprostili na ljubo radikalom obtožbe vse korupcijoniste, proti katerim so pred meseci sami rohneli. In mnogi od teh so da- nes v družbi g. Vukičevića, s katerim so se naši klerikalci kljub temu zvezali na življenje in smrt. In kako je klerikalna stranica prevarala naše delavstvo? Koliko so rohneli klerikalci proti zakonu o zaščiti države, ki je bil uvede takrat, ko so nekateri nerazsodni in prenapeti elementi hoteli doseči svoje politične cilje z atentati in ko je padel kot njihova žrtev tudi eden najboljših naših državnikov Milorad Draškovič. Ko so klerikalci prišli na vlado, niso uiti besedice zinili za odpravo tega izrednega zakona, ki je postal v sedanjih razmerah odveč, in kakor trdi Radičev >Domc, je dr. Korošec sam zaradi znanega žalostnega dogodka v Čukerju pri Zagrebu, odhitel v Beograd zahtevat, naj se proti Radičevi stranki uporabi zakon o zaščiti države ter v to svrho takoj skliče seja ministrskega sveta, da bi sprejela ta sklep. Dr. Gosarjeva likvidacija državnega soci-jalnega skrbstva je prav tako velik dokaz politične nemoralnosti klerikalne stranke napram delavstvu, ki mu je pri vsakih volitvah toliko obljubovala. Hujših udarcev delavstvo ni prejelo od nobene vlade, kakor jih je od zadnje vlade, v kateri so sedeli in odločevali klerikalci, ki bi lahko onemogočili ali vsaj znatno ublažili vse nesocijal-ne redukcije in nesocijalno določbe finančnega zakona. Toda skrb za ministrske stolčke jim je več vredna kakor skrb za pravice delavstvu. Na enak način je s svojimi obljubami prevarala klerikalna stranka državne uslužbence, ki jim je zmanjšala tako prejemke, kakor pravice, zagotovljene v službeni pragmatik i. Niti ene predvolilne obljube niso klerikalni voditelji izpolnili. Mislimo, da zahtevata politična morala in poštenost, da stranka, kadar ima moč, tudi izpolni svoje obljube, na podlagi katerih si je dobila zaupanje ljudstva in mandate, Te politične moralnosti in poštenosti klerikalni voditelji niso dokazali, dasi so imeli ponovno priliko; nasprotno, s svojim delom so se poslabšali položaj celih slojev našega prebivalstva. Stranka, ki je menjala neprestano svoja politična gesla, ki je na tak grd način prevarala svoje volilce, oškodovala za milijone najbednejše, ki pa je bila na drugi strani radodarna z milijoni napram črno- DRAGINJA V NEMČIJI POPUŠČA — Berlin. 1. septembra. Glasom službenih podatkov je padel življenski indeks v mesecu avgustu v Nemčiji od 150 nal46.6. Iz pestre ljubljanske kronike Hud pretep med tremi brati. — Afera Šparovec. Dobrodušna in skrbna trnovska gospodinja Marija je snoči okoli 20.30 vsa zasopla in preplašena prihitela na trnovsko stražnico, kakor vihra je odprla vrata in z globokim glasom začela stražnikom pripovedovati: — Gospodje stražniki, prosim vas na pomoč! Pomagajte! Mirite! Trije bratje v Trnovski ulici so se sprli. Vsa ulica je pokonci. Pravi revolucijon! Okoliški nadzornik Rusjan jn višji stražnik Legiša sta odhitela v Trnovsko ulico, kjer je vladalo med stanovalci veliko razburjenje. Trije bratje, močni trnovski posestniki Janez, France in Matevž so se sprli in si skočili v lase. Ko sta organa javne varnosti prišla na označeno mesto, se je vihar med brati že polegel. Policijska kronika pa omenja, da se je prepir pač konča!, toda vpitje se je nadaljevalo v taki meri, da se je daleč naokrog razlegalo in da so se ljudje začeli zbirati. Vzrok prepira med brati — sporna lastninska pravica do nekega voza. Aretacija drznega tatu Petra Šparovca na Ledeni povzroča med ljubljanskimi sobnimi slikarji in pleskarji veliko zanimanje in tudi mnogo neprilik, kajti marsikateri slikar se bo moral zagovarjati pred sodiščem radi nakupa sumljivega blaga. Včeraj proti večeru so bili stanovalci mestne barake na Ledini ponovno razburjeni. Policija je nameravala aretirati tudi šparovče-vo ženo, 28etno Frančiško, radi soudeležbe pri tatvini. Iz bojazni pred aretacijo in radi škandala, ki ga je povzročil nien mož s tatvinami, se je včeraj iz žalosti napila žganja. Bila je totalno pijana tako, da ni dala nobenega znaka življenja od sebe. Vsi so mislili, da se ie z jodom zastrupila, ker so v njeni bližini zapazili tudi steklenico za jodovo tinkturo. Prepeljali so jo nezavestno v bolnico. Tu so kmalu ugotovili pravi vzrok njene slabosti in danes zjutraj je že zapustila javno bolnico. Šparovčeva afera tudi zgovorno kaže, kam pripelje družino demon alkohol. Oba zakonca sta mu strastno vdana... in konec te rodbinske drame se odigrava v ječi ... Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize (v oklepajih zaključki): Berlin 13.52 — 13.55 (15.535), Curih 1094 —10.97 (10.955), Dunaj 7.99 — 802 (8.005), London 275.85 — 276.65 (276.25), Newyork 56.65 — 56.85 (56.75), Praga 168.05—168.85 (168.45), Milan 308.50 310.50 (309.50). Efekti: Celjska posojilnica 197 — 199, Ljubljanska kreditna 140 d, Merkantilna 80 bi., Praštediona 850 d, Kreditni zavod 160 d, Vevče 135 d, Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska družba 345 d, Stavbna 56 d, Šešir 104 d. Lesni trg: Tendenca neizpremenjena. Zaključeno 10 vag. brz. drogov (smreka, jelka, bor) od 12 — 18 metrov, fco vagon meja a 290. Povpraševanje je za bukova dna, suha, cepanice fco vag. nakl. post. a 19.50, za bukove plohe, nežamane od 38— 100 mm, od 2.50 m naprej, od 20 cm naprej I., II., fco vag. nakl. post. a 420 in za tra-miče po not. kupca fco vag. nakl. postaja a 240. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275.85 — 276.65, Newyork 56.65 — 56.85, Milan 308.83 — 310.83, Curih 1094 — 1097, Berlin 1352 — 1355, Dunaj 798.75 — 801.75, Praga 168.05 — 168.85. Efekti: 7% invest. pos. 1921 86.50, 2H% drž. rente za ratnu štetu 356, Agrarna 50.50, Hrv. eskomptna banka 91, Hipotekama banka 55 — 56, Ljubljanska kreditna 140 — 147, Praštediona 850 — 860. Šečerana Osijek 510, Trboveljska 465 — 470, Vevče 135 — 140. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.325, London 25.215, N.York 518.70, Milan 38.23, Praga 15366, Dunaj 73.06. ^77202 30 Vladni komisar brez denarja. — Šest milijonsko posojilo za dela, določena v rednem proračunu. Proračun, ljubljanske mestne občine za leto 1927 še vedno neodobren* — Kaj je z obligacijskim posojilom? močno pretirana, ker bi zadostovala za ure* ditev velikega parka. Pred dnevi smo na kratko poročali, da je vladni komisar na ljubljanskem mestnem magistratu zaprosil oblastni odbor in fi« nančno delegacijo odobrenja za najetje nuj* nega posojila v znesku 6,200.000 Din. Javnost se je začudena vprašala, zakaj H to posojilo nujno, bas sedaj pred volit« vami, ko bo čez dober mesec dni vladni komisar 9 svojim sosvetom vred itak moral oditi z magistrata, in zakaj že prej ni zaprosil za to posojilo, ki je tako nujno, ko vendar vodi skoro že leto dni Ijubljan* ako mestno upravo?! V svoji vlogi na oblastni odbor in fi« nančno delegacijo je vladni komisar tudi navedel, zakaj rabi to nujno posojilo. Za« nimivo v tej vlogi je dejstvo, da navaja nujno posojilo kot potrebno za izdatke, ki so navedeni že v rednem proračunu mest t ne občine ljubljanske za l. 1927 in ki bi se imeli kriti iz rednih dohodkov mestne ob* činel Vladni komisar prosi torej nujno poso* jilo za stvari, ki imajo že kritje v rednem proračunu 1 Ce pa so izdatki za te stvari kriti v rednem proračunu, nastane vpra* sanje, v katero svrho rabi pravzaprav vlad* ni komisar nujno Sestmilijonsko posojilo? Oglejmo si najprej, kako utemeljuje vladni komisar nujno potrebo tega posojila. Tako navaja, da rabi posojilo za tele* fonsko centralo na magistratu 240.000 Din, za nakup zemljišča vi. št. 261 k. o. Sv. Pe* tra predmestje I. del pare. št. 364 359.294 Din, za obrežna dela ob Ljubljanici 200 ti* soč Din, za dekorativna dela ob Ljubljani* ci 27.000 Din, za odkup sveta in napravo parka ob Masarvkovi cesti 190.000 Din, za nasaditev prostora pred cerkvijo sv. Jože* fa 68.000 Din za zgradbo železobetonskih mostov na Barju 120.000 Din, za zgradbo železobetonskih mostov na Opekarski cesti 500.000 Din, za zgradbo mostu v Grohar* jevi ulici 60.000 Din, za zvezo glavnega zbi* ralnika s prelivom pri frančiškanskem mo* stu 250.000 Din, za napravo kanala in re* gulacijo Streliške ulice 250.000 Din, za na* pravo kanala na Masarvkovi cesti 100.000 Din, za napravo kanala v Groharjevi ulici 80.000 Din, za kanale na raznih drugih ce* stah 400.000 Din, za ponikovalnice 70.000 Din, za regulacijo Gradaščice 500.000 Din, za nakup avtomobilnega pometalnega stro* ja 150.000 Din, za nakup vozov za smeti in drugih vozil 400.000 Din, za nakup vo* zov za odvažanje fekalij 104.000 Din, za povečanje javne razsvetljave 100.000 Din, za javna stranišča 200.000 Din, za podze* meljsko stranišče ob Dunajski cesti 250.000 Din, za podzemeljsko stranišče ob Masa« rvkovi cesti 250.000 Din itd. Vse te postavke so navedene že v red* nem proračunu, iz katerega se imajo tudi kriti. Jasno je, da išče z novim posojilom vladni komisar dvojno kritje za namerava* ne izdatke mestne občine. V kakšne na* mene? Poleg navedenega utemeljuje nujno po* trebo šestmilijonskega posojila tudi z iz« datkom 90.000 Din za ureditev Ravnihar* jeve ulice. Ugotavljamo, da spada ta po* stavka v področje 20 milijonskega posojila za regulacijo cest, ki ga je najela svoje* časno mestna občina in s katerim se tla* kujejo letos tudi ceste v središču mesta. Torej je tudi ta postavka neutemeljena. Novi bi bili izdatki za ureditev Škofje uli* ce v znesku 200.000 Din, za napeljavo elek* trike v Orno vas 150.000 Din in za napel j a* vo vodovoda do šole na Barju 300.000 Din. Oba zadnja zneska je navedel bržkone vla» dni komisar zaradi tega v svoji vlogi, ker je zadnjič na zaupniškem sestanku SDS konstatiral dr. Dinko Puc, da v novem mestnem proračunu letos v to svrho ni ni* česar določenega. Torej so se nosilci kle* roradikalnega režima že nekaj naučili od nosilca kandidatne liste Naprednega bloka in predsednika bivšega gerentskega sveta. V proračunu za 1. 1927 je postavka 400.000 Din za napravo kanalov na raznih drugih krajih. Opravičljivo je, da se v pro* račun postavi taka splošna postavka, ni pa opravičljivo, da se navaja v utemeljitvi na* meravanega najetja nujnega posojila po* novno, ne da bi se podrobno Specificirala. Za zasaditev prostora pred cerkvijo sv. Jo* žefa izkazuje vladni komisar potrebščino 68.000 Din. Kdor pozna prazni prostor oko* li te cerkve, vcr da je mogoče nasaditi tam* kaj le par drevesc, da je omenjena vsota Iz navedenega se ne more ničesar dru> gega sklepapti, kakor da je zmanjkalo vladnemu komisarju in njegovemu sosvetu na magistratu denarja in da je zaradi tega zaprosil za nujno posojilo, ki ga utemelju* je s potrebščinami, katere se imajo izpla* čati iz rednega proračuna, Ce zahteva vla* dni komisar s svojim sosvetom nujno po* sojilo, je jasno, da hoče mmšiti z njim htk* nje drugod, bodoči občinski svet pa naj bi bil na ta način postavljen pred dejstvo, da mora računati s porabljenim posojilom in njegovo amortizacijo. Opozarjamo merodajne činitelje, da se sme vsako posojilo porabiti samo za to, za kar je bilo najeto, predvsem pa se ne sme porabiti za neproduktivne svrhe in za stvari, za katere Je določeno kritje v proračunu. Za navedena dela so že postavke t proračunu za 1. 1927, od vseh teh del pa se še nobeno ni Izvršilo In je tudi za večino izmed njih izključeno, da bi se izvedla letos zaradi zamujene sezone. Jasno je, da se za dela, ki jih zaradi zamujene sezone letos ne bo več mogoče izvesti, tudi nujaio posojilo ne rabi. Med ta dela spada n. pr. tudi odkup sveta in naprava parka ob Masarvkovi cesti v znesku 140.000 Din, kajti vsakomur je jasno, da letos zaradi zamujene regulacije te ceste tudi na napravo parka ob njej ni mogoče računati. Slična je zadeva z napeljavo vodovoda k šoli na Barju, za katero še niti načrti še niso izdelani. Za dela, ki jih kdo ne bo izvršil, ker jih tudi ne more, pa ne potrebuje nujno posojilo. In kako naj si razlagamo dejstvo, da hoče vladni komisar sedaj v štirih tednih do ljubljanskih občinskih volitev izvršiti to, kar je zamudil v enem letu? Da bi napravil svoje posojilo popular. no« je vladn! konrsar določil tudi 600.000 Din za podpore. Nimamo ničesar proti podporam, k} so potrebne, toda doslej še nikjer ni bila navada, da bi kdo delil podpore, če nima denarja, in da bi v to svrho najemal posojilo, ki ga je treba obrestovati in amortizirati. Podpore spadajo v proračun občine Navedeno nam dokazuje, da na ljub. ljanskem mestnem magistratu pod sedanjim kleroradikabrim režimom ne more biti vse v redu. O sposobnosti kleroradi-kalnega režima na ljubljanskem mestnem magistratu priča tudi dejstvo, da proračun mestne občine za I. 1927 še sedaj v septembru nI odobren, dasi bi moral biti že s 1. januarjem. Naj nam zastopniki tega režima pojasnijo zakaj še ni odobren, m prav tako bi bilo tudi prav, ako bi vladni komisar povedal javnosti, kako stoji zadeva z obligacijskim posojilom? Želimo jasnosti v interesu gotovo vse ljubljanske javnosti, ki noče, da bi bodoči ljubljanski občinski svet nosi! odgovornost za gospodarstvo ki je bilo Ljubljani vsiljeno od kleroradikalne manjšine. Novice iz Splita Gledališka sezona se otvori dne 15. septembra s Kostičevim »Maksimo Crnoje-vić«. Ansambl se je letos skoraj popolnoma spremenil. Saturnija, največja in najhitrejša motorna ladja na svetu, last parobrodne družbe Cosulich line, priplove 15. septem. v Split. Ladja ima ves komfort, ki si ga more le zamisliti moderni svet. Prostora je za 3000 ljudi v najmodernejših kabinah. Na ladji se nahaja tiskarna in izhajata dva dnevnika, ima krasen vrt živih rastlin, vi-varij za žive ribe, prostor za tenis in druge športe, luksuzne izložbe in prodajalne itd. Vozi z brzino 21 milj na uro in nosi 24 tisoč ton. SOmilijonsko posojilo splitske občine je oblast odobrila. To posojilo da Hipotekama banka in se bo porabilo za rekonstrukcijo vodovoda 15 milj., za osnovne šole 13 milj. in pol, za kanalizacijo 6 milj., za pokopališče 2 milj., za klavnico 4 milj. in pol. za stanovanja 3 milj. in za obroke anuitete 5 milj jn pol. S 15. septembrom uvede občina moderne avtobuse, ki bodo nadome-stovali cestno železnico. Dve žrtvi zastrupljenja z sobotni An« Šušteršič in njena mati podlegli zastrupljenju. — Tretja žrtev se bori s smrtjo* Nekaj o strupenih gobah. Včeraj smo že javili o zastrupljanju 6. članske Sušteršičeve družine v Rožni do-ILna. Prvotno so vsi pričakovali, da ne bo smrtnih slučajev in da bodo družinski člani, včeraj dopoldne odpeljani z rezilnim vozom v javno bolnico, s pomočjo zdravnikov in bolniške nege ohranjeni pri življenju. Zal so pa bfli vsi napori zdravnikov ohraniti učiteljico Adelo Šušteršičevo in njeno mater Ano Hvalo pri življenju brezuspešni. Najprej so po odredbi zdravnika dr. J. HogleTJa pripeljali včeraj zjutraj v bolnico 4£_letno učiteljico ročnih del Ln soprogo trgovskega potnika Adelo Šušteršičevo, pozneje pa njeno mater, v Trstu rojeno 72-Ietno zasebnico Ano Hvalo in končno še 1. 1906 v Trstu rojenega Adehnega sina, dijaka Adolfa Šušteršiča. Ana Hvalova je umrla vsled zastrup-Ijenja z gobami že včeraj pozno popoldne, a Adela Šušteršičeva danes zjutraj. Dijak Adolf se še bori s smrtjo in trpi grozne bolečine, vendar je pa upati, da ga bodo rešili. Kako je prišlo do zastrupljenja cele Šušter&čeve družine? Trgovski potnik Ju_ Iij SusterŠič, ki stanuje v Rožni dolini cesta XV štev. 9, je v nedeljo popoldne 28. t. m. šel z družino na Rožnik nabirat gobe. Nabral je razne užitne gobe, med drugimi tudi nekaj «šarrrpijonov»# Sam pravi, da prav dobro pozna vsako in da se je mora_ la zgoditi ie neljuba pomota, da so utrgali Strupeno gobo, podobno šampijonu. Gospa Adela je zvečer iz gob napravila večerjo. Po večerji ni še nihče čutil kakih bolečin v želodcu. Ravno strupeni kukmak ali krompirjevka ima to lastnost, da se znaki zastrupljenja pojavilo še Ie čez 15 ali 20 ur in je ena najstrupenejših gob. V torek so vsi v družini tožili nad bolečinami v želodcu, toda mislili so, da bodo bolečine brez vsake zdravniške pomoči ponehale Ponoči pa je stvar postala kritična in proti jutru je bil pozvan k družini zdravnik dr. Hogler, ki je takoj spoznal kritični položaj in ukrenil vse potrebno za prevoz najhuje obolelih članov v bolnico. Ostali člani družine: g. Julij Šušteršič, lSJetna dijakinja Vanda in 13-letna učenka Erika so ostali v domači zdravniški oskrbi. Pogreb obeh žrtev zastrupljenja bo jutri v petek 2. t. m. popoldne izpred mrtvašnice v bolnici. Kakor kopalna sezona, tako zahteva vsako leto tudi sezona gob mnogo žrtev. Najtežje zastrupi j en je in največ smrtnih slučajev povzroči svaljkasta m usnica (A-manita phalloides). Dve taki mušnici zadostujeta za zastrupljenje e smrtnim izidom, tudi če sta dobro prekuhani. Nevarnost zastrupljenja 5 to gobo je temvečja, ker se pojavijo znaki šele eez 6—22 ur, torej v času, ko je strup že prišel v kri in ko je vsaka zdravniška pomoč zaman. Bol- nik začuti v želodcu neznosne bolečine in strašno žejo, kateri sledi močno bljuvanje, ki je karakteristično za kolero. Bolečine trajajo navadno več dni. Često si bolniki v silnih bolečinah sami žele smrti. Se le čez 3—4 dni pri deci in 6—8 dni pri odraslih nastopi nezavest, ki se kmalu konča 5 smrtjo. Strup, ki povzroči tako strašno smr!, dolgo ni bil znan. Dočim je bil strup rdeče m usnice (A ma ni t a muscaria), zvan mitek ar in, že davno znan, so analizirali strup svaljkaste mušnice Sele nedavno. Ruskemu farmakologu Kobertu se je posrečilo strupeno snov izolirati in proučiti. Kakor mnoge druge rastline, vsebujejo tudi strupene gobe dva do tri strupe alkaloide. Prvi alkaloid (fosalbumin), soroden muskarinu, spominja po svojih učinkih na fosfor. Drugi alkaloid (phallin), uniči rdeča krvna telesa. Tretji pa doslej še ni znan. Prvi alkaloid je temeljito proučil Fordem in ga označil kod amanitato-xim, ki s kuhanjem ne izgubi svoje moči. Zato je učinek strupene gobe odvisen od tega, kateri strup prevladuje. Učenjaki doslej ne poznajo sredstva, ki bi paraliziralo učinek amanitatoxina. Nastane vprašanje, kako je mogoče, da zahteva ta strupena goba vsako leto toliko žrtev. Odgovor je enostaven. Gobarji jo zamenjujejo z drugimi gobami, največkrat z ovčjim šampijonom (Psaliota arvensissilvi-cola). Svaljkasta mušnica raste najraje v visokih senčnatih gozdih, kjer je mnogo mladih rastlin. Prednost daje lažji, peščeni zemlji. Njen klobuk je ploščat. 5—6 cm v premeru, večinoma rmenkasto zelen. Me?o je belo. Tudi spodaj je klobuk bel, ne pa "rdečkast, kakor pri šampijonih. Tudi najmlajši šampijoni so spodaj vedno nekoliko rdečkasti. Čim starejši je šampijon, tem temnejša postane barva. Stari šampijoni so skoraj popolnoma črni. Na klobuku svaljkaste mušnice je rmenkasto bel krožek in to je krivo, da neikušeni gubarji zamenjajo strupeno mušnico s šampijonom. Drugi uzrok usodne zamenjave je ta, da koncem avgusta, ko so druge užitne gobe že zelo redke, mušnica kar preplavi gozdove in raste običajno tam, kjer so rastli poprej šampijoni. Zanimivo je, kako presojajo gobe nepoučeni ljudje. Za strupeno smatrajo vsako gobo, ki potemni, ako jo z nožem prerežejo, ako ee oprijemlje jezika, ali če izločuje mleku slično tekočino. Teh predsodkov ni mogoče izkoreniniti. Dokler ljudje ne bodo imeli točnejsega morila za presojo strupenih in užitnih gob, morajo nabirati samo tiste gobe, ki jih dobro poznajo. Vsako neznano gobo mora m zavreči. Tako se najlažje izognemo strašnemu zastrupljenju, ki je večinoma posledica površnega opazovanja gob odnosno zamenjave. Sport Plavalna tekma v Karlovcu Preteklo nedeljo se je v Karlovcu vršila plavalna tekma med klubi ASK Primorje (Ljubljana), Gradjanskim iz Karlovca in Športnim udruženjem iz Karlovca. Tekme so se vršile na Korani, voda je bila razme* roma topla, vendar je bilo vreme neugod* no. Rezultati tekmovanja so bili: I. 50 m poljubno: 1. Karafiat 38.4 (K. S. U.); 2. Čubra (K. S. U.); 3. Gaberšek (Pri* morje). — U. 200 m prsno: 1. Treo 3,53; 2. Ogrin; 3. Prekuh (vsi Primorje). — ///. 400 m poljubno: 1. Pagač (K. S. U.) 6,45; 2. Katarinčić (G. S. K.); 3. Gaberšek (P.). — IV. 50 m poljubno (dame): 1. Račić H. 40.30 ; 2. Kovačič (obe K. S. U.); 3. Treo (P.). — V. 100 m poljubno: 1. Pagač (K. S U.) 1,20.8; 2. Scholz M. (G. S. K.); 3. Rulić (Marathon). — IV. Mešana štafeta 4 X 50 metrov: I. K. S. U. 239,6; II. G. S. K.; IIL K. S. U. IV. Primorje, -r VII. 50 m dame, hrbtno: 1. Jenko 1,10,1 (P); 2. Donašić (K. S U.); 3. Treo (P.). — VIII. Skoki junior* jev: 1. Pintar (K. S. U.); 2. Frankovič (G. S K) Waterpolo: G. S. K. II. K. S. U. II. 1 : 1 (1 : 0). /. 100 m prsno juniori: 1. Cortan (K. S. U.) 1,36,8; 2. Pintar (K. S. U.); 3. Kovačič (P.); _ U. 100 m hrbtno: 1. Scholz V. (K. S. U.) 1.33,1; 2. Lukinič (K. S. U.); 3. Fran* kovic (G. S. K.). — ///. 200 prsno seniorji: 1. Frankovič (G. S. K.) 3,26,3; 2. Knoll (G. S. K.); 3. Pintar (K. S. U.). —IV. 4 X 50 m poljubno dame: 1. K. S, U. 3,1,9; 2. Primor* je. — V. Skoki senior jev: 1. Juntes (P.); 2. Sik (K. S. U.). — VI. 50 m poljubno junior* ji: 1. Cortan V. 38,1; 2. Miličevič; 3. Karafiat II. (vsi K. S. U.). — VIL 50 m poljub; ro, seniorji: 1. Sokačić (G. S. K.) 33,8; 2. Medved (P.); 3. Pagač (K. S. U.). WaterpoIo tekma med Primorjem in Karlovačkim Športnim Udr. je bila radi sla* bega vremena odpovedana. — Klub kolesarjev in motociklistov lli* rf/a v Ljubljani, razpisuje klubsko cestovno prvenstvo za leto 1927/28 na dan 4. septem* bra t. 1. ter se bo klasifikacija izvršila isto* časno z dirko za prvenstvo Slovenije. Dirka za prvenstvo kluba je razpisana za prvoraz* redno in za juniorsko skupino. — Prijave sprejema klubov podpredsednik g. Fr. Ogrin do petka dne 2. septembra t. 1. Zaključek prijav ob 7. uri zvečer. Prijavnina Din 10. Napisi na ploščah prevlečeni z radio*tinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. — En primer. : NOGAVICE,, KLJUČ šBeležnica KOLEDAR. Danes: Četrtek, 1. septembra 192*7; katoličani: Ezidij; pravoslavni: 19. avzu-: sta, Andrej. Jutri: Petek, 2. septembra 1927 ličani: Jenon; pravoaflavni 20. avgusta, Samuel. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »Zaročnik številka 6.* DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go-sposvetska cesta. Jutri: Ramor, Miklošičeva cesta; Trn-koezv. Mestni trg. Solnce zaide danes ob 15.39, vzide jutri ob 5.22 in zaide ob 18.37. Zopet srečen dobitnik naše jubilejne nagrade Te dni je odšla v svet številka »Slovenskega Naroda«, ki je združena z jubilejno nagrado za mesec avgust. Usoda jo je tokrat naklonila železniškemu uradniku, g. Viktorju J e r u c u v Ljubljani, ki je dobil danes izplačano v naši upravi nagrado 1000.— Din. Gospod Jeruc je že dolgoletni naročnik »Slovenskega Naroda« in šteje h kadru naših najstarejših naročnikov. Nagrada mu je tem bolj dobrodošla, ker baš danes slavi 15-letnico svoje poroke in je tako povsem nepričakovano prejel dandanes od marsikoga zaželjeno darilo. Tudi mi se pridružujemo krogu čestilcev in mu čestitamo ne le k dobljeni nagradi, marveč tudi k današnjemu prazniku ter mu želimo, da bi s svojo ljubo ženko ostal Še dolga leta naš svest naročnik in čitatelj ter učakal še stoletnico »Slovenskega Naroda«, ko bodo nagrade še večje. Ostale naročnike in prijatelje »Slovenskega Naroda«, ki so tudi tokrat ostali praznih rok, pa prosimo, da še potrpe. Morda jim bo v naslednih mesecih sreča bolj naklonjena. 500 je naslov senzacionalnega romana, ki prične izhajati v »Slovenskem Naro* du« v soboto 3. /. m. Roman »Najlepša žena sveta«, ki je vzbudil med našimi čitatelji zasluženo pozornost, je z da' nasnjim dnem končan. Sledilo mu bo delo francoskega pisatelja Jeana de la Hyre 500 ki po svoji vsebini daleč nadkriljujc vse, kar je ustvarila doslej moderna pripovedna literatura. Tako se bo serija naših zanimivih romanov uspešno nad alj evala. Roman »500« je tako napet, pretres* Ijiv in zanimiv, da smo prepričani, da bo našim čitateljem z njim ustreženo in da se bo njih krog še povečal. To moderno delo je visoka pesem ljubezni, železne volje, razmaha znanosti in poleta človeškega duha v one višave, kjer kraljuje samo gonilna sila vseh časov — človeška misel. Ljubitelji napetih romanov, ne za; mudite izrednega užitka, ki ga obeta naš novi roman »500«! BEDE DANIELS Najlepša igralka Amerike v imenitni veseloigri D3AVOUCA Sedem veselih dejanj o zaljubljeni detektivki in mlademu, bogatemu šoferju... Izvrstna igra — originalna vsebina. Premijera! ob 4., pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Hugo Bettauer: 46 Frances, ti lepi, ti ljubki otrok, zakaj sem te pustil od sebe!? Ali nisem dovolj močan, da premagam to tvojo mladinsko ljubezen, ali nisem dovolj mož, da bi te navezal nase, da ne bo prostora za nobenega drugega? Ali bi sploh mogel kedaj najti kaj bolj dražestnega, kaj bolj čistega, bolj ljubkega od tebe? Ali ne bi mislil v objemu vsake druge ženske vedno le na tebe, ali bi sploh mogla katera vzdržati primerjavo s teboj? Garrick je vzel v roke pismo, ki je ležalo na mizi. Vijoličast rožnat papir, močno parfirmiran. Od Liliane. -----v tvoji osamljenosti — ____nazvestejša prijateljica-- v srcu sem bila vedno tvoja---- priprosto, malo delcle-----ti rabiš ženo. celo, zrelo ženo---- Garrick je zaškripal z zobmi, raztrgal pismo na drobne kosce in ga vrgel v koš. Lilian! Ali ni bila baš ona tisti zlobni duh, ki ga je vedno ščuval proti Frances, ki se je vedno vrival med njega in njo? Seveda, sedaj je mislila, da ie njena ura prišla in da se bo dal sedaj voljno ujeti! Svareč obraz mladega učenjaka, ki je bil Lilianin prvi mož, mu je stopil živo v spomin. Zdrznil se je. Ali morda res ni bilo tako, da je ta žena moža, ki ji ni nič pomenil, v valovih oceana premagala in stisnila pod vodno gladino?--- Garrick je naslonil vroče čelo na mrzlo šipo. Svojo srečo, svojo mlado, lepo ženo sem zavrgel, z lažjo sem se oprostil tega, kar bi mi lahko olepšalo to bedno življenje! A zakaj? Ker sem se lovil za fantomom, da postanem v resnici najbogatejši mož na svetu. Hotel sem pridobiti bogastvo cele zemlje, preko trpljenja uničenih, z grehom in zločinom! — Frances! je vzkliknil Garrick glasno, njegov glas je bil nežen in mehak, tako da se jc sam začudil in se ozrl, ali ni tega spregovoril morda kdo drugi. Nenadoma se je zaslišalo ropotanje avtomobila, ki je takoj nato prenehalo. Koraki, mešanica glasov, vrata so se odprla in v sobo je pridrvelo svetlo bitje, iz kojega bledega obraza se je svetilo dvoje velikih, plavih oči. — Henry, ti moj Henry! Jokaje se je zgrudila Frances na prsi svojega moža, in Garrick, ki se ni še nikoli jokal, tudi kot deček ne, je plakal ž njo vred in jo pritiskal na prsi tako trdno in močno, kot da bi mu jo hotel nekdo iztrgati. Spoved moža, priznanje dobro pripravljene prevare, oprostitev med smehom in jokom. In potem, ko je bilo med njima vse jasno, vsaka najmanjša gubica srca razkrita, se je Garrick vzravnal in svečano izjavil: — Sedaj mora postati vse drugače, draga moja! Od danes naprej sem samo tvoj in hočem s teboj živeti. Nočem postati veg bogatejši kakor sem, opustiti hočem ta lov za dolarji. S teboj bom potoval, si ogledal svet, spoznal in vzljubil tvoj lepi. stari Dunaj in udobno užival še preostale dni svojega življenja ob tvoji strani. 2e jutri hočem skupno s teboj odpotovati tja doli na solnčno Florido, kjer vise sedaj že oranže po drevju, dočim zastruplja tu velikomestna megla dušo in srce Telefon je zazvonil. Henry je odložil slušalo in prepovedal centrali, da bi ga sploh še nocoj zvezala. Prihajale so brzojavke, toda Garrick jih ni odpiral. Nek gospod iz Londona se je prijavil, Henry ga ni sprejel. In sledila je noč, v kateri sta dva človeka brez ostanka izpila kupo ljubezni in v kateri je žena vri-skaje spočela otroka od moža, ki ga je ljubila....... * O božicu sta se vrnila Henry in Franci v Newyork. Sveti večer se je v Gar-rickovi palači obhajal v popolni tišini. Fred in Dora sta bila edina gosta. Franci od svojega moža za božično darilo ni dobila ne dijamantov ne bisernic, marveč samo mali, štirioglati papirček. Ček glaseč se na velikansko vsoto, izplač-ljivo na Dunaju. — Za tvoje uboge Dunajčane, Frances. Pošlje ta ček dunajskemu župa* nu, naj napravi s tem malo veselja in sreče. Franci pa se je vzpela k njemu in mu na uho zašepetala svoje darilo. Res* ni, trdni mož je nato začel skakati po sobi kakor mali dečko in vriskati vese- I lja. Njegova želja se bo izpolnila. Gar-J rickov rod ne bo izumrl Od Rolfa je prispel Šopek rdečih rož in vest o njegovi zaroki s Cissy O'Gra-dy. Franci naj njegovo odsotnost opraviči, saj bo razumela in tako dalje. Franci je opravičila in razumela smeje in zadovoljno. V kotu ob kaminu sta sedla molče Dora in Fred. Fred ji je pogledal v oči, prijel za roko in ji. ko sta bila sama v sobi, dejal: — Dora, bil sem neumen, hudoben norec! Kaj me briga, kaj si bila prej, kaj se je zgodilo prej! Jaz te vidim in ljubim, ne kakoršna si bila prej, marveč tako. kot si sedaj. In sedaj prosim Doro. ne ono od prej, marveč to od sedaj, naj postane žena strašno debelega in neumnega dečka, kakor sem jaz. In nikdar, nikdar, to ti prisegam, ne bova govorila več o preteklosti. Le sedanjost in bodočnost je naša! Na novega leta dan je bila zarok. Dore in Freda pri svečanem kosilu ra/ glašena. Henry Garrick je imel nazdra-« nI govor, ki je končal z besedami; — Naj bi posta! moj zvesti prijatelj in sotrudrrHc v svojem zakonu tako srečen kakor sem jaz ob strani najlepše in tudi najboljše žene sveta! KONEC 6996 \ Dnevne vesti. Va Ljubljani, dne 1. septembra 1927. — Zunanji minister na Bledu. Z jutranjim beogradskim brzovlakom je danes ob 8.30 prispel na potu na Bled v Ljubljano zunanji minister g. dr. Voja Marinković v spremstvu našega poslanika v Parizu dr. Spalajkovića in šefa dopisnega urada zunanjega ministrstva g. Hadži Gjorgjeviča. Na glavnem kolodvoru je pozdravil zunanjega ministra veliki župan g. dr. Fran Vodo-pivec, ki je z njim ostal v razgovoru do odhoda jeseniškega brzovlaka, s katerim se je g- dr. Marinković odpeljal na Bled. Zunanji minister ostane na Bledu 2 dni, nakar odpotuje k zasedanju Društva narodov v Ženevo. Iz Ženeve se zunanji minister vrne koncem prihodnjega tedna. Za časa njegove odsotnosti ga nadomešča v zunanjem ministrstvu minj^er za šume in rudnike dr. Kosta Kumanudi. — Izpremembe v diplomatski službi. Zunanji minister predloži kralju na Bledu v podpis ukaz o izpremembah v diplomatski službi. Izpremembe se tičejo zlasti našega diplomatskega in konzularnega osobja v Albaniji. — Bodrero na potu skozi Ljubljano. Italijanski poslanik na našem dvoru g. Bodrero je včeraj prispel na potu v Italijo iz Beograda v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru ga je pozdravil zastopnik tukajšnjega italijanskega konzulata. Poslanik Bodrero je snoči prispel v Trst ter se nastanil v hotelu »Savoiac. — Razvrstitev absolventov višje pedagoške šole in drugih učnih oseb na meščan, skih šolah. Prosvetno ministrstvo je z odlokom br. 35.000 z dne 29. avgusta 1927 brzojavno obvestilo prosvetni oddelek velikega župana ljubljanske oblasti, da je raz-mestilo absolvente višje pedagoške šole na meščanske šole kakor sledi: Frančiško Zoreč in Antonijo Artel v Brežice; Zofijo Verbančič in Valerijo Ivane na Jesenice; Ivanko Prosenc in Jožico Premrov v Krško; Franca Rupnika in Ivano Kune na II. deško šolo v Ljubljani; Maksimira Rozmana na Rakek; Ladislava Vaniča v Ribnico; Milo Bežek v Trbovlje; Terezijo Dokler, Cirilo Zupane in Tomaža Žargaja v Tržič; dodelilo pa je Jos. Pahorja, učitelja v Ma-renbergu na I. deško meščansko šolo v Ljubljani, Jerico Slapšak uršulinski meščanski šoli v Ljubljani, Felicito Labernik meščanski šoli v Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani, Heleno Kreiner zasebni dekliški meščanski šoli v Kočevju; premestilo pa Heleno Potočnik s L deške na I. dekliško meščansko šolo v Ljubljani. Na imenovanih šolah nameščeni absolventi višje pedagoške šole morajo po odloku ministrstva prosve-te O. N. br. 41.647 z dne 30. junija nastopiti svojo službo dne 1. septembra, sicer bj se proti njim uporabil 7. odstavek člena 133. zakona o državnih uradnikih. — Namestitev absolventov nižjega tečaja višjih pedagoških šol v Beogradu in Zagrebu ter konzervatorija v Ljubljani na meščanskih šolah mariborske oblasti. Prosvetno ministrstvo je z odlokom O. N. br. 52349 od 30. avgusta 1927 namestilo: Na deški meščanski šoli v Celju: Franca Jan-ševca in Mlačnik Ignaca; na dekl. meščanski šoli v Celju: Lovrec Zinko; na meščan-: skj šoli pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Martine Milico; na meščanski šoli v Ljutomeru: Kecelj Minko; na deški meščanski šoli v Mariboru: Martine Franca in Rudež Josipa; na I. dekliški meščanski šoli v Mariboru: Pirkmaier Ljubo; na: II. dekliški meščanski šoli v Mariboru: Kosi Emo in Per-me Olgo; na meščanski šoli v Mežici: Go-dicl Rudolfa; na meščanski šoli v Ormožu: Turk Fortunata in Senčar Milico; na deški meščanski šolj v Ptuju: Strmšek Vekoslava in Hasl Dragotina; na dekliški meščanski šoli v Ptuju: Verhovnik Marto; na meščanski šoli v Slov. Bistrici: Bačič Bogomira in Ličen Teodoro; na meščanski šoli v Slo-venjgradcu Trobej Joško; na meščanski šoli v Šoštanju: Lekše Josipa; na meščanski šol; v Vojniku: Lečnik Angelo. Imenovani naj nastopijo takoj službena mesta. Dekreti slede. — Redek gost na Triglavu. Očak Triglav že davno ni več tako nedostopen, kakor je bil v času, ko se je prvič seznanil z njim njegov pevec, pokojni župnik Jakob Aljaž. Zdaj plezajo po njegovem sivem hrbtu turisti obeh spolov, med njimi tudi taki, ki bi si gotovo premislili, da pot od Kredarice odnosno Aleksandrovega doma do vrha ni tako zavarovana. Čestilcev ima naš očak zadnje čase dovolj. Bolj redki so pa na njem najmlajši med mladimi plezalci. Takega gosta je sprejel Triglav v torek. G. Viktor K v e d e r, sam navdušen alpinist, je prinesel v nahrbtniku na vrh Triglava svojega 20 mesecev starega sinčka. Kakšne misli so obhajale malčka, ko je zrl iz očetovega nahrbtnika na veličastne gorske velikane, ni znano. Triglav je pa doživel te dni še drugo prijetno presenečenje. Njegov stari prijatelj g- Alojzij K n a f e I c ga je posetil 72tič. V spomin na 72. svidenje je g. Knafelc prepleskal Aljažev stolp z belo barvo, ki jo je dal brezplačno na razpolago trgovec z oljnatimi barvami v Ljubljani g. Ravhekar. — Povratek naših tehnikov s praktičnega dela. Naši tehniki so bili čez počitnice dva meseca zaposleni pri raznih večjih ali manjših podjetij njihove stroke, kjer so vršili razna praktična dela. Pri električni centrali v Fali ob Dravi je bilo zaposlenih 16 elektrotehnikov beogradske tehnične fakultete. Zdaj, ko se bližajo počitnice koncu, se vrnejo na univerze. — Dogodki beogradske občine. Sedanja demokratska občinska uprava mesta Beograda pod vodstvom dr. Kumanudija je izdala obširen računski komunike za leto 1926 o dohodkih in izdatkih občine. Prejšnja radikalna občinska uprava si je vedno pomagala le z davanajstinami in ni mogla nikdar sestaviti rednega proračuna. Ob- l javljeni računski zaključek ugotavlja, da ie imela beogradska občina preteklo leto 126,525.730 Din izdatkov in 138,996.183 dohodkov, torej je bilanca občine aktivna. — Razpis nagrad za scenične osnutke. Uprava ljubljanskega velesejma ie razpisala 4 nagrade za scenične osnutke, in sicer: enega za 1000 Din, enega za 800 Din, dva po 600 Din za Župančičevo >Veroniko De-seniško«, Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Št. Florjanski« in poljubno slovensko ljudsko ali pravljično igro. Konkurentom je dano na prosto, da med imenovanimi deli volijo eno ali drugo, konkurira pa lahko vsak posameznik za vsa dela. Osnutki morajo biti izdelani v barvah v velikosti 30 X 51 s pasportujem vred. Konkurence se smejo udeležiti vsi slovenski oblikujoči umetniki. MaterijaJ mora biti vposlan do 12. ure dne 14. septembra t. 1. v zaprtih kuvertah in z geslom na upravo Ljubljanskega velesejma. Žirija obstoja iz sigdečih gospodov: upravnik Narodnega gledališča arh. Kregar, akademik in slikar Vavpotič, arhitekt dr. Vur-nik, ravnatelj velesejma Dular in profesor Šest. — Najetje investicijskega posojila. Več nemških in ameriških bančnih skupin je našemu finančnemu ministrstvu predložilo ponudbe glede večmilijonskega investicijskega posojila. Te ponudbe se predlože ekonomsko finančnemu komiteju v razpravo. — Novi načrt gospodarskega sveta. Minister trgovine in industrije je te dni prejel od vodilne gospodarske skupine v Beogradu načrt zakona o gospodarskem svetu. Gospodarski svet bi po tem načrtu tvorilo 90 članov, od katerih bi bila polovica imenovana, a druga polovica voljena. — Glavna skupščina jugoslovenskega Sokolstva. Kakor javljajo nekateri beogradski listi, se vrši velika glavna skupščina jugoslovenskega Sokolstva še le leta 1929. Na tej skupščini se bo končnoveljavno razpravljalo o premestitvi sedeža sokolsfce-ga saveznega starešinstva iz Ljubljane v Beograd, kjer se zgradi monumentalen Sokolski dom. — Uradniški kongres. Pod predsedstvom dr. Mike Jovanoviča, generalnega računskega direktorja, se bo v kratkem vršila plenarna seja glavnega odbora uradniških organizacij, ki bo sklepal o datumu in kraju letošnjega uradniškega kongresa. Na tej seji se izvolijo tudi delegati za mednarodni uradniški kongres. — Poštno-paketni promet med Jugoslavijo in Rusijo. Zagrebška trgovsko-obrt-niška zbornica objavlja, da je Poljska s posebno pogodbo z Rusijo omogočila razvoj normalnega paketnega prometa med obema državama. Pošiljajo se lahko paketi do 5 kg. Poljski poštni urad je pripravljen prevzeti v poštno-paketnem prometu med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo posredovalno vlogo. — Nov list v Mostarju. Po volitvah namerava neki narodni konzorcij izdajati v Mostaru nestrankarski napredni politični list pod naslovom »Pokret«. List bo zastopal jugoslovensko smer in delal za kulturno in nacijonalno povzdigo naroda. — Direktna telefonska zveza Sušak — Budimpešta in Sušak — Graz. S 1. septembrom se otvori direktni telefonski promet na progi Sušak — Budimpešta in Sušak — Graz. Ta zveza se bo v kratkem podaljšala do Prage odnosno Bratislave. Nova telefonska zveza je zlasti važna za gospodarske kroge. — Volkovi v Hercegovini. V Hercegovini tvorijo letos volkovi tudi v poletni dobi veliko nadlogo. Pomanjkanje hTane jih je prignalo v doline, kjer v celih čredah napadajo vasi. Pred dnevi je okrog 30 volkov napadlo stajo posestnika Cvitanoviča in mu raztrgalo dve kravi, konja in 15 ovac. Tudi v sosednih vaseh so napadi volkov na dnevnem redu. Ljudje si ne upajo niti na polje. Vojaštvo in orožništvo je že ponovno priredilo lov na volkove in jih mnogo pobilo, vendar pa so se v zadnjih letih tako pomnožili, da taki lovi nič ne zaležejo. — Mesto plačila kol po glavi. Danes zjutraj so s prvim notranjskim potniškim vlakom pripeljali na glavi težko ranjenega 67Ietnega posestnika Franceta Peterima iz Jezera pri Podpeči v ljubljansko javno bolnico. Včeraj popoldne je šel Peterlin k Jožetu Jurci, svojemu staremu dolžniku, ter od njega zahteval, naj mu vendar enkrat vrne dano mu posojilo. Jurca se je začel izgovarjati, nastal je pozneje med njima prepir in končno je Jurca prijel debel kol ter z njim udaril Peterlina po glavi tako močno, da ga je težko poškodoval in mu prebil lobanjo. — Lavtarjeve računice za osnovne šole v novi izdaji. Knjigarna Ig. Kieinmavr in Fed. Bamberg. dr. z o. z. v Ljubljani, je ravnokar izdala troje Lavtarjevih računic za osnovne šole, ki jih je predelal Ljudevit Cernej, in sicer: računsko začetnico (računanje v obsegu od 1 do 20), cena 18 Din, računico za osnovne šole, I. stopnja, 2. šolsko leto (računanje v obsegu od 1 db 100), cena 16 Din, in računico za osnovne šole, III., višja stopnja (praktično računanje), cena 23 Din. — V vseh treh računicah je izključeno vsako mehaniziranje; nasprotno pa zajemajo snov iz najbližje otroške okolice in vseskozi upoštevajo praktične potrebe. Posebno veseli bodo učenci I. razreda računske začetnice; zakaj Dragotin Humek in Josip Poljanec sta jo opremila z umetniškimi barvnimi slikami, ki izborno ponazorujejo pojme števil in računske operacije. — Slovensko učiteljstvo je avtorju Černeju lahko hvaležno, da mu je s svojim globoko zasnovanim in metodično dovršenim delom olajšal težavni in v marsičem suhoparni pouk v računstvu. — Nepreviden kolesar. Danes je prišel v javno bolnico 461etni zidar Jože Dornik iz Pristave pri Mengšu. Tožil je, da ima hude bolečine v želodcu. »Gospod doktor!4 Imam želodec počen,« je tožil. Dornik je prejšnjo noč v temi vozil s kolesom brez luči po glavni cesti. Nasproti je prfvozil neki voznik, ki ga ni pravočasno zapazil in je kolesar zadel ob voje tako, da ga je voje sunilo naravnost v Želodec. Iz Ljubljane Volilni shod Naprednega bloka Jutri, v petek, se bo ob 20. vršil v vrtnem salona g. K o š a k a na Krekovem trgu volilni shod Naprednega bloka za L in II. volišče. Govorili bodo kandidat dr. K r a-m e r, dr. P u c in drugi. Somišljeniki, vsi na shod! —Ij Preklic kandidature. Danes čitam v »Slovenskem Narodu«, da sem naveden kot namestnik na neodvisni gospodarski listi za občinske volitve v Ljubljani. Prosim vljudno za objavo, da sem v svojem pismu z dne 25. t. m. dotičnemu odboru sporočil, da ne sprejmem nobene kandidature za občinske volitve v Ljubljani in to tudi ne na gospodarski listi, ki se jo je takrat sestavljalo. To izjavo sem podprl z važnimi razlogi. Na listo sem prišel torej brez moje pritrditve. Ivan Frelih, hišni posestnik. —lj Vladni komisar danes odpotuje, zato odpade ta dan sprejemanje strank. V Izredno nujnih slučajih sprejema potem stranke v petek 2. t. m. —lj Radio razstava amaterjev na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni« se vrši od 17. do 26. septembra. Odlikovanci-amaterji dobe lepe nagrade v denarju in materijalu. Prijavilo se je že lepo število razstavljalcev, prosimo pa, da se vsi zamudniki prijavijo najkasneje do 8. septembra pisemno pri Radio-klubu, Ljubljana. —lj Izbrano namizno sadje in zelenjad si bo po nizki ceni zamogel kupiti vsak po-setnik pokrajinske razstave »Ljubljana v Jesenic, ki se vrši od 17. do 26. septembra. Sadje bo razstavljeno v amerikanskih zabojih po 25 in 50 kg vsebine. Zastopano pa bo vsakovrstno namizno sadje sadjarjev iz Dolenjske, Gorenjske in Štajerske. —lj Pristni med vseh kakovosti in po nizki ceni bo naprodaj na pokraiinski razstavi »Ljubljana v jeseni« od 17. do 25. septembra. Za kvaliteto medu jamčijo imena naših najodlfčnejših čebelarjev-razstarvljal-cev. —Ij V Higijenskem zavodu v LJubljani se s 1. septemb. 1927 uvede zimski delovni čas, za pisarno od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, za laboratorije od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, razen ob sobotah, ko traja delovni čas od 8. odnosno od 9. do 13. ure. Na to spremembo se občinstvo opozarja: —lj Slike v izložbi. Znani portretist g. akad. slikar Franjo A. Sterle je razstavil dve novejši sliki v trgovini umetnin pri Babki na Aleksandrovi cesti. Sliki predstavljata g. industrijalca in predsednika Kranjske Hranilnice Dragotina Hribarja v olju jn pa princa Hermana pl. Schčnburg-VValdenburga, grajščaka na Snežniku. Zadnja je delana na poseben in lastni način umetnika, namreč na papirju z ogljem mešano rdečino (Rotel), ki je jako trpežna in ceno priporočljiva. Portreta sta izvrstno zadeta. —lj Sokolsko društvo v Šiški poziva vse brate in sestre, da se v čim večjem številu udeleže nastopa bratskega sokol-skega društva Ljubljana II., ki se vrši v nedeljo, dne 4. septembra t. 1. na letnem te-lcvadišču na Prulah. Zbirališče vsega članstva v kroju je v nedeljo 4. t. m. ob 14. popoldne pred Narodno Čitalnico, odkoder odkorakamo skupno na realko in nato v povorki po mestu na telovadišče. Obenem vabimo tudi ostalo napredno šišensko občinstvo, da se nam pridruži in na ta način vrne poset bratskemu Sokolu II. Zdravo! Odbor. —lj Sokol II. priredi v nedeljo 4. septembra ob 16. uri javno telovadbo na Prulah, v slučaju slabega vremena pa 8. septembra. Za vse brate je strogo obvezen slavnostni kroj! 655-n —Ij Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo v pondeljek dne o. septembra 1927 zopet otvOTJena. —Ij Vreme. Snoči ob 21. je kazal barometer 764.5, termometer -f- 19.8 st. C, danes ob 7. zjutraj barometer 765, termometer + 17 st. C, opoldne barometer 764, termometer -f- 27 st. C. Najvišja temperatura je bila včeraj -f" 24.8 st. C, Danes je bilo izredno lepo vreme, zlasti jutranje ure. Dopoldne jasno. —lj Vrvenje na knjižnem trgu. Po mestu povsod je opažati živahnejše vrvenje in pojavljajo se znaki, da smo neposredno pred pričetkom šolskega leta. Učeča se mladina je prišla v mesto z dežele in letnih bivališč okrepčana, zagorela in vsa pomlajena. Pod belimi, topoli na Mestnem trgu je danes dosegel knjižni trg vrhunec. Zbranih je £ilo okoli 200 šolarjev. Vsevprek ponujajo »stare špehe«. Med dijaki se tupatam koketno in veselo smukajo lepe dijakinje, ki debatirajo o svojih počitniških doživljajih ... —lj Nočni napad. Krojaškega pomočnika Ivana P. je v Rožni dolini neki mlad pretepač napadel in vrgel ob tla. »To imaš, šivankar«, je dejal in Že je Ivan bil na tleh. Pretepač pa je pri tem Ivanu raztrgal 500 Din vreden suknjič. Pretepač pride pred sodišče. »lj Razne tatvine. Prodajalcu dalmatinskega vina v Podobnikovi gostilni v Vodmatu Antonu MekiniČu iz Splita je neznan tat odnesel 7 krogel za balinanje, vrednih 700 Din. — Trgovcu in posestniku v Medvedovi ulici Odonu Koutnvju je tat odnesel z vrta veliko platneno plahto za vezove, vredno 500 Din. —Ij Splašen konj. Hlapec Olojzij Oroš je pusti! voz s konjem na Emonski cesti blizu mostu čez GradaŠčico, sam je pa od- žel v neko trgovino. Na vozu ie sedel njegov petletni sin. Naenkrat se je konj spla-šil. Hlapec je to še pravočasno zapazil in skušal konja zadržati, toda pri tem je padel na tla in se znatno poškodoval. —lj Karambol na Ižanski cest L Hlapec Lovrenc Zadel — ime nesrečnega pomena — je po Ižanski cesti s konjem vozil voz sena, ki je bilo prav nerodno naloženo. Nasproti mu je privozil prazen voz. V trenutku, ko bi se imela izogniti drug drugemu, je pa pridrvel na kolesu učiteljiščntk Maks Ferjan. Prišel je med oba voza in padel s kolesa. K sreči nI bil poškodovan, pač pa je bilo močno pokvarjeno njegovo kolo. —lj Slava finančne kontrole. Danes 1. septembra slavi svojo slavo finančna kontrola po celi državi, obenem slavi 51etnico odkar je bila finančna kontrola uvedena na celem ozemlju in hkratu prevzela čuvanje državne meje na kopnem in suhem. V Ljubljani slavi finančna kontrola slavo na skromen način. Zjutraj je bila budnica z godbo dravske divizije. Drugače finančna kontrola posluje. —lj Drobiž policijske kronike. Policija je zaprla do danes dopoldne šest oseb, med njimi 4 vlačuge in dva elegantna Ljubljančana, ki sta osumljena tatvine, eden tatvine okoli 600 Din, drugi pa zlate ure. Stvar bo postala prav senzacijonalna. Prijavljenih je več manjših in tudi večjih tatvin. Pretepi na ulicah in v gostilnah so na dnevnem redu. Adela in Pepca sta prijavljeni radi tajne prostitucije in nedostojnega vedenja na ulici. Petičen Ljubljančan je kalil nočni mir. Radi cestnopolicijskega reda bo kaznovanih 10 voznikov. Iz Celja —c Porota. Josip Horvat-Kiš je bi! radi hudodelstva požiga in napeljevanja k požigu obsojen na 1 leto težke ječe. — V drugem slučaju sta bila obsojena radi hudodelstva požiga in napeljevanja k požigu Martin Sušeč na IS mesecev, Rudolf Hri-beršek pa na 1 leto težke ječe, dočim ie bil Pavel Martine oproščen. — O obeh slučajih smo obširno poročali včeraj. — S tem je bilo jesensko zasedanje celjske porote, ki je bilo razmeroma enolično, zaključeno. —c Imenovanje. Državnim pravdni-kom v 1. kategoriji 5. skupine je imenovan namestnik drž. pravdnika g. dr. Martin Rus v Celju. —c Volišča v celjski okoliški občini. Okoliška občina bo imela odslej štiri volišča, in sicer: Na volišču v Gaberju v poslopju Dečje stanice volijo volilci vasi Ga-berje. — Volilci iz vasi Dobrova, Lokro-vec, Sp. in Zg. Hudinja volijo na volišču v Sp. Hudinji v gostilni »Vobnerc. Volilci vasi Zavodna, Zagrad, Pečovnik, Košnica, Polule, Miklavški hrib Breg in Lisce volijo na volišču na Bregu v poslopju občinskega urada. — Volilci krajev Lava, Ostrožno, Medlog, Babno in Ložnica volijo na volišču na Lavi v trgovini Karlovšek. —c Osrednje društvo nižjih poštnih in brzoj, uslužbencev, krajevna skupina Celje, priredi dne 4. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne na Dečkovem trgu pred Narodnim domom veliko javnon tombolo z mnogo-brojnimi krasnimi dobitki, kateri so že v izložbi trgovine Josek, Glavni trg. Tom-bolske karte po 3 Din se dobijo pri vseh pismonoših in v raznih trafikah. 647-n Tragedijo dveh naših letalcev v Alpah Po dolgem iskanju so našli pogrešana jugoslovenska letalca podpolkovnika Petroviča in poročnika Pajeviča visoko v Alpah. — Petrovič mrtev, Pajevič težko poškodovan. Kakor znano, se je v morju megle in oblakov izgubilo letalo podpolkovnika 2. Petroviča, vodje jugoslovanske letalske skupine, ki se je vračala iz Dubendorfa pri Curihu domov. Že prvi dan, ko so ostali letalci dospeli v Zagreb, so izrazili bojazen, da se je letalo komandanta Petroviča s poročnikom Pajevičem ponesrečilo kje v Alpah. Na prošnjo naših oblasti in letalcev je avstrijska vlada poslala iz Ino-mosta več ekspedicij, ki so ponesrečenca iskale okoli Arlsberga. Domnevalo se je, da je letalo moralo pristati in se ne more več dvigniti in tudi ne obvestiti drugih, da bi prišli na pomoč. Oba sta bila odlična letalca in čeprav so bile upravičene slutnje, da se jima je v takem vremenu pripetila nesreča, vendar so vsi upali, da eventuelna nesreča ne bo tragična. Žal se ta nada ni izpolnila. Kakor javljajo iz Inomosta, je ena mnogih ekspedicij, katere je poslala v Alpe pokrajinska vlada na Tirolskem, našla pod Eisentalerspitze, ki spada k Fer-valski skupini, v bližini Reuttlingerjeve koče, razbit aroplan polkovnika 2i-vorada Petroviča in poročnika Dragoljuba Pajeviča. Po dosedanjih vesteh se je letalo ponesrečilo že v soboto. Izgleda, da se je aeroplan zaletel v ledenik in se razbil. To je tem verjetnej- še, ker iz višine ledenik izgleda kakor snežna poljana. Zdi se, da sta letalca dolgo letala v megli in oblakih. Končno jima je zmanjkalo bencina in sta skušala pristati na snežni poljani, ki jc bila v resnici ledenik. Poleg razbitega letala je ležal še živ poročnik Pajević z zlomljenima in zmrznjenima nogama. Blizu njega je ležal mrtev podpolkovnik Petrovič. Bil je brez poškodb. Verjetno je. da ie Sel iskat pomoči in je v snežnem metežii obtičal in zmrznil. Ekspedicija je ukrenila vse potrebno, da težko ranjenega poročnika Pajeviča reši. Skupno s truplom podpolkovnika Petroviča so pilota Pajeviča prenesli včeraj dopoldne v Klosterne v Voralbergu. Po stanju razbitega aeroplana sodeč je tudi mogoče, da sta se letalca hotela vrniti v Curih, ker nista našla prehoda čez Arlberg. Potem sta izgubila smer in je tako prišlo do katastrofe na ledeniku. To so seveda vse domneve. Pravo sliko tragične nesreče bo dal g. Pajević, ko toliko okreva, da mu bo mogoče govoriti. S smrtjo podpolkovnika Petroviča je naša avijatika izgubila dragoceno moč in menda je tudi Pajević za letalstvo izgubljen, če se zdravnikom ne posreči rešiti njegove zmrznjene noge. Iz Maribora —m Kaj je z Mestno hranilnico? Klerikalci polnijo zadnje dni kolone svojih glasil o Mestni hranilnici z raznimi namigava-nji na račun SDS in gospodarstva v tem zavodu. Ta manever ima tako prozoren namen, da o njem ni treba še posebej govoriti. Kako pa je stvar v resnici, dokazuje dejstvo, da je trgovinski minister dr. Spaho, ki so ga te dni ob priliki njegovega bivanja v Zagrebu opozorili na izigravanje njegovih naredb s strani mariborske klero-ra-dikalne družbe, ponovno izdal odlok, da se vladni komisar dr. Ravnik s klerikalnim so* svetom takoj odstavi in zopet vzpostavi prejšnja redno izvoljena uprava. Klerikalci skušajo ta odlok izigrati vsaj do volitev, da bi tako v pomanjkanju resnega programa preslepili svoje volilce z obrekovanjem drugih, po volitvah pa jim je itak vse eno, ker vedo, da bo z 11. septembrom njihovega zavezništva z g. Vukičevičem in njihovih intrig konec. Kako pa razumevajo klerikalci zakonitost, kadar so na krmilu, kaže dovolj jasno tudi ta zadeva. Klerikalna gonja proti Mestni hranilnici pa že sedaj kaže škodljive posledice za zavod, številni vlagatelji vsak dan odpovedujejo svoje vloge, ker nimajo zaupanja do zavoda, če bi se ga polastili klerikalci in ga izrabljali v svoje partizanske namene, kakor to delajo povsod, kjer so na krmilu. —m Zasluge klerikalnega oblastnega odbora. »Slovenec« ima zadnje čase polna usta slavospevov o »zaslugah« klerikalcev, bodisi v Beogradu ali pa doma. Danes se hvali po »Slovencu« mariborski oblastni odbor, kaj da je vse storil in piše o najetju posojil za regulacijo rek, popravo potov in zgradbo umobolnice. No, doslej ljudstvo od teh »zaslug« še nima drugega kakor povišane davke! Na današnje hvalisanje, da bodo zgradili tudi umobolnico, ic preprost kmetic, ki je sicer vedno volil g. Žebota, ogorčeno izjavil: Da, da, naj le zidajo, pa piav veliko, da bodo imeli v njej vsi prostora, da nas ne bodo več vlekli za nos in da pridejo na krmilo ljudje, ki ne bodo samo obljubovali, marveč tudi izvedli znižanje davkov! —m Ustanovitev norodišnice za mariborsko oblast. Mariborski oblastni odbor je kupil od Ljubljanske kreditne banke bivši sanatorij »Petrovo selo« m ga namerava preurediti v moderno porodišnico. 2t sedaj je v sanatoriju, ki je moderno in udobno opremljen, 24 postelj, s primernimi adaptacijami pa nameravajo zavod še povečati, tako da bo odgovarjal potrebam časa. Porodišnica je bila za mariborsko oblast že nujno potrebna. V bližini porodiš-nice prično prihodnje leto graditi otroško bolnico, za kar so načrti že izdelani in jc agilno Slovensko žensko društvo zbralo tudi že precej kapitala. Moj odgovor na članek g. A. G. v »Narodnem dnevniku" Moje poročilo o nesreči v Triglavski ste* ni, ki je izšlo v »Slovenskem Narodu •>, je bilo stvarno, gospod A. G. Za dodatke in komentarje gospodov žurnalistov ne odgo* varjam. Kljub temu se Vam zdi isto preti* rano. Vidi sc, da o alpinistiki nimate poj* ma, čeprav se štejete med planinec. Točka, s katere je padel g. Dcržaj, je vsakomur, ki se potrudi v steno, na vpo* gled. Z iste točke je padel deset dni po Deržajevem padcu znani avstrijski pleza' Iec Szalav. Padel je 40 metrov in obležal na ozki potici cca. 6 m nad polico, na ka* tero je udaril Deržaj. G. Szalav jc videl na polici sledove krvi in taksiral svoj padec na 40, Deržajcv na 50 metrov. Kakor zna; no, je g. Deržaj padel na polno in sc pre* valil preko nje še par metrov. Tega g. S/.i-lay ni vedel, temveč mislil, da jc Deržaj obležal na polici. Kljub temu je taksiral pa* dec na 50 metrov. Iz tega je razvidno, da je padel g. Deržaj preko 50 metrov. To M) izjave popolnoma indiferentne osebe, znane v svetovni alpinistiki. kateri hodete gotovo bolj zaupali kakor meni, ker sem — ženska. G. Szalav biva v Celovcu in sc blago* volite obrniti nanj, ako Vam moje izjave ne zadostujejo. Ni običaj v alpinskem svetu »lične st\a* ri obravnavati v dnevnikih, g. A. G. Tri« morali ste me, da odgovorim tem potom — a opozarjam, da je to moj prvi in zadnji odgovor v tem okvirju. Ako ima kdo Še posebne želje, naj se obrne direktno name. V pouk ta*Ie stavek: «Lc čevlje sodi naj kopitar!» Ljubljana, 30. avgusta 1927. Marko Debelak^Pihernikova. Darujte za spomenik kralju Petra Osvoboditelju! Zosonetlio smrti isroihe Forgocsove Nova priča proti njenemu možu* — Vse indicije govore za to, da je Erdely svojo ženo umoril. »\i aieri Forgacs—dr. Erdelv so na* stali novi momenti Mreža okoli dr. Erdelyja se vedno bolj zapleta in zdi se, da se umora osumljeni mož ne bo izmotal iz nje. Državno pravdništvo v Celovcu, policija v Millstattu in Budimpešti z vso intenzivnostjo nadaljuje preiska* vo, ki naj končno ugotovi vzrok igral? kine smrti. Oglasila se je nova priča, ki ni baš ugodno izpovedala za dr. Erdelv j a. Je to bratislavski odvetnik dr. Friefeis, ki je na oddihu v Mili«* stattu. Izpovedal je, da je bil navzoč v lekarni v Millstattu, ko je vstopil dr. Erdelv in zahteval večjo količino ve* ronala. Lekarnar mu ga ni hotel dati brez recepta, zato pa je prišel dr. Erdelv pol ure kasneje z zdravniškim nakazilom. Prejel je 15 praškov vero* nala po pol grama. Kakor znano, ko* ličina pet gramov veronala popolnoma zadostuje, da se človek zastrupi. M primera Forgasove, ki je bila slabotna, pa je zadostovala tudi najmanjša množina. Tozadevno izjavo jc namreč podal dr. Pichler. Važna je tudi izpoved hotelske sobarice. Ta je izjavila, da sta se zakon* ca vedno prepirala. Usodnega dne je čula pritajeno grgranje, ki jc prihajalo iz sobe štev. 45, kjer sta bivala zakon« ca Erdelv. Kot bivša usmiljenka je vedela, kaj to pomeni. Zato je po* zvala dr. Erdelvja, naj pokliče zdrav* nika. Erdelv je pa rekel, da se ni treba bati. Njegova žena, da bo zaspala, ker je vzela uspavalno sredstvo. Pozor* nost sobarice jc vzbudilo tudi dejstvo, da se je igralkin obraz popolnoma spremenil. Dr. Erdelv jc skušal to pri* kriti in je potegnil ženi čez glavo odejo. Ko je sobarica pozneje zopet stopila v sobo, je bila igralka že mrt* va. Dočim je bil dr. Erdelv miren in ravnodušen, je njegov prijatelj dr. Galdv bridko plakal. Kakor javljajo budimpeštanski li* sti, je dr. Erdely zagrešil več nepoštenih denarnih manipulacij. Te trans* akcije ga sedaj zelo obremenjujejo in so indirekten dokaz njegove krivde. Tako je Erdelv tik pred svojim odho* dom v Millstatt izročil nekemu baru kirju menico in izvleček iz zemljiške knjige ter je na oboje dvignil 30.000 pengo (okoli 270.000 Din) posojila. Bankir je kasneje ugotovil, da sta bila podpisa na menici in na izvlečku po* narejena. Erdelv je sedaj policiji pri* znal, da je podpisa ponaredil in pod* pisal svojo ženo. Dunajski zdravnik dr. Robifschek, ki je tudi prisostvoval obdukciji trupla, je izjavil, da so se na vratu pokojne poznali sledovi davljenja. Drobovje, ki je bilo poslano v svrho sodno ke* mične preiskave v Celovec, je bilo temne barve. — Dr. Erdelv je tudi osumljen, da je že pred meseci skušal zastrupiti svojo ženo in da takrat ni šlo za poskusen samomor talentirane igralke. Budimpeštanski zdravnik dr. Zoltan Klar, ki je bil pozvan k For-gaesevi, je bil že takrat mnenja, da je igralko zastrupila druga oseba. Tolovaj Lecian pred sodiščem Kakor smo že poročali, se je priče* la v pondeljek pred divizijskim sodiš* čem v Olomucu senzacijonalna obravs nava proti zloglasnemu banditu Mar* tinu Lecianu, ki ima na vesti 72 vlo* mov, 2 umora in več manjših deliktov. Lecian se dela pred sodniki nevedne* ga. Na vsa vprašanja odgovarja, da se ničesar ne spominja. Mož je izgubil spomin in glas. Odgovarja tako tiho, da ga sodniki komaj slišijo. Samo tu pa tam zakašlja in sedi na obtožni klopi kakor nedolžno jagnje. Svojih zločinov se ne spominja, pač pa jih obžaluje. Tudi obeh umorov se ne spo« min ja. Svojemu zagovorniku je izjavil, da rad sprejme vsako kazen, samo ustreliti bi se ne dal rad. Čitanje obširne obtožnice in zasli= sevanje trdovratnega bandita je tra» jalo zelo dolgo. Obtoženec se je med to proceduro očividno dolgočasil. Xa* enkrat je potegnil iz žepa cigareto in si jo hotel prižgati. Sodniki so mu to zabranili. K razpravi je pozvanih 85 prič. Vsak dan bo zaslišanih 30 prič. Zasliševanje prič bo končano jutri. V petek bosta govorila vojaški prokurato* in obtožencev zagovornik. Sodba bo izrečena v soboto popoldne. Splošno prevladuje mnenje, da bo Lecian ob* sojen na smrt. Letalske zanimivosti Kakor poročajo nemški listi, se vr* še v Berlinu v popolni tajnosti poga« janja med nekim nemškim in ameri* škim konzorcijem v svrho uvedbe stal* ne zračne zveze Nemčija—Amerika. Prometa pa ne bodo vzdrževali aero* plani, marveč hidroplani, ker le*ti pri« hajajo v poštev za prekooceanske po* lete. Pogajanja baje potekajo ugodno. Kakor smo že javili, je Levine s aColumbio* pristal na letališču v Londo* «Columbio» pristal na letališču v Lon* donu. Francoskemu letalcu Drouhinu bo plačal 100.000 frankov odškodnine radi kršitve sklenjene pogodbe, isto* časno pa se Levine pogaja z angleškim letalcem Insclisfom. Letalec je od da* nes dalje Levimi na razpolago in bo v slučaju ugodnega vremena s «Colum* bio» takoj nastopil prekooceanski po* let. Uredniški škrat (Iz češčinc.) Al- bi vprašali koga, kaj je to ure* dniški škrat, bi vam odgovoril, da jc spak, ki zleze iz svojega skriv .lisca ne* kie za uredniško mizo in razmetava vesti, meša črke, odgrizne kenec član* ka in ovira sploh novinarsko delo. Ta* ko nekako bi odgovoril skoraj vsak ure* dnik, eden pa, recimo gospod Klička, bi odgovoril na vprašanje, kaj jc ure* dniški škrat, da je to največji spak, ali pa bi z vami sploh ne govoril in bi vam pokazal hrbet. Škrat mu je nam* reč nedavno nošteno zabodel. Bilo i j nekako sredi julija, ko si je Klička mislil, da onega dne zadnjič od* pir. in urc:ujc nošto in da bo že drugi dan stresal s sebe mestni prah in ne* sna Jo nekje na bregu tihe reke, škrat* ka, da st bo imel od jutri dalje pet te* dnov -!ohro in bo ži"*el, kakor ga bo volja. Morda je bila to zavest, da je »da* nes zadnjikrat«... kajti gospod Klič* ka jc naglo pograbil velike škarje, pa* ral je drobovje dopisov, pregledoval površno vsebino in metal dopise na kup drugih papirjev, ki so pripadali kolegi reporterju. Svoje delo je oprav* i i al skoraj mehanično in roka se je kar tresla, da bi hitro odložila škarje ali pa prijela plav svinčnik in pripisala na ro* bu dopisa »nujno« ali kako drugo be* ležko. V mislih pa je bil gospod ure* dnik že nekje drugje. Med pošto mu je prišel pod škarje dopis in to pot s fo* tografijo. Cenjeno uredništvo! Glede na to, da slavi naša odlična igralka R. 21. t. m. 20*letni jubilej svo* jega umetniškega delovanja, Vam po* šil j amo njeno sliko v eni najnovejših vlog «Pariška kraljica« in upamo, da... Klička ni čital dalje. Vrgel je dopis v oddelek za sotografije in se lotil dru* gih dopisov. Zopet so zapele škarje in evo novega dopisa: Gospod urednik! Pošiljamo Vam sliko, nanašajočo se na Vašo anketo: »Najštevilnejša rodbina«, sliko svoje matere F. K. Bilo je nas doma dvanajst, kar je gotovo lepo število. Oče je bil vrtnar in zato boste lahko razumeli, koliko preglavic je imel s preživljanjem tolikih grl — Zopet je letel ovoj s papirjem in fotografijo vred na kup, kamor je pri* frčala malo poprej gledališka umetni* ca. Ko je pregledal še nekaj dopisov, se je v našem uredniku omehčalo srce in zavedel se je, da bo moral fotogra* fije nekdo še enkrat pregledati in či* tati dopise in da bi prav za prav sam lahko napisal tiskarni takoj, kaj naj počne s to zadevo. Zato je vzel bližnjo fotografijo in napisal s plavim svinčnikom na robu: »Ank. najštev. rod. gospa F. K., mati dvanajstih otrok,« na priloženi dopis je pa napisal: »Kaj piše sin o svoji materi« In je podčrtal. V kotu je še pripisal besedico petit, ki je pomenila vrsto črk, s katerimi naj se poročilo tiska. A pod drugo sliko, ležečo na pisalni mizi, je napisal: »A. R., naša popularna umetnica, slavi te dni 20*letni jubilej svojega delovanja. Naša slika priljub* ljene dive ie iz njene zadnje uspešne '.loge »Kraljica Pariza«. Nato je pozvonil uredniškemu slu* gi Františku in mu dejal, naj dopise odnese. Okrog desetih so prišli drugi ured* niki in se je poslovil ter odšel. Ves dan je pripravljal prtljago in iskal po voznem redu najboljšo zvezo. Drugi dan zgodaj zjutraj se je odpe* ljal z ženo 'n 'lečo nekam na kmete. Ko je sedel v kupeju ir» je vlak od* hajal, je razprostrl urednik Klička svo* je na kolodvoru kupljene novine in ostrm.sl. Takoj na drugi strani v drugem stolpcu pod naslovom »Naša anketa«, »Najštevilnejša rodbina v ČSR« je bi* la slika zapeljive lepotice, kako pritiska na ustnice šopek rož, pod sliko pa na* pis: Gospa F. K., mati dvanajstih otrok« in članek »Kaj piše sin o svoji materi«. Dva stolpca dalje se je smehljala pod napisom »Kralj.ca Fariza« 70*letna starka v črni bluzi in s križem na prsih. Urednik st je opomogel od presene* čenja šele, ko je prispel na cilj. Čez štiri dni je dobil pismo. Dragi kolega! V splošnem ni nič novega, razen da sta prišli na Tvoj na^ov dve pismi in da je vprašala po akoj prvi dan neka dama z gospe. lila je igralka R. in njen mož (imi. palico). Ker te nista našla, sta obljubila, da prideta, ko se vrneš. Te pozdravlja Tvoj namestnik. Ameriška letalca Brook in Schlee, ki sta na svojem poletu okoli sveta v torek pristala na aerodromu v Beogra* du, sta popoldne ob 17.30 z letalom «Pride 1.4 milijonov, 1. 1925 3].5^7 kg v vrednosti 243.8 milijonov in 1. 1986 tUOO kg v vrednosti 206 milijoiov Din. Če primerjamo količine pridelka in količine izvoza, vidimo, da so hmeljarji shranili velike množine hmelja prejšnjih žetev v skladiščih. Hmeljarstvo je na vsak način važna panoga v gospodarskem življenju Jugoslavije. Jugoslavijo bo lahko mnogo pridobila na izkušnjah v Češkoslovaški, kjer je hmeljarstvo v primeri z drugimi državami v Evropi najbolj razvito. —g Redukcije v zagrebških bankah. Tu* di zagrebški denarni zavodi čutijo posle* dice gospodarske krize in morajo režijske stroške znižati. Prva hrvatska štedionica je že lani znižala uradnikom plače, poleg tega jc pa razmestila več uradnikov po svojih industrijskih in drugih podjetjih. S 1. sep« tembrom je odpustila Hrvatska eskomptna tanka 19 uradnikov in 3 sluge, tako da je narastlo število reduciranih, odnosno vpo; kojenih pri tem zavodu letos na 37 urad nikov, med katerimi je 7 ravnateljev in viš, jih funkcijonarjev. —g Izvoz lesa v pasivne kraje. Ministr* stvo za šume in rudnike je poslalo financ* nemu ministru akt, v katerem zahteva, na i se dovoli izvoziti v pasivne kraje 10.000 ku» bičnih metrov lesa brez carinske takse. O tem bo sklepal ministrski svet. —g Težkoče pri trgovinskih pogajanjih z Grčijo. Iz Aten poročajo, da so nastale pri trgovinskih pogajanjih z Grčijo težkoče in sicer v pogledu carinske tarife. Ker se naša in grška delegacija ne moreta spori' umeti, je nastal v pogajanjih zastoj. — g. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. septembra ponudbe glede dobave železne pločevine. 3500 komadov nalučnikov, borovih plohov in 5000 kg kalcinirane sode. — Predmetni po-goji so na vpogled pri ekonomskem odele-nju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 5. septembin ponudbe glede dobave 200 m verig za brodove in raznega železa; do 7. septembra t. 1. glede dobave krovne lepenke, 1000 m tračnic; do 9. septembra t. 1. pa glede dobara palic iz medi. — Dne 19. septembra se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 350 komadov vijačnih zapenjačev; dne 90. septembra pa glede dobave 2. kretnic. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Šolske knjige za use srednje, meščanske In Dsnoune šole dobite v knjigarni Tiskovne Zadruge Ljubljana, Prešernoua lil. 54 (nasproti glaone poŠte.) I Izrednemu o! Celjske posojilnice d.d. vCelju ki se bo vršil dne 20. septembra 1927 ob 17. v sejni dvorani Celjske posojilnice d. d. v Celju. DNEVNI RED: 1. Zvišanje delniške glavnice. 2. Sprememba pravil. Strojepisni pouk učna ura Din 4.—. Chrisiofov učni zavod, Ljubljana, Domo* branska 7 jI. — Vpisovanje vsak dan do 8. zvečer. 2005 Telegrai Prvi letošnji mošt se dobi pri Bolaffio in sinova v Ljubljani. — Lastno prešanje na dvorišču si lahko vsak ogleda. 30 7 Razprodaja pohištva (omar, postelj, stolov, miz), posteljnine in gospodinjskih predmetov bo v soboto 3. sep* tembra t. 1. ob 9. dopoldne v Ljubljani, Metelkova ulica 1 (nasproti cerkve Sv. srca Jezu* sovega.) 2004 Absolventinja trgovske šole, zmožna slov en* skega in nemškega jezika, ste* nografije in strojepisja — išče službo. — Nastopi lahko ta* ko j. — Ponudbe pod «Za četni* ca/2003* na upravo «S1. Nar.». Lepo zračno sobo z električno razsvetljavo pod Rožnikom oddam solidnemu gospodu; mesečno z zajtrkom Dm 330.—. — Ponudbe pod «Zračna soba/2001« na upravo «SIov. Naroda*. Snežne čevlje sprejema v popravilo v sled bližajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra 6 in Prešernova 30. 97/L Sobo s hrano oddam takoj. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda«. 1997 Specijalni zemljevid «Otok Krk» — kupi cNarodna knjigarna*, Ljubljana, Stritarjeva ulica 2. 1998 Vzgojiteljica išče službo k otrokom boljše rodbine; vešča slovenskega in nemškega jezika. Nastopi la* hko takoj. — Ponudbe pod v. Naroda*. Trifazni motor docela nov, prvovrstni berlin* siki fabrikat, z drse čem i kole* si, trajno 3 KS 2.3 K\V, 380 volt, 5 pmper, 220 volt 8.6 am» P^r, 1420 okTetajev. SO period, 0.75 cos, S. z jermenico. trač« icami in orodjem, popusti pri Dolni obremenitvi Din 2500. 1926 Kupujemo zlato, srebro ter zlat in srebrn denar. — Tovarna za ločen je dragih kovin, Ljubljana * Šiška, Jerne* j a cesta 8. 95/L Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo iššče mirna in snažna stranka. — Ponudbe P'^d «Oktobcr 1954» na upiavo »Slov. Naroda*. Na prostovoljni javni dražbi se bo prodajala dne 2. septem* bra 1927 ob 10. uri dopoldne v Eisarni g. notarja Hudovernika, j ubijana, Tavčarjeva ulica st 6: Novozidana hiša v Ljub* Ijani, Ilovica št. 37 s ca. 5000 kvadr. m velikim zemljiščem, gospodarskim poslopjem in šum po. — Izklicna cena Din 60.000. Interesenti vabljeni. 1974 Najstarejša slovenska pleskar* ska in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Go* sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne «Evropa*). Sr oriporoča. — Izvršite* toč* na, cene zmerne 72/L Ocarinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posred* nik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira* nega blaga in vse informacije brezplačno. 96(L Za dom! Za šivilje, krojače, čevljarje ita najbolj priporočljiv je le STOEVVER šivalni stroj Le ta Vam poleg šivanja en t), (obšiva), veze (stika), krpa pe rilo in nogavice. Brez vsakega preminjanja plošč in drugo jv stroj: v minuti pripravljen al za vezenje in ravno tako hitrr zopet za navadno šivanje. — Poleg vseh prednosti, ki jih za Tzema šivalni stroj STOEVVER te tudi najcenejši. Ne zamudite ugodne prilike h oglejte si to izrednost pri Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova 6U. brezplačen pouk v vezenju. r» bi aparatov itd. — Ugodni pJa čilni pogoji — l51etno jamstvo Urejuje; Josig Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*; Fraa Jezeršek, mm Za opravo la iaseratni del lista: Oton Christof. mm V« v Ljubljani, 05 A5C