ENAKOPRAVNOST "t^rjr
Best Advertising	j? q	L J f Y	Oglasi v tem listu so
Medium	uspešni
_ NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	K
volume xx. — leto xx.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) AUGUST 12, 1937.
ŠTEVILKA (NUMBER) 188

Kratke Vesti
iz življenja in sveta
JpANSKl VOJVODA
umorjen
Salamanca, španska — Fašis-
icne oblasti poročajo, da je bil
v°jvoda Horachueloški, bivši ad-
Mant pokojnega diktatorja Mi-
guela Primo de Rivera, v Ma-
Jtiu umorjen.
Rusija poziva
r0D ZASTAVE
Moskva. — Vsi ruski mlade-
r°jeni leta 1916, so bili vče-
J Pozvani, da se zglasijo sep-
limbra meseca k naborom za
,SVeto dolžnost obrambe domovine."
iatovi ukradli
LOKOMOTIVE
Szolnok, Madžarska. — Neki jajšnji lokalni vlak je imel stv3S0 zamudo. Ko so preiskali var, so dognali, da so tatovi ti** posamezne dele lokomo-
S^fSKl ZDRAVNIK ;«K0SIL ŠTORKLJO
^hillicothe, O. — Dr. C. D. (1pett je bil v 790 minutah
jei"Ukah in 10 minutah> če vam tak0)' pri petih P°r0d"
]tjgo na petih različnih krajih, Ug. vfe porodile zdrave otroke, "ov ' da Je moral delati — (Wtime-"
S®KOZE NA
K J®šKl LADJI Japo ' Japonska- — Med 312 toerjvilci so se vkrcali v A-jjj^ 1 za pot v domovino, so iz-&e o e črne koze. V karanteni M hr mora]o podvreči zdravniš-<e>8kavi nad sto Kanadcev, Of,r'tan°v in Angležev. l>htANjE NORVEŠKEGA
H KA
tajja ' Tukaj je bila včeraj Hi l6(JVročina' da se je stajal več-glaei ,na ogromnem norveškem vt>eJU' ^ je liki plaz zabobnel k0 jezero. Pljusk je bil ta-vsled da je valovje, ki je hi§ nastalo, odplavilo 12 V uftbJezeru-IžZ^ONGU JE
Hohi LA KOLERA
^itia ng< ~~ v Kantonu in na
kin°t0lcu je izbruhnila kole-W Pomorila v zadnjih 24
W>di.
l\	IZVOLJEN
Quit	^A
^az Ecuador. — Frederico k i22a°JaŽki diktator Ecuador-bii septembra leta 1935, je izvoljen za provizorič-
dežele. NABIRALKA
St. ,
• ^aini!118' ~~~ Nekateri nabirala jj mke, Mrg Mildred Evans
h nabi 6' Wis- stara 23 let-S PetkrV°Pr0ge- Dosle;i Se je
^kol U3Pešno poročila, pa Mo bpl s°dno ločila. Zdaj bo i-
l^i-elje a" V Irkutsku je bilo Sne rj^ oseb, ki so bile ob-^ da Unstva in sabotaže, N Žel ® p°vzro£iIe več iztir-^ Viških vlakov.
Perry,
i zako JG vložil tožbo za l0"
l 0 ka>na 0(1 svoje 34-letne
P^vi, da je kruta. poročili9-maj&-
>4kaSE B°JK napada
C' ** brw^	oblasti se
S ' k» 80 K 0t°rnih bomb" K ^Padli V Ameriki izde "to. 11 Japonsko glavno
Aretacija ženske, ki je osumljena več umorov
Vse osebe, ki so bile ž njo v stikih, so ali nevarno zbolele ali umrle. Vse žrtve so bili starejši Nemci.
CINCINNATI, 11. avgusta. — Tukaj je bilo izdelano zaporno povelje proti 31-letni Mrs. Anni Hahn, ki je osumljena, da je posredno ali neposredno kriva smrti več starejših oseb.
V Colorado Springsu preiskujejo oblasti smrt 67-letnega George Obendoerferja, precej premožnega čevljarja iz Cincinnati-ja in prijatelja Mrs. Hahn.
Trije nadaljni smrtni slučaji, ki jih preiskujejo oblasti so:
Jacob Wagner, 78 let; Albert Palmer, 72 let in Ernest Kohler, starejši voznik. Poleg teh smrtnih slučajev pa preiskujejo oblasti tudi okoliščine in vzrok bolezni štirih nadaljnih oseb, dveh moških in dveh žensk.
Proti Mrs. Hahn, ženi telegrafista, ki pravi, da je bila prej poročena z nekim dunajskim zdrav nikom, se vrši preiskava. Doslej je preiskava ugotovila, da je George Heis, star 63 let, nevarno zbolel potem, ko je pil pivo z Mrs. Hahn.
Čevljar Obendoerfer je umrl kmalu zatem, ko je prispel v Colorado Springs. Na njegovem truplu so izvršili obdukcijo, ki je dognala, da je bil bržkone zastrupljen.
Mrs. Hahn je spremljala Obendoerferja del poti proti zapadu. Ž njim se je seznanila na neki železniški postaji, kjer je pričakovala vlaka. Ž njo je bil tudi njen dvanajstletni sinček. Ženska je priznala, da je hotela preložiti $1,000 njegovega denarja z ene banke na drugo, toda je rekla, da je to storila na njegovo zahtevo. Prav tako si je prizadevala izmamiti tisoč dolarjev od Wagnerja dne 3. junija, to je na dan, ko je umrl. — Vse osebe, ki so zauživale ž njo ali pri njej hrano ali pijačo, so kmalu nato zbolele ali umrle. Dve ženski sta nevarno zboleli nato, ko sta jedli sladoled, ki ga jima je ona ponudila.
Ženska je povedala pred sodiščem, da je bil njen prvi mož dunajski zdravnik dr. Max Mat-schek (Maček), ki je umrl pred osmimi leti, ko se je ona nahajala v Zed. državah. Od takrat ni šla več v Evropo. Mrs. Hahn je lepa, izobražena ženska in pravi, da je bila svoječasno učiteljica v Monakovem (Muen-chen.)
UNIČEVANJE KITAJSKIH NASELBIN
ŠANGHAJ, — Kamorkoli prispejo japonska letala za bombardiranje kitajskih vasi, jih do temelja uničijo ter zapuščajo zgolj pogorišča brez sledu malih kitajskih hišic. Na mnogih krajih okoli Pekinga se dvigajo mogočni siji ognja, ker gore vasi in maniša mesta.
RAZSULO HIŠE; 19 MRTVIH
NEW YORK, N. Y„ 12. augusta. — Silno deževje je izpodjedlo temelje stavbi na Staten Islandu, v kateri je stanovalo šest rodbin. - -Poslopje se je porušilo ter pokopalo pod svojimi ruševinami 19 oseb. Reševalci pričakujejo, da bodo izvlekli izpod ruševin še najmanj 3 trupla.
Za časa nesreče je besnelo tako strašno neurje, da se med nalivom bliskom in treskanjem ni slišalo, ko se je sesula dvonadstropna stavba.
V ponedeljek se prične vseljevanje v nove projekte
Koncem avgusta bo v novih stanovanjskih hišah že sto rodbin. Vsi stanovalci se morajo podvreči pravilom in odredbam.
ŠKOF PRI KNEZU PAVLU
Kurdi revoltirajo
proti Franciji
Farmerjem se obeta izredno dobra letina
Pridelek koruze bo znašal letos 32,658,748,000 buš-ljev v vrednosti $1,600,-000,000.
V Siriji so se dvignila kurdska plemena proti nadvladi Francije. Francija bo, če treba, z orožjem zatrla vstajo.
DEIR-EZ-ZOR, Sirija, 11. avgusta. — Tukaj je stopila v akcijo francoska pehota, podpirana po težkih bombnih letalih, s katerimi si prizadeva francoska vlada zatreti revolto Kudov v Siriji.
Več kristjanov je bilo ranjenih, mnogo vasi je bilo oplenje-nih in na civilne oblasti, ki so si prizadevale vzpostaviti mir in red, so Kurdi streljali.
Francoskim oblastim so povzročile velike skrbi pošiljke nabojev in druge municije, katero so našli v Aleppu m ki je bila namenjena za različna kurdska plemena, ki so začela revoltirati.
Nezadovoljstvo se je pričelo med lebanonskimi muslimani zaradi dejstva, da so ostali manjšina v državi Lebanon, ki je obljudena po večini s kristjani.
Nastali sta dve poglavitni tež-koči: 1. Muslimanski vodje zahtevajo ujedinjeno Sirijo mesto sedanjih dveh ločenih držav. 2. Turki iz Aleksandreta-Antijo-hije okrajev, ki ležita v severo-zapadnem kotu Sirije in mejita na Turčijo, pa zahtevajo ustanovitev tretje neodvisne države.
CLEVELAND, O. — Koncem avgusta se bo vselilo v vladna poslopja na Outhwaite in Cedar-Central sto clevelandskih rodbin.
Selitev odobrenih skupin, ki so podpisale enoletne "leases", se bo pričela v ponedeljek.
Z 21. avgustom bo v teh poslopjih že 25 do 30 rodbin, nakar se bo pričelo stalno vseljevanje. Oba projekta bosta koncem novembra že docela napolnjena. V poslopjih na Outwaite bo prostora za 879 rodbin, v poslopjih na Cedar-Central pa za 650 rodbin.
Urad teh projektov je prejel že nad 6400 prošenj za stanovanja. Pri dveh tretjinah teh družin se je preiskalo njihovo stanje in okoliščine, toda še od teh se jih polovico ne bo moglo sprejeti.
Pravila za naselitev v ta poslopja so sledeča:
Nihče ne more biti sprejet, čigar dohodki znašajo petkrat več kakor pa znaša stanarina ali rent. Istočasno pa ne sme nobena oseba plačati več nego eno tretjino svojih dohodko-,
Vsi prospektivni sta ovalci morajo navesti svv	e
reporte.
Vsak stanovalec se mora ravnati po odredbah administracije, ki določa, da ne smeta v nobeni spalnici spati več ko dve 0-sebi; otroci, ki so stari manj ko dve leti, pri tem niso všteti. Na-daljne določbe prepovedujejo podnajemnike ali boarderje ter samce (bachelorje), ali pa da bi dve ali več samskih oseb najelo eno stanovanje.
DUNAJ, 10. avgusta. — Včeraj je bil v avdijenci pri knezu Pavlu na gradiču Brdo v Sloveniji škof iz Šab-ca, ki je bil za časa demonstracij proti konkordatu ranjen v glavo.
Oficielno se poroča, da je šel škof k Pavlu, da se mu zahvali za njegovo dobro-tljivost in naklonjenost, ki mu jo je izkazoval knez, lco je ležal v bolnišnici. Toda iz virov, ki so dobro poučeni, pa se poroča, da je prispel škof h knezu zato, ker se želi knez natančno informirati o položaju pravoslavne cerkve v njenem boju proti i vladi.
Sveti sinod je naročil škofu, naj obvesti kneza Pavla, da cerkev ne misli izpremeniti svojega stališča.
Vladni zastopnik svari strokovne unije, da vlada ne bo trpela "f rakcionizma"
Ameriška delavska federacija izdala dvoje čarterjev. A-meriški paroplovbi se ne sme delati ovir in zaprek.
WASHINGTON, 11. avgusta.*
Aguirre o položaju Baskov
WASHINGTON, 11. avgusta. — Farmerji bodo pridelali letos toliko koruze, da bo vredna, če vzamemo za bazo sedanje cene, $1,600,000,000. Tako naznanja poljedelski department v Wash-ingtonu.
Proračun bazira na ceni 60 centov za bušelj in na 2,658,-748,000 bušljih. Lansko leto se je pridelalo 1,529,000,000 koruze ki je bila vredna $1,518,411,000.
Vrednost pšenice, temelječa na sedanji ceni, bo znašala približno $900,000,000. Cena pšenici je dolar za bušelj ali več.
Pri Petavsu
Mr. Frank Hunter in prijatelj sta obiskala Mr. Frank Petav-sa v Little Falls, N. Y. Slednji jima je izročil svoto $5.00 ze. Cankarjev glasnik, da se ga pošilja čitalnicam v Jugoslaviji.
VELIKI TURŠKI VOJAŠKI MANEVRI
ANKARA. — V Traciji se bodo letos vršile velike vojne vaje turške vojske. Šefi inozemskih vojaških misij bodo prispeli v Carigrad in se bodo odpeljali z ladjo v luko, ki leži v območju pripravljajočih se operacij. Vojne vaje se bodo vršile v glavnem od 19. do 21. avgusta. Ob zaključku bo velika vojaška parada. Nato se bodo šefi tujih misij vrnili v Carigrad, kjer se bodo zadržali do 25. avgusta. Kakor se je zvedelo, bodo prišli k tem vojaškim vajam kot zastopniki držav balkanske zveze gt> neralštabni šefi njihovih vojsk.
PARIZ. — Predsednik baskovske vlade Aguirre, ki se mudi v Parizu, je izjavil med drugim: Mi smo vlada brez ozemlja, kakor je bila Belgija 1. 1914. Naše vojaštvo ima zaseden le še majhen košček naše dežele, kar pa zadostuje za ohranitev baskovskega patriotizma. Organizacija naših čet napreduje ter se pripravlja za prihodnjo ofenzivo. Naše glavno mesto Bilbao je ostalo nepoškodovano, le predmestja so bila porušena z bombardiranjem nemških letalcev. Pet izmed 7 župnikov v Bilbaou je pobegnilo iz mesta, kar dokazuje, da je baskovska duhovščina skoro v celoti na strani avtonomne vlade. Duhovščina trpi mnogo zaradi preganjanja s strani Francovih čet. Pet redovnikov je bilo usmrčenih, mnogi drugi pa zaprti ali pa izgnani.
Fašisti ustavili prodiranje republikancev
Letalci so bombardirali Va-lencijo. Nad Santandrom so bila sestreljena iz zraka tri nemška letala.
HENDAYE, Francija, 11. avgusta. — Fašistične oblasti poročajo, da so fašisti ustavili o-fenzivo republikancev, s katero so nameravali slednji prerezati železnico med Terualom in Sara-goso, in da so prisilili republikance k umiku.
MADRID, 11. avgusta. — Fašistični letalci so sinoči obstreljevali mesto Valencijo. Več o-seb je bilo ubitih in ranjenih.
SANTANDER 11. avgusta — V zračnem boju so lojalistični letalci sestrelili iz zraka troje nemških letal, ki so včeraj obstreljevala mesto Torrelavego, pri čemer so ubili več žensk in otrok.
Ukradeno pohištvo
Seja
Društvo "Napredek" št. 132 JSKJ ima v petek sejo v navadnih prostorih. Članstvo naj bo navzoče, ker bo slišalo poročilo delegatov z mladinske konvencije in račune od izleta.
Zaroka
Mr. in Mrs. P. Socarič, 15712 Arcade ave., naznanjata zaroko svoje hčere Mary s Tony Opa-lekom, sinom Mr. in Mrs. Anton Opalek, 424 East 160 St. Naše čestitke!
PATERSON, N. J., 11. avgusta. — Tukajšnja policija se mora baviti s čudnim slučajem. Ko sta zakonca Cooper zaklenila svoje stanovanje ter odšla na policijo, je prišla v stanovanje neka ženska, se preoble-kla v domačo obleko, kakršno nosijo gospodinje pri delu, nato pa je telefonično poklicala neko tvrdko, ki se bavi s prodajo rabljenega pohištva. Tej tvrdki je ponudila na prodaj več preprog, mizic, naslanjačev in radio, kar je bilo vse skupaj vredno $300. Vse to je prodala tvrdki za $25.00, kar je tvrdka odpeljala, ženska pa je spravila denar, zaprla vrata ter odšla . .
— Joseph P. Kennedy, predsed-1 nik U. S. mornariške komisije, je danes imenoval poseben odbor petorice mornariških strokovnjakov, ki naj dožene, kako bi se zaščitilo paroplavbo pred dragimi stavkami.
Posvaril je tudi razne strokovne unije, češ, da "vlada ne bo trpela in tolerirala frakcio-nizma, ki bi ogrožal ohrometi našo mednarodno paroplovbo."
Dejal je, da ima tu v prvi vrsti v mislih spore med pomorskimi delavci, ki pripadajo Ameriški delavski federaciji in Lewi-sov^mu odboru za industrijsko organizacijo.
Ameriška federacija dela je izdala čarter dvema nadaljni-ma avtomobilskima unijama. Ti uniji sta spadali pod Auto Workers Department of Metal Trades Council.
En čarter je bil izdan delavcem v novi tovarni Bender Body Co., v Elyriji, kjer izdelujejo "trailerje" ali prikolice za avtomobile. V tej tovarni je zdaj zaposlenih 157 delavcev.
Drugi čarter pa so dobili delavci v Lempoco Products IncL^ v Bedfordu, kjer je zaposlenih 172 delavcev in kjer bo odslej zaprta tovarna.
11 Zakonodaja
V	TOREK
Poslanska zbornica kongresa sprejela predlogo za revizijo zakonov o bankrotu.
Senat je sprejel manjše predloge ter vzel na znanje poročila konferenc o predlogi, tičoči se sodišč.
V	SREDO
Sodna predloga.
Kvote za sladkor. Senat bo morda debatiral o modificirani predlogi.
Mezdna predloga. Nižja zbornica kongresa glasuje o tem, da se da predlogi prednost v debati.
Reorganizacija vlade. Senae-ni odbor nadaljuje s proučevanjem predloge; odbor nižje zbornice kongresa je odobril predlogo včeraj.
Poljedelska legislacija. Komentar predsednika Roosevelta se smatra kot migljaj za posebno jesensko zasedanje.
Iz WPA šole so ustvarili znojilnico
Poslopje, ki ga je zgradila vlada za kmetijsko izobrazbo mladine, so pretvorili v tovarno, kjer izkoriščajo delo mladih ljudi.
Na obisku
Mr. in Mrs. Frank železnik, 4002 Jennings road in Mr. in Mrs. Frank Hunter in hčerka Dorothy so se nahajali en teden na potovanju v Little Falls, N. Y. in Hartwick, N. Y.
Popravek
V zahvali za Joseph Drobni-čem se je izpustilo ime družine Knapp, ki je darovala za mašo. Njim velja enaka hvala.
Napad na stavkokaza
Včeraj sta dva neznanca napadla na cesti Petra Brkicha, starega 41 let, delavca v Corri-Igan McKinney tovarni, kjer je J štrajk unijskih delavcev, ki pripadajo k CIO. Napadalca sta zbežala, ko je priskočil Brki-chu na pomoč njegov tovariš, Walter Masich.
WASHINGTON, 11. avgusta. — Harry L. Hopkins, WPA administrator, je dognal, da je neka rokodelska šola v državi Mississippi, ki je bila zgrajena večinoma z vladnimi prispevki, iz-premenjena v pravcato tovarno, katero obratuje neki industrijalec s severa z mladimi dijaki višjih šol in kolegijev, katerim plačuje za njih delo po $4.00 na teden.
Zvezna WPA administracija zahteva zdaj potom državne W. P. A. administracije, da Jones county kmetijska šola in Junior College v Ellsville, Miss., povr neta državni zakladnici $24,537, katero svoto je vlada prispevala k izgradnji poslopja, ki je bilo izgrajeno za pouk in izobrazbo mladih ljudi, ne pa za tovarno, v kateri si privatna oseba kuje iz njegovega dela svoj kapital.
Za boj proti fašistom
CLEVELAND, O., 11. avgusta. — Cleveland Industrial Council, ki sestoja iz C. I. O. u« nij, je sinoči na svojem zborovanju sklenil, da se pridruži A-meriški ligi proti vojni in fašizmu v njenem boju napram "pro-tidelavskim in proti-židovskim zvezam."
Hitler - "največji zdravnik"
Na-
BERLIN, 11. avgusta. -to, ko je bil proglašen za "največjega mojstra nemške umetnosti," je bil zdaj Hitler proglašen še za "največjega zdravnika v zgodovini."
Za takega ga je proglasil Julius Streicher v Duesseldorfu na nekem shodu Pokreta za zdravstvo. "Hitler je največji zdravnik, ki jih pozna zgodovina," je rekel Streicher. "Naš vodja poseduje moč duše, ki je vrgla prve žarke svetlobe v srca obupanih in razdvojenih ljudi ter rešila ves narod pred padcem v brezdanji prepad." — Ostudna klečeplaznost!
GOLA POTNIKA
HOUSTON, Tex., 11 avgusta. — J. V. Smith, kapetan tovornega parnika Hyberta, je izročil danes oblastim dvoje oseb, ki sta se vtihotapili v Evropi na parnik ter se hoteli popeljati v Ameriko. Kapetan je dejal, da je bil na moč začuden, ko ju je ugledal na krovu, kjer sta so pojavila popolnoma — gola. fina teh oseb je ženska.
"Ko smo bili osemnajsti dan iz Rotterdama, je nastal spodaj v ladji ogenj," je rekel kapetan. Ko so se začuli klici, da gori, sta jo ta dva pribrisala na krov gola." Oba bosta deportirana.
— V zverinjaku v Washing-tonu je včeraj poginil 99 let stari slon.
VOZNIKA ZGORELA
KENDALVILLE, Ind., 11. avgusta. — George Thomas, star 35 let, doma iz Napoleona, O., in 32-letni Julius Eichwecht iz Kendalville, sta zadela skupaj s tovornimi avti, ki sta jih vozila. Vozili sta se vneli in oba voznika sta zgorela.
Na počitnicah
Mrs. Ella Samanich, 3685 W. 58 Street, se je nahajala en teden na počitnicah v Madison on the Lake.
Iz New Yorka
Danes je dospel iz New Yorka Mr. Ivan Mladineo, ki bo v bližnji bodočnosti izdal "Jugoslovanski adresar," kjer so navedene vse naše jugoslovanske organizacije, društva, naši profesionalci, trgovci in obrtniki ter sploh vse naše gospodarske in kulturne ustanove. Danes ali jutri se vrne nazaj v New York.
STRAN 2. ^
ENAKOPRAVNOST
12. avgusta, 1937.
F^^W^Mi ♦ ^ ^ ^ i
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
žo raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50
Ea 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50
Po poŠti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00
ta 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00
Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50
Ea 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .....................$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in drug« inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00;
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879..
<*f§>»104
KAM DRVI SVET...
Pred stoletji ni bilo ogromnih mest, kakršna imamo danes. Tovarne, ki vposlujejo tisoče in tisoče delavcev, so bile neznane. Banke so bile le v velikih mestih in pristaniščih, skozi katera je šla trgovina narodov.
«
Dočim so rokodelci in obrtniki delali v svojih individualnih delavnicah, so bili delavci posameznih strok organizirani v posebnih, tesno povezanih korporacijah, i-menovanih cehe ali po amerikansko — "guilds." Vse naročeno blago se je izdelovalo po cenah, ki so bile že prej dosežene z medsebojnim pogajanjem. Proti nepošteni konkurenci so bila ustanovljena posebna sodišča ceh, ki so skrbela, da ni bil nihče prikrajšan v svojih pravicah. Modri orel pokojne NRA predstavlja nekak poizkus zo-petnega prerojenja teh starih sodišč.
Sinovi so se izučili rokodelstva v delavnicah svojih očetov ali pa v delavnicah mojstrov, ki so spadali k cehi, h kateri so spadali njihovi očetje. Ko je dovršil učno dobo, je odšel mladi izučeni delavec v širni svet, da se v svoji stroki nadalje izobrazi, in kjer koli je hodil, ga je ščitila njegova ceha. V krčmah, ki so bile v oblasti njegove cehe, je dobil prenočišče in hrano brezplačno, ali pa kvečjemu proti neznatni odškodnini. Na svojem potu po deželi, se je mladi pomočnik ustavljal v delavnicah, kjer je dobil delo, če je bilo delo na razpolago, ako pa ne, pa mu je gospodar na podlagi delavčeve izkaznice dal gotovo vsoto iz svojega žepa ali pa znesek, ki je bil nakazan vsakemu potujočemu rokodelcu po njegovi cehi. Tako je ceha skrbela'zanj povsod, kjer koli je hodil, kjer koli je delal. To so bili še tisti dobri, stari, pošteni časi.
* * *
Duh ceh je bil tisti, ki je zgradil obzidana mesta srednjega veka. Poleg drugih meščanskih dobrin, ki so jih ustvarjale cehe, so tvorile cehe tudi vojaške skupine za obrambo svojih domov. Zasluga za svobodo mnogih velikih mest srednjega veka gre v prvi vrsti tem rokodelcem, združenim v cehah, ki so s svojo hrabrostjo potolkli obdajajoče jih čete plemenitašev, knezov in cerkvenih prelatov ter drugih pijavk, ki so se hotele rediti na njihovem telesu. Izkratka: rokodelec tistih časov je bil meščan, vojak in delavec.
Kako daleč so nekatere cehe dospele v svoji milita-ristični moči, nam najjasneje predočuje zgodovinsko dejstvo, da je nekega tirolskega kneza, ki je prišej med svo-1 je rudarje, da sklene ž njimi novo pogodbo, sprejelo 15,-000 oboroženih rudarjev, ki so zabavali njegovo visokost s svojo umetnostjo v lokostrelstvu, streljanju z arkebuza-mi, metanju kopij in z mečevanjem. Kakšen bi bil danes rezultat takega "kolektivnega pogajanja," če bi na primer prišel jeklarski magnat Girdler v South Chicago, kjer bi ga sprejelo 15,000 njegovih sužnjev s puškami in strojnicami! In značilno je, da je rudarska ceha dosegla baš ob tisti priliki od kneza, ki je posedoval rudnike, v
katerih so delali, tudi petdnevni delavnik.
* * #
Kmalu pa se je vse to idilično življenje na mah iz-premenilo. Neki Anglež (George Stephenson) je nekaj brkljal okoli kotliča na ognju, v katerem je vrela voda, j in je odkril — paro, ki je izrvala tisoče ljudi iz njih zem- j lje in vrtinec industrije je začel vsesavati kmete, roko- j < delce in navadne delavce v svoj neizmerni tolmun. Vse stare vezi so se na mah pretrgale. Ljudi je pričelo zana-j sati iz kraja v kraj kakor zanaša veter suho listje. Slo-j venski kmet, čigar očetje so tisoč let orali zemljo pod Triglavom, v vznožju Karavank in Julijskih Alp, koplje danes premog globoko v rudnikih Pennsylvanije in Colo-rade. Madžarski pastirji svinj so zaposleni danes z rezanjem svinjine v ogromnih čikaških klavnicah, Poljaki se , potijo v plavžih, kjer teče razbeljeno železo . . .
9	*	*	I ^
Večje in večje, hitrejše in hitrejše, več in več, više 1 ( in više, — to so gesla današnje moderne dobe. Ves svet t je danes en sam velik parni kotel, iz katerega sika, piska t in hlapi iz vseh strani. Narodi so pričeli trgati zemlji bo- t gastva iz naročja, možgane iz glav mislecev, sam mozeg i
UREDNIKOVA POSTA
Slavnost v Maple Hghts, O.
i
Še par dni in bliža se polaganje vogelnega kamna pri Slo-' venskem Narodnem Domu v Maple Heights. To bo naš prvi slovenski dan v Maple Heights, j Kamen bi se imel položiti zadnjo nedeljo, kakor je bilo poročanoj pa radi važnega tehničnega! vzroka nam ni bilo mogoče, ter| smo morali slavnost preklicati j in jo preložiti do 15. avgusta, to je v nedeljo ob 3. popoldne. Prosim še enkrat sosednje naselbine, da nas obiščejo ta dan.
Enako naznanjam, da bodo naši zastopniki obiskali vse na-, selbine in ti bodo imeli poobla-' stilo od nas, da ne pridejo na-limance.
Slavnost v nedeljo se prične ob 3. popoldne, na prostoru kjer! se gradi dom, na Stanley Avenue, dva bloka od Broadway in j dva bloka od Lee road v Maple Heights.
Fred M. Filips, tajnik.
Hrvatski dan v nedeljo
Hrvati v Clevelandu imajo v! nedeljo 15. augusta svoj piknik po običaju iz stare domovine Hrvatske. Na temu pikniku i-majo mnogo stvari iz domovine katere je dobil sem Hrvatski Radiš in mnogo stvari, ki so jih darovali Clevelandski trgovci katere bodo darovane pri raznih športnih igrah. Vsega je 25 nagrad.
Prvo nagrado dobi pevski: sbor. Drugo tamburaški zbor,! tretje razni športniki, četrto dobijo dobri plesalci hrvatskega drmeša (čardaša) in kola. Peto dobi največja družina na pikoi-l ku, najstarejša mati z otrokom in najmlajša mati z otrokom. Priliko za nagrado imajo tudi debeli možje in žene, kot tudij lepa dekleta. Poleg vse zabave bo zvečer še umetni ogenj.
Vabimo občinstvo v Clevelandu, posebno brate Slovence in Srbe in ostale Slovane, da pridejo v nedeljo na vrt Slovenske-1 ga Društvenega Doma na Re-| cher Ave. Poseti nas tudi župan mesta, Harold H. Burton, sena-! tor države Ghije, William Boyd- i Boič in mnogo drugih uradni-; l:ov mesta. Piknik prirejajo' Hrvatski radio klub in odbor I Hrvatskega Radiša št. 9 in št. 113 v Clevelandu.	i
Frank Masokato, predsednik
Nikola Herak, upravitelj
Stephan Robash, tajnik
Andy Tumbri, blagajnik
Piknik Soc. kluba it. 28 in drugo
Cleveland-Newburgh, O.
Soc. klub št. 28 JSZ je priredil že en piknik v tem letu in ker je bilo ljudstvo z vsem zadovoljno in židane volje, smo sklenili, da obdržavamo še en j piknik in ta se bo vršil v nedeljo dne 29 avgusta na istih 1 prostorih kot prvi, namreč pri [ Zornovih na Bradley rd. Brooklyn. Na tem pikniku bo poleg navadno dobre postrežbe še ena posebnost! Ta posebnost je, da 1 se odda novi radi jo aparat! Kdo bo oni srečni ki ga bo dobil, se seveda ne more v naprej prerokovati, torej prijatelji in sim-patičarji delavskega pokreta, vabljeni ste že sedaj, da se odločite 29 avgusta vdeležiti se 1
tega piknika. Bodite uverjeni, l da bo morebitni preostanek i vporabljer v namene za katere ta organ^acija deluje. Dosedaj sicer i.ismo mogli nikamor na-'j prej, ke: . o bili po nepotreb-! nem zadolženi in smo morali j delovati na to, da se- izplača . dolg. Sedaj ko se je to izvršilo, j moramo gledati na to, da bo J vsak pridobljeni dolar prišel na pravo tnestr to je za podporo'; 1 zatiranih delavcev v boju za! delavske pravice!	j
Na člane in druge, kateri j : imate listke za radijo na prodaj I pa apeliram, da se požurite z . j istimi in da mi vrnete odrezke1 | istih vsaj v tednu pred pikni-j kom, ne želim namreč, da bi se I morda kateremu po nepotreb-1 nem krivica godila, torej bodi-j mo točni in uspeh je tu, ker ■ | netočnost kvari uspehe! j Toliko za danes, kaj več pa ; še pride.	|(
Za odbor—	i.
i
i
Jos. Lever j
. - ;]
Piknik	|
V	nedeljo 15. avgusta priredi i Klub Zapadnih Slovenskih dru- J * štev veliki pikniški izlet k Hart-manu na Ridge Rd., v North ! Royalton, Ohio. Prostor vam je 1 vsem znan in je prijazen. Želimo, 1 da bi bila udeležba velika, ker , > na razpolago bo vsega dovolj.
Vožnjo s truckom vam pre-, ^ skrbi Mr. F. Demshar. Na pik-,1 rik pelje dvakrat in sicer ob 2. ic popoldne in ob 3:30. Kateri ni-j1 mate svojih avtomobilov se zbe-,' rite na West 65 in Denison ali •1 jn West 73 in Denison. Vožnja * i bo na r? r<Jlap' di nazaj. To- 1 . raj vsi ra^jA k ■ nfcdcljopo-pdldari. Za plesalce bo igrala izvrstna godba.
4
F. Hribar1 s
--r
IZ STARE DO- ; MOVINE |
i Dekletce se je do smrti opeklo, š
I
V	Mariboru na Pohorski cesti „ se je pripetila tragična nesre- h
' ča, ki je zahtevala življenje 3 s in pol letnega otroka. Marija I Smole je bila zaposlena pri pe-' rilu, drva pa ji je donašala v pralnico iz drvarnice njena ma- j ; la hčerka Hedviga. Pri tem po- v slu pa je otrok po nesreči padel i S v škaf vrelega luga ter je za-1 r dobil strašne opekline. Mati je ^ v svojo hčerko takoj odnesla v p bolnišnico, kjer pa ji niso mogli d več pomagati. Po nekaj urah trpljenja je izdihnila.
Smrtna avtomobilska nesreča ^ v Petrovčah.	.
Bremec Pavel se je peljal na ii ovojem avtomobilu iz Žalca v j j Celje domov. Vozil je pravilno .o po desni strani ceste, pri pri- 1< žišču v Petrovčah pa je nasproti d pri vozil delavec iz Slovenjgradca ki je bil očividno precej vinjen. Tik pred avtomobilom je za-okrenil kolo in zadel ravno v drveči avtomobil, ki ga je zagnal v velikanskem loku kvišku, pri čemur je padel na tla tako n nesrečno, da si je prebil lobanjo 'z, in je kmalu nato umrl.	v
- č
Nagla synrt v tovarni. v
V	Ehrlichovi tekstilni tovarni
v Mariboru se je pripetil tra- ^
______ti
svojih hraniteljev v blazni tekmi za grandiozen in veli-1 5asten samomor. Doba mašin, dedinja in porušiteljica J lobe volovske vprege, lesenega pluga in ročnega dela, hi-:i svojemu propadu nasproti, poganjana po istih silah, ki o to dobo ustvarile — po masni produkciji in mizeriji, ki je njena spremljevalka ...
gičen slučaj. Tkalski mojster Rudolf Alliger, mož najlepših let, je med svojim poslom, ko je hodli po tovarni med stroji, nenadoma omahnil na tla. De-! lavci so ga dvignili ter ga za-| nesli na prosto, pa jim je na ■ rokah umrl. Policijski zdravnik ir. Zorjan je ugotovil, da je Alligerja zadela možganska kap. [ Star je bil 47 let.
L
V	Ljubljani je po dolgem ^ trpljenju zatisnil svoje oči go-
| spod Ivan Leskovic, poštni zva-i ničnik v pokoju, i Umrla je v Tržiču v 74. letu
L:	J	v.v
i starosti gospa Fani Ahacic roj. Mally.
.! V celjski javni bolnišnici je ' umrla 23-letna služkinja v No-!' vem Celju Jurše Marija. Umrl i je tudi 65-letni brezposelni delavec Borštner Jože, doma iz ; šmartna pri Slovenjgradcu.
; SLOVENCI V BOSNI
V	Slatini pri Banjaluki v Bosni si je skupina goriških Sloven-
L cev ustanovila krasno kolonijo. ! Okoli 50 družin se je izselilo tja iz Dornberga, Prvačine, Kobilje " glave, števerjana in drugod. Neznosne razmere so izgnale te naše ljudi iz rojstnega kraja, da so šli s trebuhom za kruhom poiskat si novo domovino. Vzeli so 's seboj trto, breskve in razna vrtna semena, med njimi tudi tipični radič. Prodali so na Primorskem svoja posestva, kupili bosensko džunglo, podrli gozdove in izorali rodovitno zemljo, i Okoli lepih hiš se širijo krasni vinogradi, sadni vrtovi, travniki | in njive. Trte in breskve so se do-jcela prilagodile novemu kraju. I Vsako leto izvozijo na vagone sadja, posebno breskev, in tudi . njihovo vino ima dobro ceno. Le to jim je žal, da niso mogli akli-matizirati refoška in fig.
ANGLEŠČINA V ŠOLAH
Na vseh realkah in realnih 'gimnazijah v Jugoslaviji, kjer se je zdaj izmed tujih jezikov poučevala le francoščina in nemščina, se bo v bodoče poučevala tudi angleščina. Učenci bodo lahho izbirali med angleščino in nemščino. Potreba po uvedbi pouka angleščine na srednjih šolah je obstojala že dalje časa. ! Problema pa ni bilo mogoče rešiti doslej zaradi pomanjkanja strokovnih učnih moči in financ.
NOVE CIGARETE
Uprava državnih monopolov je uvedla nove cigarete, imenovane "Bled." Tako se bo biser (Slovenije oglaševal tudi s cigaretami. Nove cigarete so dobre 1 vrste in se prodajajo v škatlicah i ' po deset komadov po tri in pol dinarja.
SEDEMDESETLETNICA
V	Ribnici je nedavno praznovala 70-letnico svojega rojstva ( gospa Ana Podbojeva, po doma- , če Cenetova mama, priljubljena in spoštovana daleč na okoli. Ro-
! jena je bila v Velikih Laščah, 'odkoder je odšla kot nevesta v Ribnico, kjer je postala žena Andreja Podboja, gospodarja priljubljene Cenetove gostilne. Ju- : bilantJka je še čvrsta in zdrava.
i
NEURJE NAD HALOZAMI
V	prvi polovici julija je huda
! nevihta strašno opustošila Halo- ' ze. Debela toča je hudo poškodo- ( vala vinograde v Zavrču, Lovre- ] čanu, Goričaku, delu Turnskega vrha in delu Ilrastovca. Silen vihar je med nevihto odnašal strehe s hiš in ruval drevje s koreninami vred.
NEVARNA PIJAČA
Lak za nohte sta pila in zblaznela dva delavca v Petrovgradu. Zaposlena sta bila pri neki selitvi in ko sta v praznem stanovanju našla steklenico z neko
•	močno duhtečo tekočino, sta mislila, da je liker, in napravila
•	sta iz nje po nekaj požirkov. V steklenici pa je bil lak za nohte., Delavca sta od te pijače dobila zastrupljenje, ki se je izražalo
, v neke vrste blaznosti. Med glas-: nim kričanjem sta dirjala po : ulici, potem pa v strašnih krčih . padla na tla. Njuno stanje je zelo opasno.
200,000 družin nakupilo domove po FHA načrtu
John E. Harper,
Državni direktor, F. H. A. [ Gole številke potrjujejo sko-. ro neverjetno dejstvo, kaka, o-; gromna svota privatnega kapitala se dandanes porablja v tej deželi v stavbinski industriji za časa, ko je Kongres sprejel National Housing Act junija 1934. Več nego 200,000 družin je danes na potu do lastovanja svojih hiš po F.H.A. načrtu.
Skozi pretekla tri leta je Federal Housing Administracija zavarovala več nego $1,750,000,-000 vknjižb na domovja. Ves ta privatni kapital se je porabil za nakup in zgradbe hiš.
Predno je Kongres sprejel to postavo, je bila gradbena industrija skoro docela mrtva. Administracija ima danes 68 uradov po celi deželi, ki dnevno poslujejo do $2,500,000 vknjižb ter tedensko pomagajo 2,500 družinam do končnega lastovanja svojega doma.
50% družin ima danes letni dohodek manj nego $2,500 ter jim je mogoče kupiti boljše hiše kako bi si pa mogle, ako bi ne bilo te postave.
Federal Housing administracija ne posojuje denarja. Sode-ljuje pa z lastnikom privatnega kapitala v tem, da ga zavaruje proti izgubi po ustvarjenju posebnega fonda, iz katerega se vse morebitne izgube izplačajo. Ta fond se porablja edinole v korist hišnih lastnikov, ki se poslužijo F.H.A. zavarovanih vknjižb.
Ker F.H.A. nudi varnosten način financiranja boljših hiš, daje priliko večjemu številu ljudstva za nakup domovja. Nekateri ljudje bi nikakor ne mogli lastovati svojega doma, ako bi ne bilo te postave. Imeli tudi ne bi skrbnega pregledovanja med časom, ko se hiša gradi, kar je najboljše zavarovanje proti slabi ali netrpežni gradbi.
Danes se lahko dobi zavarovanje na vknjižbo do $16,000 polovica stanovanj kupljenih po F.H.A. načrtu stane od $3,000 do $6,000. Te hiše so skrbno zgrajene po najboljših načrtih. Gradbenik jih ne sme slabo postaviti ali rabiti v njih slabo ali netrpežno blago.
Sedaj je mogoče kupiti hišo ^ po samo eni vknjižbi. Druge ; vknjižbe ali tako zvane "second Mortgage" so odpravljene. Od- ^ pravljene so tudi visoke obresti, . računi za obnovitev vknjižb in drugi računi ki so preje nadle- ^ govali hišnega lastnika. Kdor si ^ danes kupi hišo je popolnoma zavarovan proti vsem tistim neprilikam, ki so povzročile skoro popolno propast hišne obrti skozi preteklo depresijo.	=
POD OSEBNIM NADZORSTVOM
Vsak pogreb, ki ga vodi to podjetje, je pod osebnim nllCi^-stvom. Mi ne zaupamo svojih dolžnosti deloma treniranim, ' t kušenini možem. Zato pa naSi odjemalci zaupajo v naSo zmoz In vestnost.
louis ferfolia
SLOVENSKI POGREBNIH	o(i
3515 EAST 81st ST.	Michigan
Dnevna In nočna postrežba.
8 ŠKRAT 1
Za majhno stavo nekaj dinarjev se uprizarja marsikaj-Eni pijejo velike količine rakije* drugi vino in se tudi zgodi, da sicer stavo dobijo, a da jih ubije alkohol, a med vsemi temi rekordi po stavah ima menda prvenstvo kmet Damljanivic iz Košutiča, ki je za 40 din jedel z dlako in kostmi živo poljsko miš, katero so ljudje-ki so organizirali stavo, ujel1 na njegovi njivi. Ko je miš p°" goltnil in dobil štiri kovače, Je hotel za enako ceno pojesti se podgano, katero naj bi sosedje ujeli v njegovi kleti. Ker ni bilo zanimanja za stavo in lov na podgane, se je moral mož za" dovoljiti z miško.
K
Ko so se vršile v Beograd« procesije, pri katerih je prišlo do pobojev, so se pojavili tudi letaki sledeče vsebine:
"Delavci, največji škodljivCl delavcev in kmetov so ti Pre" kleti popje in prekleta policij9' ki so se do smrti sprli. Prišla Je naša ura, zato sedaj vsi v cerkev."	^ J
To je res nekam čudna 1°' gika, toda nameni posvečujeJ0 sredstva.
iS
Neka kmetica v Rusiji je trgu prvič v življenju
zagledal
kamelo. Pol ure si jo je ogled0 vala od vseh strani, nato Je skomizgnila z rameni, zmaja^. z glavo in rekla: "Kako so peklenski boljševiki zmrcvari konje!"
"Zakaj se pritožujete ?" $
vprašal Kalinin, sovjetski ^
gočnik, nekaj kmetov. Odvrn ^
so mu: "Nobenih čevljev ni^9
mo! Ti pa si nam obljubil raj-.
Pa je dejal Kalinin:
tepci ste! Ali ste že kdaj sli-^'
i • ?"
da so v raju obuti v čevlje -
8
Repečnik je bil v letovišču ker mu je proti koncu jelo P manjkovati denarja, je s^' & da zastavi radio aparat, ki imel s seboj. Tako je tudi sto in hotel imeti 1000 din. Urad"ai v zastavljalnici pa je zmaj z glavo.	:e.
"Kaj zmajujete," se je ra JcI1 zil Repečnik. "To je aparat, z njim dobim Amei" Afriko in Avstralijo."
"2e mogoče, tisočaka Pa dobite."
Pristopajte k Cankarje^, stanovi in naročajte se i,a ^ karjev glasnik". Pokažite. _ tiaprednjaki ne znamo sa"10 voriti, temveč tudi ustva^. kadar se za nekaj zavz©10 ^ Pokažimo, da smo Se krCp dati ;ili in se ne mislimo P reakciji!	^
12. avgusta, 1937. -__
ENaKOPRSVNOST 3

^^Mto»ag««»mmmmtmmtmtmmmmm«mitmttmmmmmmft>
ALEKSANDER LIČAN:
Spomini iz Sibirije
Kakor čebele iz uljnjaka je i Pr'hrumela vsa obupana množi-ca Pred skladišče. Pomagal sem s°rtirati kože po vrednosti, ko ^s kakih 20 Eskimov izvleče na Ulco; Gotovo bi nas linčaii, da 1 Pristopil domači misijonar in ; Pojasnil ubogim trpinom, naj se | Jlkar ne razburjajo. V nekaj 1 k . bo Prišel drug parnik in j.0Ze bodo mnogo draže proda- J
l
s Parnika so poslali zadnji ] naj takoj prineso kože. A 5 J . so bili stanovitni in se za ] J^niso zmenili. Le drugi dan, p Je Parnik po vse ure tulil, so ( uit v nemirni. In res je par- f
čas'230-61 zaPuščati luko in Po- j ..1 Je izginil v vsemirje. — Mi- t
Pa?Jji S0 vedeli> da drugega c
Prič 116 b°" Trdno so bili pre" 1 pj da bodo trgovci draže t
40ol °Že' saj zasIužiJ° 300— faiv.0' a nesramni trgovci so j!1 Vrinili praznih rok.
^ržlj dni se bo 1J'udstvo že S deli 3 3 P°tem ? Nismo ve- ~ že mkakega sveta. Bili smo 11
pred'vobuPani, ko se je zbrala 1
WakZUPniŠČem ~ s.taro leseno V
Vejjjg bolJ hlevu kakor člo- v cela y bivališču podobno — 1 Hasil	Močan Eskimo je h
tj: °dprl duri in pričel vpi-tn jj dim na morju!" Iz febein°r v sanjah smo tekli iz' ž dalj d" ^ SIno na morJu zagle- s obrjSelm- Kmalu je bilo opaziti J< gel sitjParnika' ki J"e čez uro vr- d Wtan r° V pristanišču. Sam ka- (k k jitllJe prišel k misijonarjem n Vali(ja!es ogorčen pripovedo-brezv Je bil odhod le manever n bil pre .ih trgovcev. Trdno je j j« ti spet an' da se bodo trgov- j, P^^nili, saj zaslužijo kar ^ kož. Trenje Pri enem parniku j, ^ni, /a8°Vci so bili pa prepri- j, sij0har bodo Eskimi pobili mi- v, ^ in bodo oni potem še n Prišli do kožuhovine. ^ ^isjj. a;i se jim je izjalovilo, ti 2atnet]. tll*ji So prodali, oziroma
^itij k°Že tako drag0' da °cera. >?ISo mo&1:i verjeti svojim n 8ablae.ad Polovico zamenjane- 0
Sem S° hoteli dati misij°" P sPrejetj' ^ Pa ga niso hoteli d SfecneR.' ako zadovoljnega in z J'del, naroda nisem še nikdar Scija',anes je v pristanišču n »ijonj . e v rokah poštenih mi- n s ,ev- Slišal
sem, da v me- n
j. .na Aljaski živi naš p
!. rske BSlp Bozič, ki je doma iz g
Jlll8em lstrice. Pri misijonar- L
Hira*Vedel> da mož bogato'
.Skletli, Sljonarstvo.
Jlj'°tiarjevSem> da s pomočjo mi-
„f(it>i veri' poiščem g. Božiča v'
h idena mi bo dal Potreb-j adov a JJa za vožnjo čez Ka- 3<
,SPas- 6riko-	Iz
in dobro pre S
Zlvežem smo odrinili, >ti z!fin led- Nikjer ni bi-1 . Wye ■ ne«a
"iča, obdela- * ta^sL ke dolinice — le $ V>, v ° .^Orovje, pokrito z
O j e> pa sne^- 1,1
fc.	dežela zelo, zelo -
^SSS,1? dvojno Je || t'^Za Zl * ta zak'ad Ame- { b* Pač ! aj boi'ib milijonov. t Nn0	slutili, kako o-
k^S^V6skriva 5JOd
v enem samem
^tjasassM; V^S®'™ "I
»ruo
KlemeiTčič ' j
He^'son ROAD sA,"Tri»n 7757 " f^Sil!1 "Mcorator
W5»ko del0
51 letu je Amerika izkopala več j - zlata, kakor je bila kupna vso-'] i ta za vse ozemlje.	<
' Tu je zlato, druge dragocene ' 1 kovine, kože divjih zveri. Dežela ] 1 je zelo redko naseljena, kar pajf 1 ni čudno, ker je zaradi snega ] skoraj nadostopna.	1
3
Prepotoval sem vso Sibirijo, i . a reči moram, da je napram j Aljaski — obljubljena dežela. ( Po zunanjosti so Eskimi sorodni Sibirjakom, Tunguzom in Ja- c kutom.	s
Po 14-dnevi vožnji smo prišli (
do prve naselbine Eskimov. Te- *
ga mučnega potovanja ne bom f
pozabil svoje žive dni. Muk in 1
težav, ki sem jih pretrpel v teh s
dnevih, ne privoščim niti naj- c
hujšemu sovražniku. In to je '
bil šele začetek potovanja! s
r
Za nekaj dni smo se naselili v t bornih kočah, polnih nesnage in s smradu. Drv za kurjavo tu ni — v kamenite posode nalijejo c maščobe (loj) živali in v primi- L tivnih kotličkih kuhajo borni ži- ^ vež. Zelenjave ne poznajo, ker ^ v teh mrzlih krajih nič ne raste. n Medvedje ali jelenovo meso ku- v hajo le v velikih kosih. Kdor ni- ^ ma noža, si pri jedi pomaga z c I zobmi in krepko otepa kos mesa. n 1 žena je tu še sužnja. Jesti ne p 1 sme iz skupnega lonca in razen ^ lova mora opravljati sploh vsa ^ dela. Lonci in kotlički
niso ni- a
koli čisti — po jedi jih očisti že- gi na s suhim mahom.	^
Za zimo posuše meso divjači- d ne na solncu ali pa zakopljejo S jelenovo meso v sneg. Preživlja- s jo se le z ubito divjačino; kri n divjačine pa takoj vročo popi- 1J jejo, iz njih želodca pa postrga- S jo zelenjavo. To jih menda ob- š: varuje skorbuta. Moški se tako Sl najedo, da se komaj premikajo; ■zlezjo v kot in trdno prespi j o a tudi dva dni.	P
T
žena v blagoslovljenem sta-nju je velika reva, vse se je iz- ^ ogiblje. Tudi kuhati si mora v posebnem loncu in Bog ne daj, ^ da bi njena hrana prišla v dotik z drugo!	p
Neverjetno, a resnično: Eski- ls mi pojedo po telesu nabran ~ mrčes, če žena vidi, da mož njenih uši ne je, je užaljena in prepričana, da je mož več ne ljubi. Srečen sem bil, ko sem se vračal ^ odtod zopet v svoj Vladivostok. .
(Dalje prihodnjič)
Se mora prodati s
v	P
Hiša za eno druzmo, 6 sob, garaža za dva avta, bli- v zu St. Clairja na East 78 » St. — Cena $3,700.	|v
Hiša za eno družino, 6 sob na East 77 St. Cena1 $2,200. | P. P. MULIOLIS b
6606 Superior Avenue |
-—-1P
j Zavarovalnino |
proti	j1
ognju, tatvini, avtomo-	]
bilskim nesrečam itd.	!
preskrbi	T
Janko N. Rogelj j
6208 Schade Ave.
Pokličite:	j I
ENdicott 0718
llasasnasnaaaaannstll I
.....i" 11
DKKORIKAMO	I
vaše sobe po najnižjih ce- I nah. Scenerija, napisi itd I
A. PLUTH
21101 Kecher Ave.	I
KEnmore 3934 R.	I
Pamet pri vožnji
Pamet je potrebna pri vsakem ( podvzetju, pri vsakem delu, ' prav posebno pa je potrebna pri vožnji z avtomobilom. Vozilo nima pameti, zato jo mora imeti : in rabiti voznik. Tisoče smrtnih ■ nesreč bi se preprečilo in stoti-soče manj zlomljenih ali poško-, dovanih udov bi bilo, da ne štejemo razbitih avtomobilov, glob in sitnosti, če bi vsi avtomobilisti rabili malo več pameti pri vožnji. Ker pa nekateri vozniki vo-1 zijo, kakor bi bili sami na cesti, morajo drugi, pametnejši svojo pazljivost podeseteriti, da se izognejo nesrečam.
Kadar se avtomobilist poda na cesto, je dobro da si pokliče v spomin, da še ne mara umreti, da ne mara biti pohabljenec tedne, mesece ali vse življenje, da ne mara nikogar povoziti ali poškodovati, da ne mara razbiti svojega niti drugih avtomobilov, da ne mara imeti opravkov s policijo in da ne mara sodnijskih sitnosti in stroškov. S tem v spominu bo morda previdno vozil ter ne bo povzročal neprilik niti sebi niti drugim.
Vljudnost in obzirnost je na cesti prav tako lepa lastnost kot j doma, v uradu, v trgovini ali i kjerkoli drugje, česar ne želimo, , da nam drugi storijo, ne storimo drugim tudi mi. To zlato pravilo velja za vse,.tudi za avtomo-biliste. Pijan človek ne spada na cesto, pa naj bo pešec ali avtomobilist. Kdor se "ga" ob kaki priliki malo nasrka, naj počaka, da se alkohol razkadi, predno sede k volanu avtomobila, če bi "okajen" voznik ogražal samo sebe, še ne bi bila taka nesreča, toda ograža tudi tiste, ki se morda vozijo z njim, in seveda druge avtomobiliste in pešce na cesti. S prehitro vožnjo je že tudi marsikateri avtomobilist pridelal zamudo, če še ne kaj hujšega. Komur se kam mudi, naj rajši eno uro bolj zgodaj vstane in se poda eno uro prej na pot.
Zelo brezobzirno je metati iz avtomobila prazne steklenice od pijače na cesto ali kraj ceste. Taka navlaka grdo opustoši lepe trate obcestnih posestev in kaže, da so se mimo vozili skrajno neizobraženi ljudje. Poleg tega se tudi lahko zgodi, da razbita steklenica na cesti poškoduje pnevmatiko drugega avtomobila, kar ne pomeni samo materi-
Odda se
Velika front ^pba, shramba za obleko, vse udobnosti; $2.00 na teden. — 1277 East 60 St.
V najem se odda
se odda gostilniške prostore, popolnoma opremljene. Licenca še za 8 mesecev za 6% pivo in vino. Zadaj je stanovanje 6 sob in dve garaži. — Za naslov se' vpraša v uradu Enakopravnosti.
Naprodaj
Lunch Room pri tovarni, dobra prilika za dobrega kuha, najboljši prostor; — Se proda I poceni za hitro prodajo. Poizve se pri Maylin's Lunch, 871 East 79th Street.
i louis oblak
Trgovina s pohištvom
Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 2978
I August Kollander
C419 ST. CLAIR AVENUE v Slovenskem Nar. Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle.
Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke.
V predprodaji ima listke za Jezersko razstavo, EXPOSITION TICKETS ki stanejo na Prof°" ru razstave $4.00 pri KOLLAN-DRU pa stanejo samo $2.50. Po-služite se te znižane cene.
alne škode, ampak dostikrat tudi resno avtomobilsko nesrečo. Vsak bi moral vedeti, da če pri i hitri vožnji pnevmatika nenado-
>	ma poči, lahko avtomobil zanese i v obcestni jarek.
" Nevarno je na cesti tudi pobi-1 rati tako zvane "hitch-hikers," 1 to je neznane ljudi, ki prosijo za " j vožnjo. Večina teh ljudi nima nikakega "biznesa" na cesti. Če ", nimajo svojih avtomobilov ali če ! ne morejo dobiti vožnje pri svo-1 jih prijateljih, naj ostanejo do-"jma. Seveda, mnogi teh "cestnih beračev" so pošteni in nimajo
>	slabih namenov. Dobe se pa med ' njimi tudi pravi pocestni roparji. Dobrosrčnemu avtomobilistu potisnejo pištolo pod rebra ter
1 ga lepo oropajo denarja in drugih vrednosti, nakar ga včasih ^ še pretepejo, vržejo na kakem : samotnem kraju iz vozila in se ' odpeljejo z avtomobilom. Takih ! primerov se je že mnogo zgodilo in v vseh delih dežele. Dobrosrčnost je lepa reč, toda tujemu človeku se ne pozna na nosu, kakšne namene ima, zato je nespametno se brez potrebe izpostavljati nevarnosti.
"Nova Doba"
ANGEL PADEL Z NEBA IN RAZBIL HARFO
Atlanta. — Tu je padel z nebes neki angel, česar posledica je bila, da si je pri padcu izbil zob in pokvaril harfo, na katero j je v nebesih brenkal. Angel je bila Louise Taylor, ki je igrala na odru v neki religiozni drami. Ob tej priliki je padla z "obla- ' ka", na katerem je sedela, 20 čevljev globoko na oder.
KAZEN IN MAŠČEVANJE
DUNAJ. — Avstrijska zvezna vlada je izvedla represalije proti nepokornemu obmejnemu mestu Welsu, kjer je prebivalstvo manifestiralo za Hitlerja in narodni socializem ob priliki sestanka avstrijskih in nemških bivših bojevnikov. Celotna uprava telovadne organizacije "Jahn" je bila aretirana, osmi planinski regiment pa je bil prestavljen iz Wellsa v Gmunden, da bi tako prebivalstvo Wellsa bilo oškodovano na dohodkih. To je avstrijska vlada storila za zgled in opozorilo vsem drugim krajem, kjer bi se necionalistični elementi tako daleč spozabili kakor so se oni v Welsu. Vendar se prebivalci Welsa nočejo udati. Maščevali so se s tem, da so na dimniku neke tovarne demonstrativ- , no izobesili zastavo s kljukastim križem. Policija je spet aretirala nekaj oseb.
ZAPRTJE MEJE
St. Jean de Luz, 12. avgusta. — Francoske oblasti so danes opoldne zaprle francosko-špan-sko mejo.
PRODA SE HIŠA
Radi nujnega odhoda iz
mesta se proda hiša. Isto-
< i
tam se proda vse pohištvo, ki je v prvovrstnem stanju. Zelo nizka cena. Vpraša se na 14216 Jenne Ave. od E. 140 Street.
Zavarovalnina vseh vrst. — Se priporočamo.
HAFFNER'S INSURANCE AGENCY
6106 ST. CLAIR AVE.
jfy v Jugoslavijo ]sfm
I^V^	SAMO 7 DNI	\ y^ffii
če potujete na ekspresnih parnikih:	\
1 | BREMEN »« EUROPA \ T^
1 J- X\	Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremmer- \	f* . J
■>, 1m	haven zajamči udobno potovanje do	i
- \ > iffl| k	Ljubljane.
SavIpLriiV	Ali potllJte s PriljuWienimi ekspres, parniki:	\ |
■	COLUMBUS
HANSA »« DEUTSCHLAND II imm HAMBURG »« NEW YORK 1
Oiyijo	a Izborne železniške zveze od Cherbourga, »
s^^	Bremena ali Hamburga.	\
w	Pomagali vam bomc preskrbeti vizeje za
fr^-A *j-\	obisk ali preselitev vaših evropskih
-—JBl—\	sorodnikov. Za pojasnila
gj^^lj^^rg^^^ vprašajte lokalnega^agenta ali
Wt HAMBURG-AMERICAN LINEBBz (SMPORTH GERMAN LLOTOl^I
1430 EUCLID AVENUE, CLEVELAND, OHIO
11 KAJ SE JE 11 lil ZGODILO ill
gjg Hi S{9	n|r iji »ji
I« ^^^^^^^^ y jI ji
p ii iti	lil lil lil
H ff j| Novice o dogodkih |j jj jj H ii i	iji »if Eji
lil doma in po svetu do- lil
I p I ;	lil
bite dnevno v
||| iji |ji _ |	. H Iji iji
w m p Enakopravnosti
| II 6231 ST. CLAIR AVE. | | | -i- M 11 HEnderson 5311-5312 B A iji
m m m	ill
Domači mali oglasnik
AVTOMOBILSKA POSTREŽBA '
»t:niž»}»»i»ii»in»mn»ttn}»iti:wmE
E. 61st St. Garage j
Popravljalnica motorjev, ogrodja in fenderjev	1 Barvamo avtomobile HEnd. 9231 1109 E. 6J St. Frank Rich in Frank Petrovič 3 lastnika
BEER GARDENS
FR. MIHČIČ CAFE
7202 ST. CLAIR AVENUE
Night Club
3% pivo, vino, žganje in dober prigri- A zek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
__j___
FRANK ŠKUFCA ;
4017 St. Clair Ave.
GOSTILNA	t
Vsak petek ribja pečenka in godba, ob sobotah pa druge posebnosti.
Postrežemo z dobrimi jedili, pivom in vinom. Imamo tudi prostor za balinanje. Se priporočamo za obilen obisk.
MILLER CAFE
5205 St. Clair Ave. t
Vedno dobra postrežba — pivo, vino in žganje. Vsaki petek ribja večerja, ob sobotah kokošja večerja.— Dobra godba.	£
Peter Kekic
6622 St. Clair Avenue
GOSTILNA
Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje, ter dober prigrizek. Ob r sobotah imamo dobro godbo.	t
S
JOHN MOČNIK .
CAVALIER CAFE 6507 St. Clair Ave.
Pri nas imamo
VSAKI PETEK FISH FRY	j,
Prve vrste pivo, vino in žganje.	n
Se priporočamo za obilen obisk.	ii
cvetličarne
Imamo cvetlice za vse namene.
Dopcljemo brezplačno kamorko- C li v mestu.	' t
Frank Jelerčič
15302 Waterloo Road — KEnmore 0195
SVETE'S FLOV/ER SHOPPE
MISS FRANCES SVETE, lastnica 6120 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 4S14
Cvetlice za vse prilike. Cene zmerne — točna postrežba.
Ignac Slapnik, st.
CVETLICAR
6102 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 1126	'
gasolin i
S.
MIKE POKLAR
E. JtS St. in St. Clair Ave.
ENdicott 9181	J
Gulf Refining Gas Station t
Izvršujemo tudi prvovrstna po- =
pravila na avtomobilih. ';
■
krojači ___________________ l"
JOHN SUSTER <
1148 EAST GGth STREET	s
Krojačnica in čistilnica moških in p ženskih oblek. Se priporočam. t
t::::s::::t;:::::;:ii;ii::iiiii:i;:itiiiii:ii;mta
MLEKARNE v
LYON DAIRY
11G6 E. 60th ST.—HEnderson 5832
Joseph Glavan, lastnik Pri nas dobite vedno čisto In zdravo mleko
PAPIRAR
John Peterka
Paperhanger and Painter
Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0653
J. B0NCHA
Wall Paper Store and Paperhanging
Zmerne cene.
6105 ST. CLAIR AVE.
HENDERSON 4149
..........SLIKARJI.............
BUKOVNIK STUDIO
762 EAST 185th STREET V lastnem modernem fotografskem ateleju. Pokličite: KEnmore 1166
RAZNO
NORWOOD BOWLING ALLEYS
6125 St. Clair Avenue
Pri nas dobite tudi mehko pijačo, pivo, cigare, cigarete in sendviče.
FRANK BUCHAR FRANK KURE
1118 EAST 77th ST. ENdicott 0439
Vsa kleparska dela, dela na strehah in na furnezih. Se priporočamo hišnim gospodarjem — delo je jamčeno in cene so zmerne.
MRS. MARY MAHNIČ
1130 East 68th Street Confectionery
Pri nas dobite dober sladoled, cigare, cigarete, tobak, slaščice in grocerijo. Se priporočamo za obisk.
Help Kidneys
Don't Take Drastic Drugs
Yo«ir Kidneys contain 9 million tiny tubes or filters which may be endangered by neglect or drastic, irritating drugs. Be careful. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Loss of Pep, Leg Pains, Rheumatic Pains, Dizziness, Circles Under Eyes, Neuralgia, Acidity, Burning, Smarting or Itching, you don't need to take chances. All druggists now have the most modern advanced treatment for these troubles—a Doctor's prescription called Cystex (Siss-Tex). Works last—safe and sure. In 48 hours it must bring new vitality and is guaranteed to make you feel 10 years younger in ono week or money back on return of empty package. Cystex costs only 3c a dose at druggists and the guarantee protects you,
IZNEBITESE GLAVOBOL*
Olajša mesečno trpljenje
Brez opija aH kinina
Ali vas nadlegujejo hudi glavoboli? Iznebite si jih! Za hitro odpomoč — brez kinine, bromida ali opija — poskusite Garfield prašek proti glavobolu. Za povžiti štiri krat 10c, 12 za 25c.
GARFIELD
Prašek proti glavobolu
f « prftil |l Pišite za brezplačen
/ AN I 11 nI 11 poiskus Garfield pra-tnu i wiwi ška proti glavobolu_
tudi Garfield čaj proti zapiranju. Pišite Garfield Tea Co. Dept. T, Brooklyn. N. Y.
ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI
Bodite živahni in vitki — to Imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladka-rij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kru-schen Salts v kozarcu vode.
Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja."
Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povžijete Kruschen Salta,
STRAN i.
ENAKOPRAVNOST
12. avgusta, 1937.
M. Zevaco:
FAVSTA
ZGODOVINSKI ROMAN
Toda kdo? Komu je bilo do tega, da jo reši? . . . Sumnje so vstajale v ciganovi glavi.
Ali je sploh kedo vedel, da je Stella zaprta v opatiji? ... Nihče razen Favste in njenih ljudi, ki so jo spremili do tod!
Belgoder se je spomnil človeka, ki ga je prej srečal na stopnicah ... Ko je zbral v duhu vse te okolnosti in pretehtal razloge za in proti, je vstal in se je počasi odpravil v Pariz. Njegov obraz se je zdel pomirjen ; samo ustnice so bile bele in žilice na zrklih zalite s krvjo.
"Favsta je vedela, da grem v samostan po Stello," je mrmral spotoma, drgetaje od mrzle to-gote. "Poslala je konjenika, ki me je prehitel in jo je spravil kdo ve kam . . . Prav. Toda kaj namerava z njo? Ako sluti mojo misel tedaj je to Stelinina smrt. Dobro, oklenem se je! Ne ganem se več od nje. Prej ali slej moram izvedeti, kaj je storila s Stello ... In kadar izvem, gorje ji! . . • "
K Favsti je šel zvečer, ko se mu je zdelo, da je že ukrotil svojo razburjenost.
"Kaj je z jetnico?" ga je vprašala, preden je utegnil iz-pregovoriti.
"Ali mislite mojo hčer? . . "
"Da . . . tvojo hčer. Ali si jo privel? ..."
"Izginila je," je mrzlo odvrnil Belgoder.
"Tvoja hči je izginila?" je vzkliknila Favsta. "In tebi ne gre to nič bolj do živega? . . ."
"Saj tudi vam ne gre kdo ve kako do živega, da je vaša jet-nica izginila," se je drzno odrezal cigan.
Nič ni kazalo, da bi bil zbudil ta odgovor v Favsti kako ogorčenje. Umela je pač občevati z vsakim tako, kakor je bilo zanj primerno. Surova odkritost, katere je bila navadila Belgoderja, se je docela ujemala z njenimi nameni.
"Deklina, ki praviš, da je tvoja hči, in ki je bila, kar jaz vem, vse doslej hči prokuratorja Fourcauda — ta Ivana ni bila jetnica. Le skrivati smo jo hoteli nekaj časa, da ne bi kdo o-pazil zamenjave, ki se je izvršila v Bastilji. Če je odnesla pete, Bog z njo!"
"Tako je, Bog z njo!" je rekel cigan.
"Našli jo bomo, nič naj te ne skrbi. Idi v miru, Belgoder; samo prepustnico, ki sem ti jo dala, mi vrni.?
"Papir!" je vzkliknil cigan, nemirno brskaje po sebi. "Vra-
Vabilo na PIKNIK
ki se vrši
V NEDELJO, 15. AVG. na Gerlovi farmi,
aH farma "Vila Maria."
Truk bo vozli od 1. pop. do 3. pop. tz 200. ceste vogal Gerlovega restav-ranta. Na razpolago bodo okusni sendviči, dobra pijača In izvrstne domače potice. Igrala bo Kušar godba. Vsi ste uljudno vabljeni.
PRIPOROČILO
Cenjenemu občinstvu se priporočam, da kadar imate vaše čevlje za popraviti se oglasite pri meni. Delo je prvovrstno in cene zmerne.
JOE SERCELJ SHOE REPAIR 6214 St. Clair Ave.
V najem
Novoporočencema se oddajo dve sobe v najem. Poizve se na 15616 Calcutta Ave.
IS
ga, kje pa je? . . . Nimam ga več?"
"Pa ne da bi ga bil izgubil?"
"Da," je rekel Belgoder, sre-po gledaje Favsti v oči, "moral sem ga izgubiti ..."
"Nu, saj ni velike škode. Idi, Belgoder, in čakaj daljnih ukazov. Razen če morda želiš osta-viti mojo službo? V takem primeru ti pošljem blagajnika . . . Nu, govori: ali se ločiva?"
"Ako me vi ne podite, bi rajši ostal," je dejal cigan. "Zdi se mi da še nisva rekla poslednje besede."
"Tudi meni se zdi tako," je.po-kimala Favsta.
Z ostrim nasmeškom je gledala za ciganom, ki se je globoko priklonil in odšel. Belgoder pa je gredoč godrnjal sam pri sebi:
"Zdaj sem trdno uverjen, da je ona dala ugrabiti Stello. Tako mi vseh peklenščkov, signora mia, ne samo da njsva rekla poslednje besede, ampak najin razgovor se je šele začel! ..."
XXXVII.
Claude
Knez Farneški je videl Clau-da, kako se je pobral po svojem skoku skozi okno in kako je z bodalom v roki navalil na množico. Videl je, Kako je Pardai-llan prehitel bivšega krvnika s tem, da je pograbil Violetto in jo je iztrgal stražarjem. V presledku meteža, ki je nastal, je knez zagledal svojo hčer v naročju Karla Angoulemskega; nato se je začela zmešnjava s konji, v kateri je več kot dvajset ljudi izgubilo življenje, dve sto pa jih je bilo ranjenih.
Kardinal je z brezumno tesnobo opazoval prizore živih sanj, ki so se vrstili mimo njegovih oči . . . Violetta je bila rešena! Njena zaščitnika sta v diru izginila z njo! . . .
Farnese je spoznal hrabro dvojico. Bila sta tista dva, ki je govoril z njima v starem paviljonu montmartrskega samostana, ko ga je Favstina prekanje-
nost toli okrutno zvela z Leono-ro de Montaigues . . .
Videč, da mu je hči oteta, je Farnese zastokal od nadčloveške radosti. Prvič po šestnajstorici strašnih let, ki jih je bil preživel, je pal v njegovo obupano srce žarek nade.
Toda njegova sreča je bila polna sebičnosti.
Da, ljubil je hčer. Misel, da io je imel za mrtvo, ga je še zdaj navdajala z grozo in njegovo sovraštvo do Favste je bilo še vedno tako iskreno in nepomirljivo, kakor le kdaj kako sovraštvo na svetu. Toda odkar je videl Le-onoro, mu je bila hči samo še sredstvo, s katerim je upal iz-nova osvojiti oboževanko.
Leonora je bila blazna; z Vi-olettino pomočjo bi ji lahko vrnil razum. In če bi ga potlej sovražila, bi lahko Violetta ganila njeno srce . . .
"Nič več se ne bojim pogleda v njene oči!" je vriskal sam pri sebi ...
V nekaj trenutkih je bil njegov načrt zgrajen. S pomočjo vrlih rešiteljev je hotel poiskati Leonoro in odkupiti kleto minulost s tem, da ji privede Violetto v materinsko naročje! . . .
Take so bile kardinalove misli, ko se je Favsta spuščala z odra, škripaje z zobmi nad svojim najnovejšim porazom. Niti slutil ni, da je princesa neutegoma odredila dvoje.
Prvo povelje je zadevalo hišo, v kateri je bil Farnese. Izvršitev drugega povelja bomo kmalu videli.
Ko je konj, na katerem sta sedela Karel in Violetta, izginil kardinalu izpred oči, je nehote zaprl okno in se je obrnil v sobo.
Treba se je bilo podvizati. Niti malo ni dvomil, da se bo Favsta spet hotela polastiti Viole-tte. V dno duše se je kesal, da ni ubil te ženske, ko jo je imel v pesteh. Mar bi bil takrat v paviljonu ukazal Claudu, naj še enkrat opravi svoj krvniški posel!
Vse to mu je rojilo po glavi, ko se je počasi spuščal po stopnicah. Črno oblečeni sluga, ki je poprej sprejel Belgodera, mu je odklenil vrata. Farnese mu je dal polno mošnjo zlatnikov, rekoč:
"Ako bi me kdo iskal po naročilu vladarice, povej mu, da sem odšel in da odpotujem v Italijo."
"Da, Prevzvišenost!" je rekel lake j, obenem pa je naglo odprl vrata sobice ob vhodu.
Farnese se še ni utegnil začuditi, ko je planilo nanj pet ali šest ljudi. Razorožili so ga, kakor bi trenil; eden izmed napadalcev mu je nastavil bodalo na prsi.
"Svetlost," je dejal, "ukazano nam je, da vas privedemo živega ali mrtvega ..."
Kardinal je obrnil svoj bledi obraz proti nebu in je zamrmral s turobnim, očitajočim glasom.
"Poznam te, Favsta! . . . Ozri se, o Bog pravice in dobrote, na dejanje svoje poslanke in sodi jo! . .■ "
Nato je pogledal tistega, ki mu je grozil.
"Grof," je dejal, "tri leta že hodiva po skupni poti; zato vem, da ste pripravljeni izpolniti u-kaz,, ki ste ga dobili. Ali vas smem vsaj prositi, da me neutegoma odvedete k osebi, ki vas je poslala?"
"Tem rajši, Svetlost, ker mi je tako zapovedano! Opozorim vas le na to, da bi vas spravil spotoma vsak vzkrik in vsaka sumljiva kretnja v smrtno nevarnost."
"Ne bom kričal," je dejal Farnese s svojo običajno ledeno mirnostjo. "Pojdimo, gospoda. Ti pa," se je obrnil k črnemu služabniku, "ti, Judež, le imej mošnjo: naj bo plačilo za tvoje izdajstvo."
Lopov se je pokrižal in priklonil, rekoč:
"Bog ukazuje . . . jaz poslušam! ..."
Krenili so na pot. Kdorkoli jih je srečal, jih je moral imeti za družbo plemičev, brezskrbno se vračajočih domov. Le obraz kardinala Farneškega je bil mrk. Mislil je na tiste premnoge ki so kedaj korakali isto pot kakor on v tem trenutku in se niso vrnili nikoli več . . .
Čez dvajset minut so bili v Favstinem dvorcu. Soba, v katero so peljali kardinala, je bila opremljena; toda njena hrastova vrata so bila okovana z že-lezjem in oz ko ok&nce, ki je gledalo na Sekva.no, je*bilo zaprto z debelo rešetko.
Zahteval je, naj ga peljejo k Favsti, a sluga, ki ga je bil spremil do tod, se je obrnil brez odgovora in je zapahnil vrata za seboj. Farnese se je zrušil na stol. Bled smehljal mu je zveri-žil ustnice.
"Kdo ve," je zamrmral, "mor-
da je res bolje, da že umrem! O-sveta Naše Gospe me preganja in vse, česar se dotaknem, je prekleto . . . Toda umreti, ne da bi poginila Favsta prej od mene? .. . O Claude! Kje si, kaj delaš . . . ?"
Kaj je delal Claude? . . . Planil je bil tja, kamor je videl, da dirja Karel Angoulemski z Violetto. Tekel je mimo odra in Favsta ga je opazila.
Uganila je, kaj misli storiti. Sklonila se je k človeku, ki je stal blizu nje, in mu je šepnila nekaj na uho. Človek je pokimal iii neutegoma stekel za Claudom.
Bivši krvnik je ujel enega izmed splašenih konj za uzdo. Skočil je nanj in zdirjal s trumo jezdecev, ki so se bili usuli za Pardaillanom. Ko pa je vitez krenil v stran, se je Clande odcepil od preganjalcev in jo je v skok ubral proti vzporedni ulici, v katero je bil izginil Karel Angoulemski. Na ovinku ga je baš še ujel z očmi, ko je zavil v Progarsko ulico. Pognal se je za njim.
Karel je mislil, da so mu preganjalci za petami.
Ves zasopel se je ustavil pred svojim dvorcem in zaropotal s trkalom tako neučakano, da so služabniki v straheh pritekli gledat kaj je; ko so mu odprli, je planil z onesveščeno Violetto v predsobje in jo je položil na blazinjak . . . Baš tedaj je pri-drevil mojster Claude do hišnih vrat in je skočil s konja. Vojvoda se je besno zapodil proti njemu ter vzdignil samokres. Claude, ki je bil od razburjenja ves iz uma, ni niti pomislil na ob-, rambo. Karel je sprožil ... V trenutku strela pa je zdajci izgubil smer; krogla je zgrešila Clauda in je odžvižgala kdo ve kam. Nekdo, ki se je od zadaj o-klenil Karla, je viknil z zamira-jočim glasom:
"Moj oče! . . . Oh, ne ubijte mi očeta! ..."
Mladi vojvoda je vzkriknil od presenečenja in z grozo pogledal Clauda. Ko je videl, da še stoji svedi dima, je planil k njemu in ga je prijel za roke:
"Ali sem vas ranil? ..."
"Ne, ne! ... "
"Stopite v hišo ... in oprostite . . . Mislil sem, da naju zasledujete ... če bi vedeli, kako mi je draga ... bil sem kakor blazen . . . ves svet bi bil pobil."
Ar0 flfi
*0 SQ ft
with the NEW 1938 AUTOMATIC TUNING
PHILCO
ar-tr-trat:
=SS3S=
a6=a=seasas=3taE3sataeaE=a=M
Ponosni smo naznaniti ta popolnoma nov radio... Double X Phil-co... narejen, da ga lahko tunate z lahkoto in udobno, ako sedite ali stojite! Oko in roka pade naravnost na nagnjeno in razsvetljeno desko na kateri je kazalec za postaje. En pogled in vidite vašo priljubljeno postajo... en migljaj in Philco Automatic Tuning jo ■ vam dobi! Vse kar bi si želeli... moč, da dobite postaje onstran morja, lep glas, sijajno izdelane kabinete! Vidite ga! Poslušajte ga! Lastujte ga!
Samo $5 takoj, ostalo po $3 na teden
OBLAK FURNITURE CO.
6612-14 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 2978
BIG ALLOWANCE FOR YOUR OLD RADIO!
HIŠE NAPRODAJ
630 East 222 St., dve trgovini, eno stanovanje, 7 sob, 3 garaže-----------$12,000
876 East 200 St., dva stanovanja, 10 sob	5,300
1050 E. 200 St., dva stanovanja, 10 sob	4,600
22671 Ivan Ave., eno stanovanje, 5 sob	1,800 278 Cleveland Rd., dva stanovanja, 10
sob, dve garaži______________________________________3,500
951 Babbitt Rd., eno stanovanje, 8 sob__	4,500
21471 North St., dva stanovanja, 8 sob__	3,200 16006 Saranac Rd., dva stanovanja,
10 sob ____________________________________________________2,700
13621 Diese, dva stanovanja, 10 sob, dve
garaži______________________________________________________4,300
22641 Ivan Ave., eno stanovanje, pet sob	1,900
981 East 218 St., dva stanovanja, 10 sob	3,500
901-03 Rudyard, dva stanovanja, 8 sob	3,200 23870 St. Clair Ave., eno stanovanje,
6 sob, ena garaža__________________________________2,500
871 E. 67 St. ena trgovina, pet stanovanj	6,500
1403 East 90 St., eno stanovanje, 6 sob	3,000 14503 Darwin Ave., eno stanovanje,
6 sob, ena garaža__________________________________3,100
1466 East 66 St., ena trgovina, eno stanovanje, 6 sob, dve garaži--------------------4,600
20% se plača v gotovini, ostalo na prvo vknjižbo po 6%. Informacije se dobe na
6235 St. Clair Ave.-HEnderson 5670
ali
694 East 152 St.-MUlberry 9455
Nekaj trenutkov nato sta slonela Karel in mladenka objeta v Claudovem naročju. Krvnik je tiho ihtel.
Ta minuta je bila vsem trem po dolgem času prva minuta sreče. Violetta je okušala bla-ženstvo, s katerim navda človeka nenadno uresničenje krasnih sanj; moža sta se predajala tistemu posebnemu začudenju, ki obide tudi najbolj kaljene duše, kadar se nevarnost mahoma iz-premeni v varnost in kadar se o-bup na višku nesreče prelije v up. Čeprav so komaj poznali drug drugega, se jim je vendar zdelo, da žive skupaj od začetka dni. Claude je zamrmral Viole-tti na uho:
"Jeli, to je mladi gospod, ki sem ga šel iskat k "Dobri nadi", pa ga nisem našel?"
"Da!" je drhte odgovorila Violetta.
"Gospod," je tedajci izprego-voril mladi mož, ne da bi se prestal smehljati Violetti, "znano vam je, da ljubim tega angela, ki ste mu vi srečni oče. Spodobi se tedaj, da vam povem, kdo sem. Ime mi je Karel, vojvoda Angoulemski. Moja mati je gospa Marija Touchetova, moj o-če pa je bil Karel IX ... "
"Kraljevski sin!" je vzhičeno zamrmrala Violetta
In v njeni nedolžni dušici se je zbudil tih ponos, podoben ponosu mile Pepelčice, ko ji je dala dobra vila princa za moža. Res-
ničnost je bila po tem takem še lepša od njenih sanj. Plemeniti gospod, ki ga je na tihem oboževala in ki je v tem trenutku na glas priznaval, da jo ljubi, je bil kraljevski sin . . .
V tiho Progarsko ulico se ni slišal morilni krik in trušč. Globok mir je vladal v bogati dvorani. Violetta bi bila najraje u-mrla v tem pokoju, z glavo naslonjeno na Claudove prsi, z rokami počivajočimi v Karlovih rokah. Vojvoda pa je nadaljeval:
"Zdaj veste, kdo sem . . • Srečnega se bom štel, ako zvert v tej najlepši minuti svojega življenja tudi jaz, kdo je oče moje miljenke in moj bodoči tast
Claude je počasi dvignil glavo. Solze blaženosti, ki so mu zalivale oči, so mahoma usahnile. Srečni smehljaj njegovih ust se je skrivil v izraz strašne bridkosti.	;
"Kdo sem?" je ponovil z da; večim se glasom. "Kdo sem, h1 radi vedeli? ..."	•
Karel ga je pogledal -s tesnobno osuplostjo.
"Oprostite," je popravil, "morda sem prenaglo izrekel to željo ... ne daj Bog, da bi vas silil! ..."
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v —
"Enakopravnosti

NAZNANILO
Cenjenim prijateljem in znancem naznanjamo, da smo kupili gostilno od Frank in Jennie Slavec na
3858 St. Clair Avenue.
Postregli vam bomo z dobrim 6% pivom, vinom in dobrim prigrizkom. Se priporočamo, da nas ob priliki obiščite.
Matija in Antonia Prelc
AN ELECTRIC RANGE PAYS FOR ITSELF
Izrabite nizJ^e električne cene . . •
KUHAJTE NA ELEKTRIČNI PEČI!
Po novih znižanih cenah za elektriko je cenejše kot kdaj prej kuhati na električni peči!
Kupite električno peč in veselili se boste ekonomične kuhe — in tudi hitre, čedne, hladne, varne in skoro avtomatične kuhe.
Oglejte si novo električno peč v vaši trgovini sedaj!
Več za vas denar
Vsak električni P***® - ako je električni ^ ster, ledenica, P*fi- t drugI predmet, a'1 ° .j Saving luč — ie ,e. rabljiv in bolj važen ^ daj. Vsi predme« ^ Sight-Saving lufi1' Zgj0 boljšuvami, s t» n . manj in po novih ^ žanlh cenah, sta" brft. lektrika manj 0 tovati te.
THE ELECTRICAL LEAGUE
" 18th Floor • Midland Building • CHorry 29* <
AN ELECTRIC ROASTER PAYS FOR
ITSE^