Poštnina pV-eana v v;sir.- ]aL Leto XIV., štev. 46 Ljubljana, četrtek 23. Sebrnarja 1933 Cena Di« t,— Upr*vniStvo: Ljubljana. Knatljeva ulica i. - feieton št 3122, 3123, 3124 3125 3126. lnseratm oddelek: LJubljana. Selen-burgova uL 3 — TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica Stev. 11. — Teleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica It i - Telefon št 190 BLa bodočnost pomembnej-1. od premnogih političnih dogodkov in ukrepov. V Jugoslaviji smo lahko zadovoljni z dosedanjimi uspehi zdravstvene politike. Ni je države na jugu in vzhodu Evrope, ki bi toliko storila za ljudsko zdravje, kakor je storila Jugoslavija. Naša socialnomedicinska politika je znana po vsem svetu in jo celo v zapadnih evropskih deželah omenjajo kot vzor smotrnega dela za ljudsko zdravje. To, kar je Jugoslavija storila v kratkem času svojega obstoja n. pr. za asanacijo rnalaričnih ozemelj, je v Evropi menda edinstveno. Prav tako je opaziti nedvomen napredek v boju zoper tuberkulozo. Tu nas sicer čaka še veliko dela, tem bolj, ker se v času težke ekonomske krize z brezposelnostjo, slabo prehrano in zniževanjem stanovanjskega standarda, ruši marsikaj, kar je socialna medicina s trudom in žrtvami zgradila; vendar je gotovo, da smo na tem področju vzlic delnim regresijam trajno napredovali. Prav tako pomeni korak naprej zakon o pobijanju spolnih bolezni, ki ga je minister za socialno politiko in narodno zdravje pravkar predložil Narodni skupščini Z novim zakonom ne bo samo razširjena in izpopolnjena mreža ambu-lanc in profilaktičnih postaj za venerične bolezni, marveč bodo stopile v veljavo tudi nekatere hvalevredne novosti. Tako ba med drugim uvedena obvezna zdravniška preiskava zaročencev pred poroko. Osebe, ki so spolno bolne, se v bodoče ne bodo mogle poročiti, dokler ne ozdravijo. To je stara zahteva vseh socialno-zdravstvenih reformatorjev in prvi in najnujnejši pogoj vsake evgenične politike. S tem, da bo prešla ta odredba v našo zakonodajo, bomo stopili zlasti v pobijanju sifilide kot socialno najpogub-nejše spolne bolezni velik korak naprej. Pomembno je tudi, da se bo država zavzela za ustanovitev domov za mora-lično ogroženo mladino ter za preskrbo žena in deklet, ki neizkušene prihajajo s kmetov v večja mesta in pogosto padajo v mreže prostitucije. Važno je dalje, da se bodo lahko na prijavo zasebnikov odnosno oblasti uvedle kazenske poizvedbe zoper one, ki širijo spolne bolezni. Zdravljenje spolno obolelih bo obvezno. Želeti bi bilo, da bi se v javnem interesu nekatere odredbe še poostrile. Naj bi se po vzoru Švice zlasti "zakonilo, da sa morajo za sifilido oboleli obvezno prijavljati zdravstvenim oblastem. Naravno je, da tudi najboljši zakon o pobijanju spolnih bolezni ne bo kdo ve kaj zalegel, dokler ne bo država z družbo vred kolikor le mogoče omejevala in zatirala dveh najzvestejših pomagačev pogubne sifilide: alkoholizma in prostitucije. V času trde gospodarske krize se lahko resno boji) io, da b^sta vidno naraščala i pn ltucija i alkoholizem, ki sta v največji meri samo odraz obstoječih gospodarskih in družbenih razmer. Dr. Andersen je dokazal za London, da je konzum alkohola vedno rastel v progresivnem odnosu z zniževanjem mezd in plač, z brezposelnostjo, z bedo širokih slojev. Jugoslovenski sociolog Slobo-dan Vidakovič je to značilno razmerje med bedo in alkoholizmom statistično dognal tudi za Beograd. Ali je treba še poudarjati, da je širjenje prostitucije in ž njo tesno združenih spolnih bolezni, zlasti sifilide, prav tako v statistično do- Naročntna zna&a mogočno L)u> 25.— Za inozemstvo On <0—. Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440 Celje. Strossmayerjeva nI. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa PRED LIKVIDACIJO HIRTENBERSKE AFERE Omiljenje nltimativnega značaja (rancosko-angleške note - Avstrijska vlada nanjo ne bo odgovorila, pač pa vrnila Italiji za Madžarsko namenjeno orožje Dunaj, 22. februarja. Včeraj je imel glavni odbor parlamenta pod predsedstvom dr. Rennerja večurno sejo, na kateri je zvezni kancelar dr. DolUuss podrobno poročal o hirtenberški aferi. Očrta! je potek vseh dogodkov ter sporočil tudi vsebino francosko-angleške note, ki je bila izročena 11. februarja avstrijski vladi. Nota ugotavlja, da je bil s pošiljat v i jo orožja v tvor-nice v Hirtenbergu in Steyerju kršen čl. 134 sain.tgermainske pogodbe in čl. 1. avstrijskega zakona iz 1. 1928, ker je Avstrija uvozila uporabljive puške in strojnice; nadalje, dd je avstrijska vlada odgovorna, čeprav bi ne bila prej poučena o uvozu, ker je izdala dovoljenje za uvoz, iin da tudi ni združljivo s čl. 632 salntgermainske pogodbe, ako se izvršujejo popravila orožja v tovarnah, ki morajo služiti po izrecnih določilih pogodbe gospodarskim namenom. Francosko-angleška nota pravi med drugim: »Avstrijska vlada bo morala predložiti zastopnikom Francije in Velike Britanije dokaze za vrnitev orožja ali njegovo uničenje. V vsakem primeru bodo moral© zvezne oblasti podati zaprisežene izjave. Določen je rok dveh tednov od izročitve note za popolno izvedbo navedenih ukrepov.« Zvezni kancelar je nadalje izjavil, da angleškemu in francoskemu poslaniku ni prikrival mučnega vtisa, ki ga je napravila nanj izročena nota. Kljuib temu je vedno stremel, da bi se zadeva rešila na čim manj senzacionalen nacn, kar pa se mu je na drugi strani onemogočilo s kampanjo v javnosti proti Avstrija. Kljub vsemu upoštevanju dobrih namenov, ki so vodili Anglijo in Francijo pri obravnavanju zadeve, mora obžalovati, da je prišlo do zahtev, na katere ne more pristati kot predsednik vlade, ki skrbi za svobodo svoje dežele. Slej ko prej vztraja na stališču, da ne gre za nobeno kršitev mirovne pogodbe. Orožje ne bo ostalo v Avstriji, temveč bo zopet odposlano z avstrijskega ozemlja. Re-paraturni promet se more smatrati samo kot tranzitni promet, ki ni v mirovni pogodbi nikjer prepovedan. Izvršitev popravil ne zahteva nobenih posebnih naprav in strojev, ki jih Avstrija ne sme imeti po mirovni pogodbi. Uvedeno je bilo tudi nadzorstveno postopanje po veljavnih predpisih. Avstrijska vlada ne bo zahtevala od svojih finančnih in drugih oblasti posebnega zapriseženega potrdila za njihova po- ročila, ker morajo avstrijski uradi vedno delati pod prisego. Zavedajoč se pravice Avstrije bo vlada kljub temu skrbela, da se bodo popravila čim bolj pospešila. Ministrski svet ga je pooblastil, naj zahteve francoske in angleške vlade odkloni ter mu jc tudi prepustil, naj reši stvar po svoji razsodnosti. Pri včerajšnjem sprejemu diplomatov mu je angleški poslanik sporoči izjavo državnega tejn-ilka Simona v angleški spodnji zbornici glede hirtenberslke zadeve. Besedilo odgovora na tozadevno interpelacijo bo sporočeno tudi francoski vladi. Angleški poslanik je v prisotnosti francokega poslanika izrazil po nalogu svoje vlade zveznemu kancelarju v svrho zadovoljive rešitve zadeve upanje, da bo pristal na predlagano rešitev. S tem je prišla stvar na pot, ki jo je zvezni kancelar nastopil že od vsega početka. Zvezni kancelar doktor Do 14 f mas je končal svoja izvajanja, da je po včerajšnjih dogodkih povsem ugotovljeno, da se piravno stališče Avstrije dejansko priznava in da zaprisežene izjave ne prihajajo več v poštev. Kar se tiče zahteve po predložitvi carinskih dokumentov, je dr. Dollfuss izjavil, da se mora oficiel-nim sporočilom zve/ne vlade, čeprav jim dokumenti niso priloženi, popolncma verjeti, kakor je oboaj v mednarodnem občevanju. Pripomnil je tudi, da o štirinajstdnevnem roku za odgovor na francosko-angleško noto ne more biti ve? govora in da na rf to sp'oh ne bo odgovoril. O izjavah zveznega kancelarja se je razvila daljša debata. Velenemški poštene« dr. Straffner je predlagal, naj se odgovor zveznega k.-mcela.rja ne sprejme na znanje, ker ne odgovarja popolnima dostojanstven ost i suverene države. Zato pa so večinske stranke predlagale, naj se izjava odobri. Socialni demokrati so predložili naslednji predlog: 1. Republika je zašla, ker je zvezna vlada izdal« dovoljenje za prevoz itakjansko-madžarsk orožja, v nevarno zunanje-poli ti ono kri?o. 2. Krizo so poostrile še pogreške, ki jih je zakrivila zvezna vlada z obravnavanjem te zadeve. 3. To je dovedlo do tega, da sta Velika Britanija in Francija postavili zvezni vladi zahteve, katerih izpolnitev ni združljiv« s častjo republike. 4. Glavni odbor ugotavlja z zadoščenjem, da obstoja sedaj upanje za likvidacijo zadeve brez poniževalne žalitve Bivši Hitlerjevci razbija jo shode centrumu minister Stegerwald ranjen - Hitler odklanja odgovornost za izgrede svojih pristašev Berlin, 22. februarja, d. Snoči so narodni soeaiisti napadli člane centruma, ki eo imeli volilni sestanek v Krefeldu. Hitlerjevci so pri tem ranili tudi bivšega ministra Stegervvalda, kar je državni komisar za P rušijo Papen v uradni noti ostro obsodil. Na njegovo zahtevo je komisarska vlada za Prusijo uvedla preiskavo. Krefeldska policija se je snoči prvič ravnala po nedavno izdanih navodilih notranjega ministra Gohringa in je nastopila 8 kričečo pristranostjo z« narodno socialistične tolpe, ko so napadle čisto zasebni sestanek katoliške stranke. Hitler sam je v proklamaciji, ki jo je danes poslai n a ro dno - so c ia listi či ii stranki, odklonil odgovornost za te izgrede svoje stranke. Pravi namreč, da jih povzročajo provokaterji, ki hočejo na ta način otežko-čiti narodno-soc;alistično gibanje. Hitler poziva zato narodne socialiste, naj obranijo najstrožjo disciplino, češ, da boj ne velja centrumu, temveč marksizmu, ki ga je treba 5. marca spraviti s sveta. * Zdi se, da si Hitler noče zapreti vrat za seboj pri morebitnih bodočih pogajanjih s centralnem, če njegova stranka ne bi dobila pri volitvah absolutne večine. Glasilo centruma »Germania« opozarja, da je Hitler nekoč izgovoril veliko besedo, da se v njegovi stranki ne dogaja ničesar, o čemer ne bi bil poučen. »Germania« ga vprašuje, ali prevzame odgovornost, ker se motijo zborovanja nemških driavlianov. ki so izpostavljeni terorju narodne-sociali-stione stranke. V Spandauu pri Berlinu je prišlo do spopada med narodinimi socialisti in komunisti. Dve osebi sta bili ubiti, dve pa nevarno ranjeni. Državni notranji minister je do preklica prepovedal vse manifestacije komunistov pod milim nebom na Saškem. Hanover, 22. februarja. AA. V spopadu med političnimi nasprotniki je bila ena oseba ubita, devet nevarno ranjenih, 6edem pa lažje. Chamberlain o brezposelnosti Lfl>ndon, 22. febr. AA. Finančni minister Neville Chamberlain je govoril v Edin-bourghu o brezposelnosti in je izjavil, da se sicer opaža poživljanje trgovine, vendar pa je treba računati s tem, da bodo stroji in drugi tehnični pripomočki še nadalje povečevali brezposelnost Sedaj je postalo jasno, da ni več potrebno enako število delavstva za proizvodnjo iste množine blaga kakor pred desetimi leti. Na podlagi tega in drugih dejstev brezposelnost tudi v desetih letih ne bo mogoče omejiti na znosno mero. Medtem pa je treba storiti vse, kar je v naši moči. Tudi brezposelni morajo skrbeti, da pridejo do dela. Vlada pripravlja sedaj nove načrte za preureditev podpor brezposelnim. Gre za to, da se obnovi nekdanje gospodarske razmere, ki so bile ugodne, in prepreči naraščanje brezposelnosti z vzajemnim sodelovanjem vseh narodov. Drugim narodom je treba nuditi priliko, da stopijo z nami v pogajanja zaradi znižanja pretiranih carin. Važen preokret bo tudi svetovna gospodarska konferenca, ki bo morala pomeniti izhodišče novega gospodarskega dela. kazljivem razmerju z večanjem bede, brezpo: lnosti in alkoholizma?! Po statističnih številkah kaže sifilis tudi pri nas tendenco navzgor. Samo v Beogradu je 1. 1930. narasla za 18% v primeri s stanjem prejšnjega leta. Sifilis pa že dolgo ni več samo »gosposka bolezen«. V bivši Srbiji, Bosni in Hercegovini je v nekaterih krajih, zlasti ob nekdanjih glavnih cestah, že dolgo en-demična, drugod pa se ;'e silno razpasla po vojni. Okoli Bigrenice, Medara, Zlo-ta, Homolja je po Vidakoviau tisoče rodbin, v katerih sifilida razjeda prebivalstvo od " jenčka do starca na bergljah. Energična akcija zoper sifilido bo potemtakem akcija za regeneracijo rase, za očiščenje in ozdravljenje korenin našega naroda. Ponavljamo: taki pojavi v naši socialno-zdravstveni politiki, kakor je strožji zakon o pobijanju spolnih bolezni, so politično in nacionalno tem pomembnejši, ker gospodarska ..riza slabi fizično odpornost velikih narodnih plasti, pospešuje :ajno prostitucijo in širi alkoholizem kot »umetni paradiž bednih«. Zato je potrebna v tem času še posebno smotrna skrb za ljudsko zdravje in borba zoper socialna zla. Skrbimo, da ne bomo gospodarsko-socialne krize prebili z močno zdravstveno pasivo, z nedogle'd-no škodo pri samih življenjskih koreninah naroda! časti republike. 5. Glavni odbor ugotavlja, da more le najstrožja in najbolj vestna politična nevtralnost napram vsem zvezam, oboroževanjem ;n sporem sosednih držav obvarovati avstrijsko republiko pred resnimi nevarnostmi. Poslanec dr. Buresch je predlagal, naj se o 4. in 5. točki socialno-demokratskega predloga glasuje posebej, za 5. točko pa je predlagal lzpremembo, da se glavni odbor izreka slej ko prej za strogo in najvestnej-šo nevtralnot napram vsem zvezam, oboroževanjem io sporom sosednih držav, ki more obvarovati avstrijsko republiko pred večjimi nevarnostmi. Pri glasovanju je bil sprejet predlog večinskih strank, da se Dollfussova izjava sprejme na znanje, prve tri točke 6ccial-no-demokratkega predloga so bile odklo-niene, 4. točka je bila soglasno sprejeta, do-čm je bila 5. točka odklonjena ter sprejet izpremin jevalni predlog dr. Burescha. Predlog dr. Straffnerja je bil odklonjen z vsemi glasovi proti 1. Izjava angleškega zunanjega ministra London, 22. fetor. d. V spodnji zbornici je poslanec Lansbury vložil] interpelacijo, ali je hirtenibeirška zadeva že urejena. Državni tajnik za zunanje zadeve John Simon je nato izjavil, da s a je poset'i.1 italijanski poslanik in mu sporočil, rta je italijanska vlada pripravljena zopet prevzeti orožje, poslano v Avstrijo, kakor hitro bo po .pogodbi popravljeno. Italijanski poslanik je nadalje izjavil, da je bil del orožja že odposlan nazaj v Italijo. Pričakuje se, da bo vrnitev še ostalega orožja v danem času dokazana s carinskimi certifikati avstrijskih oblasti. Angleška vlada upa, da se more glede na to smatrati zadeva zaradi splošnega pristanka na ta predlog kot urejena. Avstrijski komentar Dunaj, 22. februarja. AA »Reichspost« pohvalno omenja izjavo italijanske vlade, da je pripravljena privoliti, da se puške vrnejo v Italijo. Nadalje naglasa, da se velik del angleške javnosti ni strinjal s tonom in vsebino an&lešiko-francoske note, v zadnjih dneh pa je Anglija imela gftavno besedo v tej stvari in se je le njej treba zahvaliti, da se je afera rešila ztnerneje in bollj prijateljsko, kakor je spočetka kazalo. To se vidi tudi iz izjave britanskega zunanjega ministra sira Johna Simona v spodnji zbornici. »Reichspost« zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da je s takšno ureditvijo hirtenberske afere znat»o ponehala napetost ki je nastala zaradi nje, ne da bi se pri tem moglo reči, da bi bi'a katera stranka v tej zadevi zmagala a!» bila poražena. Vrnitev orožja Dunaj, 22. febr. AA. Ded hirteoberškega orožja je že vrnjen pošiljalcu, v kratkem bodo poslali še ostanek. Kot potrdilo bodo služili certifikati avstrijske carrname. Tako bo avstrijska vlada ugodila franoosko-britanski noti če ne formalno, pa stvarno. Italijanska nervoznost Rim, 22. februarja d. Listi poročajo iz Londona, da je imel italijanski poslanik Granui z angleškim zunanjim ministrom Simonom včeraj daljši razgovor. Grandi je ■po Mussolinijevem naročilu opozoril na nevarnosti, ki jih more imeti po italijanskem nineniu za posledico ultimat zaradi hirtenberske zadeve. V .presojanju vzrokov, ki so napotili Anglijo, da se je pridružila francoski de-marši, so postali italijanski listi nekoliko zmernejši, iz česar sklepajo, da jje imela italijanska intervencija v Londonu zadovoljiv uspeh. Kljub temu se Se redno govori o >neprevidni površnosti< angleške diplomacije. Z nezmanjšano ostrostjo napram Franciji in Mali antanti pa piše >Giornale d' Italia«, da se more francosko-angleška nota smatrati za prvi korak no-voformirane Male antante, ki je takega značaja, da bi lahko v drugih časih in okoliščinah imel za posledico takojšen izfcruh nove vojne. >Tevere< piše, da bo sledilo obkoljenje Madžarske, ee bo nfclonjena Avstrija, dočim bo Italija istočasno stvarno izolirana od Nemčije in Madžarske. Stališče Male antante Ženeva, 22. februarja, g. Francoski zu-naji minister Paul Bancour je imel danes razgovor z zastopniki Male antante o raznih razorožitvenih vprašanjih. Razpravljali so tudi o dogodkih, ki so se odigraii zaradi hirtenberske afere v Londonu. Zdi se, da je Mala antanta z zadovoljstvom sprejela na znanje, da je Kalija pristala na povračilo orožja odpošiljatelju, kljub temu pa so v krogih Male antante mnenja, da je odprtih še nekaj drugih vprašanj m da se bo Mala antanta definitivno odločita šele potem, ko bodo prispeli uradni podatki iz Pariza in Londona .ali bo vso zadevo predložila svet« Društva narodov. V splošnem ugotavljajo v ženevskih krogih, da gTe za korak naprej v rešitvi te zadeve, katere vpliv na evropsko politiko in na razorožit-veno vprašanje, se more odstraniti le s popolno ptHasJ*Hrvfjo in pravično likvidacfjo. Razorožitev v zraku Internacionalizacija civilnega letalstva naj M se izvedla z ustanovitvijo mednarodne družbe pod pokroviteljstvom Društva narodov Ženeva, 22. februarja. AA. Dopoldne se j je sestal odbor, ki ima nalogo proučevati razorožitev v zraku^ Gre za rešitev problema, ki ga je odbor načel že v ponedeljek, ali za ukinitev vojaškega letalstva zadoščata samo izvedba nadzorstva in pravilnik ali pa ie treba izdati še druge ukrepe, ki naj zajamčijo varnost Francoski delegat minister Cot je kratko poročal o francoskem načrtu. Treba je najprej ugotoviti, s kakšnimi sredstvi bi se dalo zabraroiti civilnemu letalstvu, da ne bi služilo vojaškim s veham, če se vojaško letalstvo odpravi. Po njegovem je neutemeljen ugovor, da bi internacionalizacija civilnega letalstva pomenila kršitev suverenosti posameznih držav. Pogoj za internacionalizacijo civilnega letalstva bi bila ustanovitev splošne mednarodne družbe pod pokroviteljstvom Društva narodov za vodstvo in upravo velikih mednarodnih zračnih prog. Letala, ki bi pripadala tej družbi, hi morala biti mednarodna. Za manj važne proge bi se ustanovile druge mednarodne družbe, ki bi morale predCOziti pravila splošni družbi. Ta ureditev bi morala biti pod mednarodnim nadzorstvom. Letalski park bi se izpopolnil z ustanovitvijo mednarodne zračne policije. Cot je naglašal, da bi bil uspeh teh ukrepov tak, da bi se onemogočile priprave za letalsko vojno, naloga nadzorstva pa bi bila skrb, da se civilna brzoletala ne pretvorijo v vojaški letala. Za sistem internacionalizacije civilnega letalstva se je zavzel tudi belgijski delegat Prouckere in za njim norveški delegat Lan-ge in španski delegat Madariaga. ki je prt tem naglasil, da bi se s to uvedbo mnogo storilo na polju mednarodnega sodelovanja in poglobitve zaupanja med državami Ruski delegat se je izreke! za redukcijo vojaškega in pomorskega letalstva, vendar pa ne vidi potrebe t>o nadzorstvu in po posebnem pravilniku, češ, da je to v praksi neizvedljivo. Odbor ie nabo molče odooru, da bi bilo umeatno najprej proučiti pogoje za internacionalizacijo civilnega letalstva. Debata se bo vršila samo na podlagi edinega doslej predloženega načrta, to je francoskega. Drugi načrti se lahko še predlože. Prihodnji sestanek o oblastilom finančnega ministra. Predlog za izpremembo invalidskega zakona Beograd, 22. tebruarja. Na današnji seji Narodne skupščine je skupina narodnih poslancev s poslancem Milivojem Sokičem na čelu predložila načrt o izpremembah posameznih členov invalidskega zakona iz 1. 19J?9. Po predlogih omenjene skupine poslancev naj bi zakon določal, da se smatrajo za vojne invalide vsi, ki so v času svetovne vojne, vršeč vojaške dolžnosti v operativnih edinicah težko oboleli, tako da se je njih delovna sposobnost zmanjšala najmanj za 30 odstotkov; nadalje oni, ki so bili pn izvrševanju vojaških dolžnosti poškodovani v času albanskega upora 1. 1913 in v koroških bojib 1. 1919. Vojn,i invalidi naj bi se smeli po pristanku zdravnikov zdraviti tudi doma. Zdravila naj b. prejemali iz državnih lekarn. Invalidom naj se še nadalje izdajajo koncesije za prodajo tobaka .za otvarjanje trafik, ki pa morajo biti najmanj po 100 m oddaljene od že obstoječih. Invlidom naj se prizna 50-odstotni popust na železnicah. Zakonsko naj se zaščitilo tudi vojne vdove in sirote ter starši invalidov, ki naj se v primeru bolezni prav tako brezplačno zdravijo v vseh državnih, samoupravnih in od države oodpi-rani-h zdravil;šcih. Vk injenje obsednega stanja v Rumuniji Beograd, 22. februarja, p. Po vesteh iz Bukarešto namerava rimtunska vlada v kratkem ukiniti obsedno stanje ki je bilo zaradi posledniih delavskih nemirov proglašeno v nekaterih kraiih Vlada namerava predložiti parlamentu načrt zakona, po katerem bi dobila redna sod šča pravico naglo soditi vse. ki se obtožijo zaradi rušenja javnega reda in mira. tako da v danih primerih ne bo treba več proglašati obsednega stania. Razen tega bo predložna parlamentu novelo tiskovnega zakona, ki bo sicer priznavala oonolno tiskovno svobodo, vendar pa bo določala efektivno odgovornost novinarjev. Kakor pravijo, bo obsedno stanje ukinjeno najkasneje v dve® mesecih. Nova ameriška vlada Newyork, 22. febr. AA. Roosevelt je imenoval za zunanjega ministra senatorja Hulla, za zakladnega ministra Woodina, za mornariškega ministra senatorja Swanso-na. Roosevelt je konferiral s francoskim poslanikom Cloudelom o sodelovanju Francije z Zedinjenimi državami v velikih mednarodnih vprašanjih, zlasti o svetovni gospodarski konferenci in medvladnih dolgovih. London, 22. febr. AA. Pozitivnih priprav za pogajanja med Anglijo in USA o vojnih dolgovih ni pričakovati pred prevzemom oblasti po novem predsedniku Zedi-njenih držav Rooseveltu. ki bo izvršen 4. marca. Dotlej ostane angleški poslanik v Washingtonu Lindsay na razpolago Rooseveltu in novemu zunanjemu ministru senatorju Hullu Senator Hull je iz Tennes-seeja in je član ameriškega parlamenta od 1 1907 Svojčas je zaslovel kot avtor sedanjega davčnega sistema v Severni Ameriki. London, 22. febr. AA. Po vesteh iz Wa-shingtona so imeli razgovori med Roose-veltom in britanskim poslanikom Lindsa-vem zelo splošen značaj. Oba državnika bosta šele na prihodnjem sestanku načela vprašanje dolgov Značilno je, da bo temu sestanku prisostvoval tudi senator Hull O Macdonaldovem potovanju v Ameriko naglašajo v tukajšnjih političnih krogih, da še ni ničesar sklenjenega in da tudi še ni prišlo povabilo iz Amerike. Gotovo je le toliko, da računajo tu s poto* vanjem Macdonalda v Ameriko. Štednja v Franciji Pariz, 22. febr. s. V nadaljevanju proučitve finančnega načrta je senat sprejel 10% znižanje parlamentarnih dnevnic, znižanje števila aktivnih častnikov za 5000 in znižanje kontinenta vojaških konj za 10.000. Kočljiv položaj španske vlade Madrid. 22. februarja. AA. Politični položaj postaja zelo kočljiv. Kriza preti vladi tudi zato, ker sta finančni minister in ms-aister Quirogaz obolela. Prvi je bij operiran na vratu, drugemu pa svetujejo zdravniki. naj se čimprej napoti v Švico na zdravljenje. Banovinski svet Predlog o 20 milijonskem dodatnem pro* računu Plenarna seja banovinskega sveta, ki je bila sklicana za včeraj dopoldne, da prične splošno razpravo o proračunu, je bila proti pričakovanju znova preložena in sicer na danes ob 10 dopoldne. V finančnem odseku je bil namreč stavljen predlog o dodatnem proračunu v znesku 20 — 23 milijonov Din za brezposelne, o čemer je finančni odsek razpravljal še včeraj ves dan Seja je bila zelo živahna in so ji prisostvovali kot poslušalci tudi skoro vsi ostali'člani banovinskega sveta, ki so pri« 3peli na v zadniem trenutku odpovedano plenarno sejo. Poleg bana g. dr. Marušiča in pomočnika bana g. dr. Pirkmajerja so seji finančnega odseka prisostvovali tudi načelniki posameznih resorov. Predlog je vzbudil zaradi eminentno so« cialnega pomena izredno pozornost vseh poslušalcev. Dodatni proračun naj bi slu-žil ne samo za podpiranje brezposelnih, temveč bi delno služil tudi za koristne javne investicijske namene, s čemer bi se poskrbela širša zaposlenost Za kritje dodatnega banovinskega proračuna bi prišli v poštev, kakor se nam poroča, razni novi banovinski davki in no« ve banovinske doklade. Med drugimi sc nameravajo jki višati banovinske doklade na javne družbe, ki morajo polagati javne račune, pro:ektirsni so novi br.novinski davki na inozemske delavce in uslužbence, dinarski prispevek delavcev in dvojni enak prispevek delodajalcev itd Hitler in nemške kulturne institucije Berlin, 20. februarja Dan za dnevom so polni predali časopisja vseb jezikov o dogodkih, ki se vrstijo v Nemčiji s kaleidosikoipsko brzino. Sploš. no velja, da so izdani Hitlerjevi ukrepi ket njegovo orožje v volilnem boju. Tcda če pregledamo vee, kar so doslej ukrenili ali izjavljali lEtler in njegovi zaupni kisc moramo vprašati: čemu še volitve. Saj cela situacija jasro kaži. da parlamentu, pa naj bo sestavljen kakorkoli, ni usojena nobena vloga v bližnji bodočnosti nemške po_ litike. Že zdaj je znano, da se pripravlja naredba, ki ima odg«! i ti še nečzvoljeni dr. žavni zbor za eno ali več let. Zanimive bodo volitve pač v tem cziru, ker bedo pokazale, kako daleč vplivajo teroristične me. tode na široke mase nemškega naroda. Boj Da, ako bo do njega sploh prišlo, se bo izbojeval izven parlamenta in brez njega. Vse ukrepe, odstranitev nevšečnega uredništva, nastavljanje partizanov na važna upravna mesta, zlasti imenovanja policij, skih predsednikov, oboroževanje SA-od. delkov in druge neštete novosti, ki jih je komaj mogoče sproti registrirati, moramo smatrati kot dejstva, ki naj za stalno utrdijo oblast novih mogotcev. Zdi se, da Hitler prav resno misli, kar izjavljajo njegovi zaupniki, da ne bodo narodni socialisti nikdar več spustili iz rok oblasti, ki so si jo enkrat priborili. Hitler že sedaj začenja urejati svojo oblast za stalno dn njegoVi ukrepi že zdaj ka_ žejo obrise bodoče nemške ureditve, kakor si jo Hitler predstavlja. če motrimo dogodke v Nemčiji s tega vi. dika, moramo spoznati, da se novi kancelar ne misli ustaviti pred nobeno panogo nemškega javnega življenja. Ta miselnost ni nova. že Wilhelm II. je v svojem vladanju očitoval tendence, da uveljavi svoj vpliv povsod in da daje on edino veljavne smer. niče tudi nemški vedi, literaturi in likovni umetnosti. Znani so njegovi poskusi, vmešavati se v vse zadeve nemškega duševnega udejstvovanja Toda Wilhelm je ostal samo pri besedah in ni dosegel ničesar, ka. kor bodisi pomilovalen smeh, bodisi ostro odklanjajoč pretest. Nemški duševni delavci se niso dali vplivati od cesarskih enun ciacij, ki so uživale polno irvaževanje le. v humori stičnih listih. Zdaj pa se vidi, da je diktatura tritler-jevskih parvenijev vse drugega kova, ka. kor je bila viljemovska. Hitlerjeve! se ne mudijo pri besedah, ampak so takoj prestopili k dejanjem. Narodno socialistični pruski minister pro-svete dr. Ruth je pred zborom hitlerjevskih študentov izjavil, da bc ' z vršil vsak korak, ki mu zanj bo dana možnost. Sledilo je ta. koj dejanje: pr9dsednik pesniškega oddel. ka akademije znanosti in umetnosti Hein rich Mami. pisatelj svetovne slave, sc je moral umakniti še hujša usoda je zadela umetniško akademijo v Chartottenburgu. Hitlevjevski štu. denti. ki so dobili pobudo od samega pro-svetnega ministra so oboroženi naskočili umetniški zavod kjer s»o se ravno vršili državni izpiti. Izpiti so se morali prekinti ir profesorji ki Diso bili po godu napadalcem so bili z dejansko silo odstranjeni is po. slopja Sedaj vihra na umetniškem zavodu hitlerjevsk? zastava, pruski notranji mini. ster Goring, ki mu je poverjena javna var nost, pa izjavlja da sicer napada študentov ne more odobravati, da ga pa popcl. noma razume. To so neprijazni izgledi za bodočnost nemškega kulturnega življenja in napredka. Kar je nemški narod dal svetu dragocenega, predstavlja visoke kulturne vred. note, ki jih tudi ves kulturni svet piizna. va. Narod »mislecev in poetov«, ki je bil baš na duhovnem polju že davno zedinjen. ko se je še vršila borba za politično edin-stvo, lahko ohrani svoj položaj v prvi vrsti s svojimi kulturnimi stremljenji. Kdor bi razmah nemške duševnosti hotel ome. jevati. bi bil največji škodljivec lastnega naroda, pe tudi svetovne kulture. Niso zamai primerjali hitlerjevskega gibanja s pokretom ruskih boljševikov in italijanskih fašistov. Tudi ta dva pokreta sta poteptala svobodne duševno delo svojih na_ rodov. Začetki Hitlerjeve vlade kažejo, da so tudi v nemškem narodu svobodnemu du_ ševnemu razvoju dnevi šteti. Ako zadostu Je že samo sum soglašanja z »marksisti«, da se sme preganjati učenjak, poet umetnik. kako se bodo v bodoče nemškemu du. tau razvijala krila? Ako bosta morala veda ln umetnost obleči rjave srajce, kako ceno bo imela nemška kultura doma in kakšno v svetu? Pol Evrope mora čutiti jarem, ki ga nalaga strankarsko politična diktatura. Od Rima do Moskve in do Ber lina bo nosila svoboda misli pečat uradne smeri. Heinricb Mann je moral 'ti. ker je sodeloval pri pozivu na ustvaritev enotne bojne fronte proti današnjemu sistemu, češ. da vodi !e_ta v barbarstvo. Ce prav presojamo dogodke v Nemčiji, je imel V NEDELJO, DNE 26. T. M. PRIČETEK NOVEGA ROMANA Z veščo roko riše pisatelj ljudi iz krvi tn mesa. ljudi današnjega časa in njih usode, zavozlane v dramatičnem konfliktu, kakršni so konflikti današnjih dni. :: Središče romana je senzacijonalna kazenska pravda, v kateri gre mlademu človeku za čast in življenje. Izid te pravde odloča o ljubezni, o bodočnosti, o vsem... Kako se bo končala ? Hana išče poti... Ali jo bo našla? :: To vprašanje bo drhtelo v vas od dne do dne in z napetostjo boste čakali vsakega nadaljevanja, ako postanete bralec Meckauerjevega romana. NAROČITE »JUTRO«! NAROČITE »JUTRO«! NAROČITE »JUTRO«! NAROČITE »JUTRO«! Izpod peresa W. Meckauerja ZAČETEK s DNE 26. T. M.! Heinrich Mann prav. Da pa bi njegov pro. test vzbudil v nemškem narodu dovolj spoznanja. ni mnogo upanja in bržkone ne bo Hitler na svoji poti našel niti duhovnih niti materialnih resnih ovir. Zima zopet mori ptičke Ljubljana, 22. februarja Toplih peči se tiščimo m ogoljuiuiao iire-peueuje po pomladi nam razočaran« uhaja nazaj v uste lepe in tople dnu, ko je t-ijaio sonce, da smo se v sentimentalnem pričakovanju že ozirali po zelenih popKan španskega bezga, kdaj se razbrste iu poleno opo/no deateče cvetje. Najbolj vneti vrtnarji so že grebli po kopnih gredicah in pripravljali za posetev. Sonce je pa ogrelo tudi ma.a srčeca pt čkov, da so pričeli na-lanko ubirati svoje strun ice in se pripravljati za ženitev. fa je zavelo od mrkega severa in živo srebro je padlo kar čez noč pod ničio, da so ptički zjutraj žalostno za-oivkali v zasneženo pnrodo. Pl-tresali lačnim ljubljencem. S tem pa je tudi že izčrpalo svoj fond za nabavo ptičje hrane. Seveda je društvo poleg tega oskrbovalo še celo zimo vse krmilnice po mestu in nasadih Tivolija, da so imeli ptički vedno dovolj brane. Zdaj je društvo brez denarnih sredstev, a ptički naj bodo prepuščeni na milost in nemilost zimi, ki se ne mara, kakor vse kaže, prav niič prizanašati. Zaradi tega se obrača društvo z vljudno prošnjo do vseh dobrotnikov, ki čutijo ljubezen do ptičkov, da mu priskočijo na pomoč, da bo moglo še nadalje vršiti svoje idealne naloge, katere nam bodo ptički v pomladi stoterokrat obrestovali. Hrano v obliki mešanic raznih f mi c n ali prispevke v gotovini sprejema Društvo za varstvo in rejo ptiic pevk v Ljubljani, Poljanski nasip 16-1. Kovanci in tatvine pred malim senatom Ljubljana, 22. februarja. Pred malim kazenskim senatom pod pred-sedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja sta se vršili dve razpravi, ki sta se nanašali ena na ponarejanje iU-d:narskih kovancev, druga pa na večje vlome po Gorenjskem. Brata Simon in Martin Poklukar, doma v Zgornjih Gonah pn Bledu, sa prišla konec novembra in v začetku decembra lani na misel, da bi bilo dobro, če bi si na kakšen na&m skovala več 20-dinarskih srebrnikov. Obrnila sta se do starega drvarja Toneta Sturma BiLi so tam v planinah nad Jesenicami. Tone je njima preskrbel cink, aluminij in razno orodje, da sta začela izdelovati srebrnike. Simon Poklukar se je s planin odpravil v dolino Po raznih krajih, tako na Jesenicah, v Mojstrani, v Dupljah in Zgornjih Gorjah je spravil v promet 8 falzifikatov Razprava je bila prav kratka. Brata sta priznala, da sta res kar tako na slepo srečo poskušalo, kako se denar kuje in sta hotela postati bogata, ker jima je vedno manjkalo derarja. Tretji obtoženec je indirektno priznal, da je obema bratoma preskrbel material in orodje. Bili eo obsojeni: Simon Poklukar na 6 mesecev in 120 Din denarne kazni, odnosmo nadaljnja 2 dneva zapora, brat Martin na 4 mesece in 60 Din denarne kazni ter Anton Šturm na 3 mesece strogega zapora. Dobro organizirana in dogovorjena družba petih vlomilcev se je spravila lani na razne vlomilske pohode. Vkmilii so najprej 24. novembra pri posestnici Jerici Vodu-škovi in posestniku Francetu Petaču v Gorjah pri Bledu. Tu so pobrali prav mnogo raznega blaga, jedil in obleke Vse je bilo cenjeno na 2000 D;n. dalje »o ukradli 1400 dinarjev vredno ko'o in 1000 Din vredna jermena Obsojeni so bili: Viktor Markelj na 7 mesecev Ivan Potočnik n« 9, Jakob Krmelj in France Krivic na 3 in AlbVi Me-dja na 4 mesece strogega zapora, vsi "pa tudi na več let v izigubo častni iT državljanskih pravic. Plebiscit o portugalski ustavi Uzbona, 22. februarja AA. Vlada je izdala odlok o izvedbi plebiscita o novi usta. vi, ki se bo vršil 19. marca. Jugoslovenski večer v dunajskem radiu Kdor je v torek navil svoj aparat ofc 21.05 na dunajski val, je zaslišal napoved: Nastopi Slovenski krožek na Dunaju pod vodstvom Steva Viškoviča. Tamburaški zbor je ob začetku odsviral nekako uverturo, nakar se je oglasil znani Ervin Ric-ger, ki je predaval o mošejah, kupolah in minaretih ob Danavu in Savi, o katedralah na Balkanu, o jugoslovenski narodn" pesmi, ki jo je proslavljal in poveličeval že Goethe, ki so jo slavili Herder, Rohm in Humboldt. Po krasnem predavanju so se znova oglasili tambura'i S srbskim' n« rodnimi pesmimi. Vnukinja našega velikega jezikoslovca, Dora Miklošičeva, je recitirala pesem o trpljenju jugoslovenskega naroda, ki jo je zložil Hans Nichtem. D;v-ni ženski zbor. ki so ga spremljali tambu-raši. je odpel nekaj pesmi, za tem pa je Dora Miklošičeva spet recitirala in sicer Gothejev prevod Hasanaginice. Po trimi-nutnem odmoru so dunajski umetniki podali Nušičev dramatičen prizor iz trpljenja Bosancev pod turškim jarmom po prevodu Roda Rode. Za uvod je zapel pevski zbor Slovenskega krožka »Tamo daleko«. Med predvajanjem pa so se oglašale tam-burice, piščalke in tambure Ob zaključku drugega dela je pevski zbor odpel še žalo-stinko. Novi grobovi V Poljčanah je umrl eden najstarejših ondotnih občanov, 831etni posestnik g o» spod Franc Gajšek. Bil je mož starega kova, znan zaradi svoje šegavosti daleč naokrog. Luč sveta je zagledal v Slov B » strici, kjer je prevzel po očetu malo posestvo in kmalu otvorii tudi gostilno. Ne kako pred 60 leti je prišel v Poljčane in je bila njegova gostilna že od nekdaj sloveča kot pribežališče zavednih narodnja« kov. Ob pričetku svetovne vojne je tudi po njem segla roka nasprotnikov in je b'l kot zaznamovanec že na pragu internacije Pa se je zvitež v poslednjem trenutku le izmuznil. Mnogo sovražnikov si .e nakopal, ko so v Poljčanah ustanavljali nemško šolo. Bil je občinski odbornik, ustanovitelj in dolgoletni aktivni član g?.« silnega društva. Zapušča ženo in osem odraslih otrok, od katerih živita dva v Ameriki, Dominik je mesar in gostilničar v Slovenjgradcu. dve hčerki sta poročeni, dve mlajši še doma. Jože pa je prevzel pred 13 leti domače posestvo in gostilno. V Cepovanu pri Gorici je umrl ugledni posestnik g. Martin Podgornik. Zapustil | je tri sinove, od katerih je najstarejši uradnik Bonačeve tovarne v Domžalah. — Na Starem trgu 11, v Ljubljani je umrl g. Ivan Lončar, laborant. Zapušča vdovo, sina in tri omožene hčerke. Pogreb bo danes ob 16. — Na Spodnji Hudinji 27 pri Celju je umrla v starosti 70 let posest-nica, trgovka in vdova po mestnem stražniku ga Uršula Kalilnikova Pogreb bo 24. t. m. ob 16. iz hiše žalosti na mestno pokopališče, V ceLski bolnici .ie ^ umrl 21. t. m 56letni kamnosek Gašpar Krobat iz Čepel j pri Vranskem. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Ureditev trgovskih dolgov z Belgip Beograd, 22. februarja AA. Belgijsko poslaništvo v Beogradu objavlja, da je bfl podpisan dopolnilni dogovor k belgijsko _ jugoslovenski konvencija z dne 7. julija 1. 1932. o ureditvi trgovskih dolgov med obe. ma državama na kompenzacijski način. Dopolnilni dogovor stopi v veljavo 4. marca 1933. Sarajevska »Večerna pošta« prenehala izhajati Sarajevo, 22. februarja el Povsem ne. nadoma je danes popoldne prenehal izhajati sarajevski list »Večerna pošta«. List je izhajal 10 let. Redakcija je v zadnji številki objavila, da se njeni č?anš in stniki lista izselijo iz Sarajeva. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, padavine ponekod sneg, vetrovi, mraz. — Situacija včerajšnjega dne: Depresija nad Sredozemskim morjem prodira še nadalije proti vzhodiu iti je dosegla že naše kraje .kjer so se pojavili močni vetrovi .zlasti v Primorju. Nad zapadnim delom države ponekod dežuje, v severnejših krajih pa sneži. Pritisk ie poraste! za 0.1 do 1 mm v srednjem in gornjem Primorju, sicer ie padel za 0.1—3 mm najbolj na vzhodu. Dunajska vremenska naipoved za četrtek: Na jugu in vzhodu bo najbrže zopet močno snežilo, nato bo temperatura precej padla. ZASLIŠEVANJE OBTOŽENCEV V ŠENČURSKEM PROCESU Tretji dan glavne razprave — Naknadno je bil priveden obtoženi Grilc — Včeraj so bili zaslišani obtoženci Ant. Umnik, Franc Grilc. Vinko Kos, Ivan štrein in Tomaž Ogrin, ki vsi zanikajo vsako krivdo Beograd, 22. februarja. Tretji dan procesa pred državnim sodiščem je bii zel. živahen. Razprava se je pričela kmalu po 5. uri. Danes so bili za. slišan; že vsi glavni obtoženci. Predsednik je gradivo razdelil na skupine, odgovarjajoče dogodkom, ki so se vršili v posameznih krajih na Gorenjskem. Najprej so bili zaslišani obtoženci glede dogodkov v Hra. stju. nato pa gled^ dogodkov v Šenčurju in Mengšu. Tako je prišel danes na vrsto drugi glavni obtoženec Anton Umnik, posestnik v Šenčurju, ki je obtožen v zvezi z dogodki v Šenčurju V zvezi s Šenčurjem sta bila nadalje zaslišana Vinko Kos in Franc Grilc, ki je bil danes priveden pred sodišče Obtoženca Ivan štrein Ln Tomaž Ogrin sta bila zaslišana v zvezi z izgredi v Mengšu. Kakor včeraj Brodar, so zanikali tudi današnji obtoženci kazniva dejanja, ki jim jih očita obtožnica. Zatrjujejo, da niso ničesar videli in slišali, da niso bili nikjer zraven in zato ničesar ne vedo Zlasti za. nikajo očitane jim protidržavne Ln proti-dinastične klice Večina obtožencev, tudi oba bivša poslanca SLS Brodar in štrein, je govorila v gorenjskem narečju, tako da je moral nekatere njihove izjave ki jih tudi branilci niso razumeli tolmačiti član senata sodnik dr. Anton Suhec. Beograjska javnost se Je začela po ob. javi obtožnice zelo zanimati za razpravo, o kateri tudi beograjski listi poročajo zelo obširno. Zato so bile danes oddane vse vstopnice, kar jih je na razpolago. Ko je predsednik ob 8.25 otvoril razpravo, je bil prisoten izmed obtožencev samo Janez Brodar. Takoj nato so privedli v dvorano še obtoženca Franca Grilca, ki r ponedeljek ni prišel k razpravi in je bila ta zaradi njega za en dan odgodena. vče. raj pa je bilo. ker še tudi ni prišel, postopanje proti njemu izločeno. Predsednik je vprašal Grilca, zakaj se nl pravočasno odzval vabilu k razpravi. Grilc se je zagovarjal, da ni imel sredstev r.n potovanje v Beograd. Javil je to orož. niški postaji, kjer pa so mu baje rekli, da ne morejo ničesar ukreniti in da mu morda Fr*Vh ne bo treba iti v Beograd. Odšel je nato na srečko načelstvo. kjer je javil, da no more v Beograd. Nato pa so prišli orožniki in ga aretirali ter snoči pripeljali v Beograd. .asliševanje V dvorano so privedli drugega obtoženca, bivšega oblastnega poslanca Antona Um. nika. Predsednik mu je da] pravni pouk in ga začel nato podrobno zasliševati. Predsednik: »Slišali ste obtožnico; se čutite krivega?« »Ne. En teden poprej je bil shod razglašen. zanj pa ni biLo nobenega zanimanja. Samo gostilničarji so se zanimali, ker so mislili, da bo kaj »kšefta«. Jaz se za poli. tik o nisem brigal in tudi ne za shod.« »Nikdar?« »Prej boi.i maio. sedaj pa sem se popol- aorr.a odtujil od vsakega.* »Kateri stranki ste pripadali?« j SLS « j-Ali niste bili župan v Šenčurju?« »Nisem. Bil sem pa poprej 20 let občin. Bki odbornik Potem se nisem nič več brigal za politiko in sem prekinil po razpustu strank vsako zvezo z bivšimi politiki.« »Tudi 7 Brodarjem?« -Tudi Nisem bil na nobenem političnem shodu na nobenem sestanku. Tudi ko sem izvedel za shod. Tudi glede v Šenčurju, sva % ženo rekla, da se bova odpeljala v Vele. sovo < ■ Zakaj pa tega niste Ptorili?« :Cer mi je žena zbolela in je v petek legla.-t Kafta isssfe šene&^ske dogodke Predsednik: »No, pa povejte, kako se je stvar v Šenčurju začeia.« Umnik nato obširno opisuje, kako so se po njegovem mnenju razvijali dogodki v Šenčurju. Cd rane maše pa vse do kesila ^e bii v hranilnici, ki irna zelo velik promet, mesečno do enega milijona. Po kosilu je šel k svoji bolni ženi v prvo nadstropje :n je šele skozi okno opazil, da so se začeli ljudje zbirati pred njegovo nišo Nato je nastal krik in vik in zato je še! doli po. gledat, kaj je. Ko je stopil na cesto, je videl, kako so navalili orožniki na ljudi. Zato se je umaknil nazaj v hišo in šel zopet k žeru Z okna v prvem nadstropje je videl, da sedi Vombergar na dvoriščnem zidu. šel je zopet doli in našel pri svoji hiši Bro. darja m še par ljudi. Začudil se je zakaj je prišel Erodar, ki pa mu je na njegovo vprašanje izjavil, da je prišel na shod in da bo tam govoril, če mu bodo pustili. Med tem je opazil, da orožniki niso pustili nobenega na shod Liudje so začeli vpiti: »Kaj je s svobodo' Doli Barle' živilo Korošec!« Predsednik: »Drugega nič'« Umnik: »Jaz nisem nič slišal.« Nato je Umnik nadaljeval svoj opis: Ko so začeli orožniki ljudi razganjati, je pri. šel neki orožnik tudi k njemu in mu nastavil bajonet na prsi, a čisto narahlo. On mu je povedal, da je na svojem, in se ni hotel umakniti. V tem je prihitel podporočnik Rakič. potegnil sabljo in začel tudi sam ljudi razganjati Ko je prišel Rakič čisto blizu njega, je priletelo čez Umnikov cvinger poleno, ki je padlo pred podporoč. nika Rakiča Ta je nato potegnil revolver in oddal strel proti Umnikovemu dvorišču. Tedaj so začel' tudi orožniki streljati, ne ve pa kdo je dal za to povelje Oddanih je bilo kakih 3o do 40 sTelov Ljudje so se raz bežal- deloma skozi njegovo dvorišče, deloma pa proti cerkvi in župnišču Z Brodarjem sta b^a ves čas skupaj in se nista genila s svojega mesta pred h;šo šele po. zneje ko je prišel sreski načelnik in ju pozval nai gresta mirit ljudi, sta šla vsak na svojo stran Videč pa. da ne moreta vplivati, sta se zopet vrnila. Na ponovni Grilc je srednje velik, oblečen ▼ že malo ponošeno črno obleko, neobrit in precej bled. Pred sodišče je stopil vidno razburjen. Predsednik je odredil, naj ostane Franc Grilc ves čas razprave v preventivnem zaporu. že zaradi tega, ker pravi, da sam ni. ma sredstev za prenrano in prenočevanje v Beogradu. Obtoženi Jane® Brodar, bivši narodni poslanec Zaključeno zasliševanje Janeza Brodarja Po ugotovitvi Grilčevlh osebnih podatkov je državni tožilec prečital oni del obtožnice, ki se nanaša na Grilca. Ko se je to zgodilo, so Grilca odvedli v sobo za obtožence, predsednik pa je vprašal zagovornike, ali ima še kdo kako vprašanje za obtoženca Bro. darja. Dr. Lamešič mu je hotel staviti več vprašanj ki pa jih je predsednik zavrnil, ker se ne nanašajo na kazniva dejanja bra-nilčevega klienta. S tem je bilo zaslišanje prvega obtoženca Brodarja končano. poziv sreskega načelnika, sta nate pred cerkvijo še enkrat skušala vplivati na množico, jo pomiriti in nagovoriti k razidu. župnik Barle se je med tem po končanem shodu napotil v župnišče, okrog katerega so zaradi tega ljudje začeli zopet demon, strirati in proti Barletu razgrajati. Ljudje se niso dali pomiriti, ker so bili večinoma sami tuje: in neznanci. On sam je stopil na vzvišeni prostor pred cerkvijo, da bi jih še enkrat pomiril, a tam ga je nekdo sunil v prsi in mu zabrusil v obraz: »Kudič! Ti si izdajalec! Ti držiš z Banetom!« »Potem sem šel k načelniku.« pripoveduje obtoženec dalje, »in mu svetoval, naj se Barle odpelje, ker se ljudje ne bodo prej pomirili. Ponudil sem se da preskrbim voz ali pa avtomobil. V tem pa se je pripeljal z avtomobilom kranjski župnik škrbec. M je prišel na obisk k šenčurskemu kaplanu. Prosil sem ga, naj odpelje Barleta. škrbec je rekel da se nerad vtika v take stvari, pozneje pa se je vendar le vdal. Na mojo prošnjo je tudi cm skušal vplivati na množico. Stopil je na stol ter razglasil, da bo on Barleta odpeljal in da naj bodo mdrni. Toda ljudje so začeli celo proti župniku škrbeu demonstrirati in klicati: »Izdajica! Farji skupaj drže'« Ko se je Barle naposled odpeljal s škrbcem, je nastal mir in tudi zvečer je bilo vse mirno.« Umnikovo dvorišče v Šenčurja Predsednik je nato spraševal obtoženca o obnašanju njegove mladoletne hčerke, ki je po izpovedi prič, vpiia: »Dol Barle! Dol vlada! Živela svoboda! živela republika!« Obtoženec je zanikal vse te očitke in tr. dil, da sc obremenilne priče njegovi nasprotniki, političm aii oa konkurenčni. Ta. ko se je izrazil o gostilničarki Gasperlino-vi, da ga sovraži zaradi tega, ker je z deL. lom v zadrugi onemogočil, da bi ona odirala ljudi. Obširno je začel slikati, kaj vse je storil za zadrugo, a predsednik ga je zavrnil, da bo ne spada semkaj. Predsednik je obtožencu pripomnil, da bi bil prav lahko preprečil šenčurske izgrede že s tem, da bi zaprl svoje dvorišče in ne dovolil ljudem vstopa. »Saj imate ograjo okrog hiše; če jo zaklenete, ne mor? nihče notri.« »Zapiramo samo ponoči, podnevi pa tega treba ni, zlasti pa ne ob nedeljah, ko prihajajo ljudje s kole?® v cerkev in sprav Ijajo kolesa na moje dvorišče * ^Saiisi nssproi i v Predsednik sesata dr. Bubanj Pre nedeljah izlete. Bržkone pa je to tudi posledica agl_ tac i je Gašperlinovih.« »AH niste videli, da mečejo na ONtafkt kamer.je in polena?« »Nisem videl, ker nisem hO tcs te navzoč. « »Torej ri se prav tako branite kakor ▼ preiskavi! Vse, kar je vam v breme, kratko rr a1 o zanikate! Predočll vam pa bom povedi prič in priče bodo budi ta pred vami potrdile, da ste bili vi nekak roditelj vse množice.« s Brodarjem takrat, ka Ji po naroČilu sreskega načelnika knel miriti ljudi, delal to na tak način, da se je vsem zdelo, da Jih le podpihuje in da se iz sreskega načelnika in vseh drugih brije norca. Predsednikovo svarilo branilcem Med čitanjem izpovedi prič Je dobil pred-sednik pismeno obvestilo Nevoljen se je | obrnil k branilcem in jim rekel, da je bil j opozorjen, da hodi eden izmed branilcev iz ! dvorane k ostalim obtožencem ln jih opo. I zarja na to. kaj se godi v dvorani in kaj j Izpovedujejo zaslišani obtoženci. Tako po-j stopanje je nedopustno in ga ne bo trpel, i če se bo le še enkrat kaj takega ponovilo, j bo za vse obtožence odredil preventivni za-oor. Zagovorniki so se v prvem hipu začudili temu ukoru in protestirali proti njemu, češ, da je neupravičen, ker ni nihče od njih zapustil dvorane Predsednik je njihove proteste zavrnil in tedaj se je pokazalo, da ni bilo v dvorani branilca glavnega obtoženca Brodarja. Po tem incidentu je predsednik nadaljeval zasliševanje Umnika, ki se ie posluževal metode skoro vseh obtožencev pred državnim sodiščem, ki v preiskavi navadno vse priznajo, pozneje, ko se začno zave-dati resnosti svojih dejanj, pa kratkomalo vse zanikajo, oporekajo in se delajo ne. vedne. Tako je tudi Umnik uporno zavra, čal vse izpovedi prič. četudi je bilo jasno, da se priče, ki se med seboj niti ne poznajo, ne morejo izmisliti baš vsega tako skladno, da se v glavnem strinja tudi z vse. bfeo tega kar obtoženci sami priznavajo, v kolikor jih to priznanje ne obremenjuje. »To je laž, vse to je izmišljeno, to so sami demmclanti. te«ra s* ne spominjam.« to Je retfren Ummkcvih odgovorov na vsa nadaljnja vprašanja predsednika, ki opo^ar. 1a na protislovla v samem zasrovoru obto. ženoa. Način zagovora vseh dosedaj zaslišanih obtožencev vsiljuje domnevo, kakor da Je bilo vse naorej dogovorjeno, če bi se akcija ponesrečila in b1 bili ■pozvani na odgovor, kakor se je sedaj tudi zgodilo. Koncentričen napad na orožnike j^odpcročnžk Rakič izjavlja«, nadaljnja predsednik dir. Bubanj, >da vas je dobro opazoval, kako sta šla z Brodarjem od skupin« do skupine in se razgovarjala z ljudmi, ki so nato še vse huje kričali, tako da Je bilo očividno, da »o vsi pod vašo komando. On vam je tudi naročil, še predno J« oroSništvo uporabilo orožje, da zaprite svoj« dvorišče, da se ljudem onemogoči vstop, toda vi ste ga nadrli, da ste tu vi goapodar in da ei ne postite ničesar uka-aova*i.< Obtoženec hiti zatrjevati, da so vse prt-če, ki po izpovedale proti njemu, njegovi osebni nasprotniki in da so mu podtaknili stvari, ki jčh ni storil in ne govoril. Predsednik: »Priče soglasno ugotavljajo, da ste vi z rokami tn besedami navajali množico, kaj naj stori, in da ste Jo tudi sam z vz&liki vzpodbujali.« Umnik: »To je laž. Če bi sreski načelnik ne imel zaupanja vame in ▼ Brodarja, ne bi naju pozval, naj greva mirit ljudi.« »Priče pa izpovedujejo, da ste Jih mirili tako. da so nato še bolj razgrajali. Vee vaju je smatralo za voditelja.« »Morda so me zamenjali s kotu drugim, saj so bili skoraj sami fcujcl.« »Toda ljudje so vzklikali fcndt: »«Tto Ummik! Do! Barle!« Torej se vendar niso mogli motiti!« »Je že mogoče, da Je kdo tako rarkUcal. Tam je bila množica 'Judi. Mogoče so se s'iSali vzkliki čisto drugače. Jaz kaj takega nisem slišal.« »Priče tud* pravHo. tniki! Pri?a tud! Tx>t-r*»i*eVi d« ste vi ko so vas no» m+strM?« ' »Tr. r>? riič rp*! To VSe tarrSMeno! J B* Se vrvlr-h rtlcpm crTfllSAfll v Stvari.« p?vx1Taga se n* spominjam<, ponavlja stereotipno Umnik, saj je bilo dovolj orožnikov, da jih postavijo tja in preprečijo izstop na moje dvorišče. »Da bi jih bilo potecn drugod manj ia da bi bili vi lahko dosegli to, kar ste hoteli,« ga ostro zavrne predsednik »Vse je bi'o dobro premišljeno, kar st« delali, 'ujudtle, ki eo se uma-te!< »Tega sploh ne pora a m, kakor secn slikal > on sam padel s koleea in se zvrnil ▼ jarek, potem »o pa to nam podtaknili« »Vam Je spk>h vee podta&njeno, todf Barletor »hod v Šenčurju«, pripominja predsednik ironično. »To Je vse organizirano, da ht se aa asa zvrnila krivda, ker so orožniki oapaCao postopali.* se izgovarja TJmnik. »Seveda, sedaj so pa vsega orotaftf k*t-vi, čeprav »o bili s treh strani napadeai a kamenjem, poleni ter eo celo stre l j aH aa- NfuU&fevmfe na 4* strani! V najvišjih nadstropjih nebotičnika Zrorata sGka predstave* družbo jtva rokoeniosicesra zavoda, graditetiev oa. botifinfca in oovirrarjev, zbrano pretekli torek popoVbie pri intimni otvoritvi kavarne v sei>g££n&«. BLasJSa stika kaže stapoSCa, li veSa zgornja tri nadstropja ncbotičnflca, ▼ ka~ terft le nasrseščena kavarna. Spodaj: (kavarniški prosto«* v 13. nadstropja s po®Sedotn oa Lfatblja-oski grad. ^mmm S » .. •,.. , A V . J;'.'- / .. k?* . mmm v^ -iv. »VSa. iJiPI »fc. -T!-; d- M 11 > .- tl.t.. _ _ ___ Oa Je Mo Mane tavodilo, da ee mora Barletov »hod na vsak način preprečiti.« »Meni o tem ni nič »anega*« »Kako tndi. »&j ste vi sami klicaH, češ, «ni udarit« od spredaj, drugi od »adaj, da Jih bomo dobili t sredo.« Nato ao že posamezni sodniki in odvetniki spraševali obtoženca z oairom na njegove prvotne izpovedi. Na vprašanje branilca dr. Adlešiča Je Obtoženec Uainik izjavil, da Je bil shod razglašen 00 vseh okoliških občinah tja do Kamnika. B redarja je videl prv« šele okrog 3. popoldne pred svojo hišo. Pravi, da v zadnjem času nista bila tako tesna prijatelja. S svojimi odgovori skuša TJmnik razbremeniti Bro-darja, češ, da Je on samo pomirjevalno vplival na množico. G^ede žu-pnika Barleta pravi, da že prej ni bil priljubljen v okraja, ker je preveč gosposki človek, ki si ni znal pridobiti kmečkih src. Ko je predsednik na koncu Dimnika vprašal, ali ima še kaj pripomniti, je slednji izjavil: »Samo to, da je vse zilagano, kar ee proti meni priča. Upam gospodje sodniki, da boste objektivni...!« Predsednik: »Dobro, dobro, evoje naloge kot sodniki, že mi sami poznamo!« Obtoženec je na .perdlog branilca nato Se na skici razložil 6ituacijo, kakršna je bila po njegovem mnenju. Godba po zmagi Državni tožilec dr. čadrov je nato Se opozoril na okornost, da so potem, ko Je fcapiiik Barle odšel, na predlog Umnika po vasi zmagovalno prepevali, zvečer pa je igrala ceio godba. Umnik pravi, da Je to predlagal samo raradi tega, da bi odvrniJ pozornost ljudi od razburljivih dogodkov. S tem je bilo zasliševanje ofbtoženca Umnika zaključeno in je predsednik odredil kratek odmor. pcroHSM, a as >--,—„ odgovarja, da tega ne ve, ker so o tem odločali drugi. Predsednik: »Potreboval bo p«b godbo zvečer, da slave zmago.« Grilčev branilec dr. Lame818 prooi predsednika, naj pojasni, zakaj Grilc ni prišel j prvi dan na razpravo in dodaja, da Je ieo-i stal zato, ker ni ime« denarja. Zato pred-i laga, naj ga sodišče izpusti iz zapora, ker je bila kriva njegovega izostanka le viSJa sila Predsednik odkloni predlog, ker Je zoper OrOe* oAreJea prev en CI v ul ga, ker m ni pokoraval odredbam državnega oblastva, čeprav Je bil preje velikodušno izpuščen iz zapora Odvetnik Bora ProdanovW, ki sagorarja Kosa, predlaga, naj ee zaslišijo Se nekatere priče, ki bodo izpovedale v prilog njegovega klijenta. Senat bo o tem naknadno sklepal. Na vprašanje dr. Adlešiča izjavi dbtože-nec, da Brodaa^Ja in Umnika ni videl. S tecn Je bilo Kosovo zasliševanje zaključeno. & evanje Ivana strelna Po odmoru se Je razprava nadaljevala cfc 10.30 PričeV) se je zasliševanje obtoženca Franceta Grilca, ki so ga danes privedli orožniki. Grilc, ki je prvič stopil pred sodišče, je bil vidno vznemirjen. Po kratkem pravnem pouku, ga je pa-ičel predsednik zasliševati »Ali ste razumeli obtožnico?« »Da« >Ali se čntite krivega?« »Ne.« »A'!i -?te vzklikali tako, kakor navaja obtožnica?« »Nisem nič takega vzklikal, sacno: 2i"no Jaz 9>lch nisem vedel za shod. Sam sem se odpeiia. s kolesom na sprehod Med tem sem sreča! še več kolesarjev. Ko seru videl toliko ljudi, sem st ustavil v Ga-šperiinovi gostilni, kjer srno fantje skupno spili nekaj litrov vina« Nadalje pravi obtoženec, da je sliša' samo vzklike: žrve.l Korošec! Ljudi ni poznal, ker so bili iz raznih krajev Ko je videl, kaj se dogaja je šei takoj domov in je biil ob 7. že doma. Pr: nadaljnjem zasliševanju pa je moral Grilc spoznati, ia ci tako nedolžen, kakršnega se dela Pri n/iem so našli slovensko zastavo, dasi pravi, da je imel aa kolesu državno zastavo, ki pa jo je pozneje »nei Zastavo so mu odvzali in jo prešiili, teko. da je postala slovenska »Orožniški pod narednik Sotlar pa pripoveduje, da ste vi nosi.li veliko slovensko za stavo na četa in da ste najlbolj kričali: Živel Korošec! Doli vlada! Doli Jugoslavija! Živela samostojna živela republika!« »Tega nisem.« »Ceinu bi pač oni to trdili brez dokazov Vas so celo d-vignili na ramena in vas at> sili okrog, vi pa »te kričali od vseh najbolj: žive; Korošec! Zmaga je naša! Vi ste Sli naprej, drugi pa zb vami.« »To ni res.« Državni tožiiee dr. čarfrov: »Ali ste videli, kako so metali polena in kamenja, in aii ste videli, da so metale tudi ženske?« »To sem videl, saj je tmri mene zadel kamen v nogo.« »Ali ste videli, kako J« nekdo udaril pod- iporočnitka Rakiča?« »To sem videl, kako je nekdo zamakni.! x desko in ga udaril po ramenu, ne ve m pa, kdo je bil.« Branilec dr. Damešič hoče izprašev-ati obtoženca, pozivajoč ga, da naj se obrne k ntjernu in naprain ostalim branilcem. Predsednik se temu protivi in zahteva, da se izprašuje obtoženec preko predsednika in da bo obtoženec le njemu odgovarjal Prav tako je predsednik zavrnil vsa vprašanja, ki so bila sugestivnega značaja Branilec > naito predlagal še zaslišanje nekaterih novih prič, o čemer bo senat :-utri sklepati. Priče naj 'bi izpovedale v prilog obtoženca. Državni tožilec se je iz;a-•vid proti temu predlogu, zlasti, ker eo bile nekatere predlagane priče zaslišane že r preiskavi in se njihove rzpovedbe lahko prečitajo. Predsednik: »Imate Se kaj pripomniti, obtoženec?« »Nič drugega, nego, da se vzamejo tudi moje priče.« Zasliševanje V. Kosa Ob 10.50 se je pričelo zasliševanje nadaljnjega obtoženca Vinka Kosa. Kos je tipičen kmečki fant, dobrega srca, poslušnega značaja, ki se da izrabiti za vsako delo in dejanje. Bil je član katoliške godbe in je prihajal z Voklega v Šenčur k vajam. Tudi tega dne je bila napo dana vaja za popoldne, četudi je bilo jasno, da vaje ne bo in da bodo izrabili fante za drago stvar. Kdor pozna vzgojo v klerikalnih društvih, ve, da igra v njih politika prvo vlogo in da je vse drugo samo forma pod katero se skriva politika. To dokazuje tudi današnje zasliševanje Kosa. Kos govori gorenjsko narečje in so ga sodniki in beograjski branilci le težko razumeli. To okolnost pa so izkoristili tudi obtoženci, in so odslej vsi s posebnim poudarkom govorili v narečju, tako da je moral član senata, dr. Stuhec, apelacijski sod-dnik iz Ljubljane, večkrat tolmačiti. Ko« pravi, da Je stal ves čas obrnjen vstran, da ni ničesar videl, kaj se je dogajalo spredaj in v sredi. Ko so nastopili orožniki, se je umaknil čez Umnikovo dvorišče na drugo cesto in stal tam nekaj časa fl svojim dekletom, nato pa se vrnii v vas. Zvečer pa se je vršila vaja godbe io ao nato Sli skozi vas ter igrali vesele koračnice proti Brniku. Oporeka, da bi bil sam vzklikal: Doli vlada! Živela republika! Zmaga je naša! itd. Na vprašanje, zakaj Je bila sklicana vaja godbe tako rano V dvorano so nato privedli bivšega poslanca Ivana Strelna, ki je dokaj samozavestno sedel na stol pred predsedniško mizo, se naslonil na mizo ter si po domače z roko podprl glavo. Predsednik ga je opozoril na dostojno vedenje in ga pričel izpraševati. »Ali ste krivi, kakor vara očita obtožnica?« »Sploh nič, ker vse to nI nič rea. Pričel sem 15. maja v Mengeš in pustil evoje kolo pri prijatelju šušteršiču ter nato odšel k maši. Ko sem po popoldanski službi božji zopet prijel iz cerkve, je bilo zunaj cerkve nekoliko Ijtdi, ki jih večinoma nisem po-znaL ker eo bili iz drugih krajev. Videl sem, da nekaj čakajo. Zato rečem enemu izmed nj'h: >Kaj pa čakajo, saj ne bo Ko-roščeve proslave, ker je prepovedana.< Nato sem se nekaj časa razgovarjal z ^nekaterimi znanci, medtem pa so fantje začeli klicati: Živio dr. Korošec! Eden izmed njih je pristopil k meni in me vprašal: >Kaj pa sedaj, če ne bo proslave?« — »Bodite mirni, sem mu odvrnil in pojdite domov!« Nato sem šel naravnost k šušteršiču, ki me je povabil na kozarec vina. Ostal sem tam pol ure. Skozi okno sem opazoval, da fe šla skupina ljudi mimo hiše po cesti in nekaj vzklikala. Ko 9em stopil ven, sem videl, da eo ljudje nekaj prerekajo z orožniki. Medtem je prišel do nas župnik Sušteršič, ki je imel v Društvenem domu 6hod Marijine dražbe. Mimo nas pridrvi orožnik Ambrožič in zavpije na župnika, zakaj hujska ljudi. Župnik pa ni rekel niti besedice, ker je šele pravkar prišel. Zavrnil sem orožnika, naj ne napada m rnib ljudi, ki samo opazujejo. Ko eem opazil, da je cesta prazna, sem se poslovil, vzel kolo in se odpeljal domov. Ne vem, kaj se je godilo v M a k m in Velikem Mengšu, ker nisem bil nikjer drugod. Predsednik: »S koin ste bili skupaj, ko ste prišli iz cerkve:< »S kaplanom. Župnik je prišel šele pozneje. a je prišlo tudi še več dragih ljudi.« »Misijonarja Ocfcpka tudi niste videli? Pr če pravijo, da ste se sestali ža z drugimi. Zakaj ste eploh prišli v Mengeš? Kaj doma nimate cerkve?« »Samo mimogrede, z namenom, da ee udeležim službe božje, ker ne bi pravočasno prišel še domov. Bil sem v Domžalah.« »Toda mi vemo, da ste bili na vseh Ko-roščevih proslavah: v Domžalah, Mengšu in v Komendi.« Obtoženec orrcna, da je bil povsod in da se v Komendi ni vršila proslava, ker fe bila poprej zabranjena, čeprav je bila to samo kulturna prireditev, kakor se je izrazil. »Ali n sle že prej sestavili posebnega odbora za to proslavo?« »Da. jaz sem bil predsednik.« Predsednik vzame iz sodnih spisov iz notesa iztrgan listič, ki ga {>okaže obtožencu, rekoč: »Glejte, tu je list č iz notesa, zaple-njfnega v samostanu v Grobljah pri Domžalah. Na njem je zapisano, da ste vi voditelj vsega tega in da se vam prepušča podrobna organizacija. To je biio torej vse podrobno organizirano.« Očividno presenečen odgovarja Stre'«: »To ni bilo nič organizirano, samo posvetovanja so bila, dokler niso bik proslave prepovedane. Pozneje nisem napravil nobenega koraka.« »Kateri stranki ste pripadali?« »Slovenski ljudski stranki, dokler je obstojala.« »Tudi danes s-te še.« »Stranke ni vtč, pag pa t njo elmnatui- ram.« Jisgotiloven, Sd ga slavi »Zakaj ste prav za prav slavili Korošca, 1 Se ne zaradi stranke?« >K<;rošec ni stranka, to ]e Slovenec — a hHro popravi — Jugosloven, ki ga slavi ves narod.« i»A priče pravijo, da ste nastopali pred množico, kakor da poveljujete četi.« »To ni res, morda so samo tako mislili. Jaz sem samo gledal, kaj je, nisem napravil nobenesa koraka.« »Toda priče potrjujejo, da ste vi spraševali fante pred cerkvijo: »No, ali ne bo nič in jih s tem po ovinkih pozivali naj priredijo demonstracije.« »Dni eo na mojo vest, da ne bo nič, izjavili, da bodo sami napravili. Torej nisem jaz pozival.« »Nasprotno, iz vaših besed se jasno vidi, da ste jih vi hujskali k temu.« »Priče niso dobro slišale, ker se je takrat zvonilo z vsemi zvonovi.« »Ce bi ena priča ne slišala dobro, bi bilo mosoče. toda da so vse priče soglasno izpovedale, je vendarle čudno, kaj? Vi poznate ljudi, ki so bili tam?« »Nobenega nisem poznal, keT se za to tudi nisem zanimal « »So nosili kake zastave?« »Tega se ne morem spomniti.« »Vam bom pa jaz osvežil spomin, nosili so veliko slovensko zastavo. Kaj so pa vzklikali?« »Dokler sem bil jaz zunaj, so vzklikali samo Živel Korošecl Dol Barle! Živela svoboda!« »Kaj pa republika, sokolske barabe ln vzkliki proti kralju?« »Tega nisem ničesar slišal.« »Kako ste bili ta dan oblečeni?« »Se ne spominjam.« »Ali niste imeli zelene kravate?« »Da. to sem imel « »Ali so vas orožniki pozvali, d« se odstranite?« »To je bil samo splošen poziv, mi smo stali ob strani.« Orožnik je prišel k vaši skupini in vas pozval, vi ste bili narodni posdanec in ljudje so ge ozirali pred vsem na to, kako se obnašate vi Za vami je prišel še žup* nik. kaplan, na«o še misijonar Ocepek, tako. da so se vsi ravnali po vas, in je razumljivo. da je množica videla v vas vodi» telje.« »To ni res.« »Drugi ljudje so dobili vtis, da vi s svojim postopanjem navajate ljudi, kaj naj delajo in kako naj kriče.« »Morda so to samo želeli. Jaz a to stvarjo nimam nobenega opravka.« Pa me prebodi! »AH vas ni30 orožniki pozvali, da 9» umaknete? Zakaj se niste?« »Saj smo stali ob strani pri hiš:.« ■t-Toda, če vas pozove, se morate pofco riti.« : Saj sem pozneje Sel-« »Da, šele pozneje, ko Je bil kraval že ktnčan. AU ste imeli kak konflikt z orožniki?« Obtoženec se dela ogorčenega in izjavi, da bi bilo pod njegovo častjo, da bi sc tako obnašal. Zato kaj takega najodločneje od-klanja. Predsednik: »Orožnik Ambrožič z drugi, mi pričami potrjuje, da ste bili vi najbolj glasen.« »Vsakdo, M me pozna, va. da sem miren človek.« »Priče pa ceio potrjujejo, da ste napram orožniku razgalili prša m rekli: »Pa me prebodi, če si upaš«. S tem ste dali mnoottel Se večjo korajžo.« »Tega ne more nfliče dokazati.« »Priče bodo tu p rea vami potrdile. AU ni tedaj, ko ste vi tam stali, prten-el neki avtomobil?« »Je prišel Se prej, Jaz sem Sel samo mimo ln sem .pozdravljal znance iz Domžal.« »Zakaj ao prišli?« »Ne vem, ustavili so se, da vidijo malo to življenje.« (S tem avtomobilom so sc namreč pripeljali misžonarji iz Grobelj pri Domžalah, med njimi tndi Ocepek.) Predsednik: »Mislite reči, kraval, ki ste ga pripravljal!. liz vsega, kar je sodišč« ugotovilo, izhaja, da ste vi množici poveljevali ter JI ukaizovali, kaj naj kriči.« »Nikdar ne.« Zelene kravate iss ofih pomen Sodnik dr. Palič: »Zakaj ste pa imeli ze. leno kravato7 Kakšen pomen je imelo to?* »Ne vem.« G'as iz vrst branilcev: »Bila je teka mo da. tudi moja žena je nosila zeleno obleko.« Obtoženi Št reki: »Bila je pač taka moda.« Predsednik vzame ve4?k zavoj S sto no. vi h zelenih kravat, jih pekaže obtožencu !n zagovornikom ve^ci: ->Tu je dokaz, da je bilo to organizirano in da so bili celo določeni trgovci, ki sc prodajali te kravate po posebno nizkih cenah Te kravate so Igrale veliko vlogo . . Obtežene" vpada: »Absolutno ne ...« Predsednik n£Da.« Dr Krek: »Predlagam, da se zaslišijo no« ve priče glede vseh izjav in dejanj g. Strelna v Mengšu. Nadalje predlagam, naj se j^rfčita sodba deželnega sodišča v Ljubljani v neki drugi zadevi, iz katere jc raz* vidno, da Ambrožič ni verodostojna priča. f'rečita naj se tudi poročilo, kako dolgo se je zvonilo.« Predsednik: O tem bo senat tklepal na-knidno « Državni tožilec: »Opozarjam na to, da »o bile od predlaganih prič že skoro vse zaslišane v preiskavi « S tem je bilo zaključeno zasliševanje obtoženega Ivana Štrcina. Zasliševanje T. Ogrina Ob 11.4j se je p>n-oeio zasliševanj oa-daljuega obtoženca zaradi mengeških dogodkov Tomaža O grma. Ker njegovega zastopnika di. Petroviča m bilo je paevzei njegovo zastopstvo dr. Ribar. Ognn je po poki cu čevljar in se mu ne more pripisovati da bi mogel on iz lastnega nastopati tako vodi.no, k#-koa- to slika obtožnica, nego je bii očividno pod vpli-vcui drugih in 8»cpo orodje v njihovih rokah. Ogirin pripoveduje, da je prdSed sam v Mengeš, in sicer šele potem, ko je že vse muiuio. Ni videl ne povorke, ne orožnikov. Predsednik ga opozarja, da je v prei^avn govorni drugače in priznal, da je br! zraven, da je vzklikal vse to, kar navaja obtožnica. Obtoženec: »Se ne morem več spominjati. Jaz som kiioal samo: »Živio Korošec! dragega pa nič.« Predsednik: »V preiskavi ste p«a priznali, da ste klicali oudi: Z ve! zxslom kader.« »Tega nisem rekel, jaz sem klical samo: Zivio.« »Priče pa pravijo, da ste bdi vi v prvš vrsti v povodci.« »To ni r-BS.« »Kako kravato ste imeti?« »Scve-da zeleno,« se v naglici zagovor.: o-btHjž-jaiec, a sc hitro zdrzne, vedoč, da ni ravnal pravilno O zastavi noče nič vedeti, četudi prič« dokazujejo, da je nos•! veliko slovensko zastavo na čelu povorke. Predsednik: »Pa ko vam je orožnik rekel, uaj se umaknete in odidete?« »Meni t&ija nn rekel, ampak drugim Jaz sem šel tako. kakor so šli drugi.« »Priče pa pravijo, da ste razgalili prša ;n kričali: »Pa me i~bodi hudič, če si upaš.« »To nn res to je laž, saj se lahko vsakdo zlaže, če se hoče.« »Orožnik vos je Se posebej pozvwl, a vi site ga napadli in ste mu hoteli oelo puško odnesti.« »To je vse zlagano. Imam priče,« zatrjuje obtoženec. » Vi s-te tudi zmerjali orožnika za wnr-kavca. to ste v preiskavi tudi priznali.« »To m res.« »Priče pravijo, da ste brM ri najhujši kričač.« »To vse ni nič res.« »Priče vas dobro poznajo, bili ste soočeni in ste tud,! priznali, da ste kričali: Živela republika! Živela svoboda! Dola vladal in še hujše stvari.« »To ni res. vse je izmišljeno.« »Zakaj hi si vse priče isto rzmasKle.«- Obtoženec molči. Predsednik prečita neiba-tere izpovedi prič. »Lahko pnsežem, da to ni rea, nisem 'mel nobene zastave.« »Pa saj so vas ljudje spoznati in tudi vi ti jih.« »So pač v množici zamenjali mene 6 kom clrug.m. — Glede brata pravi obtoženec, da ne ve ali je bil zraven, niti ne. aH je imel kakšen konflikt Drugih obtožencev r„i videl, in tudi ne ve, ali so bili tam ali ne. Branilec dr. Ribar: »AM veste, kaj je zeleni kader?« »Tega ne vem.« Ob 12.15 je predsednik zaključil današnjo razpravo io napovedal nadaljevanje za jutri ob 8 zjutraj. Zaslišani bodo še ostari obtoženci, nakar bodo nekateri soočeni. Nato bo sledilo zasliševanje prič, kar bo traifllo na javnost je rade volje podpirala dru» štvo tako da je lahko pomagalo povsod, kadarkoli je šlo za zanemarjeno aii bedno deco V 25 letih je zaščita zbrala in razdelila revni deci v obliki darov vel ko skupno vsoto pol milijona dinarjev Ta znesek je bil nabran z napornim podrobnim delom, z zbiranjem matih darov in z dobrodelnimi prireditvami. Leta 1920 je društvo poscak) »Državne zaščita dece in mladine v Celju«, ki je prejemala od države izdatno mesečno pod« poro. Sedaj je lahko delovala še uspešnejše ter je dobila tudi potrebno avtoriteto. Ko je leta 1923. država ukinila redno podporo. sta priskočili celjska mestna in oko< livka občma na pomoč z vsakoletnimi izdatnimi podporami. Nadalje so ostali naklonjeni denarni zavodi in vsa javnost. Zaščita je napredovala od leta do leta. Poglobila je skrb za bedne, zastavljala si je vedno nove naloge, članstvo se je muo« žilo. Z vsakoletnimi cvetličnim; dnevi je zbirala sredstva in prirejala od leta 1920. lepe božičnice za revne šolarje Dmištvo je od vsega začetka mislilo na gradnjo lastnega doma in je v ta namen zbiralo prispevke Mestna občina je zagotovila posebno zemljišče, toda društvo je moralo zaradi denarnih težkoč opnstiti svojo namero. Na prošnjo zaščite je bilo z izdatno pomočjo mestne in okoliške občine 18. ja* nuarja 1931. ustanovljeno dnevno zavetišče, ki zelo dobro uspeva. Največji dobrotnik društva )e bil pokojni veletrgovec g. Anton Kolenc, ki j« bil od ustanovitve društva do svoje smrti blagajnik V oporoki je zapusti! ubogi de» ci veliko hišo v Trstu, ki je bila prodana, obresti pa se uporabljajo za podpore Ve-ikih zaslug za društvo si je pridobila tudi okojna odvetnikova vdova ga. Filipičeva, ..i je tiho podpirala društvo t denarjem. Žaščita je vedno delovala požrtvovalno. Ni se strašila truda ne stroškov, samo da je bilo njeno delo v bLngor revčkov. Tajniku g. Kramer ju je bila izrečena iskrena zahvala za vzorno delo Blagajni-čarka šol. uprav. gdč. L Zupančičeva je poročala, da ima zaščita 181 članov. Lan« eki dohodki so znašali 18.765 Din, izdatki 16 966 Din; prebitek znaša 1799 Din. društveno premoženje pa 7270 Din. Državne podpore od leta 1920. do 1923 90 zna« šale 25.000 Din. Po poročilu pregledovale* računov g. Zemljiča je bil podeljen vsem« odboru absolutorij. poleg tega pa je bila blagajničarki izrečena zahvala. Pri volitvi je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor z g. Bizjakom na čelu. f Nastas Petrovič Beograd, 21. febr. p. Nocoj je umri ▼ Beogradu bivši minister Nastas Petrovič, Rusko zlato za Nemčijo Moskva, 22. februarja AA. Ruska Na. rodna banka je prepustila nemški državni banka eksploatacijo zlatih rudnikov v Si. biriji in Uralu za pokritje trgovskih dobav v Nemčiji. Katastrofalna eksplozija smodnika Varšava, 22. februarja AA. Pri vojaških vajah v Sanoku pri Lvovu je padla goreča petarda v sod, poln smodnika. Smodnik je eksplodiral in ranil 14 ljudi, 7 med njimi nevarno. Be^ ruskega letalca na Poljsko Vargava, 22. februarja AA Blizu Flstu-nyja je pristalo neko sovjetsko letalo. La. talec, ki se je pri pristanku poškodoval. Je izjavil, da je priletel Minska in da prosi gostoljubja. S -r »JUTRO« St. 46 ■ Naši kraji Oatrtek. 23. ZL 1233 Bil občina Vinica prirediti enak tečaj in ie vrši potrebno propagando in priprave. Razveseljivo je dejstvo, da večje občme dajejo manjšim oa tak način vzgied za smiselno in smotreno izobrazbo širših na» rodnih plasti. Tudi kršni, ubožni Adlešiči se potegujejo za tak tečaj, dasiravno ima-jo ravno sedaj zelo številno obiskani zimski kmetijski tečaj, o katerem sano že po« ročaii PTijavila »e je s prošnjo že tudi občina Planina. Pod takimi okoliščinami res ni potrebno te tečaje še posebej pri-poročati, ker jih ljudje sami z obilo udeležbo najbolje hvalijo in priporočajo. Tem prej, ker nudijo ogromno koristi našim slovenskim ženam, dostopni pa so brez težkoč vsem brez razlike, premožnejšim kakor tudi najbolj siromašnim. V Črnomlju se bo tečaj pričel 20. marca hi bo trajal tri mesece. Organizacija j« poverjena sreskemu kmetijskemu referen« tu g Bmeranu Stoklasu. ki sprejema prijave in daje vsa potrebna navodila. Upamo, da bo kr. banska uprava tudi nadalje posvečala vso pažnjo Beli Krajini, še po« sebno glede na to, ker so dosedanji tečaji pokazali, da je trud banske uprave padel na rodna, hvaležna tla. Brezuspešne poizvedbe za jadrnico »Sv. Nikola« Split, 22. februarja. Od vseh mornariških postaj Sredozemskega morja ln od cmih na sicilijanski ln afriški obali prihajajo še vedno samo negativna poročila o usodi velike jadrnice »Sv. Nikola«. V Split prihajajo še vedno Omišani s parniki in avtobusi ter v velikih skrbeh poizvedujejo o usodi velike trgovske ladjre in svojih sorodnikov ki so bili na njej zaposleni. Vsa došla poročila, ki sploh vedo "nekaj o jadrnici potrjujejo to, kar je izjavil kapetsn »Talasa« to poročalo o hudem orkanu, ki je divial na afriški obali od 12. do 14. prei3njeg se že dokaj čast. vršil« orgije. Prihajali so tja vsi mogoči ljudje ki Mi jih privedli v gostmio tuui zvodniti. Baš ti so se počutili tamkaj najboljše ter •o lovili moško žrtve, ki so plačevali, do* vajali pa so tudi številne ženske, ki so skrbele za veselo družbo v gostilni in njenih skritih prostorih. Vršili so se tudi plesi v dokaj čudnih kostumih. O bakanali* jah, o usodi treh sester in pe seveda tudi o usodi drugih deklet je te dni izvedela varnostna oblast in uvedla strogo pr©« iskavo. Velika knjižna nabiralna akcija Ljubljana, 22. februarja Vedno pogostejše prošnje po dobri knji* gi, prihajajočo iz najrazličnejših krajev, v katerih živi razkropljeno naše ljudstvo, so nas v želji, da očuvamo te rojak« pred odtujitvijo naši krvi, združil« — akademik« in srednješolce — k skupni akciji, da naberemo zanje vsaj knjig — duhovne hrane, — če jim rodna druga ni mogla dati vsakdanjega kruha. Kliče \Vestfabja, prosi Argentina in vsi kraji, kjer tujina izmozgava našega človeka 1 Tujčev pohlep po naši zemlji postaja vodno močnejši in zadobiva vedno predrz» nejše oblike. Naša narodna meja je ogrožena! Bratje, združimo vs« naše narodne sile ob pravem času v odporu proti rrsem nakanam sovražnih mejašev! Ne izpustu,n izpred oči nobenega kotička naše zemlje, kakor tudi ohranimo vsakogar, kjerkoli je, naši narodni bitnostil Kljub težkemu času. v katerem živimo, prosimo našo vedno uvidevno javnost, da ae odzove našemu klicu. Darujte knjige! Vsaka knjiga nam bo doorodošla. Preglejte svoja podstrešja, omare in knjižnice, vse bo dobro, vezano ali nevezano, molit« veniki in čitanke, gospodarske in gospodinjske knjige, leposlovna in znanstvena literatura, domača in prevodna in posebno mladinska! Upamo, da nam boste s tem pomagali zamašiti vrzel, ki je nastala ▼ našem narodno*obrambnem boju. Pobiranje knjig se bo vršilo sistematično po šolskih zavodih in od 1. do 10. marca od hiše do hiše po vsej Ljubljani, ki naj prva izmed naših mest kot kulturno in narodno središče pokaže dejansko lju« bežen in voljo do očuvanja našega rodu in narodne posesti. Vse podrobnosti bomo objavljali v dnevnem časopisju in s posebnimi obvestili. Prosimo našo javnost, da se ravna po navodilih, da nam s tem olajša nepotreben trud in pripomore do čim večjega uspeha. Vse razpoložljive moči za to akcijo so dali na razpolago: Akademska podružnica Dr.fžbe sv. Cirila in Metoda z ostalimi ^podružnicami CMD v Ljubljani, Kljub ju-goslovenskih primorskih akademikov v Ljubljani, SJSU »Preporod«. Sporazumno deluje srednješolska organizacija »žar«, oa državni klasični gimnaziji v Ljubljani. Akcijski odbor. Obisk direktorja dr. Tavzesa v Prekmurju Murska Sobota, 22. februarja Direktor pošte in telegrafa g. dr. Tav. zea je 15. in 16. t- m. obiskal na svojem službenem potovanju Prekrourje in pregledal poslovanje nekaterih prekmurskih pošt. Poštni nameščenci Prekmurja so priredili ob tej priliki novoimenovanemu gospodu direktorju pozdravni večer v hotelu pri »Slonu«, na katerega je prihitela cela po. štarska družina Lz Prekmurja (42). Ko je uradnica gdč. Kočevarjeva izročiia krasen šapek svežih cvetlic, je pozdravil direktorja upravnik pošte v Murski Soboti, g. čuš Jakob, ki je opisal velik pomen tega sestanka na katerega so prihiteli poštni nameščenci brez razlike vrste in položaja iz vse pokrajine. V osebi priljubljenega direktorja imamo ne samo vzor-moža dela in vestnosti, ki se ni nikdar uplašil boja in truda, ampak tudi moža onega kova, ki ve čuvati koristi naroda, države in stroke in ki si je stavil za svoj najvišji smoter: neumorno delo, edinstvo, sloga v stroki, -/se to v vroči ljubezni, do jugoslovenske. ga naroda in domovine. Omenil je, da navzoči ne bodo zaostajati in zamudili svojega poslanstva v smereh in po navodilih, ki jih je g direktor podal v svojem progra. mu ob imenovanju m da ga bodo pomagali uresničevati z vsemi svojimi močmi ter z vso ljubeznijo do stroke in domovine. Burno ploskanje navzočih, ki 30 z napetostjo poslušali pozdravni govor, je dokazalo, da so beli vsi zbrani istih mislih, kakor jim je dal izraza gospod upravnik čuš. V imen v uradništva pošte Murska Sobota je pozdravil poštn! uradnik g. G^egorič Frs.nc. ki je gospoda direktorja naprosil, naj ostane svojemu osebju, kn ga sprejema in se. ga oklepa s tako ljubeznijo, naklonjen tudi zato, ker kot strokovnjak sam dobro pozna naporno shtžbo svojega o sob. ja. V imenu ostalih poštnih uradnikov v Prekmurju je izpregovoril g. Piutarič Josip lz Beltlucev, v Imenu nižjih poštEih uslužbencev pa g. Dragovič Štefan, služi-tel j pošte v Murski Soboti. V imenu pogodbenih poštarjev v Prekmurju je tolmačil Izraze spoštovanja in ljubezen do stroke pogodbeni poštar iz Martjancev g. Vezer. Gospod direktor se je s prisrčnimi besedami zahvpii! govornikom in vsemu navzo- Zagrehšk® pismo Zagreb, 21. februarja. Pod pokroviteljstvom prometnega ministra ing. Lazarja Radivojeviča se je vršila v velikem gledališču diletantska predata, va naših poštarjev. V ta namen je sipisala znana zagrebška libretistka Blanka Chudo-ba veseloigro v treh dejanjih z naslovom »Moj dragi je poštar« (»Ljubavno pismo«), a glasbo je spisal mladi skladatelj Josip Dčcsy. Delo je kakor ustvarjeno za dile-tante in za prigodno izvedbo in ni imelo druge pretenzije, kakor zabavati svoje občinstvo, in to Je Blanki Chudobi delno uspelo. Ni iskala originalnosti in ne zamotanih odrskih kombinacij, ki jim diletantje ne bi bili kos, vzlic temu pa je pokazala tudi tu svoj talent Blanka Chudoba je postavila na oder nekoliko dobrih figur, odnosno tipov in smo lahko preverjeni, da si bo polagoma pridobila ono rutino, ki je za gledališke komade potrebna. Se pomembnejše delo je opravil sklada, telj Josip D6csy, ki je sipisal nekoliko me-lodloznih in ritmično svežih modernih šla. gerjev. Nedvomno ima Dčcsy poseben čut za mondene ritme in sodobno šlagersko glasbo, vendar je za sedaj še preveč pod vplivom tujih vzorov, zato torej ni čuda, če srečujemo v njegovi glasbi predobro znane znance in vendar pri vsem tem ne čemu osobju ca prelepi pozdravni večer, ki ga ni pričakoval in ki ga je tembolj razveselil. V ljubeznivih besedah je omenil potrebo tudi izvenslužbenega udejstvovanja poštnega in sploh državnega nameščenca v korist naroda in države, predvsem pa še med dobrim prebivalstvom prekmurske po. krajine, ki je ohranilo navzlic lOOOletnim težkim borbam svoja narodna čuvstva na svoji lastni grudi. Pozval je vse navzoče k iskrenemu neumornemu in vdanemu delu v tem pravcu, ki je edino jamstvo za uspeh in napredek poštne stroke, naroda ln domovine. Krasni govor so neprestano pre. kinjali navdušeni klici in dolgotrajno ploskanje Po ofacielnem delu se je razvila prijetna zabava, ki se je potem nadaljevala v hotelu pri »Kroni«. Ob 21. so nato priredili zastopniki velike občine Murska Sobota, združbe trgovcev, združbe obrtnikov in združbe gostilni. Čarjev direktorju dr. Tavzesu sprejemni večer v hotelu pri »Kroni«. Pri večerji je v daljšem govoru posdravil g. direktorja v imenu občine g. Čeh Franc, v imenu trgovcev in obrtnikov g. Nemec Janez ln v imenu gostilničarske zadruge g. Vezer Ge. za. G. sreski načelnik Gašpar Llpovšek je obeležil lepo gesto g. direktorja z odločitvijo, da je obiskal Prekmurje in pokazal toliko toplega zanimanja za svojo stroko, najvažnejšo panogo državnega napredka. G. direktor se je zahvalil s prisrčnimi besedami tn je med drugim omenil, s kolL kim veseljem je prišel v našo sredo. Nava. ial je, da se je v poštni stroki doseglo za Prekmurje že mnogo lepega, kar pa še je neizvršenega, bo pomagal uresničiti in bo storil vse. kar je v njegovih močeh; z največjo skrbjo bo zasledoval želje in težnje Murske Sobote in lepega Prekmurja. Dne 16. t. m. dopoldne Je gospod d!rek_ tor obiskal severno Prekmurje in se ustavil pri poštah tega okraja, popoldne pa je obiskal južni del ter si otsrledal pos^vanje pošt ter ureditev telegrafskih in telefonskih naprav. Naslednji dan se je vrnil v Ljubljano. Izobrazba mladih gospodinj v Beli Krajin* Črnomelj. 22 februarja Nedavno je bil v Semiču zaključen tri-! mesečni kmetijsko gospodinjski tečaj z res zadovoljnim uspehom, vendar pa »e je na splošno željo mora! istotam pričeti še nov enak tečaj, k&r je bil naval deklet i tako velik, da v prvem tečaju niso mogle •! biti vse spre ete. Tudi za ta drugi tečaj | se je prijavilo zelo veliko ukaželjnih de« j klet, kar je dokaz uvidevnosti dobrega be-: '.»krajinskega prebivalstva, ki iskreno želi i svojo mladino izobraziti, kolikor je to pač ■ v sedanjih težavnih gosoodarskih razme-1 rah mogoče. Vso pohvalo zaslužijo pamet« I ni starši, ki tako lepo žele vzgojiti svojo deco. Vsi so prisrčno hvaležni kr. banski upravi, županstvu občine Semič in sploh ; vsem. ki so gmotno pa tudi z lepo besedo pomagali in omogočili te, za lepa in ve-j sela belokrajinska dekleta tako koristne ; gospodinjske tečaje ! Samo po sebi te umevno, da vrli Crno-: meljčani ne bodo pustili šivalnih strojev j in kuhinjskega inventarja iz svojega s>re« : za, pa so sklenili prirediti enak tečaj v j čmomlju takoj po zaključku semiškega. ] V kolikor smo poučeni, je županstvo mest-' ne občine črnomeljske prispevalo v ta na-i men primemo podporo, kar je obenem do« | kaz, da imajo gospodje pri občini dovolj 1 smisla za napredek in i zob'? zbo naroda. ! Upamo, da bo tudi kr. banska uprava pri-i skočila na pomoč ter tako omogočila črno« meljskim in okoliškim dekletom teoretično | in praktično izobrazbo v gospodinjstvu, i Prav je tako stari slovenski pregovor, da dobr.a gospodinja hiši tri ogle podpira, ne j sme priti ob veljavo j Vendar pa niti ta tečaj v Črnomlju ne I bo zadnji v Beli Krajini. Kakor čujemo, ! želi tudi najbolj prostrana bclokrajinska vemo, kam naj jih postavimo. Nemara je do tega pripomoglo tudi avtorjevo prenaglo delo, ker je bilo treba stvar čim prej končati. Naglo delo sicer nikdar ni opravičilo za kvaliteto, vendar pa je dOKaz sposobnosti, in to mu rade volje priznamo. Tretji avtor tega zanimivega večera je bil Zvonimir Bradič, ki je dal najpoeitlvnejše delo: Je namreč instrumentiral D6csyjevo glasbo, in sicer tako dobro, da je vreden vse hvale. Opereto je pri izvedbi" dirigiral skladatelj Dčcsy sicer ti nirr.no, vendar pa z najboljšo voljo. Edina dramska premiera zadnjih dni je bila drama »Lojalnosti« (»Loyaltles«) v sedmih slikah, delo nedavno umrlega Johna Galsworthyja. Ta drama Je njega dni vzbudila živahno polemiko, ker je posta, vila na oder problem židovskega tožitelja in katoliškega krivca. Mlademu židovskemu bogatašu Levisu je bila ukradena lz sobe njegova listnica z ogromno vsoto denarja. čeprav se Je Leviš mudil kot gost Charlesa Winsorja v najuglednejši družbi, je vendar osumil tatvine Ronalda Dancya, kapetana na razpoloženju S tem, da Je Leviš obdolžil človeka »iz družbe«, si je nakopal Se večjo mržnjo vseh ostalih članov te družbe, ki ga sicer tudi Še zdaj trpe v svojem krogu, vendar ga v srcu sovražijo. ker je 2id in bogataš, čim bolj pa »e steza vrv okrog Dancya (ki je resničen f • 1 iTirr—n-i ii vi" T, —r ii r- --rri ------ krivec) in čim bolj očitna postaja njegova krivda, bolj se »družba« oddaljuje Levi-u in se postavlja v bran za Dancya. Dancy kot nežid re sme biti tat niti tedaj, če bi bil res zagrešil kaj takega, ker bi to omadeževalo vso »nežidovsko« družbo. Zatega. del j store, kar morejo, da bi odvrnili krivdo z Dancye. Toda vse je zaman: Dancyu je tatvina dokazana in mož se ubije lz revolverja, čeprav je še malo prej grdo napadel Zida. Z Dancyevim samomorom je konflikt sicer rešen, nI pa rešen problem ta drame. Ga!sworthy je mojstrsko in na. peto obdelal ta motiv, vendar ga je malce preveč razvlekel. Sama ideja je premajhna za sedem slik, odtod menda ta razvleče-nost, odtod pa tudi utrujenost, ki se počasi loteva poslušalca. Izvedba - rpjijl Titte Strozzija je bila prav dobra. Na koncertnem podi ju smo imel! dva do. godka: Najprej smo slišali znanega ruskega pianista Aleksandra Borovskega. ki Je že skozi deset let redni gost našega me. sta in ki je svoje občinstvo že ponovno ogrel do ekstaze. Borovski je fenomenalen tehnik in rnuzik, enako velik v izvajanju klasične ln romantične ter celo sodobne glasbe. Mncgostranost Borovskega te kar sili k občudovanju in 1e pač umljlvo, da postane Občinstvo v največji meri navdušeno. Po končanem programu je moral Borovski dodati kar za cel koncert novih točk. In četudi so Že ugašale luči v dvora, ni, Je občinstvo nI maralo Izprazniti, pri-reiajoft umetniku najbolj navdušene ova-dje. Dragi dogodek na koncertnem podijo J« Ml koncert »ZagrebaAke Filharmonije«, M je ob petdesetletnici smrti Ribarda Wag-nerja priredila svečan komemoratlven koncert izbranih mojstrovih skladb. Koncert Je vodil operni ravnatelj K reši mir Baranovič, kot solista pa sta nastopila prvaka naše opere Zinka Wiifan_Kunčeva in Josip Križaj. Ker so koncert oddajali po radiu v Ljubljano, Je imelo tudi ljubljansko občinstvo prihko, ustvariti si sodbo o umetniški višini »Zagrebačke Filharmonije« In o kvaliteti njen« hrvedto«. Pred koncertom Je imel prof "»'-"^o Kostrenčič uvodno besedo. V našem gledalSMu pričakujemo sa prihodnje tedne naslednjih uprizoritev: Kmalu pride na oder Hatzejeva opera »Adel in Mara«. Poskus! se nadaljujejo s polno paro. Gledališka uprava se je odločila, da bo posibmal dajala vsak ponedeljek ljudske operne predstave ob zelo znižanih cenah (od 6 do 30 Din). Tako dkuča omogočiti obisk opernih predstav kar moč! Širokim krogom In slabo si tu i rani m^ Začeli so s »Prodano nevesto«, ki J! bo sledil »RL goleto«. — Premiera BjSrnsonove drame »Demislja« so morali zaradi bolezni nekega Člana odgodlt! na nekaj dni. — Nadaljnje operne novosti so: Auberjev »Fra Dia volo«, Giordanova »Fedora«, D' Alberjeve '•Mrtve oči« Straussov »Netopir« v novi Korngoldovl predelav! in z Eriko Druzovi. čevo kot Adelo. — Krleževa drama »Leda« se bo po triletnem presledku zopet pojavi. la v naši drami. Vrhu tega pripravljajo v nori režiji Moli£rejevegs. »Namišljenega bolnika«. — Neka znan domač dramatik, ki se Se skriva pod imenom Petar Ilirski, Je Izročil gledališki upravi svojo dramo »Gaj«, kroniko narodnega preporoda, v petih slikah z epilogom. Premiera bo že kmalu. Zaradi tega so od golili Shakespeareje. vega »Macbetha«. Nadaljnja premiera naše drame bo »Človek, ki je ponosen, ker nima sreče«, komad beograjskega drama, tika Ranka Mladenoviča. — iz dramskega študije našega gledališča je izstopilo ve« članov, tako da Študij sedaj šteje 15 pravih In 19 poskusnih članov. Pravkar pripravljajo dramo Pantelejmona Romanova »Svobodna ljubezen«. »ga Hlr«chler. Dve knjigi naših arhitektov Treba mati, Problemi »avremen® arhitekture. Priredil Stjepan Plani«. Samozaložba, Zagreb, 1932. V tei knjigi tolmačijo naši sodobni arhitekti osnovne smernice svojega dela hi stvarjanja To ie za naše kulturno življenje trajna potreba, ki rezu Iti ra iz dnevne borbe s nabiranjem preteklega stoletja. Akademije 90 skozi stoletja gradile nauk o zgodovinskih slogih in tako ustvarile naziranje o estetiki v arhitekturi. Po teb pravilih so se gradile in ee še grade tako zvane mono-m en talne stavbe in pročelja, prav za prai lažne kulise, ki ne ustrezajo niti materiala Doniiee vesti * Draga redna seja banovinskega odbora JRKD za dravsko banovino bo v nedeljo 5. marca ob 10.30 v Novem mestu v mali dvorani Sokolskega doma. Dnevni red obsega otvoritev in imenovanje overovateljev zapisnika, poročilo banovinskega tajnika dr. M. Zajca, poročilo ministrov dr. Alberta Kramerja in Ivana Puclja, referat senatorja dr. Rožiča o univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani, debato o teh poročilih in slučajnosti Vsi člani banovinskega odbora bodo prejeli v prihodnjih dneh podrobnejša pismena navodila od banovinskega tajništva. Banovinska eksekutiva JRKD. __ Zdravljenje doma mm« - ishiasa * gotovim pistyansktm blatnim obKiadkom »Gamakompresa« je xelo uspešno. Informacije: Drogerija Gregor«, Ljubljana, Prešernova ulica 5. * Plenarna seja banovinskega sveta bo danes ob 9. dopoldne * Priznanje narodnemu delavstvu. Predsednik Narodne strokovne zveze g. Rudolf Juvan je .prejed iz kabinetne pisarne N;'. Vel. kralja obvestilo, da je kralj poklonil 10 000 Din za prapor Narodne strokovne »veze, ki bo razvit o.b 25 letnici pokret a narodnega delavstva. Nacionalno delavstvo je prejelo to vest z veliko radostjo ter vidi v tem plemenitem dejanju kralja priznanje svojemu delu. * Zračni promet Pariz.BeOgrad-BnKa.re. Kakor objavlja direkcija pošte in telegrafa v Zagrebu, bo 1. marca 1933. zopet otvorjen zračni promet na progi Pariz-BeogracLBukarešta. Red letenja se lahko izve pri vsakem poštnem uradu.__ Kaj — povej, natakar .Janez, skriva Slamič pod pokrovfco? »To, kar se spodobi danes: poocvirkano špehovko!«_ * Opozorilo potnikom preko državne meje. Kakor javljajo iz Beograda, je državni svet glede carinjenja blaga, Dajdenega pri potniku ob priliki prehoda državne meje, izdal odlok, v katerem opozarja na neko opuščanje ob priliki prijave blaga za cari_ njenje Odlok državnega sveta se nanaša na tolmačenje člena 146, točke 5. carinske, ga zakona. Po določbi tega odloka mora potnik, ki prispe na mejo, odgovoriti na vprašanje carinskih organov, aii ima blago za carinjenje. Pogosto se dogaja, da potniki na tako vprašanje odgovarjajo, da nimajo blago, katero bi se moralo ocarini. ti. Pri nekaterih pa se pri pregledu vendarle najde blago, ki se mora ocariniti. Ako se tako blago najde v prtljagi potnika, ki je izjavil, da nima blaga, ki bi se moralo ocanniti je zagrešil netočno prijavo. Ako pa se pri potniku najde blago, skrito pod obleko ali kako drugače, je pot_ nik s tem zakrivil osebno tihotapstvo. * Spremembe v policijski službi. Z odlokom banske uprave v Ljubljani je Franc Brade-!, policijski agent .pri predsto^ništvu mestne policije v Mariboru z veljavnost"'« od 1. oktobra 1930 preveden na zvanje ipodnadzornika agentov 2 razreda v 3. skupini 111. kategorije na dosedanjem službe-.TH-m mestu. Podnadzornika 'agentov Ivan Madon in Franjo Vatovee sta po .potrebi službe premeščena od uprave policije v Ljubljani k predstojništvu mestne policije v Mariboru, podnadzornika agentov Franc Žibert in Friderik Živko na od predsto.ini-š-tva mestne policije v Mariboru k upravi (policije v Ljubljani. * Potre«. Ljubljanski meteorološki zavvl je SPdaj prejel več poročil z dežele, zlasii iz dolenjskih kraiev o potresu 20. t. m. Poročilo z Dvora pri Žužemberku javlja, da je nastal prvi s inek okoli 0.15 ponoči. Sunek je bil tako močan, da so se ljudje prebudili in iso poskakali iz postelj. Drugi, še močneiši s.mek so zaznamovali okoli 7. zjutraj. Takrat se je* čulo močno podzemeljsko bobnenje in ropotanje. Slično poročilo je poslal Kopanj na Dolenjskem in postaja Verd nad Vrhniko. PRIDE! PRIDE! Veliki historični zvočni film ogorčenih pomorskih bojev!! Križarka EMDE ♦ Službeno mesto cestarja. V območju sreskega cestnega odbora v Ljubljani se razpisuje službeno mesto banovinsekga cestarja za cestno progo od km 1.153 do km 7 na banovinski cesti Ljubljana-Zalog-Lapnica-Litija. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. marca pri ere-ske-m cestnem odboru v Ljubljani. ♦ Slovensko prosvetno društvo »Triglav« v Karlovcu je imelo nedavno svoj prvi red-ni občni zbor, na katerem je bi.l izvoljen naslednji odbor: predsednik Janko A. Krofi, p oripred s ed n i k Rudman Martin, I. tajnik C igo j Drago, II. tajnik Lavš Alojz, blagajnik Vertbič Franc, gospodar Debeljak Josip, revizorja Rožanc Franc in Blejc Fr., svetovalca Pahor Franc in Kompare Edvard in odborniki: Zupan Jože, Tavčar Josip, Volk Emil, Povodnik Just in »Ivo, But-kovič Zdravko in Sveti Rudolf. ♦ Knjigarnar Rudolf Kuglt umri. V Zagrebu je predvčerajšnjim umrl solastnik stare, renomirane knjigarne g. Rudolf Kugli v starosti 47 let. Knjigarna Kugli & Hartman je ena največjih in najbolje urejenih v naši državi. ♦ Izpopolnjujemo. V poročilu ponedelj-skega »Jutra*- o sokolskih smučarskih tekmah v Bohinju je bilo sicer navedeno, da je tekmam poleig drugih odličnih gostol zanemarjati svojo ženo Cano. Celo selo je vedelo za to ljubavno razmerje. Ko je Cana nenadoma umrla in bila pokopana, se je začelo v selu govoriti, da ni umrla naravne smrti. Začela se je preislkava, Cana je bila izkopana in dognalo se je, da je bila zadušena. Peter je bil aretiran ter je priznal, da je na prigovarjanje svoje ljubimSe ženo zadavil. Sodišče v Bitolju je oba obtoženca obsodilo na smrt Beli zobje: Chlbro^dpnt ♦ Maščevanje zapuščene ljubimke. Dvajsetletna mondenka Manda Jurišičeva v Som boru je več let imela ljubavno razmerje s tamkajšnjim bogatim industrijcera Hubertom Dežejcan. Pred par meseci pa je mladi bogataš razmerje prekinil. Najbrž iz ijubosumosti Ln maščevalnosti Je v ponedeljek zvečer Manda pričakala Hutberta na ulici ter oddala nanj dva 6trela iz revolverja. Ena kroeila ga je zadela v roko, druga pa v trebuh. Ranjenec je skušal pobegniti, a hitela je za njim in oddala nanj še 'tiri strole. Nezavesten se je Hubert agru-dšl na tla A tudi ona se je onesvestita, natjbrže zaradi razburjenosti. Otba sta bila prepeljana v bolnico, kjer je Hubert umrl, Manda pa je že izročena sodišču. ♦ Roparski umor. V Vrhovinah v Liki je bil te dni izvršen grozen roparski umor nad ne.ko žensko. Način in okolnosti, pod katerimi je bil izvršen, so naravnost zverinske. Med ljudstvom je zavladalo silno razburjenje, žrtev zločina je Peroslava Lu-kičičeva, soproga železniškega uradnika iz Osijeka. Truplo so našli pod snegom silovito razmesarjeno. Glava je bila s seikiro razklana na dvoje, odsekani pa sta bili tudi obe roki. Sum, da je izvršili zverinski umor, de takoj padel na brezposelnega delavca Filipa Grija.ka iz Vrhovin, starega 45 let. Pri njem so našli ubame in prstan nesrečne žrtve. Grijak je po trdovratnem ta-jenju ziočin priznal. ♦ >Eno noč v Kranju« ln to 9e na pustno soboto bo gotovo rad preživel vsak. kdor je to kdaj spoznal prijetno razpolože nje, dostojno zdravo in dobro postrežbo na kranjskih prireditvah. Za maske velja geslo: kar je in kar je bilo kdaj v Kranju ♦ Ča&u primerno: Zaradi pomanjkanja gotovine se je tvrdka A. & E. S-kaberne, Ljubljana odločila sprejemati v plačilo tudi hranilne knjižice Glej današnji oglas ITUNYADI JANOS neprecenljive usluge. Zanesliivo. milo in odvajajoče učinkujoča poživi ves organizem. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. 28. IL 1933 PUSTNI TOREK PUSTNI PLES V KAZINI (VELIKA IN MALA DVORANA 2816 RONNY-JAZZ SOKOL D. ♦ Smrtna kazen nad razbojnikom Hadro-vičem izvršena. Kakor smo poročali, je bil zloglasni razbojnik Šerif Hadrovič obsojen na smrt, ker je v Dubrovniku umoril Ivanko Prizničevo. Smrtna kazen je bila predvčerajšnjim v Sarajevu izvršena. Na hribu za mestom, kjer je bil Hadrovič ustreljen, se je zbralo mnogo občinstva. V ječi je Hadroviču policijski stražnik zvezal roke, nakar je kandidat smrti urnih korakov zapustil ječo. V avtomobilu s katerim so ga peiljali na morišče. je še kadil in pil žganje. Bled je Hadrovič stopil na morišče s cigareto v roki. Major Gašič mu je prečita! smrtno obsodbo, ipotem pa ga je neki narednik privezal na kol in mu hotel zavezati oči, kar pa je Hadrovič očfklonil. Notkaj korakov od n/iega je stalo pot vojakov; zadonela je salva. Svetnik Je opravil molitev potem pa so zasuli grotb. „U.F."1933 SPOKOJSTVO ZA DAME ♦ Polovična vožnja bo od 18. do 28. t. m. v Maribor k prireditvam Mariborskega smučarskega kluba. Potrdila prisostvova-nja izdaja »Putnik« Maribor. ♦ V varstvo proti hripi. ki »e nevarno širi, pozna modema medicinska znanost kot eno najboljših sredstev Panflavin pastile >Baver<, ki varujejo pred hri/no, angino in prehladom z uničevanjem bacilov. Zaradi tega se Panflavin pastile cenijo in uporabljajo po vsem svetu. ♦ Tovarna Joa. Reich sprejema mehko in škrooi ene oerilo v najlepšo izdelavo LJ UBAVN I IA51EVER Iz LJubljane u_ SOcialrvo-gospodarski tečaj ZKD. Danes ob 19. nadaljuje v prostorih ZKD, Kazino II. dr. Petrič, specialist za socialno higieno svoje predavanje o življenjski moči naroda s posebnim ozirom na populacijo in regulacijo porodov. V dTUgem predavanju pa bo sodnik dr. Stojan Bajič govoril o demokratizmu in socializmu. u_ Društvo za zgradbo sokolskega doma v šiški priredi jutri pod okriljem ZKD v Sokolski dvorani predavanje dr. Petriča o preobljudenosti človeštva in življenjski moči naroda. Vabimo javnost na to izredno zanimivo predavanje. Po predavandu se predvajajo kulturni filmi sRab«, »Slapovi Krke< in »Vaje na morju«. u— Civilno prebivalstvo in plinska vojna, je naslov predavanja, ki se bo vršilo ob pol 19. v dvorani OUZD. Na to važno predavanje je vato-'oeno ljubljansko prebivalstvo, članstvo Rdečega križa, osobito pa samaritanke in samaritane. Vstop prost. u_ Narodna odbrana v šiški. Ustanovni občni zbor krajeivne organizacije Narodne odbrane za VjjubUano-šiška bo v nedeljo 26. t m. ob 10 v Sokolskem domu v Šiški. Nacionalisti- pridite! u_ Ljubljanski Sokol ponovno vabi svoje članstvo na današnje zanimivo predavanje brata dr. Frante Misa, ki prične točno ob pol 9 zvečer. Snov predavanja: O zdravstvenem pomenu izživetoa v sokoi-sikem delu. u_ Preporodovcil Danes ob pol 6. popoldne je članski sestanek. Obravnavali bomo aktualna vprašanja, zaradi tega udeležba strogo obvezna, članstvo opozarjamo že sedaj na predavanje g. ravnatelja Lovšina o sodobni politiki in gospodarstvu doma in drugod, ki bo v soboto, 25. t. in. otb pol 17 uri Zvočni kino Ideal Danes premiera ob 4., 7. in 9. Admiralova hči Film iz življenja preprostega mornarja, ki se zaljubi v hčerko admirala! Sfco&ert Mofitgomeffy Esrssst Torsence Dorothy Jordan Mornarsko življenje in mornarske šale! Duhovitost in ljubezen! Senzacijonalni posnetki manevrov ameriške mornarice! MONAKOVSKO PIVO ORIGINAL SALVATOR ORIGINAL 1 je dospelo po 20. letih prvikrat v Zagreb ln se bo točilo počenši od 2. februarja 1933 dnevno od 10. pred poldne samo v gostilni M. Bodnjanec, Zagreb, Frankopanska ul. 13, kjer je tudi glavno zastopstvo. Priporoča se za cenjeni obisk LASTNIK. 2834 u— Na prosvetno-družabnem večeru »Krke* v petek 24. t. m. pri Mikliču je na spo redu predavanje g. A. Paulina o razvoju mode. Predavanje bo pojasnjevalo 85 skiop-tičnih slik in film z najnovejšimi modeli, namenjenimi za londonsko razstavo. Film je bil izdelan v Ljubljani z mane-kinami iz plesnega odseka »Krket. Pred predavanjem in po predavanju godba jazz Odeona. Ker se obeta velik naval občinstva, naj vsakdo pravočasno pride, da si zagotovi sedež. Vstop vsakomur prost! Brez vstopnine! o— O maiari^ bo predaval drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošiče. vi cesti g. primarij infekcijskega oddelka javne bolnice, dr Valentin Meršol. To je sedmo poljudnoznanstveno predavanje prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo. G. predavatelj bo tolmačil malarijo njen nastanek, potek in nevarnosti ob številnih skioptičnih slikah. Posebno aktualno je to predavanje za bivše in bo. doče vojake, ki so bili ali še bodo izpostavljeni okuženju v malaričnih krajih naše države Da imamo take kraje tudi v Sloveniji, pa menda širši javnosti še ni znano, in vendar se pojavi malarija lahko tudi pri nas ob močvirjih, kjer živi mali komar anopheles. Tudi o tej »domači« malariji bo govoril g. predavatelj, ki je obče priznan specialist za infekcijske bolezni. Predavanje bo za vsakogar zanimivo, zato vabi sekcija najširše sloje posebno tudi one, ki ao po svoji shižoi morda bili, aii še bodo, v malari&nih krajih na to predavanje. Vstopnina običajna. Po končanem predava, nju predvaja Higienski zavod brezplačno dva filma, in sicer »Malarija« in Vsmrt komarjem«. u_ Koncertno naznanilo. V prvi polovici meseca marca se bodo vršili naslednji koncerti: V petek 3. marca koncert Komornega kvarteta ljubljanskega drž. kon-sorvatorija v Filharmoniji, v soboto 4. marca cerkveni koncert Ciril-Metortfk^ga zbora v Union«, 5. marca dopoldne ob 11. konceTt Trboveljskih slavčikov v Unionu. v nedeljo, 12 marca ob 15. koncert zborom Hubadove pevske župe, v ponedeljek, IS. marca koncert gospe Pav!« Lovšetove v Filharmoniji. u— V petek »Revna kot cerkvena miš? na filmskem sporedu ZKD. V Elitnem kinu Matici bo predvajala ZKD od petka dalje znamenito veseloigro po znanem gledališkem komada »Revna kot cerkvena miš*. Film je izdelan z najboljšimi reprezentanti filma in bo imel gotovo velik uspeh. BELd NOQ JE NASLOV MASKARAD1, KI BO NA grastno soboto 25* n. 1933 V VSEH PROSTORIH NA TABORU. u_ Društvo Tabor priredi drevi r predsobi telovadnice na realki v Vegovi ulici sestanek, na katerem bo predavaj dr. Henrik Turna o Beneških SloRonny-jazz«, Vremensko poročilo a Meteorološkega zavoda v Lfu&JJarH Steviige za označbo Srajs ;xjm«iijS>: l Ca« 3i»a»o vanja 2 atanje barometra 3 temperatura. 4 reiat*/na naga » %. 5 smer «> orzina vetra. 6 oblačnost l— ? vrsts padavin 8 padavine » mm Temperatura prve 5r.ev.lke pomen!3o najvišjo, im^e oajnižic *,mr>t—4'uro 22. februarja Ljubljana 7. 751.5, —1.6. 00 SKVT., 10. S.2 sneg; Ljubljana 12, 731.1, —0.4, 87. SSW3, 10, —; Maribor 7, 7-51.7, —2, 90. NV1, 10, 2.0, sneg; Zagreb 7. 751.4, _2, SO. ENE« 10, 1.0, sneg; Beograd 7, 749.7, 0.0, SO, NE4, megla, 0.1, sneg; Sarajevo 7, 749.7. —3 90, mirno. 10. 0.5, sneg, Skoplje 7, 751.0, 1, 90, mirno, 10. —, _ : &"'it 743.9, 2, 90, NW12, 10, 10, sneg; Ku-mbor 7, 743.3, S, 80, E4, 10, 7.0, dež; Rab 7, 74S.3, 2. SO, ENE12, 10___—; Vi s 7 741.-5. 5, 80, BNE1S, 10, 10, dež. Tem->eratura: Ljubljana 2.5. —5; Maribor — O.S. —3; Zagreb 1, —2; Benerad 2, 0.0; Sarajevo 0.0, —3; Skoplje 5, 0.0; Split 9, 1; Kumbor —, 7; Rab —, 1; Vis —. 3. Sonce vzhaja ob 0.51, zahaja ofo 17.37. Luna vzdiaoa cb 6.12, zahaja ofc 15.1. *t?eth£av (petnovlč p (Roda Sleda H prldefa v LftaMf ano!! niti konstrukciji, a še najmanj življenjskim funkcijam, zaradi katerih so nastale. Še važnejše je dejstvo, da so vsi zgodovinski arhitektonski spomeniki veren izraz socialnega odnot-vi med brezmejno vladarsko močjo in med ogromno maso sužnjev ali ljudstva. V oznako dobe in sloga ugotavljamo, da so dosedanje epohe reprezentirali kameniti dvorci močnih poedincev. medtem ko se mi trudimo, da s sodobnimi materiali sezidamo čim večje število zdravih in higienskih stanovanj in delavne za vse Ijjdi. Hočemo ustvariti boljše socialne odnose v življenju človeka, v njegovem domu in delavnici. S to knjieo hočemo pripomoči h kolektivni izobrazbi v smislu arhitektonske zidave, hočemo razčistiti pojme in dvigniti nivo gledanja na te probleme, da tako izvršimo svojo kulturno nalogo in propagando za obči dobrobit človeštva.« Gornji odstavki obsegajo v glavnem vsebino predgovora imenovane knjige, ki je najnovejše delo o jugoslovenski stavbarski kulturi. Struja arhitektov, ki je to knjigo izdala, se ravna po načelih priznanih inozemskih šol, kar je najjasneje vidno v deklaraciji arhitektov, zbran:h na mednarodnem kongresu za moderno arhitekturo v Švici, ki je v knjigi publicirana takoj za predgovorom. Ta deklaracija je izraz hotenj najvplivnejših evropskih osebnosti na polj j stavbarstva. Vsi napovedujejo brezobziren boj kvarnemu akademizmu, ki bazira na študiju zgodovinski stilov in zanemarja sodobne življenjske funkcije. Knjiga obsega predvsem projekte snovi, ki je prevladovala v poslednjih letih pri vseh arhitektonski natečajih v naši državi in s tem kaže na probleme, ki eo danes za nas najaktualnejši. Na žalost je pa še večina le teorija, saj je, zlasti kar se utilitarnih zgradb tiče, velik del projektov še nereal -ziranih, čeprav ao mnogi odlično nagrajeni. Že iz predgovora je razvidna moč socialne note pri delu teh arh tektov, kar se jasno kaže v snovi, ki jo ta knjiga obsega. Prevladuje problem bolnic in higienskih zavodov, nato sledi problem šolskih, zlast ljudskošol-skih, poslopij. Poleg teh dveh. ki pta w=lo natančno obdelani, so važne naloee tudi gradnja državnih apravnih »gradb in pa kot popolnoma samostojna naloga rešitev č m boljšega stanovanja. Kot idealna oblika je ematrana eno- ali večdmžinska vila t vrtom: nji je posvečeno precej pozornosti. Knjigi so dodani: izvleček iz novega gradbenega zakona, razni popsi, statistike itd Delo je vsekakor pomemben pojav na polju naše 9tavbarske kulture in moramo paziti, da njenega pomena in vrednosti ne podcenjujemo. Branko Maksimovič: Problemi urbanizma. Beograd. 1932. Obdelava snovi imenovane knjige znanega beograjskega arhitekta ne predstavlja zaokrožene teoretične študije, temveč je le zbirka avtorjevih člankov in predavanj, objavljenih na različnih mestih v dob zadnjih let. Povzemam 6kupme vodilne misli vseh poglavij, ki obsegajo najvažnejša vprašanja sodobnega urbanizma: Problemi gradnje in ureditve mest zavzemajo danes dominantno mesto med vprašanji sodobnega stavbarstva, saj je splošno utemeljeno naziranje. da so skoraj vsi problemi arhitektjre njim podrejeni ali c^lo v njih zapopaden: Upravičeno zagovarjajo strokovnjaki vseh narodov tezo, da mora posamezna stavba služiti celotnemu organizmu. to je organizmu mesti kot zunanjega lica človfške kulture in civilizac:je, v vseh njegovih neštevilnih nalogah. S primeri, segaiočim' v najstare|5e dobe človeške kulture, nam razlaga avtor razvoj urbanističnih vprašanj do današnjih dob. ko v nebrzdanem gomiljenju ljudskih mas nastajajo higiensko, esKtično in pshološko popolnoma nemogoča naselja. Z vprašanjem preprečenja prevelike gostote naselij je v najtesnejši zvezi problem generalnega p?^ šinskega načrta, katerega naloga je, sistematično razvrstiti vrste nasel i po njihovih funkcijah in potrebah. Ta problem obse?a najbistvenejša vprašanja urbanizma, in od njega dobre rešitve zavisi celotni razvoj vnnnjega mestnega organizma Avtor razpravlja dalje o razn h gospodarskih in kulturnih nalogah modernih mestnih naselij ter jih označuje iz praktičnih kot iz estetskih vid kov. Ko.ično obsega knjiga tudi nekaj lokalnih vprašanj mesta Beograda, ki kažejo le povprečno stopnjo urbaničnega razvoja prestolnice Urvoie Bračič. Vodnikova družba opozarja pisatelje, ki reflektirajo, da bi prišli njihovi spisi še pri letošnjem programu v poštev, da pošljejo, odnosno prijavijo svoje leposlovne spise najkasneje do 15. marca t. 1. Slovenski umetniki - grafiki! Prihodnji mesec bo prirejena jugoslovanska razstavi grafik v Posaarju. Za to priliko smo napro šeni, da sestavimo naš oddelek po svoji uvidevnosti. Ker je termin zelo kratek, pros -mo, da umetniki, kateri se zanimajo za lo prireditev, nemudoma pošljejo seznam listov, grafike same pa najkasneje do konca tega meseca na naslov: B. Jakae. Pražakova ul i ca 10 ali Tone Kralj, Gerbičeva 11, Ljubljana. Število in izbira vposlanib del naj bo taka, da zadostno karaklerizira posameznike, odpremljena naj bodo v kartonski mapi in vsaka risba imej po možnosti o cm širok ovoj, 6icer pa vse brez okvirjev. Stroške do Zagreba nosimo sanv, ostali gredo na račun muzeja v Zagrcibu, odnosno v Saar-briicknu. V poštev pridejo raien flikarskih akvarelov vse grafične tehnike (risbe, radi-ranke. litosrafije. lesorezi itd.) Ker bi b'lo dobro, da bi bili Slovenci močno zastopani, ie nričnkovali noioStevilne udeležbe. Kreftov« »Celjski crofie« izšli v knjigi Pravkar ie ;zšla v založbi Tiskovne zadr«i-?e kot ie.sti zvezek prvegi letnika zbirke ^Slovenske noti«, drama Bratka Krefta »Celjski grofje« z obrežnim avtorjevim uvo dom o zgodovinskem ozadju njegovega dra matske^a snisa Tako je zaključen prvi let nik zbirko »Slovenske poti«, ki je namenje- na izviral slovenski produkciji. Medtem »s že pripravljajo novi zvezki za L 1933. O »Celjskih grofovih« bomo še priobčili podrobnejše poročilo. Vombergar, Vrnitev. V kratki Časovni ra«-dalji od prvenca >Vodac, ki je danes ena najbolj igranih komedij na slovenskih ljudskih odrih in k' je tudi z uprizoritvijo v Narodnem gledališču dosegla razveseljiv uspeh, je Joža Vombergar izdal v knjižni obliki že drugo dramatsko delo — »Vrnitev«. Vombergar oblikuje tu tragedijo v voj m izg.ibljenega pogrešanega kmečkega človeka, ki se po dolgih let h vrne na svojo domačijo in tam je nekdanji hlapec gospo dar in mož njegove žene. Pisatelju ni bilo dovolj, da bi na temnem ozadju vojne in povojnega kaosa povsem realistično zunanje naslikal in razpletal konflikt v *em trikolu. temveč je tragedijo še notranje poglobil: hlapec se je bil na fronti srečal z gospodarjem, bil je že izdavna niegov t3km'>c v 'i ibezni in ga je v bojnem metež > ubii Tako «?a v dejanju zaier? prav Prav Iva konfbkta btrba individualne -^'i ubiiatea n botba človeka zoper kaos in ner^d ki ie voin-i m vse kar se rodi iz nie — ^Vrnitev? je kij ib nekaterim psihološko mani zadet m -mstom živahna priča, da ie v Vombergarju še cps nično mnogo prostora za istvarjanje dra matskib likov in borb Kakor »Voda«, tako Dojde pač tudi »Vrnitev« 7 nezadržan'r 'isr*bom oreko na«iH odrov — L M Iz poPtičiie literature. V Beogradu jf izšla v posebni knjig« obsežna razprava dr m___ Spomini m crtrotka leta sam oeta- *eo« Se c©k> do pozo« starosti. Zato ae irtm«i«nin tudi mi starši za par ur skrbi in naiilo«, ki nam Jih prinaša vsakdanje življenj«, ter spremimo naše malčke na pustno nedeljo 26. t. m. ob 16. v Union, kjer »e bo vrtil Običajni predpustni ringaraja atette. Pri&arva»ice se dobe v pisarni, Prečim, o lira 2, pritiičj«, ali na dan prireditve r Unionu. »V% F." 1933 SPOKOJSTVO ZA DAME Iz Celja »_ Ljudsko vseučilišče. V poaede^eik rjrečer je predavaj v d aibito polni risainici meščanske šole g. dr. Cvetko šribar iz Ce-o fašizmu, hitlervjanstvu in komunizmu. Vsa ta gibanja je prikazal kot poeledico zgodovinskih dogodkov in dejstev, nteme-jeno r narodni duševn-o&ti. Orisal je rast Fi'h pokretov, njihovo smer, usoehe in neu-.=»nehe. Podčrtaval je nevarnost obeh nacionalističnih gibanj za bodočo varnost svobodnih slovanskih narodov. Priznal j« ru-dki=nra boljševizmu gospodarske uspehe v industrializaciji dela in porastu produkcije, a omeni! je tudi nevarnost, ki preti sistemu od kmečkega ljudstva, ki je nezadovoljno s kolektivizacijo gospodarstva. Že-Wsi je ,da bi se nova Rusija slovansko ori-eatiraJa, da bi potem moglo Slovanstvo tz--rššti »vojo vediiko misijo v korist vsega .ST«rveStva Občinstvo je z velikim zankna-7)je.cn sledilo izvajanjem, ki so po svoji Aktualnosti, globini in jasnem presojanju ■4e4ster zaslužila vse priznanje. V ponedeljek 27. t, m. ob 20. pa bo predaval g. dr. Henrik Turna o predmetu: »Beneška Slo-^enija, kraji in ljudje*. Zanimivo predavanje bodo spremljale s-kioptične slike. e_ Poroka. Včeraj ob 15. se je poročil v c«l}ski žn.pni cerkvi g. Juro t^esjak, sod-r,ik r Celju s gdč. Olgo Kogojevo, hčerko **oa«-atni>ka m gostilničarja v Šmartnem ob Pald. Mladeanu paru iskreno čestitamo! «_ Sprememfca posesti. Hišo ge. Cesar- na Can&arjevi cesti v CeMu je kupiti industrijec g. E. Koobek iz Kranja. e._ Elitni kino Union. Dsne* ob po! 17. ln pol 21. zvočna veseloigra >Xikic in »vočna pre^Ugra. & Mm&mm »— Ljudska univerza. Jutri bo predaval ocol. gosp. Jan Sedivy o starem in novem Beogradu. Na podlagi izbranih Skioptičnih ■si Beogradu. a— Tožita življenjska pot V Mariboru je r>rispei predvčerajšnjim SOletni delavec Jakob Nedič iz Vrainlka in pri zaslišanju na obmejnem policijskem komis arija tu opisal svojo trnjevo življenjsko pot Leta 1913. se je hzselii v Ameriko, kjer je delal kot rudar v nekem rudniku v Minnesoti do leta 1929., ke je rudnik prenehal obratovati. Ker ni mogel dobiti v Ameriki nikjer zaposlitve, se je dai pregovoriti od sovjetskih agentov, kj so ga spravil; na neki nemški ladžt v juliju 1931. v Rusijo. Nekaj časa je prebil! v Leningradu in Moskvi, nato pa je služboval kot poljski delavec pri nekem kmetu na Severnem Kavkazu. Zaslužil pa je le 3 rablje na dan, kar rm ni zadostovalo niti za hrano. Zato se le vrnil v Moskvo, kjer kot delavec tudi ni mogel dovolj zashižHa za življenje. Le z veliko težavo se nru je posrečijo dobiti potni list za vrnitev v Jugoslavijo. Po 20 letih trpljenja in mučnega dela v tunini ga je sprejela domovina vsega onemoglega ia teSrpanega. a— Od i5«wa jo pobegnil. PcAicitt }e prfr-iavila zasehnica Antonija Robičeva, da i« od doma pobegnili njen l^etni sin France že pred dobrim tednom. Deček je šibke po* stave, oblečen v rjavo suknjo in nosi športno čepico. Od doma je pobegni! že lansko leto, pa so ga prejeli v Solunu in vrnili v Maribor. Kontur b; bilo o dečku kaj znanega, naj to sporoči mariborski mestni po-Kcšji a— Micko ▼ snegu. Predvčerajšnjim dopoldne se je sdcušai izogniti ca Masa v sneg okrog 100 litrov mleka. a— V gostilni ofcradeo. Predsinočajhn se je mudil v nekem gostilniškem lokata v Vetrinj-ski ufcci upokojeni stotnik Miroslav K. V njegovi družbi se je sukal neki, okrcg Metni elegantno oblečeni mladenič, ki pa je kanalu izginil. Šeie po njegovem odhodu je K. ugotovil da mu je izginila a žepa listnica s 60 Din denarja, železniško legitimacijo, upokojrtvenim odlokom jn drugimi papirji a— Sloviti \4anritec Petonla pod ključem Mestna policija j« bila včeraj obveščena, da je bil v Gradcu aretiran ffletiH poklicni vlomilec Josip Fekonja, o katerem smo že ponovno poročali, da je izvršil ▼ Maribo- ru celo vrsto drznih vfomov t rečšfei a« maoršim plenom. Pri bornih sta mu pomagala njegov prijatelj Vidovič m pa njegova priležnica Vogrinova, ki sta bila že oba pred kakimi 14 dnevi aretirana, dočim sc je Fekoivs posrečik) pobegniti čez mejo. Med drugimi ima Fekonja na vesti znam vlom v stanovanie natakarice v Koštoma-jevi gostilni v Prečni trtici fejer }e odnesei samo v gotovini nad 10.000 Din daije na podstrešje dr. Zorjana v Maistrovi uiici in na podstrešne MflieKa v novi Bergovi biši na Glavnem trgu. Ker je Fekonja avstrijski drržavfian, ga bo sodilo zraško deželo jo-dišče. Gospodarstvo Nonnalno napredovanje tekstilne Industrije v dravski banovini Tekstilna industrija je biLa v fesu pred gospodarstvo krizo glede na svoj hiter tempo napredovanja med prvimi industrijami. V prvem letu gospodarske stiske zaznamuje sicer znatnejši padec, kc-terega je pa v letu nato že prebolela in je zdaj že na višini, katere ni dosegla niti ob česu na>jpo-voljnsjše konjunkture. Tudi za bodoče kaže tekstilna industrija tendenoo navzgor. Posebnost tekstilne industrije v dravski banovini obstaja zlasti v dejstvu, da je v času najhujše gospodarice stiske, to je od srede leta 1931. do srede leta 1932. znatno napredovala, medtem ko so vse druge industrije v tem času zelo zmanjšale svoje obra-te. Resničnost teh navedb je razvidna iz statistike OUZD v Ljubljani o zaverovanem delavstvu tekstilne industrije: Steri-k) tekstilnih delavcev, zavarovanih pri OUZD v Ljubljani 30. junija 1926 5012 30. junija 1927 6022 30. junija 1928 7242 30. juni ja 1929 8305 30. junija 1930 9125 30. junija 1931 8295 30. junija 1932 8830 julija 1932 8761 avgusta 1932 8798 septembra 1932 8969 oktobra 1932 9297 novembra 1932 9416 decembra 1932 9425 januarja 1933 __ 9418 Za to izredno in veievužmo izjemo v razvoju tekstilne industrije, katkršne ne najdemo pri nobeni drugd industriji, se morajo podrobneje zanimati noši odločilni čin it el'ji. Gre namreč za selitev tujega tekstilnega kapitala, zlasti iz Češkoslovaške, kjer je nastopila že na d proizvodnja, iz katere n.i drugega zadovoljivega izhoda kakor beg v tujino. Lepo je, da se tudi Jugoslavija industrializira, saj smo na kapitalu siromašna država. Brezposelnost se 6 tem ubkžuje. Nastane pa vprašanje, ali eo tudi delovni pogoji, zlasti delavske plače, ki jih nudijo tujci našemu prebivalstvu, socialni in pravični. Nadalje moramo računati z gotovim dejstvom, da bo pri naglem razvoju, kakor ga kaže tekstilna industrija, in pri padajoči kupni moči prebivalstva tudi pri nas v doslednem času nastopila nadproizvodnja tkanin. Kam bo šel potem nov delavski paolesarijat, ki se re-krutira iz našega kmečkega prebivalstva, Nezdrave razmere se vidijo zlasti, ako primerjamo napredovanje tekstilne industrije z oblačilno industrijo. V oblačilno industrijo spada,jo krojači, šivilje, konfekcije, pralnice in podobno. Oblačilna industrija je pred krizo le malo napredovala, v teku krize pa je rapidno nazadovala. Število oblačilnih delavcev je padlo od 5592 dne 30. junija 1. 1926. na 4184 v januarju letošnjega leta. Padec znaša eno četrtno alj 25 odst. V istem času je pa število tekstilnih delavcev naraslo za 88 odst., to je skoro za enkrat. Nedvomno tiči v tem nevarno in nezdravo jedro, ki bo povzročilo hudo oškodovanje našega prebivalstva. Rod'lmo fcorej pozorni, doider je še oas! Gospodarske vesti — Pred zaključkom pogajanj za odložitev plačil Avstriji. Z Dunaja poročajo, da bodo v kratkem zaključena pogajanja o dogovoru za odložitev plačil med avstrijskimi (bankami (z izdemo Creditanstalita) in tujimi mpriiki teh bank. Gre za 15 do 16 milijonov dolarjev. Dogovor naj hi se sklenil za eno leto. = Močan uvoz pšenice v češkoslovaško. V januarja kaže uvoz pšenice v češkoslovaško, ki je bil izza žetre močno oviran, valik razmah. Ker je žitni sindikat že v decembru oprostil uvoz pšenice iz dunav-skih držav za kompenzacije ali po kliringu so se v svrho rešitve zamrzlih terjatev zlasti 5z Bolgarije uvozile znatne količine pšenice. Uvoz 630 vagonov decembra se je povečal na 1970 tv&ooot v januar^. Od januarskega uvoza odpade samo na BoIgar rijo 865 vagonov. Obenem se Je Januarja povečal tudi uvoz pšenične moke, detao zaradi kompenzacijske^ dogovora a Madžarsko. ^ Mednarodna pogajanja o železu. V petek in soboto so se vu-šili v Parizu razgovori o osnovanju mednarodnih prodajnih zve® predvsecn za polizdelke, nosilce in debelo pločevino. Razgovori eo bili bolj pripravljalnega značaja in se bodo nadaljevan li v Dusseldorfu. = Počasno nazadovanje Švedske krone. Od začetka t. m. je 'lata vrednost Ivedske krone popustila od 68.6 na 67.9®/». Državna banka je v tem letnem času običajno dviganje valutnih tečajev zavirala s oddajami deviz K«r }e v Č3sa lamrad-h pristanišč Vzhodnega morja dotok tujih plačilnih sredstev majhen, je pričakovati $e nadaljnjega počasnega slabljenja švedske krone. V zvezi e padcem krone kaže §v 9.; rotk za ogilasitev do 25. marca). — Poravnalna postopanja ao končam o Sajoviou Ivanu in Antoniji v Tremarjah, o trgovcu Punce r ju Vitiiku v Slovenjgradcu, o lastniku vinotoča in posestniku Kolierju Francu v Slovenjgradcu in o trgovki Ani Dermotovi v Litiji (stalep o potrditvi poravnave je pravomočen). Ustavljeno je poravnalno postopanje o Prvi južnoštaierski vinarski zadrugi v Celju, m, i o, t, p« člewu 56., točke 6., zakona o prisilnih poravnavah izven konkurza. = Potrjene so poravnave o SScherfn En-gelbertu. trgovcu v Spodnji Polskavi, o Širni Karlu, trgovcu v Peklu pri Po!'jcanah, in o Vrhuncu Jožetu, posestniku in lastniku hotela »Astorije« na Bledu. = Konkurz Je razglašen o imovini Blzja-kove Jožice, bivfce trgovke v Ljubljani (prvi zbor upnitoov p-ri deželnem sodišču v Ljubftjani, soba 140., 25. t m. ob 9.; ogla-s it v eni rok do 18. marca; ugotovitvena narok 24. marca ob 9.). O imovini Fingušta Janeza, posestnika v Zgornji Gorici (prvi zbor upnikov pri oknožnem sodišču v Mariboru, soba 84.. 27 t m. ob 11.; oglasrtveni rok do 18. marca; ugotovitveni narok 20. mar- co ob 9.) In & kuoviii* Novakove f*rafltt-ške, trsovke v Brežicah (prvi abor metkov pri okrajnem sodišču v Brežicah 4. marca ob 9.; oglast^eni rok do 21. marca; ugotovitveni narok 31. marca ob 9.). Gjure Popovioa »O federalizmu«. Pisec skoša v teorcrtično->polifrične namene razčleniti ta politični pojem in prikazati njegove raznotere oblike. — Dr. V. Ninčič je tzdal pri Gezi Kohnu v Beogradu kratko monofrafljo o Goorgesu Clemenceauju. — D-. Drafl. Straniaikovič je spisal polit čno-zgodovinsko študijo »Vlada Ustavobrani-tetja«. V tej larojigi se podrobno bari z notranjo politiko Srbi-je v letih 1842—1853. — O današnji gospodarski krizi in z njo zvezanih problemih razpravlja Nikola Gjono-vič v svoji v Ke*x;radu izišli knjigi »Savre-m-ciy ekonomski problemi«. — Pri Kohnu je izšla v prevodu dr. Dragomirja Ikon;ča »Sociologija« P. Soro4cine, enega najboljših rueikih sociologov, učenega znamenitega zgodovinarja Kovalevskega." — Kot prvi zvezek novo ustanovljne Džepne biblioteke je izšla v Zagrebu brošura Dina Morit ana-ra »Podzemna Italija«. Spisana je v obliki potopisnih beležk in prikazuje razmere v fašistični Italiji z one strani, ki ostaja prikrita popotniku in neznana čtatelju italijanskih listov. Grof Janko I>raSk©vi6 o jezikovnem ze-dinjenju. »2-enski pokret« je priobčil v najnovejši šitevilkn med drugo zanimivo vsebino poslanico grofa Janka Draakovča Hrvaticam ilirske dobe. Poslanica je spisana v remšioni z naslovom: »Ein V/ort an Illiriens hochherzige Tochter fiber die altere Ge-schicbte und neueste lnterarische Regene-ration ihres Vaiterkndes. Agram 1838.« Ta dokument je nedvomno zanimiv z zgodovinskega vidnka. ker kaže. kako je hrvaški grof mislil o jugoslovenskem jezikovnem vprašanju, v denašnjem času in v sedanjih razmerah pa je njegova argumentac;.ja kul-turno-politično neprepričljiva, kakor vse podobne izjave Ilireev pred 100 leti, ki so realno kazali samo smeri in pota bodočega političnega zedln jcmo. Meštrovičeva razstava v Parizu. Te dni se je otvorla v Parizu razitava skulptur in risb Ivana Meštrovica. Skupno je razstavljenih 64 skulptur i a 38 risb. Meštrovič že od L 1919. ni razstavil v Parizu, zato bo njeigova sedenja razstava nedvomno vzbudila zasluženo pozornost. Maupassant t srbskohrvatskem prevodu. Založništvo »Savremena biblioteka« v Beogradu bo izdalo dne 5. marca t L hkratu 12 knjig Zbranih spisov francoskega novelista in romanopisca Guya de Maupassanta. Ta izdaja bo obsegala vse Maupassantove romane in povesti, ki so bili za to zbirko nanovo prevedeni. Zbrane spise je uredil P. M. Petrovič, predgovor je spisal jugoslo-venski poslanik v Varšavi Branko Lazare-vič, tehnično opremo pa je preskrbe 1 zagrebški slikar in grafik Vladimir Kirin. Tudi ta izdaja priča o presenetljivi založ-mški podjetnosti, ki jo opažamo v zadnjem času v Beogradu fprim. nove izdajie založb »Kosmos«, »Narodno delo«, Kohn in dr.). »Prodana nevesta« v Metropolitanski operi v New Yorku. Arnerišlci in za njima češki listi beleži.jo triumfalen uspeh Smetanove »Prodane neveste«, ki so jo po petletnem presledku zopet uprizorili v Metropol i.tansfei operi v New Yorku. »Lidovč No-vrv« »o priobčile izviren dopis, ki opisuje izredni uspeh tega dragocenega bisera češke glasbe. Letošnji 4. februar j« b'l praznik za ameriške čehoslovake. Tega dne je radijska družba National Broadeasting Co. oddajala »Prodano nevesto« iz Metropoli-tanske opere po vsej Ameriki. Opera je bila nastudirana v nemškem jeziku, a s pro-vovrstnimš igralci. Pesmarica sa nižie razrede, srednjih in njim soro«lnih šol. Sestavil Kramole Luka. V založbi Banovinske zaloge šolskih knjig je izšla 68 6trani obsegajoča Kramolčeva Pesmarica s teoretičnim uvodom v glasbo. Pesmarica sama je razdeljena v tri dele. Prvi del obsega eno in dvogiasne narodne pesmi, drugi narodne in umetne pesmi v onih tak-tovških načinih, ki jih prvi del ne zajema, tretji del pa vsebuje tro- in večglasne zbore. Avtor je izbral pesmi iz vseh delov Jugoslavije, tako da bo slovenska mladina obenem spoznavala narodno in umetno glasbo tudi iz hrvatskih in srbskih pokrajin. Kramolčeva Pesmarica je lepo izpolnila vrzel v naši šolski književnosti. »Nova »dravstvena zakonodaja«. (Zakoni, uredbe in pravilniki. II. del Zbral in uredil Dolžan Janko, banovinski višji račarski inšpektor, referent oddelka za socialno politiko in narodno zdravje.) Slovenska pravna literatura se je izpopolnila z drugim delom Dolžanovega priročnika, ki bo dobro rabil vsem uradom, ustanovam in organom, v katerih področje sodi izvrševanje zdravstvenih agend (zdravniki, lekarne, občine, šole). Knj:ga obsega 460 strani. V nji je zbrana vsa zdravstvena zakonodaja prav do zadnjih dni, obenem so označene spremembe in dopolnitve v prvi del Dolžanovega priročnika sprejetih zakonov. Ves obširni material je razdeljen v devtt poglavij. V celo platno vezana knjiga stane 80 D'n. 22. februarja Na Uwi»lj«i»«ki borzi so dane« ponovno skoro vrt devizni tečaji popustili, kar Je znaik, da Je dinar pri lično čvtrat. Amsterdam se je mak) popravil. Curih Je neiz-prejnenjea. Avstrijski šiling se Je t privatnem kliringu zaključil po 9.05 do 9.20 Din. Na Mgrebškeim efektnem tržišču «e Je Vojna škoda držala in se je zaključila »a kaso po 197. Od ostalih državnih vrednot imajo zakl»5uč(ke: 7% investicijsko po *5, 4% agrarne po 23, 7»/o Blair ipo »6.75 in 8% Blair po 59. Od industrijskih vrednot se je zaključila Sečerana Osijek po 160, a od bančnih Privilegirana agrarna po 228 in 224. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2299.85 _ »11.21, Berlin 1358.47 - 1369.27, Bruselj 796.57 do 802.51, Curih 1108.35—1113.85, London 194.47 do 196.07, Newyork ček 5666.59—5694.85, Pariz 224.43—225.55, Praga 169.01—169.87. Trst «290.57 — 292.97. „ _ Zagreb. Amsterdam 2299.8S—2311.21, Berlin 1358.47—1S69.27, Bruselo 79S.57_S02.51, London 194.47-196.07, Milan 290.57—2$2.97, New Yonk kaibel 5666.59—5699.85, ček 5644,59—5«72.85, Pariz 224.4a_225.55, Praga 159.01-16S.87, Curih 1108.35-1113.85. Curih. Pariz 20.2475, London 17.53, New-vork 513, Bruselj 72.05. Milan 26.24, Madrid 42.55, Amsterdam 207.50, Berlin 122.75, Dunaj 72.20 (59.25), Sofija 3.73, Praga 15.2o, Varšava 57.70, Atene 2.92, Bukarešta 3.08. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 197 — 200, 7*'o investicijsko 44 — 45, 8*/. Blair 39 — 4t, 7»/« Blair 36 — 37, Trbovlje 145 — 150. Zagreb. Državne vrednote: Vojna »koda za kaso in februar 197 — 200, za mare 194 do 198, za april 190 — 197, za maj 197 bL, 7V. investcijsko 44.50 - 45, 4»/. agrarne 23 — 23.50, 7°/» Blair 36.50 — 37, 8*/» Blair 39 — 40 7V» posojilo Državne hipotekarne 41.50 den. 6°'o beglučke 30.50 — 32: industrijske vrednote: Narodna šumska 25—30, Sečerana Bečkerek 900 bi., Isie 30 bi., Im-peks 50 den., Dabrovačka 110 bi., Sečerana OsijeJc 147.50 — 160 Trbovlje 145 den.; bančne vrednote: Narodna 3750 den., Privilegirana agrarna 224 — 225. Beograd. Vojna škoda promptna zaklju-čdt 198, za februar zaključek 197.50. za mere 196 blago, 7% investicijsko zaključek 44, 4% agrarne 24 denar, 6% beglučke zaključka 32 in 31.25, 7% posojilo Državne hipotekarne zaključek 42, Privilegirana agrarna zaključka 224 in 223. Dunaj. D jnav-SavaJadran 13.90. Trboveljska 16.05, Alpine - Montasn. 12.15. B2agov;*a tržišča ŽITO. -f- Chtaago (22. t m.). Borza zaradi praznika ni poslovala. + Ljubljanska boria (22. t m.) Tendenca a žito zelo čvrsta. Nudijo se: Pšenica (mlevska voznina slovenska postaja, pla-6ilo 30 dni): baška 76 ks 290 - 292.50; baška. 77 kg 297.50 - 300; turščica (mlev. voz., slov. postaja, plačilo 30 dni): času primerno 6uha. promptna 122.50 _ 125: za februar 127.50 - 130; moka (mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dn:): baška. >0« 450 — 455; banatsKa. >0g« 460 do 465. + Norosadska blagovna borsa (22. t m.) Tendenca neizpremenjena. Promet 42 vag. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, baška, potiska, srednje- in gornjebaška, sremska 234 — 236; baška, okolica Sombor 232 do 234; gornjebanatska 231 — 233. — Ječmen: baški in sremski. 64/65 kg 110 do 115; pomladni. «6/67 kg 117.50 - 122.50. Turščica: baška in sremska, za marc, april, ma j 72.50—75, banatska, garanti r. 66—68. Oves: baški in erem. 98—102 Moka: baška, banatska, »0g< in >0gg» 355 — 370; »2< 335 do 350; >5« 315 _ 330; >6< 290 - 300: >7« 200 — 210: »8« 90 — 95. Otrobi: ba-baški v Mtastib vrečah 70 — 75; banat-ski v jutastih vrečah 67.50 — 70. Fižol: baški in sremski beli 117 50 - 120 + Budimpeštanska termlnska borza (22. t. m.). Tendenca slaba. Promet s reden. — Pšenica: za marc 14,15—14 6, za maj 14.01—14.02. Rž: za marc 7.10—7.11, za maj 7.60—7.62. Turščica: za julij 7.75— 7.78, za maj 7.36—7.38. kvfatoto. — ta«h 3o*«fce gunutea. — 19: Fraaeottina. - 19.»: Zdravstveno predavanje. - 20: Večor Jegfce glafbe. -21.30: Prenos iz Zv»de. — 22.15: Oa, po- "^EOGRAD 11: Radio - orkester. _^16.3»: Slovenske narodne ptsmi- — 19: Plošče. — Komorna glasba. - 20.30: Slušna igra. — 21: Saksofon. _ M.15: Karnevalska glasba. _ Ciganska godba. - ZAGREB 12.30: Plo-33e — 17: Popoldanski koncert — 20: Kon-cortni večer. — 22.10: Godba za plee. - -PRAGA 18.45: Godba ne pihala. — 20.1n: Wagnerjeva opera »Siegfried« (II. m II dejanje) — BRNO 18.45: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.25: Klavirski kon- oeirt. _ 20.15: Simfoničen koncert — 2": Godbe za ples. — DUNAJ 11.30: Lahka gol-ba. — 16.45: Ura angleške glasbe. — 19.3». Violinski koncert — 20.06: Romantična viteška igra. — 22.25: Predvajanje zvočnega papirja. — 22.56: Plesna glasba. — BERLIN 19.10: Godalni kvintet — 20: Orkestralen koncert — 20.45: Dramski večer. — Zabaven program. — K0NIGSBERG 20.05: Prenos simfoničnega koncerta. — 21.05: Mešan program. — MCHLACKER 19.50: Švrbski kmeteki plesi. — 20.30: Suppejeva opera »Faitiniea«. _ 22.40: Plesna glasba na ploščah. — 23: Ura Gustava Mevrinka. — 23.3*•: Godba za ples. - BUDIMPEŠTA 17.30: Ciganska sodba. — 18.45: Iz zvočnih filmov. — 19.30: Prenos opere. — 23: Plošče. — RIM 16: Lahka glasba. — 20.45: Koncert. — 21.30: Igra. — Plesna glasba. Repertoarji Radio četrtek, 23. februarja. LJUBLJANA 1215: Radio - kvartet — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, radio-kvar-tet, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Italijanščina. — 19: Zgledi za posamezne tipe smrti. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Plošče. — 20.15: Prenos opere »Seviljski brivec« iz Varšave. — 23: Cas, poročila. Petek. 24. februarja. LJUBLJANA 11.15: šolska ura: Med brati muslimani (V. Pirnat). _ 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, borza. — 17.30:: Valčkova ura salonskega LJUBLJANSKO 3LPDALISCB DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 23.: Slava in njeni mešetarjt C. Petek. 24. ob 17.: Pastirček PeteT in kralj Briljantin. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Sobota, 25.: Dopust na Francoskem. Izven. Znatno znižane cene. OPERA Zafetek ob 20. Četrtek. 28.: Zaprto (generalka). Petek, 24.: Blejski zvon. Opereta. Premiera. Izven. _ ,, Sobota. 25.: Faust. Gostuje baritomst Ha*i»a-nov. Izven. * Popoldanska mladinska predstava. Jutri ob 17. se uprizori v drami izvrstna in veio-zabavna mladinska igra »Pastirček Peter ia kralj Briljantin« po znižanih cenah. Kdor hoče užiti par ur e neskaljenega veselja in zabave, naj poseti to mladinsko predstavo. Nasmejati do solz se mora vsak, bodisi star ali mlad. Konec ob 19. Veljajo znižane dramske cene. Opereta sBIejski rvon<. Pnemiera bo nepreklicno jutri Glavne ulege so v rokah naših najboljših moči: gg. Ribičeve. Spanov* in g. Marčeca. Za komično stran operete pa skrbijo v nolni meri gg. Kogejeva, Janko, Peček in Zupcn. Balado o Blejskem zvona poje g. Marjan Rus. Vel ko uloeo ima tudi naš baletni zbor pod vodstvom g. Golovina; predvsem opozarjamo na mornarski balet v III. dejanju. Dejanje se vrši na Bleda, i a sicer I. in III. v modernem hotelu. II. pa na otoku. Inscfcnacija je izredno posrečeni. Blejski otok je v vsej svoji naravni le-ooti takorekoč pred nam;. Glasbo je napisal pro*. Santel. Instrumentiral je točke skladnte'j Skerjanc. Muziknlno vodstvo ima g. Neffat režijo pa g. K-eft Pnemiera je izven abonmaja. Peree pretovnega slovesa t. Baklanor bo gostoval v soboto 25. t m. zvečer v naši op-*-ri. Poje ulogo Mefista, v kateri je že enkrat gostoval na našem odru z nepozabnim UEpe-hom. Sobotna uprizoritev ^Fausia« je izven abonmaja, veljajo zvišane operne cene. 9ENTJAKOBSK0 0I,FTl ALI5CE ob 2015 Nedelja, 36.: Drzni plavač. Zadnjič v sezoni. ★ pri Sentjakobfanili se bo na pustno nedelo igrala zadnjič v sezoni izborna veseloigra >Drzni plavač«. Dialogi in situacije so tako smehapolne, da gledalci dve uri ne pridejo iz smeha. Kako ee mora plavati, bo še enkrat pokazal drastični komik g. Košak ot> asistenci skoro celotnega šentjakobske-i ansambla. Kdor še ni vid^i i«, '-vrslnf veseloigre, naj poseti predstavo. Vstopnice se dobe od sobote dalje pri dnevni blaga;ni v veliki dvorani Mestniega doma od 10. do 12. in od 16. do 17. Vabljeni! MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Četrtek, 23.: Pri belem konfiSkn. C. Znižane cene. Petek, 24.: Zaprto. Sobota, 25.: Bog maščevanja. Premiera. A. ★ Prihodnja premier* bo v soboto >Bog maščevanja?. »Ho zanimiva drama židovskega pisatelja Schaloma Aseha. Vsebina efektnega dramatičnega dela napravlja najgloblji vtis. Uprizoritev pripravlja VI. Skrbinšek, ki igra tudi glavno ulogo. kot domača nči Rifkela debitira gdč. Marija Mlekuševa iz šole znanega režiserja in gledališkega pedagoga Milana Skrbinška. — Na poslednjo uprizoritev Kreftove drame >Celjski grofjec, najboli privlačne letošnje dramske uprizoritve, ki bo v nedeljo ob 20.. že danes opozarjamo. žrebanje v drž. razr« loteriji Dne 20. februarja so bOt Izžrebani naslednji menjat doMtid: Din 5.000 srečka štev.: 23.483 » 1.000 srečke štev.: 5.984, 10.852, 10.855, 22.765, 23.421. 23.451, 35.522, 35.544, 35.594, 37.073, 37.100, 42.506, 45.723, 51.563, 51.596, 58.323, 58.381, 58.387, 58.398, 62.256, 62.283, 65.351, 73.392, 84.464, 84.423 Dne 21. februarja so Mil Izžrebani naslednji večji dobitki: Dtn 20.000 srečka štev.: 47.560 > 10.000 srečke štev.: 4.656, 8.975, 10.131, 15.363, 16.986, 31.991, 43.286, 66.141, 73.156, 76.619, 97.745, 98.841, 99.476 Din 8.000 srečke štev.: 890, 9.968, 14.096, 22.690, 26.321, 31.349, 340596, 34.406, 47.935. 48.371, 51.695, 53.193, 54.129, 73.083, 73.645, 88.160, 89.511, 94.845, 95.063 Din 6.000 srečke štev.: 9.199, 10.065, 23.742, 27.364, 28.931, 28.510, 31.401, 38.651, 39.632, 45.267, 45.890, 49.782, 54.506, 55.800, 58.940, 59.061, 69.639, 96.755 Din 5.000 srečke štev.: 2.245, 2.730, 7.862, 12.063, 30.461, 32.245, 49.085, 49.254, 50.090, 64.200, 65.075, 67.960. 69.801, 71.621, 71.842, 73.453, 73.796, 74.154, 77.241, 78.839, 85.348, 85.941, 92.530, 99.430 <.araai telefonskega sprejemanja ne jamClmo za točnost Številk, žrebanje se bo vrSlJo vsak dan do 27. t. m Komur bo srečka izžrebana za majhen dobitek, mu jo oomo na željo zamenjali za Se neizžrebano srečko, tako da bo mogel igranje nadaljevati rs visnkP dobitke Zamenjavali bomo le toliko časa. dokler bo kai neizžrebamb srečk razpoložljivih Manjše dobitke bomo objavljali naknadno. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., LJubljana, Sv. Petra ci 19 Iz življenja in sveta Trije zmagovalci na drsališča Svetovno prvenstvo v bobsleigkn V bukareških železniških delavnicah se je za več dni zabarikadiralo 4000 delavcev. Morala jih je pregnati policija s pomočjo orožništva. Pri tem je bilo 18 oseb ubitih V Schreiberhauu sta zmagala v bobsleighu za dve osebi nim.nns.ka letalska častnika Papana in Hubert Višji od Mount Everesta Angleži iščejo najvišji vršac sveta Na levi: 23-letni Norvežan Engnestengen, ki si je priboril v Drontheimu mojstrski naslov v brzem drsanju. — V sredi: Norvežan Ballangrud, ki je ponovno bil prvi v 5000m progi na drontheimskem drsališču. — Na desni: Dunajčan Karli S c h S f e r, ki si je v Curihu zopet priboril svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. 29.000 sovjetskih žile Slika razmer v današnji Rusiji Spor zaradi Ndbefcve nagrade Nedaroo tunrfl anerleSkl lnuiaaopteee Jcftm Galsworthy je prepustil Nobetoro nagrado, katero so mu bih podeMh v 9toek_ holmsu lani v decembru, londonskemu PEJN-klubu, kateremu je bil predsednik. Pokojnik pa ni mogel več Izdelati jasnih formulacij o načinu uporabe Nobelov« nagrade. Zaradi tega je izbruhnil zdaj med Gard londonskega PEN.kluba spor, za kaj naj se prav za prav porabi denar. Skupina članov angleškega PEN.khiba že«, naj hi se osnoval fond, ki bi iz nJega prejemali nagrado za književnost vsako leto angleSM pisatelji. Fond naj bi se krstil za >Gals-worthyjev fond«. Druga skupina klubovih članov pa zahteva, naj se denar raadell med potrebne književnike, da bodo mogH potovati po svetu tn si razširiti duševno oteorje. Hitlerjeva nevesta Istočasno z obema ekspedncijama, ki hočeta premagati najnižjo goro sveta, Mount Evonest, se je pripravljala tretja ekspedi-•cija, ki hoče podati dokončen dokaz, da je na svetu še višji vrh, nego jc kralj himalajskega pogorja. Za to teorijo imajo poleg raznih legendarnih podag v rokah tehten dokaz v oblika teleskopske fotografije, ki sta jo napravila 1. 1938. dva Angleža, botanik King-don-\V'ard in lord Cawdor. Že dve leti prej ste se oba raziskovalca približala skrivnostnemu pogorju v severovzhodnem Pamirju, ki je bilo na zemljepisnih kartah dotlej in je še danes označeno z belo liso. Najvišji vrh tega pogOT-je je gora, ki jo domačini imenujejo »Fantomsko goro«, ker le sem pa tja za trenutek pokuka iz megle in oblakov. Angleža sta prodrla nekoliko klcmetrov v to tibetsko ozemlje, a sta bila potem zaradi svoje nezadostne opreme prisiljena, da rta se vrnila. Imela sta pa le srečo, da sta nekega dne v skalo vnem kaosu v jasnejšem vremenu opazila ogromno skupino tednikov. L. 1928. sita se vrnila, a tudi tedaj zaradi strašnih vharjev nista mogla prodreti ■globlje v to ozemlje. A nekega dne sta vendarle opazila vrhove iste gorske verige in jima je uspelo, da sta v teleskopsko lečo dobdla na fotografsko ploščo sliko teh vrhov. Površne cenitve in merjenja kažejo, da mora biti ta neznana gorska veriga še doiti višja nego Mount Everest. C>d tistega časa je Kingdon-Ward pripravljal tretjo ekspediiciijo, ki naj hi rešila defmiitivno vprašanje o najvišji gori sveta. Kot edini Evropec bo njegov spremljevalec na tej ekspediciji dijak Ronald Cau-baok, ostali spremljevalci pa bodo veščri p'an"'nci iz neke obmejne angleške postaje v Asemu. Ward in CauAback sta že odpotovala v Indijo. Miss Turčija 1933 Krvava Zelezničarska stavka v Rumuniji Winifred Wagner, vdova po Siegfriedu Wagnerju, sinu skladatelja R. Wagnerja, se je pred dnevi zaročila z nemškim kancelarjem Hitlerjem, ki je vegetarijec, neprijatelj alkohola in anti-nikotinist ŠE VEDNO NAJUGODNEJŠI nakup dežnih plaščev, Hubertus plaščev, suknjičev, krojev za orožnike m finančne uslužbence je pri Drago §chwab, Ljubljana Poročevalec ruskih »Izvestij« popisuje razmere v Tuli, središču sovjetske vojne industrije. Mestni sovjet je zgradil več ve-Jekuhinj za preskrbo deset tisoč ev delavcev. Takoj pri v hodu v velikansko jedilnico vam iz.roče žlico. Ce niste tega vajeni in v raztresen ost i greste mimo, vas bodo poklicali nazaj. Vsak obikova.lec mora vzeti žlico iz globokega zaboja, kjer čuva posebno dekle svoje železne zaklade. Nu, saj to je pravi, si misli skičajni obiskovalec, — najbrže primanjkuje včasih kuharicam žlic, vsaj ne bo treba čakati. In obiskovalec se nasmehne prijaznemu dekletu. ki rožlja z žlicami... A drugič se ne bo več smehljal. Najbrž ga sploh ne bo mikalo vnovič obiskati velckuhinjo. Prvič so namreč zadržali obiskovalca pri izhodu in je doživel neljub pcmenek 245ce, ki so jo zahtevali nazaj, ni ime! pri sebi. Kje je ostala? Pustil jo je po ol du na mizi, kakor je pustil vse ostalo: nož. vilice, krožnike, kozarce, čajno žličioo, prt, jesenski šopek na m~zi in tudi tla, ki jih je potreboval za noge. Kljub temu ni nihče- zahteval nazaj vseh teh predmetov. A žiica, navadna železna, kakšnih 5 Din vredna žlica je druga reč. Morate jo oddati, če hočete oditi kot neamadeževan državljan, če nimate žlice, vas smatrajo za tatu. VeaJco dekle, ka streže pri mizi, ve, da ni mogoče v mestu kupiti nobene žlice. V takšnih razmerah so se rodili posebni trgovci, ki pridejo navidezno obedovat, a samo prežijo na primeren trenutek, da bi vtakn:H žlico v žep. Omenjena kuhinjo štev. 1 je na ta način izgubila lani od januarja do oktobra meseca 29.000 žlic. Zato jih je treba na opisani način čuvati. Odpust omozenih učiteljic v Avstriji Na Nižjeavstrijskem vladajo tako ne_ ugodne finančne razmere, da so napravili posebne določbe za odpust omoženih učiteljic. V bodoče se bo morala vsaka omožena učiteljica odpovedati službi. 2e omožene učiteljice pa se bodo postopoma odpuščale fx službe. Tistim, ki se bodo prostovoljno odpovedale izvrševanju poklica, se bo zvL Sala peneftja, odnosno pokojnina. Posebno stroge določbe predvideva uredba proti omoženim učiteljicam, ki še nimajo 10 let službovanja. Zadnji monarhistični premier Admiral A z nar zadnji ministrski predsednik španskega kralja Alfonza XIII., je te dni umrl v Madridu Nazire Haratn najbrte zadnja lepotna kraljica Turčije, kjer se lepotne tekme v bodoče prepovedane Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnfem utripanju, napadih omotice, prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franc Josefova« grenčica se dota v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Odstavljena »kraljica" Samovoljna diktatura na Galapaških otokih Na k-raCko smo že pošali o francoski baronici Wagner-Bousqpo repu. gospod učitelj.« — »Dobro. In ti, Janezek?« — »Po gobcu.« — »In ti, Mihec?« — »po očeh in barvi.« — »In ti. Jurček?« — >Po zvijačnosti, gospod učitelj.« Vsak dan ena »Gospodična, pred uro sem kupil pri vas poljubček... Ali vam ga smem vrniti proti *a£ piva?« On j de Teramond: Začasno stanovanje Z lasmi, ki so se svetili v solncu kakor tekoče zlato, s plahimi očmi, srč-kano elegantno postavo in majhnimi noricami, ki so stopicale tako pogumno, je bila res lepa m očarljiva, morda najlepša ženska, kar jih je kdaj videl v Parizu. Kako jo je Andrč Torgel spoznal? Na najvsakdajnejši način. V čakalnici podzemeljske železnice. Galantno, kakor zmeraj, se je umaknil in ji ponudil svoj prostor. Takrat so se srečale njene oči z njegovimi. In glej! Kakor da ba se za trenutek srečala severni in južni magnetni tečaj, sta se našla. Andre Torgel je ljubil lepe dame in jih znal ceniti. Ker jih je znal ceniti, je znal tudi z njimi govoriti in ker je znal z njimi govoriti, so ga cenile. Prišlo je kakor vselej. Kratek sestanek, sentimentalni izprehodi in flirt. Andre je spadal med najboljše bou-levardierje, ki so jim cilj ljubezen, dirke in gledališče. Imel je svoj ložni sedež v veliki operi, bil je član kluba v Longchampeu, imel je nekaj konj, ki so dostikrat dirkali. Ker je dobival precejšnjo rento, si je vse to lahko privoščil. Ona, Parižanka od nog do glave, z ▼sem, kar je na njej lepega, privlačnega tn elegantnega, je bila kakor majhna pti-čica, ki si ves dan gladi perje in zna uživati brezskrbno življenje. Možganov malo, a lep obraz, deset rožnih krem-peljčkov in zapeljiv obraz. Gotovo je imela moža, a ta se najbrž ni dosti brigal zanjo. Ni bil ljubosumen in nadležen, puščal ji je popolno svobodo. Izrazim naj še svoje zasebno mnenje, da se taka idila ni mogla končati z izprehodi. Ta dražestna stvarca je imela svoje nazore. Sicer ji ni bilo neprijetno, da je imela oboževalca in partner ji je bil brez dvoma všeč, tako da se skrite urice za razgovor ne bi bala, a vendar je stavila za pogoj, da se ne snideta na njegovem stanovanju. Prvič je ušla s poti čednosti. Imela je torej dovolj vzrokov, da se pazi. On se je strinjal z njo. To je sicer stvar otežkočilo, a Andre je kazal razumevanje za njeno previdnost. Potrebovala sta le še majhno začasno stanovanje, diskretno, mirno s potrebno udobnostjo. Kje bi dobila kaj primernega? Kakor vse ženske, je bila tudi ona v nekaterih ozirih zelo iznajdljiva in takoj sta imela pravo sredstvo pri roki. Treba bi bilo v časnike poslati oglas in tistemu, ki bi dobil kaj primernega, obljubiti nagrado. »Kakih dve sto frankov,« je rekla ona. »Mislite, da se bo posrečilo?« je vpra- šal kakor mož, ki se na vse razume, a vendar nikdar ne čita časnikov. »Brez dvoma,« ji je ušlo s temno rdečih ustnic, ki jih je obkrožal sladek nasmešek. Dolg poljub v mračnem drevoredu za zagrnjenimi zastori počasi vozečega avtomobila je bil odgovor na to dobro besedo. Teden pozneje je že imel seznam 28 sob iz raznih delov Pariza. »Ali ni bila moja misel sijajna?« je zmagoslavila. »Zdaj se bova lahko nemoteno sestajala.« Hvaležno ji je ponudil roko in šla sta ogledovat stanovanja. Resnici na ljubo pa je treba omeniti, da se nista lahko odločila. Eno stanovanje je bilo pre-temno, drugo presvetlo, ono preveliko, to premajhno. Naposled je vendar rekla vsa vesela: »To je gnezdeče, ki sem o njem sanjala... da... prav tako...« Vse je imela, kar je želela. Barva pohištva ji je bila všeč, vzorec preprog je bil lep in celo okraj je bdi pravi... Andre je bil malo začuden. Prav to stanovanje je bilo poslednje, ki bi fca bil vzel, če bi on odločal. Tako pusto se mu je zdelo, brez prave udobnosti in niti čisto ni bilo poeebno. Vendar se je pokoril njeni želji. »Najbolje storite, če greste takoj k gospodarju.« Tako jima je nasvetovala hišnica, ki je komaj čakata oa obljubljeno nagrado. »Toda hitro morate hi, ker sta razen vas vprašali že dve stranki za stanovanje.« Hitro je skočil v avto. Gospodar, debel možak, je rekel brez ovinkov: »Vseeno mi je, kdo se vseli. Kdor prvi pride in plača, bo dobil sobo. Mesečno stane tisoč frankov. In najemnina se plačuje za četrt leta naprej!« »Tisoč frankov za ta kabinet?« je premišljeval Andre in se čudil. »Vraga, mož se razume na kupčijo. Toda tri mesece je precej dolga doba. Bog ve, ali bo najina ljubezen trajala tako dolgo?« Gospodar je bil trd, neizprosen mož. Moral se je torej odločiti, in sicer takoj, ker bi vsak trenutek utegnil priti kdo drugi, ki bi vzel stanovanje. Andre je v duhu videl sinje oči svoje plavolaske, čutil žar njenih sladkih ustnic in — plačal... »Naposled!« je vzdihnil, ko je prišel po stopnicah. »Zdaj oo srečna. In če bo ona, bom tudi jaz ...« Ko je naslednjega dne prišel na sestanek, je dobil sobico prazno. Prvič se mu je zgodilo kaj takega. »Morda je zadržana?« se je vprašal vznemirjen. Pisal ji je. Odgovora ni bilo. Ali je bolna? ___Js je ljubosumni mož poslal na počitnic« iz Pariza? AJi jo je pekla vest in jo v poslednjem trenutku zadržala, da je ni bilo. Ni je več videl. Ko je nekega večera pripovedoval to Zgodbo v kluou. je vzkliknil poročnik Foherson, ki je bil tudi velik prijatelj žensk: »čudno je to, kar pripovedujete. Meni se je zgodilo isto. Ali ni bilo vaši lepi svetlolaski ime Irena ?« »Da!« »Ali ni bila tista soba v Rue Joules Janin 27, desno, v pritličju?« »Seveda!« »Torej, moj dragi, padli ste v isto past kakor jaz. Gobovo nisva bila edina.« V nekaj besedah je bilo vse pojasnjeno. Očarljivo bitje z zlatimi lasmi in zapeljivimi očmi je bila zvita goljufica, ki je svoj trik zelo spretno uporabljala. Neizprosni gospodar ca je bil njen mož, ki je z njeno pomočjo oddajal stanov, nje za tako visoko ceno. Kakor hitro ie bila četrtletna najemnina plačana, je izginila in odšla na lov z« novim tepcem. Kakor se vidi, je mogoče na tak način dosti zaslužiti. V nekaj letih celo dobro kmetijo. To je tako jasno, da se čudim, da se še dobe dekleta, ki se še žive s klavirskimi urami ali pa sedijo v pisarnah. R T Spored prireditev Mariborskega smučarskega kluba 26. t m. Zbirališče funkcionarjev in tekmovalcev pn Ruški koči dne 25. t m., žrebanje ob 21. Start k 30 km tekmi 26. t m. ob 8. Na proga 23 km je apostavijena telefonska zve-m ter bo vodstvo stalno poučeno o progi i-n tekmovalcih Na Pohorju ie približno 1 m snega ter bo proga v petek, soboto in nedeljo preemučena, da bodo imeli tekmovalci brezhibno smučino. Ob 9. pred cerkvijo Sv. Areha razvitje »n blagoslovitev prapora »Mariborskega smučarskega kluba«, nato sv. maša. Od 12. dalje prihod tekmovalcev na cilj-Ob 16. ctvon »Sokol — Ruše« novo smučarsko pot Ruška koča — Ruše s tekmo v smuku za prehodni pokal. Ob 17. v Sokolskem domu v Rušah razglasitev rezulta-a tekme v smuku. Iz Ruš odhod v Maribor z vlakom ob 19.34 prihod v Maribor gl. kol. 19.59, od Waffenrad< vredno 1300 Din. Kolo je s,-daj izsledil ocožniški podnarednik g. Lončar pri Jakobu Regvartn iz Krčevine pri Mariboru, ki pravi da je kolo leta 1931 kupil od svojca brata Matenrža Regrarta, kovača v Dežnem, ko ga je ne&ega dne meseca avgusta obiskal v Mariboru ter izjavil. da nujno potrebuije denar. Da.l mm Je zanj 500 Din, moško obleko za 600 Din in par usnjenih gamaš. Proti Matevžu je podana ovadba, mož pa se pred orožniki skriva. ★ KRŠKO. Prosvetno društvo vprizori v nedeljo 26. t m. ob 16. selo zabavno Igro. »Nebeški trojčki«. K obUnl udeležbi v?b- ljDKU£MIRJE PRI ŠOŠTANJU. V «v boto zvečer in nedeljo popo'dne je priredilo Društvo kmetffcih fantov in deklet iz Družmnirja v Sokolskem domu v Šoštanju igro »Guzaj«. Videlo se jc. da so se — skoro sami začetni'ki — potrudili in pokazali, kaj zmore dobra volja in vTfrajnost. Posebno posameznike smo občudovali, prednja-«1 jijn j« Barbdkm oče mlinar. Občinstvo je obakrat napolnilo dvorano in z močnim aplavzom dalo priznanje prirediteljem. Mislmo, da bodo tudi nasprotniki društva uvideLi, da je vsaka agitacija proti društvu zaman, mlademu društvu pa želimo še mnogo lepih uspehov. MALA NEDELJA. Dramski odsek Sokolske čete vprizori na pustno nedeljo 26. t m. in v nedeljo 5. marca, obakrat točno ob 3. popoldne, krasno narodno igro s petjem v 4 dejanjih »Ligionarja«. Nastopi nad 30 oseb, kostumi iz Ljubljane, Po igri bo predpu?tna zabava s plesom. POLJČANE. V zadnjih letih so naši lovci skoro vsako zimo priredili lov na divje vinje, ki se skrivajo v Boou in sosednjih gozdovih Samo v zadnjih dveh letih so pokončali kakih 10 parov lepih merjascev. Pred dnevi so upihnili luč življenja spet dvema takima pošastima v mak diskih gozdovih okrog Sv. Ane. Pogodila sta iu ta-mošnja lovca trgovca SoštaT in posestnik Hajnšek. Neresca sta tehtala 70 in nad 100 kilogramov. — Kodrič Franc iz Sp. Poljčan je pred dnevi, ko je reza! rez. porinil prst leve roke predaleč v slamoreznico m si ga odrezal. — Poročili so ce v tukajšnja cerkvi v zadnjih dneh ti-le pari: g. Anton Graf Jn gdč. Angela Mažieeva., g. Franc Čik6, železničar/ in gdč. Cilka Nunčioeva, oba iz LušeČke vasi. dalje g. Vinko Kralj in gdč. Anica Valandova iz Stanovskega, ter skladiščnik g. Karli Filej in ga. Pavla Gorju-pova. vdova in posetnica Bilo srečno! — V soboto se je zaključila dva meseca trajajoča plesna šola Sokola s plesnim venč-kom. ki je ze1© lepo uspel. PPvIMSKOVO PRI KRANJU. Tukajšnja Kmetijska strojna zadruga je preteklo nedeljo imela svoj redni občni zbor. Po poročilu načelnika g Novaka, tajnika Likozarja in blagajnika Grašiča se je vršila volitev odbora, ki pa je razen enega nadzorstvenega odtK>rnika ostal neizpremenjen. Iz poročila blagajnika je razv;dno, da je zadruca v preteklem leta dobro napredovala. Plačala je namreč svojih 5000 Din dolga, ki ga je imela na strojih, tako da ostane dolžna le še 6000 Din. Vidi se, da je vodstvo v pravih rokah. — V nedeljo 26. t m. ob 10. pa bo imela svoi redni občni zbor krajevna organizacija JRKD za občino Predoslje v prostorih Gasilsko gospodarskega doma na Priniskovem. Vse člane in somišljenike vabimo. naj se zbora polnoštevilno udeleže! — V noč! od preleklega petka na soboto ob 3. uri zjutraj je prebivalce na Ledini in bližnji okolici prebudil klic: »Na pomoč! GoriU Lastnik h'še g. Božič je opazil ogenj na podstrešju svoje h'še. Vžgalo se je tramovje, najbrž zaradi tega, ker je bilo preblizu ko-vinastega dimnika. Na klice ao takoj prihiteli domači gas:lci; ogenj se je nevarno širil. Pregorela je že streha in je bila nevarnost za komaj par metrov oddaljena gospodarska poslopja g. Brezarja, ki so s slamo krita, ter za poleg stoječo hišo g. Cigliča. Gašenje Je bilo zelo težavno, ker v tem delu vasi ^e ni vodovoda. Kljub temu pa »e je posreč lo gasilcem zaradi hitrega nastopa, da so ocenj zadušili in lastnika obvarovali še večje škode. — Dramatski odsek gasilcev priredi na pustno nedeljo 26. t m. ob pol 17. burko v 3. dejanjih »Zmešnjava na zmešnjavo« v režiji g. Mama. Po igri bo ples in več komičnih prizorov. Prijatelje smeha in dobre kapljice vabimoj V nedeljo 12 marca pa se bo na splošno željo ob činstva ponovila Vambergerjeva komed ja »Voda«. O sodobnem gospodarstvu bo predaval g. dr. Mihelak v nedeljo 26. t m. ob 10. v dvorani gasilnega doma. Nihče naj ne zamudi tega za vee važnega predavanja. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki sva jih prejeli ob težki izgubi najine ljubljene sestre, gospodične PoStne hraafinlae kakor za poklonjeno cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujeva. Posebno zahvalo sva dolžni čč. duhovščini, ravnateljstvu in urad-ništvu Poštne hranilnice, pevcem za lepe žalostinke, g. Porekarju za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu ter končno vsem, ki so blago pokojnico v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 22. febr. 3933. Žalujoči sestri. Največja opera sveta postane kino? V New Torku proučujejo baje prav resno načrt, da bi znamenito Me;ropchtansko opero spremenili v kinematograf in se v tej zadevi pogajajo z največjim ameriSkim kinematografskim koncemom. Predsednik Metropoli tanske opere to vest sicer de_ mantira, a listi jo vzdržujejo in pravijo, da ima opera 400.000 dolarjev primanjkljaja, če bodo v njej v bodoči seziji f^loh še-igrali, se bo sezija od 16 tednov skrajšala na 13 tednov. Pristopajte k Vodnikovi dražili Iščemo za Ljubljano, Maribor in okolico pri špecerijskih trgovinah dobro vpeljane Lastnoročno pisane ponudbe s fotografijo poslati na naslov: Frank i drugo vi, tovarna cikorije in kavnih surogatov, Novi Sad. 2828 PORENAL CKEME gold ki zaradi svoje Izredne kakovosti čisti, hrani, osvežuje in polepšava vašo polt na nedosegljiv način, a se uporablja običajno zvečer. PORENAL CKEME (SUHA) je zaradi svoje izredne finosti in nežnosti najidealnejša podlaga pudru in varuje obraz pred slabimi vremenskimi vplivi. Cena tubi Porer.al Creme Gold ali suhe Din 18. POCDRE PORENAL je zadnja pridobitev moderne kozmetike tudi z uporabo flop.ia kouge-a, ki se dobiva v prekrasnih barvah in daje vašemu licu dovršeno (ep in negovan izgled. Cena škatlici pudra Din 24.—, Floria Rougeu Din 14.—. Dobiva se v drogerijah in parfumerijah ali pošlje po pošti: Nobilior parfumerija Zagreb, Hi-ca 34, Jelačičev trg 15 J)uftaj&Hi veie&ejem od 12. do 19« marca 1933 (Neue Burg od 12. do 18. marca) POSEBNE PRIREDITVE: Sejem pohištva — »Elektrika v gospodinjstvu« — »Novodobno plinsko orodje« — Razstava radio in Ravag-a — Dunajska pietilna moda — Salon modne kožuhovine — »Fotografija in potovanje« — Razstava avtomobilov in motornih koles — železno in patentno pohištvo — Kolarska razstava — Sejem za stavbarstvo in gradnjo cest — »Rastoča hiša« — Gradnja naselbin — Razstava zemeljskih olj — Avstrijska kožu-hovina — Sejem iznajditeijev — Poljedelski stroji ln orodja — Živila in hranila — Poljedelska in gozdarska vzorčna razstava Brez vizuma na potnem listu! S sejemsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se! dobi ob predložitvi sejemske Izkaznice na vanskih železnicah, na Dunavu, Jadranskem meji. Posebne vozne olajšave na jugoslo-morju in v zračnem prometu. Pojasnila, vseh vrst in sejemska izkaznica (po Din 50.—) s« dobe pri Wiener Messe A. G. Wien VII. ! ter med spomladan. velesejmom v Leipzigu pri Informacijskem oddelku, Osterr. Mess-haus in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta št. 81 pri: Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnikc), Dunajska cesta 1 t pri: Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnikc), podruž. hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora 2789 am Cene malim oglasom _____________Dtm ir— tm mnkretna pr*- MoJMm se Ufr0 sli sa da)mi j* naslova Dim i—, Oglasi trgovskega tal reklamnega tnačaja: vsaka beseda Din L—» Po Din I.— s« besedo ee smačunajo nadalje val oglasi, ki spadajo pod rubrika »Kam pa kmt»Auto-moto*, »Kapital*, »V majem*. »Posest*. »Lokali*, »Sta-movan/a odda*. »Stroji*. »Vrednote*, mInformacije*, atŽivali*. »Obrt* Im »Lest ter pod rubrikama »Trgovski potniki* Im »Zaslo-tek*, če se M oglasom mudi sasluiek. oziroma, Ce se tiče potnika. Crfor si pe pod tema rubrikama Oče zaslužka ati službe, plača srn Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 pm. Pri veeh oglasih, ki se taračunaje po D*» L— sa besedo, sa taračuna enkratna pristojbina Dim i.— se Utro aH aa dajanje naslove Vat ostati oglasi socialnega enačaje se računajo po 50 par sa vsidco besedo Enkratna prtstofbma ta Utro ali ta dajanje naslove pri oglasih, ki sa taračunajo po 50 par ta vsako besedo, maka Din i.— NajmanfH znesek pri oglasih pa 90 par se besedo, fe Dim J0U-s tri oglasih po I Dim se besedo pe Du» 15.—. Vse pristojbine ta etale oglasa fe ptačMi prt predati naročila, oziroma hh le vposlati v nismo obenem a naročilom. Potniki Zastopnike na deželi —nnwjlr—r in dobro vipe-k^Moa iščem. Lahek io d*^ ber saaii^ek. Ponudit« na oetaa. oddelek »Jutra« po-a t&TO »ftSV. 60ČE-5 Poverjenike w -^ek krajih dravske ba mrrioe i»e solidna zavarovalnica. Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek »Je na oglasni oddeiek ».Tutri« rtod »Govorim tudi nemško«. 6031-2 'HMUU'1 Visita beseda SO par. n dajeta j« na«o»a ali aa Iifro Da S D!n. fl) Mlajša kuharica ptrfektna — kakor tnvK dekle k otrokom aiaido io idr* v«, s dobri mi spr&evali io man-jem n-emiskega > etika, dobit« «akoj namešč enie. — Ponudbe po rrKwr>ooti * fotografijo na ogiaeai oddelek »Jutra« ood »Dib-a steiba«. 6043-fl Trgovski pomočnik ki lahke pote« 30.(100 Kt (garancije v gotovini, do-hi staioo nameren j« v trgoinni mefia&e stroke. — ReCekrtara ee na m.l«B»o moč. Kotopietma mešča nsj;« oekrla v hiši, v*e drugo po dogovoru.. Ponudbe na jtodru-Sirleo »Jutra« v Ceij« pci »St. 60E-1 Točil ca li M bči o betnem kuMs>j-Ai mesar — iu točolmišk« blagajn ičarko iB6«m xa restavracij«). Po-mdbe na podruž. »Juitra« v Maribora t>od mačko >210«. 6039-1 Prodajalko za bufe sprejmem. — Ponud'be na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Stev. 300«. 6040-1 Guvernanto e perfektaim znanjem nem- Jčiine in dobnlmi spričevali i 5 e. e Dr. Moačaniu, Beo-»Tad, Knei Mihajlova 21. eoie-i Pek. vajenca sprejime takoj parna pekarn« Rudolf Mlaker. Celje — Komenskeja ulica 18. 60-27-44 Trg. ucenca z vso o»krho v hi.5i sprejme J. Podboj, Ljubljana, pri cerkvi sv. Petra. 6090-44 Vsaka beseda 1 Din; za dajauj« naslova aH Šifre pa 5 Din. (9) Radio-aparat i-Mneraič-ni rok 220, poceni proda Hešik. česaini salon Medvedova 38. 6-J65-0 Avto^tnoto Vsaka beseda 1 Dm; t« dajani« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (10) Ariel motor 550 cm e prikolico prodam za 8000 Din. Interesenti naj pišejo na oglae.ni oddelek »Jutra« ood značko »Olje-Gaberje« 5557-10 Električni motor 1 FtP, iemeničnl 320 do 3Š0. poe.in-1 preda Henrik Fran-d, Ljubljana — Prlvoi 17. »tSO-lO Oglaal trg. značaja po 1 Din beseda; z« janj« na sdova ali ia šifro 5 Dim. — Ogiaai socialnoga »načaja vsa ka beseda 50 par; dajanj« Dajslova aii za Sitro pa 3 Dia. (7) Kamin iz marmorfa starinski, kupim. Ponudbe s Fl i ko na Puhlici tas, Zagreb. H'k-3 9 — pod 33183. 1041-7 Vag(Miske tehtnice za normalen žolezniiski t>ir, ra>>ljene toda brezhibne m uporaba« kupim takoj. Po-rnrdbe na oglasni oddelek »Jutra c pod »Vaginska«. 5.582-7 Kup»m dvocevko na šibre in kroglo, t dal-»ogledom, ie izvrstno ohra a j eno. Ponudbe z opisom puške io navedbo cerve oa oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Kaliber 16'8«. 5556-7 Parni kotel (Stoječ ce-vus kotei, eta 6 a-trm. pritiska, 16 m5 kurilno površine, dobro o-hra-D-je«. kupimo, ponudbe na iUni-0« družbo z o. z., Maribor. 5380-7 ^Rifoddit^ Ojflasi urg. značaja po 1 Dia bos oda; ie da janje oaskrva aii ta šifro 8 Din. — Ogk*a socialnega značaja vsaka besod« 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro p« 3 Din. f6) Pozor, godbeniki! Prodam 14 komado-v instrumentov na pihat!« — k-om.pl etno za 14 ljudi. Po informacije se je obrniti rta gostilno Bolčid, Zagreb Ilarambašičero uiica 50. 6044-6 Seitz filter orjaški, s 5 filtrirnlml mrežami, brezhibno delujoč, se zelo ugodno proda. Dopise pod »Filter« na ogl. odd. »Jutra«. 5837-6 Prodam voziček na 2 kolesih. Štedilnik in omaro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6053-6 Norveško ribie olje najfinejše, »veje. vedno » zalogi. Naročila točno pro«! povzetju. Picooll Tyrševa 'Dunajska) eeete Stev. 6. 68-8 Brek, kočija dve spalnici črefcjeva za 4800 in bratova za 4600 Din, ter 30 m» suhih bukovih deek 20—120 om, naprodaj t Ljubljani, Pru!« št. S. £»44-6 9ielažo 4 m dolgo, 60 em goboko iu 3 m visoko, sivo p'esk« no. skoraj novo, dobro ohranjeno ugodmo proda R. Peselj, Moste, Pokopališka ulica 2. 0O5«<-6 Vsaka beaeda 1 Din, aa dajanj« aH ta Sfr« pa 6 Din. (80) Enonadstropno vilo z 2 stanovanji po 3 sotte io vsemi pritiklinami, dve minuti od tramvaja ugodno prodam. Poizve ee v Oopoe-tovi trii« Stev. 32/1. 5350^20 Krasno posestvo kjer »e lahfco redi 6 do 8 trlav Sivine, v Poljanski dio-lil.ni ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 5094-20 Podjetje živilske stroke prodam tudi proti knjižici Mariborske hranilnice Narodni dom. Podjetje je v lepem mestu Slovenije z dvema hišama. Dopisi pod: »Lep zaslužek« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 5885-20 Stanovansko hišo t Ljubljani, vTed.no okrog 500.000 Dim, kupim prot. gotovini. — Ponu-ibe fbrez po&redo-valcer) na oglasil' >>dde!ek »sTutra« pod šifro »Hiša«. 6060-20 Tristanovanj. hišo pripravno za obrtnika, •pro-dam. Ponudbe na ogl. oddelek »Juitra« pod šifro »195.000«. 6060-20 Vrednote ■ k» Ooseda 1 Din; «a dajanj« naslova ali za iifro pa B Dia. (35) Vsakovrstno zlato kopo j« po najvišjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana, Wollova alica 3 Oblačila Trg. oglasi po 1 Din beseda; ta dajanj« naslova ali za šifro 5 Dir Oglasi socialnega značaja vsaka be«eda 50 par; to dajanje naslova ali sa šifro 5 Din. (18) Masko »Pirot« dobro ohranjeno prodam za 60 Di®. Vošnjakova ul. St. 4/E, deenio. 610H-13 Vsak* iMMMla 1 Din, , ta dajanje naslova ali ! ta Hfr« pa B Dia. (16) } 60.000 Din posojila išfeein prim-o l-ooo velikega g-asčimskega posestva, na m-esto banovinske hranilnice, z ga-rancijto proti valovanju denarja. Vprašati pri drju. Skabern-e, odvetniku v Ljubljani — Beethovnova St. 14 (palača Dtinav). . 6038-16 Hranilno knjižico Posojilnice v Celju d. d.. z vlogo 38.000 Din takoj ugodo-o proda I. R., Stara vas štev. 107, Videm pri Krškem. 5074-16 ces*-da 1 Dn ' za dajanj« Darova ali ta šifro pa 8 Din. (331 i Brusnice fkompot). male gobioe v kisu in sušene gobe ks pim. Ponudbe oa oglasn: Hidelek »Jutra« pod šifro »Bruacicec. 5r204-33 Vsaka bese-la 1 Din. za dajanje naslova ali vn Šifro pa "i Dn. (20) Sušilnico n-eimflke znamke »Express« za sušeaije le-sa, proda tudi proti hranami knjjržlci, ali zamenja z« les, ozir. izgo-tovijeno p.tbištvio Ig. Ri.pše, Ljublljana, Tesarska uiioa 7 (Karlo^ika cesta). __6072 23 Pisalni stroj »Umderwood«, v dobrem stanjm ugodno proda Ti-ravnik, Ljubljana, Tavčarjeva 6. 6100-29 tanovanje Vsaka beseda 1 Din; aa da.ja.nj« naslova aH za Iifro pa 8 Din. (31) Soinčno stanovanje d-vo- in trisobno, e kabinetom. kopalrnicio im plinom oddam takoj in f 1. majem Nasior v oglosm«m oddelka »Jutra«. 50Č9-31 Stanovanje šest- in pete-obno. z uajreč jim komfortom oddam s 1. avgustom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Contrum«. 5811-21 Trisob. stanovanje z uporabo vrta, v b:ižint banske uprave oddam. Po nudbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod šifro »Ddobno« 5S10-21 Pristopajte k Društvu etanovajekib najemnikov, V:gova ni 8. 373-21 Trisob. stanovanje moderno, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6081-31 Trisob. stanovanje z balkonom im uporabo vr u. v I. aadstropju oddam Ponudbe na og'as. nddel>-S »Jutra« pod »Centralne e ge«. 5800-31 Dvosob. stanovanje lepo, vi6 oko pritlično, oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dvosobno«. 6062-31 Dvosob. stanovanje po usrod.nl ceni takoj ali s 1. marcem oddam mirni rn snaini stranki v Mostah. Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 6(«59-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, parketom in elektriko oddam na Rim ski c-esti 23. 60(71-31 Stanovanja Vsaka beseda 50 par, ta dajanj« naslova ali ta ftifro 3 Dan. (21-a) Stanovanje »ob« im kuhinje iščem. Ponudbe na oglat, oddeiek »Juitra« pod značko »Ena oseba«. 60B6^31/a Sobo s kuhinjo im elektriko, iščem s 1. aprišom. Ponudbe ua ogl-oddelek »Jutra« pod šifro »Poceni«. 6001-01/® Enosob. stanovanje v mejatu iščeta 2 osebi e 1. aprilom. Pod ugodnimi pogo;|i pl3Čaim najemnino ij>ol leta naprej. Ponudbe na Aloma Gom,paiiy, d. z o. z.. Ljubljana. — pod »Mes-to«. 6028-2tt/a odda Vsaka beseda 60 par. ta dajanj« naslov« aii za šifra > Din. (2S) Čisto sobico s poseb. vhodom in elektriko oddam e 1. novembrom stemni solidni osebi v Hrenovi uli« 12. 6050^23 Opremljeno sobo lepo, separirano, po ždj< s klavirjem, oddam v nov« vili pod Rožnikom, Večna pot H. 14. Telefon v hn&. 6049 33 Sobo t hrano ali bres oddnm dvema p*po«ioma poleg dramskega gledališča. Naslov pove ogasni oddelek »Jutra«. »146-23 Veliko prazno sobo s souporabo kuhimje oddam v centra mesta. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6064-03 Dve lepi sobi opremi j eni ali prazni, z elektriko, parketom im centralno kurjavo oddam — najraje drveima starejšima osebama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 6065-23 . . - - . - ■ . . . .- .7 c - - ■ . •"'.v . . -• 'K- i-> '. ' • ■:' .. • Vsem prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naS preljubljeni blagi oče, brat, gospod Martin Podgornik posestnik v Čepovanu pri Gorici dne 20. februarja previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Priporočamo ga v blag spomin. Dcmžale-Copovan pri Gorici, dne 21. febr. 1933. FRAN, AVGUST in SREČKO, sinovi; ALOJZ, brat in ostali sorodniki 2827 • . " -. "I- t '■ '-' ' ' / * ' U* » *. '•. • .' * iv" ." * 4"' ge večkrat jo je pa vrel na silne roke hi jo kakor pereece nosil' ■ seboj po zeleni višavi. Dnevi so jima bili kar prekratki, tako srečna sta bila. Zadnji dan, preden sta prišla do obale, je Tarzan začutil pred seboj duh po ljudeh. Povedal je to dekletu in jo posvaril, naj bo tiha in previdna. »Malo prijateljev srečaš v džungli,« je suho pripomnil. ŠUMENJE V UŠESIH, SLAB SLUH in vsi drugi nedostatki ušes se jako hitro odstranjujejo brez bolečin, brez zdravil, brez operacije, brez izgube časa s pomočjo nove metode pojačanja sluha z aparati na podlagi mehanoterapije (Institut de Prothese Auri-culaire de Pariš) po pariškem profesorju dr. Josephu. Številne uporabe te metode potrjujejo onim, ki se je poslužujejo, da jim definitivno vrača ZADOVOLJSTVO SLUHA Gluhi, ki želijo, da se jim vrne sluh, in vsi tisti, ki želijo preprečiti nadaljnje slabljenje sluha, naj ne odlašajo, nego preizkusijo to metodo, ki je dobila najvišja odlikovanja (zlato kolajno) na medicinskih in kirur-gičnih razstavah, in katere uspeh vsak dan potrjujejo nova spričevala. Zaloga za Jugoslavijo: Apoteka Antonijevič, Beograd. Demonstracije in strokovno primerjenje aparata bo vršil Francoz-specialist od 9. dopoldne do 6. zvečer: v Mariboru: Hotel Meran (23. februarja) v Varaždinu: Hotel Novak (24. februarja) v Ljubljani: Hotel Slon (25. in 26. februarja) v Zagrebu: Hotel Palače (27. in 28. februarja) v Karlovcu: Hotel Korana (1. marca) v Bjelovaru: Hotel Zvezda (2. marca) v Sisku: Hotel Vel. Kaptol (3. marca) v Brodu: Hotel Central (4. marca) v Osjeku: Hotel Grand 5. in 6. marca) 276? Sobo z t**) ati dvema posteljama, v Gradišču oddam go-t»[>odi«ra uradnioi alt trg. •o.trud'nioi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 58S4-J3 Le>po soinčno sobo s separatnim vhodom s s-topnjic. z ernv ali dvema posteljama, blisu opere oddam e 1. marcem. — Ogledati v Knafl-jevi ulici št. !3/n. 5055 23 Sobo oddam takoj solidmi osebi n« Bleitvedsovi cesti 16.- III vrata 18. 6057-Č3 Soinčno sobo s posebnim vhodom, takoj oddam pri učiteljišču. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra«. 6063-23 Opremljeno sobo z razig^dom na cest-o, blizu kolodvora tekoj oddam s^alntmiu gospodu. Naslov v ogiaanem oddelku Jutra 6067-<23 Sobo za 2 osebi s hrano, postrežbo i.n elektriko takoj oddam (."ioo Din mesečno) na Sv. Jakoba trgu 5. 6079-23 Leoo, veliko sobo na Mestnem trgu št. opremljeno n godno oddam eni aH d>vema solidnima in snažnima gwpod.ičnama. 607^23 Sobo oddam 2 osebama. — Istotam sprejmem tndi gospodično kot sostanovalko. Vpraftat. v trgovini Prešeren, Celovška cesta 63. 6084-33 Sobo s posebnim vhodom oddam Naslov t oglasnem oddelku ♦Jutra c. 6080-23 Opremljeno sobo bli™ glavnega kolodvora oddam »olidnemin gospodu. — Livarska nlica štev. 6. 6098-23 Sobo s posebnim vhodom oddam gospodu v Beethovnovi ul. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6092-33 Informacije Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« nastov« ali ta šifro pa 5 Din. (SI) Opozorilo Nače ftenj. odjema ke opozarjamo. da g. Peč-nik nt več upravičen pobirati denar za Mlekarsko zadrugo v Skaručni. — Odbor. 6083-31 V'sak» besed«. 1 Din. M dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (92) Na javni dražbi v Mariboru i»8 proda SS. februarja ob 9. uri (Dvorakova) tovora', avto, več zabojev ženskih klobukov, prodajalna miza itd. — Ob 16. nri v Str os* inaverjevi petglasbeni im strument »Phonola« 5574-32 Vsaka beseda 50 par; ta dajanj« naslova ali ta Mfro pa 3 Din. (VS) Damska ura s srebrno zapestnico je bila izgubljena od Gajeve ul. do Napoleonovega trga —* Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda v ogl. oddelku »Jutra«. 609y-c>8 Vsaka Oeaeda 1 Din. za dajanj« nasJora aS ta šifro pa 5 Din (37 ki krepi ! zdravi ŽELODEC edini - —ajalec ^OV KO SEBENIK Ljubljana VT Stare kovine In odpadke .-cakor: nikel, alpaka, kompozicije, kositer, bele kovine, aluminij, cink, baker, med in drugo kupuje proti gotovini Oragotin Schreiber podjetje za izkoriščanje kovin, ZAGREB, Vlaška ul. 66, telefon 65—60. 2658 Sobo z ve© oskrbo, išče starejši gos7»>d (penzionist). Na. si'v>v pove oglasni oddelek »Jutra«. 606«>-33'a Dve prazni sobi v eeotra m°sta ifič^m w takoj. Ponudbe na ogasm oddecok »Jutra« pod š:fro »Vezani«. 60&4-23'a Mladega, zanesljivega šoferj sprejmem. Predstaviti se danes od 2. do 5.: S. Trebar, Miklošičeva cesta 15-1., dvorišče. 2830 Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« + Lekarna Trnkocrv naznanja tužno ve?t, da njen zvesti ln dolgoletni laborant, gospod IVAN LONČAR dne 22. L m- preminil. Vzornemu uslužbenca bodi ohranjen častem spomin. Ljubljana, dne 22. februarja 1933. 2829 Lekarna Trnkocij. Zapustil nas Je nenadoma za vedno naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, tast in svak, gospod IVAN LONCA LABORANT danes, dne 22. februarja. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 23. februarja 1933 ob 4. uri popoldne od doma žalosti Stari trg štev. 11 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. februarja 1933. Ana Lončar, soproga; Mara poroč. Pipan; Vneta poroč. Repše; Ivan, Angela poroč. Presker, Milica, otroci; Ivan Pipan, Alojzij Repše, Anton Presker, zetje in ostalo sorodstvo. 2823 OfeSna Ljubljana Mesral :rlr.A savod VAŽNO! VAŽNO! ČASU PRIMERNO! Pil nakupu angleškega in češkega sukna, modnega blaga in svile jemljemo v račun (do preklica) tudi hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA Mestni trg 10. 2S32 LIPSKI POMLADANSKI VE LE SEJE M 1933 A začetek dne 5. marca aa bi vse Informacije DAJE LIPSKI SEJMSKI URAD aii častni zastopnik ING. G. TONNIES, Ljubljana, Dvorakova nlica 8, telefon 2762 Oblastno dovoljena RHZPR0DHJH Ker naša razprodaja traja le še nekaj dni, smo ponovno znižali cene Ia angleškemu in češkemu blagu za moške in ženske obleke kakor tudi ostali manufakturi. velika izbira ostankov! OBLAČILNICA ILIRIJA Ljubljana, Mestni trg 17-I. 28S1 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Franc Jezeršek. Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ▼ Ljubljani.