Poštnina platana v gotovini V Lfublfanl, četrtek 15. decembra 1938 IU Glavni volivni odbor v Belgradu je danes začel s svojim delom in bo po pregledu volivnih spisov objavil razdelitev mandatov na posamezne stranke, ki bo naslednja: JRZ bo dobila v državi 304 poslance Lista dr. Mačka pa bo dobila vsega 68 paslancev JRZ dobi na Hrvatskem 45 poslancev, opozicija 31, v Dalmaciji JRZ 14 poslancev, opozicija 10 Belgrad, 15. decembra, m. Glavni volivni od-tfor bo danes prižel v narodni skupščini pregledovati volivne spise o opravljenih državnozborskih volitvah v posameznih krajih. Po dosedaj objavljenih izidih volitev bo stranka JRZ imela v narodni skupščini 304 predstavnike in sicer 303 narodne poslance in nosilca liste dr. Milana Sto-jadinoviča. Lista dr. Mačka bo dobila v narodni skupščini 67 poslancev ter nosilca liste dr. Mačka samega, skupno torej 68. Po posameznih banovinah bodo poslanska mesta razdeljena takole: V Sloveniji bo imela JRZ 29 poslancev, opozicija nobenega. V savski banovini: V primorski banovini: V vrbaski banovini: V drinski banovini: V zetski banovini: V donavski banovini: V moravski banovini: JRZ 45, opozicija 31 99 14, 99 10 99 20, 99 6 99 33, 99 6 99 27, 99 6 99 48, 99 4 99 40, 9» 1 V vardarski banovini „ 42, „ S V Belgradu, Zemunu in Pančevu JRZ 5, opozicija 0. Na listi JRZ so izvoljeni vsi glavni kandidatje. Kakor smo že poročali, je pri nedeljskih volitvah doživel popoln poraz predvsem srbijanski del ta-koimcnovane združene opozicije. Od šefov srbi-janske združene opozicije bo prišel v narodno skupščino po ostanku v kotorvaroškem okraju Peter Živkovič. Od radikalnih nezadovoljnežev 1)0 verjetno prišel v narodno skupščino Laza Markovič kot zastopnik okraja Bileta. Vsi ostali radikali sol propadli, prav tako pa tudi vsi uglednejši demokrati z Ljubo Davidovičem na čelu. Enako Re je zgodilo z zemljoradniki. Še slabše pa se je odrezala JNS. Nedeljske državnozborske volitve so dalje tudi pokazale, da je od 90 okrajev predkumanovske Srbije dobil dr. Stojadinovič absolutno večino v 81 okrajih ter je večina Srbov glasovala za JRZ. Ker bodo zaradi tega našega poročila v Ljubljani nastale razne govorice o krivični razdelitvi poslanskih mest, pripominjamo, da tako razdelitev določa volivni zakon iz leta 1931, katerega so ustvarili in uveljavili zdaj propadli voditelji JNS: Pera Živkovič, Angjelinovič, Banjanin, dr. A. Kramer in Velja Popovič — vsi tisti, ki prav po tem zakonu ne bodo zdaj dobili nobenega mandata in ne bodo razen Pere živkoviča niti sami izvoljeni. Ta je edini gledal v bodočnost, ko je v prečudni volivni zakou vtaknil določilce o ostanku, ki ga utegne zdaj rešiti in pripeljati v narodno skupščino. Volivni zakon iz leta 1931 daje stranki, ki je dobila v državi relativno večino, pa naj znaša ta večina tudi le en glas, tri petine poslancev v vseh volivnih okrožjih, tudi tistih, kjer so morda druge stranke dobile absolutno večino, kakor jo je na primor zdaj dobil dr. Maček na Hrvaškem in v Dalmaciji. Zakon, ki Ra je ustvarila JNS, je zdaj pogubil njo in vso tisto, ki so se spustili z njo v bratenje. Kako sodi Anglija o izidu volitev v Jugoslaviji in Sloveniji Belgrad, 15. dec. Med glasovi evropskega tiska, ki razlaga nedeljske volitve v Jugoslaviji 'in njihov pomen, je posebno važno mnenje, ki ga zastopa demokratični angleški tisk. Največji angleški dnevnik »Times«, ki velja za uradno glasilo angleške vlade, je včeraj priobčil uvodnik pod naslovom »Izid volitev v Jugoslaviji«, jr katerim pravj med drugim: Volivni izidi v Jugoslaviji so takSni, kakrSnih Je bilo treba pričakovati. Lista dr. Stojadinoviča je dosegla popoln uspeh v sedmih od devetih banovinah. Nekaj njegovih glavnih nasprotnikov je bilo v lastnih okrajih poraženih. Tesno sodelovanje med dr. Stojadinovičem in dr. Korošcem, voditeljem Slovencev, je prineslo vladi skoraj vse glasove v Sloveniji. Vlada je imela še enega koristnega zaveznika, to je voditelj bosanskih muslimanov, dr. Spaho. Zdi se, da je bila zunanja politika važno dejstvo pri teh volitvah. Dr. Milan Stojadinovič je izjavil pred volitvami, da je pripravljen izvesti svobodne 6amuprave. Hrvatje »ahtevajo federativno ureditev države, namesto 'dosedanje centralistične oblike. Veliko vprašanje je, ali so verske, kulturne in politične razlike med Srbi in Hrvati toliko pomembne, da bi opravičevale takšno zahtevo. Toda z ozirom na sedanje stanje v vzhodni Evropi, kjer ni nobeni vladi mogoče videti, kakšne nevarnosti lahko prinese jutrišnji dan, in z ozirom na to. da je Jugoslavija v rokah regenta, more dr. Stojadinovič navesti dovolj močne razloge za svoje stališče, da je zdaj najslabši trenutek za široke ustavne spremembe. Izid volitev potrjuje, da je večina volivcev v kraljevini Jugoslaviji odobrila njegovo stališče. Drugi razlogi, ki je odločil zmago dr. Milana Stojadinoviča, je bil ta, da razne politične skupine, ki tvorijo opozicijo, nimajo nikakega skupnega programa. Medtem ko je dr. Maček federalist, sta general Živkovič in Bogoljub Jevtič odločna centralista. Živkovič je bil tisti, ki je kot predsednik vlade držal svojega sedanjega zaveznika dr. Mačka v zaporu dve leti. Značilno je, da sta bila oba poražena v enem ali dveh okrajih, v katerih sta kandidirala. Zelja, da mora za vsako ceno pasti vlada, je bila edina stvar, glede katere so bile opozicionalne skupine med seboj složne. To pa ni bilo dovolj, da bi prepričali večine srbskih in slovenskih volivcev. Gospodarski urednik »Timesa« je napisal tudi poročilo pod naslovom »Politika dr. Milana Stojadinoviča odobrena«. V tem poročilu pravi: Veliko zmago dr. Stojadinoviča pri zadnjih državnozborskih volitvah z velikim veseljem pozdravljajo tudi trgovski in finančni krogi. Predsednik angleške vlade brani svojo zunanjo politiko in prizadevanja za mir London, 15. dec. o. Predsednik angleške vlade Chamberlain je imel na večerji, katero so priredili tuji časnikarji v Londonu, velik govor, v katerem je zagovarjal svojo zunanjo politiko, zlasti prizadevanja za sporazum z Italijo iu Nemčijo. V govoru, je dejal med drugim: Ko sem tako presodil položaj, to je odnošaje med našo državo na eni strani in Nemčijo in Italijo na drugi strani, sem imel izbirati med dvema odločitvama. Prva je bila ta, da je vojna neizogibna in da moramo vso svojo silo posvetiti pripravam za to vojno, druga pa je bila v tem, da naj z vsemi sredstvi poskušamo odstraniti številne vzroke vojne in to z osebnimi stiki, neposrednimi razpravami in istočasnim pospešenim oboroževanjem, ki je postalo potrebno, da okrepimo svojo obrambo, kar smo pred leti prostovoljno ustavili. Odločil sem se za drugo sredstvo in ko sem si ta cilj postavil, nisem nikdar kolebal. Veliko grešijo tisti, ki hočejo sestanek v Mo-nakovem ocenjevati kot nekakšno zmago ali pa poraz. Bolj pametno bi bilo, da se vsakdo spomni dejstva, da je monakovski sporazum preprečil poskus nasilne spremembe versajske mirovne pogodbe. Sprememba se je dosegla s pogajanji, kajti poskus vojaškega obračunavanja bi gotovo dovedla do čisto drugih zaključkov. Ureditev čeških meja v okviru monakovskega sporazuma pa je rodila se druge sadove. Septembra so si štiri velike države, Anglija, Francija, Nemčija in Italija pogledale iz oči v oči in se zavedle neizogibnih grozot vojne. Prihodnji mesec hočeva jaz in lord Halifax obiskati Rim, da bi se pogovorila s predsednikom italijanske vlade in njegovimi ministri o zadevah, ki nas najbolj zanimajo. Mi smo torej pripravljeni razpravljati pametno in ne s silo, vendar pa ne smemo pozabiti na obveze, ki jih imamo do svojega lastnega naroda, narodov v angleškem imperiju in do zaveznikov, 6 katerimi'imamo pogodbe. Mi moramo biti pripravljeni izpolnjevati te obveze. Naše priprave so že zelo napredovale in to tako, da lahko sedaj zanesljivo izjavimo, da smo v stanju izpolniti vse svoje obveze. Nikdo pa ni bolj prepričan kot pa jaz, da mora ta tekma v oboroževanju izčrpati vire .vseh narodov, vire, ki bi jih morali postaviti v službo napredku, blagostanju in sreči ljudstva. Zato ne bi bil nikdo bolj srečen kot pa jaz, če bi ee lahko pridružil mednarodnemu sporazumu, ki bi omejil in zmanjšal oboroževanje v svetu. Nenavaden pretep v avtobusu Maribor, 14. decembra. j, na dan volitev, smo opažali že na vse zgodaj zanimivo selitev iz Maribora. Odhajale »o cele skupine ljudi v smeri proti Pohorju. Bila je tu razna gospoda, ki 6e je menda ustrašila volitev ter se jim je umaknila na pohorske višave, obenem pa se je umaknila tudi alkoholni prepovedi. Neka večja 6kupina, v kateri je bilo 15 gospodov, pa se je namenila proti severni meji. Odšli S‘0 peš iz Maribora v Svečina, kjer so ves dan pokušali izvrstno svečinsko kapljico. Zvečer, ko so ga imeli že pošteno pod kapo, so sc odpeljali nazaj v Maribor 6 svečinskim avtobusom. Med vožnjo so nekaj časa odmevale iz avtobusa vesele pesmi, kmalu pa so 6e potniki sprli med seboj in kar naenkrat so si bili v laseh. Nastal je splošen pretep, v tesnem vozu so 6e pretepači prerivali 6em in tja, padale so bunke na desno in levo, nazadnje pa jo je iz-kupil še edini trezni člavek v avtobusu — šofer. Ko je skušal 6Voje razborite potnike pomiriti, so ti združno planili pa njem ter so ga tako preteplii da ga je oblila kri ter se je zgrudil. Šele potem je nastal mir. Potniki so pomagali šoferju k zavesti ter ga prosili, da jih pelje v Maribor. Zapeljal jih je res v mesto, ustavil pa se je pri prvi stražnici ter vso zadevo prijavil policiji. Sodobna slika Palestine je naslov predavanju, ki ga bo imel na XI. prosvetnem večeru g. univ, Erof. dr, A. Snoj v petek, 16. novembra ob 8 v eli dvorani Uniona. Božični čas se približuje in s tem tudi raste zanimanje za tiste kraje, kjer je živel naš Gospod. ‘Zato bo predavanje brezdvoma času primerno in zanimivo. Obsodba zaradi »grabljenja In umora ruskega generala Millerja Pariz, 15. dec. o. Pred pariško poroto je bila včeraj obsojena na 20 let težke ječe in na 10 let izgona iz Francije gospa Plevickaja, žena izginulega ruskega generala Skoblina. Plevickaja je bila obtožena, da je s svojim možem pomagala pri ugrabitvi ruskega generala Milerja, ki so ga sovjetski agenti s pomočjo generala Skoblina lani zvabili v Parizu v zasedo, ga odvlekli na sovjetsko poslaništvo in ga tam ubili. Njegovo truplo so potem prepeljali s tovornim avtomobilom v pristanišče Havre, od koder ga je sovjetski parnik »Maria Uljanova« odpeljal v Leningrad. — Hkratu z generalom Millerjem je izginil tudi general Skoblin, vendar je preiskava ugotovila, da je bil Skoblin eden glavnih krivcev pri ugrabitvi in umoru. Plevickaja je za njegovo delovanje in njegove načrte vedela. Razprava, ki je trajala 10 dni, je ugotovila, da je pri vsej zadevi zelo kompromitiran bivši socialistični notranji minister Maks Dormoy, ki je z vsemi silami zavlačeval policijsko preiskavo in s tem omogočil, da so morilci pobegnili iz Francije. Obrambna sloga med Francijo in Anglijo Pariz, 15. dec. AA. Havas: Zunanji minister Bonnet je včeraj pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve podal poročilo o francoski zunanji politiki. Po seji je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Bonnet je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da vlada popolna solidarnost med tistimi, ki skrbe za francosko obrambo in med delom diplomacije. Podčrtal je, da sporazum z Anglijo nikdar poprej ni bil tako trden kakor je sedaj. Predsednik angleške vlade Chamberlain je to potrdil v svojem včerajšnjem govoru, ko je rekel, da so odnošaji med Francijo in Anglijo tako prisrčni, da prehajajo čez okvir pravnih obvez in da slone na popolni istovetnosti koristi. Nemčija se bo za Judi otresla še ciganov Berlin, 15. decembra, m. Vodja nemške državne policije Himmler je izdal odlok, po katerem je v bodoče prepovedano ciganom svobodno gibanje po Nemčiji. Ta odlok med drugim določa tole: 1. Iz Nemčije bodo izgnani vsi cigani, ki so tuji državljani. ‘2. V bodoče bo ciganom prepovedano prehod čez Nemčijo. 3. Nemški cigani po tem odloku ne bodo smeli več prebivati v mestih, ki imajo nad pol milijona prebivalcev. 4. Svoje šotore bodo smeli postavljati le na krajih, ki jih bodo odločile nemške oblasti. Francovo letalstvo je včeraj bombardiralo pristanišče v Valenciji. Pri lem je bilo več ladij poškodovanih in precej ljudi_ ubitih. Novi madžarski zunanji minister grof Czaky in češkoslovaški zunanji minister Chvalkovski bosta obiskala Berlin v začetku januarja. Redi promet med Italijo in med Južno Amerike bodo kmalu začele italijanske letalske družbe. Združene države sa na vseameriški konferenci v Limi predlagale, da bi 6mele za svojo mornarico ustanoviti pomorska oporišča na vseh važnih točkah južnoameriške celine. Kaže pa, da tega predloga ne bodo uresničili, ker mu nasprotuje argentinska vlada, ki pravi, da bi s tem dobile Združene države vojaško premoč nad Južno Ameriko. Velika podzemska skladišča za petrolej bodo začeli delati v Hamburgu, da bo nemška vojna in trgovska mornarica imela zaloge goriva čim bolj na varnem. Iraška vlada je sklenila zapreti vse glavne opozicijske voditelje, ker je njihova delo tafco, da ograža miren razvoj države- Vesti 15. decembra Med francoskimi in japonskimi oblastmi v Ilankcvu se je začel hud spor. Japonci so obkolili francosko mestno četrt, ji odrezali vodo in luč, ker se Francozi branijo, da bi Japoncem izročili nekatere ugledne Kitajce, ki so se zatekli pod francosko varstvo. Ameriška policija je prijela Mihaela Gorina. ravnatelja sovjetskega potniškega urada Inturist v Los Angelesu. Prijeli so ga, ker je vohunil za sovjetsko Rusijo in skušal dobiti v roke podatke o ameriškem pomorskem oborožitvenem programu. Francoski mornariški minister Campinchi je včeraj govoril pred poslansko pomorsko komisijo in razlagal vladni načrt, po katerem bo francoska vojna mornarica 1942 imela 700.000 ton ladij. Stavkati so začeli delavci v angleški letalski tovarni Closter blizu Gloucestera. Stavka je v protest, ker je uprava odpustila komunističnega zaupnika, ki se je bavil z nedovoljeno propagando. Indijski študentje na vseučilišču v Rangoonu so sklenili, da se ne bodo udeleževali pouka, tako dolgo, dokler ne bo vlada dala večje tiskovne in zborovalne svobode v Indiji. Angleška zunanja trgovina je letos močno padla v primeri z lanskim letom in s prejšnjimi leti. Uvoz iz tujine je padel za 19 milijonov funtov šterlingov, izvoz pa za tri milijone funtov. Bolgarska kraljica je včeraj dopotovala iz Italije v Sofijo. Stalin namerava spremeniti sedanjo vladavino v sovjetski Rusiji, odpraviti komunizem, nato se pa začeti pogajati z Nemčijo. Zato je tudi pometel z vsemi svojimi dosedanjimi sodelavci in jih spravil s poti. Tako fantastično vest prinaša londonski tednik »Sunday Chronicle«. 43. rojstni dan je praznoval včeraj angleški kralj Jurij VI. Med prvimi, ki so mu čestitali, je bil Hitler. Predsednik poljske vlade general Skladkovski je včeraj sprejel judovske poslance in senatorje ter se z njimi razgovarjal o vseh vprašanjih, ki se tičejo judovskega prebivalstva ha Poljskem. Za novega predsednika republike Čile je zbornica včeraj proglasila Aguirra Cenda. Glavni tajnik italijanske fašistovske stranke je izdal ukaz, s katerim je članom fašistovske stranke prepovedano, da bi bili člani francosko italijanske bojevniške ali parlamentarne zveze. Predsednik nemške Državne banke dr. Schacht je včeraj' odpotoval v London in imel nekaj zaupnih razgovorov z nemškimi gospodarstveniki. Letonski zunanji minister Muuters se je na povratku it Londona ustavil za kratek čas v Berlinu in imel sestanek z zastopnikom nemškega zunanjega ministrstva. Ameriški poslanik v Rimu Phillips se je po štirinajstdnevnem bivanju v Ameriki vrnil na svoje službeno mesto. Angleška delavska stranka bo v poslanski zbornici v ponedeljek stavila predlog, naj bi poslanci izrekli vladi nezaupnico zaradi njene zunanje politike. Holandska zbornica je včeraj z ogromno večino sprejela zakon, s katerim daje vladi za popolnoma proste roke za dve leti. Vlada bo lahko dve leti nemoteno izvajala svoj socialni, gospodarski in obrambni načrt, ne da bi se ji bilo treba posvetovati z zbornico. V češkoslovaškem senatu so včeraj ustanovili skupino tako imenovane nacionalne unije, v katero so vstopili vsi senatorji, ki so do zdaj zastopali stranke sedanje nacionalne unije. Papeški nuncij ▼ Varšavi msgr. Cortesi je včeraj dopotoval v Lwow ter obiskal metropolita Šeptickega, poglavarja grškokatoliške cerkve na Poljskem. Obisk je v zvezi z ukrajinskim vprašanjem. Časopisje v Mehiki prinaša vest, da je neki socialistični poslanec, ki je pred kratkim dopotoval iz Sovjetske Rusije, prinesel 300.000 dolarjev za podkupovanje poslancev, s čimer bi radi Sovjeti pospešili uvedbo sovjetskega režima v Mehiki. Slovaški Judje so ustanovili posebni delovni urad, ki se bo bavil z urejanjem vseh vprašanj, zadevajočih slovaške Jude. Francoski zunanji minister Bonnet je imel včeraj govor pred zunanjepolitičnim odborom poslancev in dejal, da je Francija pripravljena sprejeti še nekaj nemških beguncev pod pogojem, če bosta to storili tudi Anglija in USA. Litvanski zunanji minister bo najbrž kmalu abiskal Nemčijo, da uredi z nemško vlado vprašanje Memela, ki predstavlja kamen spotike med obema državama. Dan za ta obisk uradno še ni daločen. Belgijski kralj Leopold bo' s svojo materjo januarja uradno obiskal Pariz. Češkoslovaško finančno odposlanstvo je včeraj imela prvo posvetovanje za posojilo z zastopniki finančnega ministrstva. Po zadnjih vesteh naj bi to posojilo znašalo 30 milijonov funtov. Dale bi ga angleške zasebne banke, jamčila pa bi zanj država. Italijanski državni proračun za bodoče leto napoveduje primanjkljaj 4 milijarde 750 milijanov lir. Stroški za vojsko, mornarico in? letalstvo znašajo v tem proračunu 200 milijard 800 milijonov lir. Tovarna aluminija v Lozovcu se bo povedala. Začeli eo že montirati stroje, s katerimi bo mogoče proizvajati aluminijev dioksid, katerega eo do sedaj uvažali iz Slovenije. Boksid pa bodo pridobivali v Drnišu in ga z avtomobili dovažali v Lozovac. Tovafna bo razširila svoj obrat tudi tako, da bo začela proizvajati nekatere predmete in polfabrikate. Slednjič bodo zgradili še veliko kalorično centralo, za katero eo bili stroji naročeni na Švedskem. Odpuščeni rudar Mijo Blažekovič iz Glogovca pri Koprivnici 6e je kruto maščeval nad rudniškim nadzornikom. Ko je nadzornik Terek sedel v pisarni, je vstopil Blažekovič in ustrelil s puško nanj. Strel je Tereku prebil želodec in mu razmrcvaril Sreva, da so ga v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico. Blažekovič, ki je zaradi podobnega umora že presedel več let v ježi. ie no-begnil. Bliski in bombe po volitvah a mandata le ne bo! • ■ ■ Napojilo je iulro četrtega dne po volitvah... Spomini na junaško dobo volivnega boja plahnijo I>ri zmagovalcih in, kar je usodneje, celo pri pre* inaganeih, Navdušenje Krainerjevih trobentačev, ki delajo razpoloženje za opozicijsko zmago po gostilnah, vinotočih, po mostovžih in tramvajih, v predsobah na sodniji in v telovadnicah viteških organizacij upada sorazmerno s kopnenjem volivnega. fonda. Štiri dni bo v nekaj urah — iil Še vedno ni niči Čudovite so bile govorice, s katerimi so ti trobentači skušali zakrivati eno resnico in eno bolečino: poraz v Sloveniji, kakršnega zgodovina ne pomni, čudovita je lahkovernost in umska nebogljenost v ostankih tega bivšega političnega tabora, če pomislimo, kaj vse je z največjo vero in s ge večjim upanjem prebavljal te dni! Ciin bolj je kdo v široki družini ljubljanskega ljudstva veljal za »naprednega«, za •»prosvltljemega«, za »nacionalnega«, za »Inteligentnega«, za »boljšega« — tem več je verjel in tem strašnejSe besedne bombe jo metal te tri dni okrog sebe. Nikdar se ni nobena, Se tako kmetavzarska in zaničevana in nena-predna opozicija tolažila s tako redko juho, kakor se mora tolažiti te dni nekdaj vsemogočni »nacionalni in napredni« talior v Ljubljani. In ve« tabor trobentačev in vsa miselna iznajdljivost, ki napoveduje spremenil*) volivnih izidov, je zastonj 1 To je pri stvari najbolj žalostno. Resnica je ena: Naj 6e zgodi karkoli, ni je silo in moči, ki bi mogla dr. Kramerju dati po nedeljskih volitvah en sani mandat v Sloveniji! Pretekel bo ta teden, pretekel bo drugi in tretji, pretekla bodo cela leta, resnica pa bo ostala (ista, ki jo je slovensko ljudstvo izreklo v nedeljo! Kramer je dodgral — Kramer naj gre! Včeraj bi se bil moral na V6e zgodaj sestati hrvaški sabor v Zagrebu. — Tako so napovedovala trobila poraženega tabora. In potem bo Kramer dobil takoj vse mandate in vso oblast v Sloveniji, kakor je to baje ljudska volja, kri se je tako jasno pokazala v nedeljo. Napočil je včerajšnji dan in je minil in ni prinesel popivajočim brodolomcem v Ljubljani nobene senzacije iz Zagreba razen mačka. Namesto oklica za hrvatski sabor so zagrebški listi prinesli poziv Mačkovega vodstva, naj bodo Hrvatje lepo mirni in pridni in naj ne nasedajo ljudem, ki širijo grozotne vesti in ki skušajo kljub jasnemu volivnemu izidu delati zgago. Ker je Maček m zdaj še poglavar tudt poraženega Kramerjevega tabora, velja to opozorilo zagrebškega vodstva seveda tudi za ljubljanske trobentače in poslušalce. In kljub napovedanemu sklicanju hrvaškega sabora dr. Kramer v Sloveniji ne bo dobil mandata ',. »Dr. Maček in dr. Kramer se bosta pritožila na Zvezo narodov« — tako so govorile včeraj ženske, ki (ih ricer brigajo volitve samo, kadar volijo kako miss Posavje ali miies Špica. In spet so zrasle nade: Ja, ja, Zveza narodov! Ta bo dala ne enega, marveč 29 mandatov dr. Kramerju. Zagotovila mu bo najmanj toliko oblasti in politične bodočnosti, kakor jo je negušu in bo posvetila zatiranemu in zatrtemu Kramerjevemu taboru najmanj tako pozornost, kakor jo je Češkoslovaški... Mi pa eri upamo tem zadnjim vernikom Zveze narodov povedati eno edino resnico: tudi to ne bo dr. Kramerju prineslo v Sloveniji mandata .. »Tuji listi pišejo, ds je dobil Maček pol milijona večine« — te vrste bliski so leteli dva dni iz Kacine na ubogi Kramerjev tabor, .čez dva dni, ko so prišli v Ljubljano pravi avtentični in nepo-kazinjeni tuji lieti: angleški, francoski, ilalijanski, švicarski, nemški, madžarski, romunska in celo turški — so začeli bliski leteti nazaj na Kazino, zakaj pokazalo se je, da je vsa Evropa proti njej. In niti vsemogočni tuji listi niso prinesli Wr. Kramerju v Sloveniji mandata, marveč novo bridkost njegovemu taboru ... »Dr. Kramer je odpotoval v Belgrad« — to je ena zadnjih kazinskih bomb, ki bo gotovo svet preobrnila. Da, da, kaj če je dr. Kramer res odpotoval v Belgrad! Če potuje ta večni kurir mod našim jugom in severom v Belgrad, je to vsaj trikrat tolika senzacija, kakor če se njegov novi šef dr. Maček premakne od Kupinca do Siska ali celo Se kam bolj na jug. Dr. Kramerjeva nenadna in nepričakovana pot v Belgrad bo rodila senzacionalne sadove, saj vsa Slovenija in vsa država ve, kam vse se dir. Kramer dane« v Belgradu lahko obme. Morda jo je mahnil v Belgrad celo France Feržov z nekaj pari svežih klobas iz Lašč. Pa ne, da bi spreminjal svet ali celo voiivne rezultate, marveč da se ponudi »Ošišanemu ježu« za dopisnika. In vendar tudi ta zgodovinska potovanja ne bodo dr. Kramerju v Sloveniji prinesla niti eence mandata... »Čakajmo, kakšne številke bo dal ven glavni volivni odbor. Ta bo povedal, da »mo zmagali mi.« — To je zadnja in v toni, nezakonitosti vajenem taboru celo zakonita nada. Da, da, glavni volivni odbor. Ta pa, ta. V njem dr. Kramer nima nobenega volivnega strokovnjaka iz leto 1981 ali pozneje. V njem so sami suhi, nepristranski, »nenapredni in nenacionalni« juristi, števil kar ji in seštevači glasov ter delilci mandatov. In ta volivni odbor, ki je danes zjutraj sčdel za zeleno mizo, bo prinesel vsem pričakujočim rešitev ... ... toda kljub temu dr. Kramer v Sloveniji ne bo dobil mandata »Dr. Maček bo prišel še ta teden v Ljubljano, potem bodo klerikalci že videli.« Ta je pa naihujša, kar jih slišimo te dni v ljubljanskih vinskih za-tišilb. Dr. Maček na belem konju, morda celo na kaki Pucljev! kobilici, ki jo je eicer modri gospodar namenil za salame. V rokah bo držal brezovo metlo in križevačke Statute, zakaj to je zadnja ustava in postava, ki jo še priznava kazinski tabor. Vsa Slovenija bo vesela tega prizora, saj smo že — na Široko vzeto —• takorekoč v predpustu in dr, Mačok, ki je bil včasih Slovenec in je danes planinski Hrvat, b! pač ne mogel izbrati ugodnejšega in bolj simboličnega časa za obisk pri tistem ljubljanskem taboru, ki mu je prinesel v nedeljo tako strašno veliko glasov... Ubogi kleri-kalci, če prijezdi dr. Maček tam od prulske strani! Toda žai. kljub vsemu temu dr. Krainer v Sloveniji ne bo dobil mandata ... »Graška «Tagespost» je bila včeraj zaplenjena, ker je prinesla «pravilne» rezultate...« — Strašna usoda za la list, ki je zdaj edini inozemski prerok Kramerjevega tabora. Ne vemo, ali je to res ali ni res. Tudi ni posebno važno, če se je glasilo štajerskih nemških liberalcev, svoje čase zaveznikov kazinskega tabora, kje med potjo izgubilo ali zataknilo. Oe je pa graško liberalno šibilo res zadela zaplemba zaradi objave kazinskih volivnih rezultatov, potem si lahko mislimo, kako »točni« in pravilni so bili ti rezultati! Še bolj nam točnost in pravilnost listih rezultatov ponazarja dejstvo, da dopisnik »Tage<*poste« g. Ozim sedi v uredništvu ljubljanskega »Jutra«, ki kakor znano in kakor smo mi neizpodbitno dokazali, po svoji časnikarski dolžnosti poroča vedno parno resnico.. A tudi ta zaplemba ne bo dr. Kramerju prinesla v Sloveniji mandata... Dnevi teko. vino. žalost in veselic spreminjalo razpoloženje. V Ljubljani in v Jugoslaviji se noče nič zgoditi, fte dva ali tri dni pa bo edina reč, ki jo bo vsa Slovenija željno pričakovala — novi sneg... Filmi Glavna priča (Kino Union)- Tokrat so bili slovenski naslavljalci samostojnejši: iz nemškega »Die Kronzeugin« so napravili ^Glavno pričo«. Prav razveseljivo je, da niso krenili za bedastimi hrvaškimi ^ustvarjalci«, ki so potuhtali gromozanski naslov »U vrtlogu grijeha«. Ta lepi zgled kina Uniona naj bi vendar že posneli tudi vsi ostali ljubljanski kineinatrografi! »Glavna priča« sicer ni kakšna posebna kriminalna umetnija, ki bi utegnila človeka držali v napetosti. Priznati pa moramo, da je vsaj znosna, človek, ki jo gleda, se ne dolgočasi ves čas. Oseba, ki je ubila izsiljevalca, spretno ostane prikrita do kraja. Nosilci glavnih vlog, Sibylle Schmitz, Svetislav Petrovič in Sabine Peters, Danes že povsod dobite lepe. dobre in poceni zimske suknje in oble ... morda res, da je zlato kri ljudstva ... Tako so mi govorili v mestu ... Toda zemlja je srce in življenje nas vseh... Zemlja se ne menja ... Vedno je last tistega, ki jo obdeluje in trpi z njo. Sadovi zemlje so več vredni in trajnejši od zlata in od vsega, čemur ljudje dajemo vrednost in veljavo. Bog daj, da bi zemlja bila vedno močnejša od zla. ta ... Potem se nam ni bati bodočno- sti... Ne nam, ne našim otrokom... ne njihovim potomcem ...« Potem nalahno obrne Sereno k sebi, se ji zagleda v zveste oči, ki čakajo nje govih besedi, ter nadaljuje: >In ti si še eno bogastvo, ki ga je dala ta zemlja... Nekoč bo tako, kakor sanjaš ti: vsa dolina, čez gore tja do morja bo zasajena s cvetočim drevjem, in in druge prav tako... Njive in sadovnjaki, težki od sadja, in vinogradi po bregovih.. .< Serena mu je hvaležna za to sanjavo prerokbo. Stisne se k možu in ga še hvaležnejo posluša. Verjame, da bo res vse tako, kakor govori on-Jared nadaljuje: »Ves svet bo živel od naših sadov. V tem je bodočnost Kalifornije, a ne v zlatu...« Skloni se malo k Sereni in melio šepeta: »In v tem je ludi najina bodočnost...« Sonce zahaja in s krvavim, bakrena-stim sojem osvetljuje dvoje ljubečih se ljudi. S stotinami barv rosi svojo zadnjo luč na zemljo in na njene drage, tako drago plačane in srečo noseče sadove zemlje. . Koneo, (Foto VVarner Bros.) Serena se jc stisnila k njemu in ga z • zvestimi očrni poslušala. Naš novi roman Junaštva ROBINA H O O D A Ko izgovarjamo Ime Robin Ilood, nam v domišljiji vzraste dvanajsto stoletje: kraljevska palača v Londonu, dvorci in katedrale, skrivnostni polmrak shenvood-skega gozda, starinske srednjeveške gostilne, v katerih so prenočevali popotniki, ki so se zjutraj spet odpravljali na glavno cesto — če jih niso ponoči ubili — viteški turnijl, mestni trgi z vislicami, kralji in plemiči, dvorne dame, vojaki, škofje in berači, tlačitelji, ponižani in razžaljeni... Konec enajstega stoletja in v začetku dvanajstega je bilo vse zanimanje Evrope naperjeno proti Vzhodu. Šlo je za to, da bi si krščanstvo spet osvojilo sveto mesto Jeruzalem, kjer je bil mesto križa zakraljeval polmesec. Neprestano so odhajale križarske vojske v Sveto deželo. Odšel Je tudi angleški kralj Rihard, ki mu je bila zgodovina dala zaradi njegove izredne hrabrosti priimek »Lion Heart« (Levje srpe), odšel je skupaj s francoskim kraljem Filipom II. Bil je v bojih uspešen, zaradi svoje vroče krvi pa se je zameril Filipu II., še bolj pa vojvodi Leopoldu VI. Avstrijskemu, Rihardov brat, Ivan brez dežele, ki je bil častilakomen mož, se mu je ta čas doma uprl in kralj se je moral kljub svojini velikim bojnim uspehom v Sveti deželi ored časom vrniti domov. Ko se je vra- čal, ga je ujel vojvoda Leopold VI. Avstrijski, ki ni mogel preboleti Rihardo-vih žalitev. Na Angleškem je tačas zavladala zmeda. Ivan brez dežele je zasedel prestol in začel na vso moč zatirati Saksonce, ki lih je bil vladajoči narod, Normani, pokoril že v enajstem stoletju. Ivan brez dežele jih jo začel na vso moč preganjati. Dvignil pa se je maščevalec, saksonski plemič Robin Hood Locksley, ki je zbral svoj narod v gozdovih. Glava za glavo, normanska za saksonsko — to je bilo geslo! Saksonci so sklenili, da ne bodo mirovali prej, dokler ne bo prestola spet zasedel Rihard, ki je bil s Saksanci pravičen. Postava Robina Hooda ni jasna. Zgodovinarji so različnih misli. Nekateri trdijo, da je živel v resnici, drugi pa spet trdijo, da je on samo simbol saksonskega narodnega glasnika svobode, ki dejansko nikdar ni živel, pač pa ga je narod ustvaril v domišljiji ter ga oživil v svojih pesmih, da bi njegov lik navduševal in dvigal vse Saksonce k odporu in k borbi z zatiralci Normani. Boj je bil hud. Ta boj in povratek Riharda z Levjim srcem prepričljivo in nazorno popisuje naš novi roman. Rihard zmaga, Robin Hood ostvari vse svoje ideale in namere, za katere se je bil boril. V nagrado pa sprejme roko prekrasne lady Marian, varovanko angleškega kralja Riharda z Levjim srcem. Dramatični konec imenitno zaključi ta znameniti roman. Haroča.tc in iirfte Slovenski doml Od tu in tam V 5 občinah bodo prihodnjo nedeljo ponovne volih'«, ker so bile preteklo nedeljo zaradi ne* mirov prekinjene. Z zadevo ee je bavil glavni vo-livni odbor, je eklenil, da morajo biti ponovne volitve takoj v nedeljo Dve občini se nahajata v drinskj banovini, dve v vrbaski, ena pa v vardar-ski banovini. O nasiljih Matkovih pristašev nad političnimi nasprotniki prinaša daljše poročilo belgrajski list »Vreme«. Ust našteva nad dvajset primerov, kjer so se člani »Hrvatske zabite« dejansko lotili ljudi, ki nieo hoteli voliti liste dr. Mačka Ponekod so zasedli mačkovci voiivno pisarno in prisilili ljudi, da so glasovali za dr. Mačka. V okolici Sremske Mitroviče so razžirjali letake, v katerih so grozili nasprotnikom, da jim bodo požgali hiše in imetje, a nje same pobili. V nočj pred volitvami so teroristi izpolnili svoje grožnje in zažgali nekemu Nemcu hišo. K sredi so orožniki, ki so MU na službenem obhodu, ogenj pravočasno zapazili in s streli iz pušk opozorili gasilce in druge ljudi na požar. Proizvodnja rud v naši državi se je letos močno povečala. Statistične številke povedo v primerjavi z lanskim tretjim tromesečjem, da se je leto« v tretjem tromesočju povečala proizvodnja lignita za 17,5%, premoga za 10%, soli za 20%, le pri bakru in železu ee opaža lahen padec. Proizvodnja svinca pa 6e je povečala kar za 130%, a proi»vodnja surovega železa za 30%. Osnutek uredbe zn starostno zavarovanje obrtnikov je trgovinsko ministrstvo izročilo vsem obrtniškim zbornicam v pregled. Osnutek je bil sestavljen po predlogih obrtniških zbornic in po osnutku, ki ga je izdelal tehnični strokovnjak za zavarovanja v ministrstvu. Osnutek bo zahteval Se precej razprav in proučevanja, kajti bremena, ki jih bodo morali prevzeti nase obrtniki, niso tako malenkostna, da bi »e dalo to vprašanje rešiti v nekaj dneh. Belgrajska obrtniška zbornica je dala zato natisniti 2000 izvodov osnutka uredbe v latinici in cirilici, da bodo mogli vsi, ki se za uredbo zanimajo, dobiti priliko, da se z osnovnimi točkami spoznajo in stavijo svoje pripombe. Najboljši kupci jugoslovanskega lesa so bili v prvih osmih mesecih tekočega leta Italijani. Vsega je šlo našega lesa v tujino za 570 milijonov dinarjev, od česar odpade na gradbeni les 437 milijonov, na železniške pragove pa 38 milijonov. Italija je kupila lesa za 124 milijonov, Nemčija za 111 milijonov, Anglija za 88, Madžarska za 40 in Grčija *a 28 milijonov. Zanimivo je, da je bila Anglija lani najboljši kupec našega lesa, letos pa se nahaja na tretjem mestu. Veliko polje blizu reke Drima v Južni Srbiji so nedavno začeli osuševati. Reka Prim je ob večjih nalivih preplavila polje, Sim se je Skadrsko jezero, kamor se Prim odteka, napolnilo z vodo-Pplja je ostalo dolge tedne pod vodo, da je bilo plodno zemljo nemogoče obdelovati. Sedanja vlada pa je dala na razpolago potrebne kredite, da bo začeli izkopavati odvodne prekope In odstranjevati vijugasta rečna korita. Ljudje bodo poslej zaradi hitrega odteka vode mogli pridobiti nič manj kakor 8600 hektarjev plodne zemlje. Za revne kraje tam doti je to pomembna pridobitev. Silen napredek je v dvajsetih letih po osvo-bojenju zabeležilo Skoplje. Preko 1 milijarde dinarjev je bilo porabljenih "za obnovitev in modernizacijo mesta, ki je bilo pod turško upravo neverjetno zanemarjeno. Takoj po letu 1918 so ee začele graditi velike palače in uradna poslopja, poleg tega pa so tudi zasebniki postavili mnogo palač. Sedaj se nahaja v gradnji več javnih poslopij v vrednosti 50 milijonov dinarjev. Grade se: nova občinska palača, moderna železniška postaja, palača banske uprave, nova carinarnica, nova gimnazija, palača Borze dela in velik most preko Vardarja. Zavod za raziskavanje in zdravljenje raka e pomočjo radija l>o dobil tudi Zagreb. V Ljubljani ta prepotrebni zavod že imamo, v Belgradu pa ga ta čas grade. Zagrebški zavod bo veljal okrog 2 milijona dinarjev, a radij ee bo nabavil v Kanadi, kjer so nedavno odkrili nova ležišča te dragocene rude. Doslej so vodili v proizvodnji radija Čehi in Belgijci. Radij iz Kanade bo mnogo cenejši kakor pa evropski. Mednarodna zveza mest in krajevnih oblasti v Bruxelles-u naznanja, da priredi od 4.-9. septembra 1. 1939. v Liege-u konferenco, ki bo razpravljala o rečnih lukah. Podrobne podatke dobe interesenti pri Union Internationale des villes et pouvoirs locaux, Bruxelles, 3 bis, Rue de la re-gence. Morilca zverinskega hajduka Koreje so za nagrado — zaprli. Oblasti so že prej sumile v Radosavljeviča, da je imel zveze s Korejo in mu pomagal pri nekem zločinu v Resniku blizu Belgrada. Oblasti so tudi slišale, daje dajal Radisavljevič zavetje 6vojemu prijatelju. Pred nekaj tedni so ga orožniki z večjo 6kupino razbojnikovih pomagačev prijeli, vendar pa se je znal spretno izviti iz teh idesč. Radisavljevič je uvidel, da se okrog njega polagoma etesnjuje oklep, pa si je zato hotel priboriti izhod iz zagate z umorom hajduka Koreje. Povrb vsega pa je računal še na bogato nagrado, ki jo je notranje ministrstvo razpisalo na hajdukovo glavo. Iz hajdukovega življenja so se izvedele mnoge podrobnosti. Koreja je postal hajduk samo zato, da je mogel nositi darila svojim nežtevilnini dekletom, ki so kar norele za njim. Rojen v revni hiši si takih stroškov ni mogel privoščiti. Zato je začel krasti in slednjič ubijati. Čeprav oženjen, je rad vasoval pri svojih ljubicah. Zato ga je njegova žena sovražila in tudi po njegovi smrti ni pokazala nobene žalosti. Pač pa je bila ona tista, ki je pokazala sled za Radisavljevičem, ko je povedala, da se je Koreja glede vsakega novega zločinskega načrta prej posvetoval z Radisavljevičem V ženske preoblečeni razbojniki so" v noči od ponedeljka na torek blizu Čakovca prijeli nekega krojača. Sprva je krojač mislil, da so temne postave neke ženske, ki so mu hotele pripraviti malo strahu Pa se je kruto prevaral, ko so ga te temne postave prijele, privezale na drevo in ga oplenile. Razbojniki so mu vzeli 7000 din. Šele proti jutru so ga mimoidoči ljudje režili silnih muk. Sina pijanca in kvartopirca jo ubil v Vojako-vačkem Kloštru Marko (Jašparič. Sin edinec Ste van ni bit za nobeno delo na polju ali pa v hiši preveč navdušen. Rajši je cele noči popival in pre-kartal ter zapravljal očetovo premoženje po gostilnicah. Opomini in svarila niso nič zaiegla Ko je nekega jutra stari Gašparič hotel prebuditi Ste-vana, da bi šla na polje, je opazil, da se je sin komaj ulegel v posteljo. To ga je tako ujezilo, da je pograbil dolg kuhinjski nož in sina zaklal. Sodišče v Bjelovaru ie »larena Ga:»ariča obsodilo na osem let robiie> Lačni hodijo k Ljubljana, 15. decembra. Težki so časi jn marsikdo kljub pridnemu povpraševanju ne more dobiti stalne službe. Mnogo ie brezposelnih, ki dan za dnem Hodijo po stanovanjih in sprašujejo, če bi se dalo zanje dobiti kaj dela. Včasih ca dobe, včasih pa tudi ne. Tu in tam je treba sežagati skladovnico drv, nanofiti premaga * dvorišča v klet, popraviti kakšne polomljene lestve in podobno Za te opravke dobe kosilo, večerja ali malico, včasih pa tudi še kakšnega kovača. Sredi mesta si brezposelni skoraj ne upajo hoditi po stanovanjih. Povsod je vse dobro zaklenjeno, pa tudi oblast jim ne pusti blizu. Zato se zanašajo na oddaljenejše mestne predele, kjer nadzorstvo ni tako strogo in kjer so ljudje še prijaznejši, preprostejši in dobrotljivejši, kakor so uradni, pusti ljudje sredi mesta. Prav gotova ie med brezposelnimi, ki hodijo po teh stanovanjih mnogo takih, ki prosjačijo le za dinarje in se namrdnejo že pri »kronci«. To 60 taki možje, ki vse, kar priberačijo, sprati znosijo v gostilno, kjer si privoščijo dobro merico žganih pijač, potem pa se spravijo v skrltejše ulice in nadlegujejo pasante. Kadar so okajeni, so prav nadležni in nasilni. Človeka, ki jim ne d a dinarja, oblajajo in ozmerjajo prav pošteno. Toliko, da koga ne oklofutajo in nabijejo. Pred takimi brezposelnimi se dandanašnji zapirajo tudi že vrata najbolj dobrosrčnih meščanov, ki si pravijo, čemu bi podpiral pijanca, ki bo itak vse, kar mu bom dal, nesel v prvo gostilno. Za kruh jim ni, zapačija se kosu kruha, tudi če je bel. Lačni zaslužijo podnore, preobjedenim pa je treba pokazati vrata. To je tudi čisto prav. Prihajajo pa na stanovanja dabrih ljudi siromaki, ki so podpore resnično potrebni, S kakšnim veseljem vzamejo v roke kos kruha; tako so lačni, da ga v hipu pospravijo, Pridejo pred vrata, potrkajo ali pozvone in vprašajo najprej, če je še kaj ostalo od kosila. Dobri ljudje, ki vedo, kaj 6« pravi biti lačen, jim brž prineso, saj imaja navadno za siromake že kar pripravljeno. Urno sedejo kam na stopnice ali pa na klop, po-mlatijo z velikim tekom, kar so bili dobili, potem pa spet krenejo po svojih navadnih poteh. Med njimi je nekaj prav zanimivih in značilnih postav, ki prihajajo na isto stanovanje vsak teden zanesljivo vsaj enkrat. Bližnje hiše obero kar po nekakšnem dnevniku. V sredo mesta ne hodijo in tudi ne k bogatejšim ljudem, saj vedo, da bi jih tam kaj hitro odgnali praznih rak. Zahajajo le k takim družinam, za katere vedo, da se jim tudi ne godi predobro. Dobro vedo, da revežu rad pomaga le revež sam. tenfca, ki pomaga pospravljati Od časa do časa pride stara ženica, ki je ostala sama na svetu, odkar ji je bil pred tremi leti umrl mož za pljučnico. En sin živi Bog ve kje na tujem; še mlad je bil ušel z doma, pa se poslej nikdar več ni oglasil Drugi je padel ob koncu vojne. Hčerka je umrla, ko je bila še čisto majhna. Po moževi smrti je ta stara ženica ostala sama na Ljubljanska mestna lovišča Ljubljanska zelena bratovščina se na moč vznemirja, šušlja in debatira ter se rbira v večja in manjša amizja, sklepa dogovore in pogodbe, kakor bi šlo za skrivno zaroto. Kakor smo pa izvedeli iz najzanesljivejših in najbolje informiranih virov, gre samo za neizprosno tekmo, kdo bo prihodnjih 12 let smel loviti v okolici Ljubljane. Že v petek, 16. t. m. bo namreč v gospodarskem oddelku mestnega poglavarstva javna ustna dražba vseh treh ljubljanskih lavišč. Zanimanje je tako veliko, da referent za lovišča še nikdar ni Imel toliko obiskov, 6talno je pa seveda zaseden njegov telefon. Za lov se pa zanimajo tudi taki, ki še niso imeli nikdar puške v rokah. Tri mestna lovišča sa namreč med seboj tako različna po lovni živali, tako lepa in bogata pokrajinske lepote, povrh pa še tako pri rokah, da je navdušenje lovcev in prijateljev priradc za ta lovišča povsem razumljivo in utemeljeno. Ob inkorporaciji okoliških občin so se ljubljanska lovišča znatno povečala in treba jih je bilo razdeliti na tri prav smotrno in praktično omejena lovišča. Pri tej razdelitvi je bil ustvarjen tudi pra- vi narodni park, in Ljubljana je prvo mesto v državi, kjer bo prebivalstvo lahko v neposredni bližini središča mesta uživalo V6e zanimivosti življenja zaščitene In nepreganjane divjadi ter živalstva sploh. Tivolski park z Rožnikom in Šišenskim hribom tja do Večne poti v nekaj letih postane pravi paradiž, kjer bodo skakljale elegantne 6rnice in jedle iz rok, kakor v raju ali kakor so sedaj že udomačeni ptički v našem slovitem Tičistanu. Ljubljanska lovišča sa približno enako velika ter obsega barjansko lovišče 2.030 ha zemljišča, ki obsega V6e ozemlje na desnem bregu Ljubljanice s Črno vasjo, Hauptmanco, Ilovica, Golovcem in Stepanjskim poljem. Bodočemu zakupniku bo to lovišče nudilo zares raznovrsten lovski užitek. Meseca aprila bo lahko prisluškoval zapeljivi pesmi črnega gozdnega trubadurja, ponosnega divjega petelina, ki se stalno zadržuje na Golovcu. Po Stepanjskem in Barjanskem polju bo imel priliko za preizkušnjo svojega fermača pri obilnem lovu jerebic in prepelic, jeseni pa skačejo zajčki kakor kobilice. Dosti je tudi srnjadi in lisic, zlasti na Golovcu, kjer bodo ljubitelji zvonjenja urnih brakov lahko prirejali prav uspešne po,gone. Na ljubitelje močvirskih in vodnih ptic je pa največ užitka ob Ljubljanici, Išči in drugih manjših barjanskih vodah, kjer je ob selitvi pravi Eldorado malih in velikih divjih rac, gosi in kozic ter tudi pri nas najredekjših tujih ptic. Na lov bo pa pogosta vabil klic gozdnega jereba, da bodo zakupniki kaj radi krotili svojo strast na Golovcu. Na levem bregu Ljubljanice je 2.010 ha veliko viško loviSče, ki sega do črte Nunska ulica, Večna pot, Glinščica do tja, kjer se najbolj približa Večni poti. Ta lovišče, obsega Mestni log, Vič, Glince in Brdo. Največ veselja imajo lovci v Mestnem logu z malimi in velikimi racami, kozicami, gosmi in drugimi selivkami, zlasti pa s kljunači. Zelo mnogo je v tem lovišču prepelic in zajcev, dosti pa lisic, več družinic srnjadi in tudi fazanov. Največje ljubljansko lovišče je pa gorenjsko z 2.300 ha, ki sega od Večne poti, Glinščice, Ceste na Rožnik, Nunske ulice do Ljubljanice ter obsega Zgornjo Šiško, Koseze, Dravlje, del Zapuž in celo Moščansko polje tja do aerodroma. V strugah Ljubljanice 6e se tudi tu drže stalno divje race, od selitvi pa kaj rade pristanejo tudi divje gosi. Tudi divji petelin včasih zapoje v tem mičnem lovišču. Kakor že vemo, pa tivolski gozd z Rožnikom in šišenskim hribom tja do večne poti ne bo več dan v zakup ker ga je mestna občina zaščitila kot narodni park. Tudi na Gradu je lov že zaradi fiolicijskih predpisov prepovedan, Pravi ljubljanski ovci, ki so predvsem navdušeni prijatelji prirode, dobrim ljudem 6vetu brez pravega zaslužka, pa tudi brez pomoči. Le s skrajno težavo 6e tolče skozi življenj*. Od časa do časa hodi kam na dom poribat sobe, pospravljat, zašit raztrgano perilo, nanosit vode, opravit nujna pota. Pri tem zasluži prav malo. Dela skoraj le za hrano. Tako pride zdaj k eni, zdaj k drugi družini; tam ji dado kosilo, večerjo ali pa malico, kadar sc že. »glasi. Hitro pojč in se lepo zahvali, malo potarna in že odide drugam, pogledat če je tam kaj dela. Mož, ki teka drva In nosi premog Včasih se oglasi možak, ki vpraša, če bo treba nasekati kaj drv, ali če bo morda treba prinesti premoga iz kleti. Spravi se na delo, pridno seka in nosi, potem pa dobi kovača ali kakšen podoben drobiž Neznansko rad ima kavo. To njegovo slabost številne družine, pri kateri se oglaša, že prav dobro poznajo, zato tudi ob takih dneh, ko ponavadi pride kaj naokrog, nalašč zanj skuhajo malo več kave, ki jo možak z velikim pridom pospravi. ,.OgliarM e presneto črn »Ogljar« prav za prav ni pravi ogljar, le pravijo mu tako, ker je tako sajabolsko črn. Nekateri pravijo, da sta z vodo smrtna sovražnika, drugi pa, da je tako čm že od prirode. Ta možak pride, tiho vpraša, če je še kaj ostalo od kosila. Urno pospravi, kar mu predloži, se 6pet tiho zahvali in odide. Silno je redkobeseden, zlepa ne spravi celega stavka iz njega, tako je zaprt vase in molčeč. Ješči ,(hudimanff Vsak teden ee redno pojavi vsaj dvakrat ali pa trikrat okrogel, lepo rejen možiček, ki pri vsakem stavku prav gotovo najmanj enkrat pravi »o hudimanaf« Zato se ga je tudi prav kmalu prijelo ime »hudiman«. Ta možak je od sile ješč. Tako mu gre jed v tek, da ga človek kar z_ veseljem gleda, Slišite ga, ko obere v nadstropju pod vašim vsa stanovanja in prosi, če imajo še kaj od kosila. Povsod mu rade volje dado. Ka vse lepo pospravi, zleze po stopnicah nadstropje više. Pozvoni in z milim glasom vpraša, če imajo še kaj ko#ila. »O hudimana, že ves dan nisem pokusil prav nič gorkegal« pravi. Dobro porcijo dobi, pa jc kmalu ni več. Zahvali se in odide v drugo hišo. Njegovo kosilo najbrž traja po dve, pa tudi po tri ure. Če mu kje ne morejo ničesar več dati, ker 60 bili že sami vse pojužinali, se od sile razjezi. Kleti začne in zmerjati ter groziti, kako bo takrat, ko bodo prišli v deželo komunisti. Vidi se, da Je sam ne ve, kaj so prav za prav komunisti, slišal je le, da so to gromozansko divji in krvoločni pes-jani, ki da so še hujši kaor Turki. Taka grožnja po njegovem mnenju seveda mora temeljito žaleči. Razen teh pa seveda srečate tako še nešteto drugih ljudi, ki jih ljudska dobrotljivost vsak dan lepo nasiti in poskrbi vsaj za najpotrebnejše. so z največjim odobravanjem pozdravili zaščito najbližjih ljubljanskih gozdov ter ustanovitev narodnega parka na tem 342 ha velikem zemljišču. Iz teh vrst jc izšla tudi pobuda, da bi ogradili najprimernejši kos narodnega parka takoj nad Tivolijem in čim prej spustil vanj srnice in srnjake, a tudi gosposkega jelena. Zaradi te divjadi, ki se zelo naglo udomači, če je nikdo ne preganja, sicer ograja ni potrebna, pač je pa treba obvarovati in braniti divjad pred brezsrčnimi ljudmi. Neo,grajeni narodni park bo prav mnogo koristil tudi sosednjim loviščem, kar bodoči zakupniki lova že itak sami vedo. Ker bodo po novem zakonu o lovu lovišča oddana za dolgo dobo 12 let, bo omogočeno zares racionalno izkoriščanje in bo preprečena tudi nevarnost iztrebljanja zaščitene divjačine, skoraj onemogočeno bo pa tudi pustošenje lovišč. Pri oddaji bo mestna uprava gotovo tudi pazila, da pridejo mestna lovišča v roke pravih lovcev, ne pa mrharjev. Zadnia nogometna tekma v Ljubljani V zadnjem času so povsem drugi dogodla razgibali našo javnost, tako da športniki v zadnjem času sploh niso prišli do svoje besede. — Saj od zadnje ligaške tekme z Gradjanskim ni minilo niti 14 dni in vendar se zdi, da je že davno od tega, tak vrvež dogodkov je bil dosedaj, Počasi prihajamo zopet v redni tok dogodkov in ljubljanski športniki bodo imeli prihodnjo nedeljo zopet možnost prisostvovati nogometni tekmi, ki bo zopet za 100 minut pošteno razgibala podžigače. Za zaključek letošnje nogometne sezone imamo v Ljubljani belgrajsko Jugoslavijo — torej klub, ki je danes na drugem mestu prvenstvene tabele in ki bi edini znal resno ogroziti BSK-u prvo mesto. Jugoslavija je dobro in solidno moštvo, ki 6i je znalo v teku letošnjih dvanajstih tekem priboriti lep položaj med ostalimi klubi, ne toliko z kakimi presenetljivo visokimi rezultati, ampak z zanesljivo in uporno vztrajnostjo, Letos pa beležijo •belgrajski rdeči« nekatere prav lepe uspehe. Zmaga nad Gradjanskim in neodločen rezultat z BSK-om najjasnejše potrjujejo solidno znanje tega moštva. Jugoslavija prihaja v Ljubljano z zavestjo, da bo morala zaigrati odlično, aka bo hotela v Ljubljani zmagati. Jugoslavija bo ga to hotela za vsako ceno, kajti dve izgubljeni točki ne pomenita samo izgubiti drugo mesto, ampak pomeni pasti na 4, mesto, odkoder bo težko prehiteti Hajduka in zagrebški Gradjanski. Za Jugoslavijo bi bila torej zmaga v Ljubljani nad vse pomembna in zato bodo tudi brez dvoma igralci poizkusili vse, da zmagajo. Toda ljubljansko igrišče je nevarno. Spotaknil se je Gradjanski in spodrsnilo je Hašku. Vemo dobro, da naši fantje teh 14 dni niso počivali, ampak da 60 ves čas pridno trenirali in delali, čeprav smo že v drugi polovici decembra. Vreme je še vedna kar milo in sneg začuda dolgo časa čaka, kot da bi prav hotel, da bi še zadnjo tekmo v Ljubljani naši fantje odigrali na dobrem igrišču. Ljubljana svojega moštva tudi za to tekmo ne bo menjavala in bo nastopila v isti postavi kot proti Gradjanskemu, morda bo — kakor slišimo — le ena osebna izprememba. Za zaključek letošnje sezone se je vendar enkrat posrečilo moštvo stabilizirati in sicer v postavi, ki je prav dobra. Nedeljsko srečanje bo torej zadnji, toda ne najnezanimivejši športni dogodek. Nogometna zveza jc za to srečanje določila za sodnika Zagrebčana Bažanta. Druge nogometne tekme pa bodo sodili: V Belgradu: Bask—Šparta g. Nenkovič, — Je-dinstvo—Gradjanski (Z.) g. Raklč. V Sarajevu: Slavija—BSK g. Podupski. V Zagrebu: Hašk—Slavija g. Mlinarič. V Skopiju: Gradjanski—Hajduk. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krat • > srt 1 .§= | l 5C Veter Pada- vine •srž 63 . yJ> a c o g p (smer, lakost) m/m vrsta Ljubljana 767-5 112 6-0 91 10 NE, _ — Maribor 768-6 4-7 2-0 90 10 SW, — — Zagreb 7068 8’0 6-0 90 5 NE, — Bel grad 763-0 8-0 1-0 90 2 E, — — Sarajevo 771-2 2-0 -2-C 80 10 0 — — Vis 7670 9-0 70 90 10 SE, — — Split 7670 140 10*0 70 8 NE, _ — Kumbor 76f) 14-0 7*0 80 5 NE* — — Rab 766-5 130 11-0 90 10 0 — — OubPovniH 764-j 16-0 5-0 90 4 NE, — — Vremenska napoved: Oblačno vreme s padavinami. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj uo danes: Iz noči do 8.40 je bilo popolnoma oblačno. Ob 8.45 se jo oblačnost nekoliko pretrgala in je skozi oblake večkrat za kratko dobo posijalo sonce. Ves dan se je oblačnost naglo spreminjala, vendar pa je prevladovalo oblačno vreme. Zvečer iu ponoči je bilo oblačno. Koledar Danes, četrtek, 15. decembra: Kristina. Petek, 16. decembra: Evzebij. Obvestila Noono službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyizseva c. 48; mr. Tnnkoczy, Mestni trg 4; mr. Uetar, Selenburgova ul. 7. Pevski ibor Glasbene Matice: Ženski zbor ima drevi vajo ob pol 8; mešani zbor ob 20. — Odbor. Na interni produkciji državnega konservatorija v petek, 16. decembra oh 17. uri, ki bo v Hubadovi dvorani GM v Vegovi uliri, in ki bo v Eroslavo 60. rojstnega dne skladatelja Antona ajovica, nastopijo gojenci solopevskega oddelka, in sicer: J. Lipušček, Lj. Polajnar, L. Rakovec, V. IIeybal ln D. Kočnik. Pri klavirju pa K. Ogrin, H. Seifert, B. Adamič in S. Hubad. Programi, ki veljajo obenem kot vstopnica k produkciji, se dobe v knjigarni GM. Pri produkciji v proslavo 20-letnice Jugoslavije v ponedeljek, 19. decembra ob 18 in en četrt, ki bo v veliki dvorani Filharmonije, nastopijo gojenci: a) Iz solopevskega oddelka: Polajnar, Rakovec, Heybal, Ivančič, Korenčan; b) iz klavirskega oddelka: Osana, Kruljc, Logar, Adamič; c) iz violinskega oddelka Burger in iz oddelka za čelo Jeraj. Nastopi tudi godalni orkester in zborovska šola drž. konservatorija. Natančen spored produkcije javimo pravočasno. Ustanova dr. Franceta Košmerlja, odvetnika in univerzitetnega profesorja v Chikagu, za gimnazijce in učence Tehnike srednje žole (višji oddelek), je razpisana. Natančni pogoji so razvidni iz razpisa na mestni deski in na deskah v vežah šolskih poslopij. Filozofsko’ društvo v Ljubljani bo priredilo v soboto 17. decembra ob 18 v mineraloški predavalnici na_ univerzi svoje tretje predavanje o temi: »Psihologija kot empirična veda«. Predaval bo znani eksperimentalni psiholog zagrebške univerze dr. Ramin Bujas. K temu važnemu predavanju vabi odbor vse, ki se želijo seznaniti 6 pravim bistvom, namenom in tudi z osnovnimi uspehi modernega psihološkega dela. Vstop prost. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi v nedeljo 18. decembra ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani »Božični večer« 6 pestrim sporedom. Na programu je med drugim pravljica v štirih slikah s prologom in epilogom »Kraljevič dvorni norček« v režiji Milana Skrbinška in pa božični prizorček »Čudežna cvetka« v režiji Slavice Ven-cajzove. Vstopnice od 4 do 10 din v pisarni »Pax ct bonum« v frančiškanskem prehodu. Člani popust. Otroci do šestega leta v spremstvu staršev vstopnine prosti. Razstavo G. A. Kos, Maleš, Gorše v Jakopičevem paviljonu je obiskalo že prav lepo število oznavalcev in ljubiteljev umetnosti. Ker bo ta, res valitetna razstava odprta le še do božičnih praznikov, priporočamo vsakomur, da sl jo čimpreje ogleda. Dne 4. decembra t. 1. je bila pri pošti Sv. Barbara pri Mariboru uvedena brzojavna in telefonska služba. — Direkcija pojte, telegrafa in telefona v Ljubljani. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Četrtek, 14. decembra': »Brezov gaj«. Red Četrtek. Petek, 16. decembra ob 15: »Potopljeni 6vet«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 dinarjev navzdol. Sobota, 17. decembra: »DobrudŽa 1916c. Red B. Nedelja, 18. decembra ob 15: »Brezov gaj«. Izven Znižane cene. 20 din. Ob 20: »2ene na Niska-vuoriju«. Izven. 20 din. Opera. — Začetek ob 20. Četrtek, 15. decembra: »Roxy«. Red A. Petek, 16. decembra: Zaprto. Sobota. 17. decembra: »Kapljice za ljubezen-:. Go stovanje tenorista Chri«ty Solarija. Red A. Nedelja. 18. decembra ob 15: »Roxy«. Izven. Ob 20: »Giooondu«. Gostovanje gdčne. Vere Mmdičeve Izven. Opozorilo splavarjem na Sav Pri popravilih mostu za cesto čez Savo pri Zagrebu zabijajo sedaj med odprtinami mostu pilote za montažni brod. Zaradi tega so odprtine mosta med kamenitimi stebri-oporniki zatrpani deloma s piloti in z napravami za zabijanje pilotov. Plovne odprtine mosta so poleg tega še zn splave nevarno takrat, kadar vodostaj Save kaže pod ničlo merila. V tem primeru gledajo iz vode tudi ostanki stare pilotaže. ki je bila požagana potem ko je bil most dograjen. Zaradi tega p« je splavarjenje pod mostom sedaj precej nevarno. l)a se preprečijo nesreče, je 500 m od mosta proti toku postavljena rdeče-bela plošča, ki opozarja splavarje, da naj zlasti pri nizkem vodnem stanju ustavijo splav. V vseh primerih, v katerih kaže vodostai vodno stanje pod ničlo, pa je brezpogojno potrebno, da splavarji ustavijo splav in da se osebno prepričajo, kakšne so razmere pri savskem mostu, in kako bo mogoče ravnali s splavom, da bo splaval brez nesreče naprej. Pole^ lega je približno 30 m nad mostom označeno prehodno mesto z dvema na vrvi obešenima rdečim« in belima znakoma. Le med tema znakoma jo možen prehod za splave Mesto, kjer zaseda vseameriška konferenca Lima se v 400 letih ni skoro nič spremenila V pemanskem mestu Lima te dni zaseda vseameriška konferenca. Kaj 6e bodo na tej konferenci pomenili in kaj sklenili, s tem naj se bavijo tisti, ki jih v prvi vrsti zanimajo politična vprašanja, s katerimi se bavijo politični zastopniki posa-mezrih ameriških držav. Mi 6e hočemo v naslednjih vrsticah pozanimati le za to, kakšno je prav za prav to južnoameriško mesto, ki 6e ga je prijelo ime »mesto razvajenih otrok«. V Južni Ameriki so mesta najrazličnejših vrst: nekaj je takšnih, kot na primer Newyork. Med te bi lahko prištevali Buenos Aires v Argentiniji, Rio de Janeiro v Braziliji in nekatera druga. Potem so nekaka »srednje velika mesta«, kakor Santiagot de Chile, Valparaiso. In med drugimi bi lahko omenili še »tišja« kolonialna mesta, med katera spada tudi glavno mesto Peru-a Lima. Morda je 6log, v katerem je zgrajeno to mesto, najbolj pristen od vseh mes>t Južne Amerike. Mesto se je prej imenovalo »Mesto kraljev«. Tudi danes je glavno me6to Peru-a še vedno bolj pravo središčno mesto, kakor pa katerakoli druga prestolnica. Za Peruance, ki žive daleč proč od tega mesta, pomeni to mesto nekako isto, kot na pr. za Italijane Neapelj. Kakor pravijo Italijani, da radi uraro, 6amo da enkrat vidijo Neapelj, tako si Peruanci žele vsaj enkrat v življenju videti Limo. Toda čeprav je dežela sama na sebi bogata, vendar podeželski ljudje največkrat nimajo toliko sredstev, da bi si privoščili potovanje v »zlato« Limo. Balj srečni pa 60 seveda tisti, ki so na primer lastniki kakšnih večjih ali vsaj manjših rudnikov, ali pa jim je bila drugače usoda bolj naklonjena. Ti prihajajo skoro vsako leto vsaj enkrat v Limo, vodstvo svojega obrata pa poverijo, za ta čas svojim zastopnikom. Konec romantike Mesto ni ravno zgrajeno po najmodernejšem načinu. Ulice so še vednc* precej oz-ke, malo pripravne za sodobni promet in vrvež, kakršnega na primer vidimo v Newyorku, Londonu, Parizu itd. Najnovejše trgovine so še vedno po veliki večini enonadstropne. Odstranili 60 le prejšnje male, okrog in okrog dobro zadelane romantične balkon-čke, s katerih so svoj čas metale svoje poglede na svoje kavalirje lepe senjorite, prav kakor na Španskem. Mestna uprava pa je tudi tej romantiki naredila konec s tem, da je počasi odstranila s hiš te zapeljive balkon&ke, ženske pa na ta način prisilila, da so se oprijele tudi drugega posla in ne samo gledanja z balkona. Ostala so nedotaknjena samo nekatera zgodovinsko važna poslopja. Neko nadomestilo za to zabavo pa so v Limi imena posameznih ulic. Danes se imenujejo te ulice čisto drugače, kakor pa so se imenovale prej. Če hodiš po ulicah Lime, vidiš na primer tele napise: »Oslovska ulica«, »Mačja ulica«, »Pasja pot«, »Mišja steza« in podobno. Neka ulica ima celo tale napis: »Mata judios«, kar bi se po naše reklo »Smrt Judom«. Morda pa bi rajši stanovali v »Ulici sedmih smrtnih grehov«, ali pa v »Ulici sedmih brizgaln«. Čisto drugače, ne več tako zabavno, pa je v indijanskem delu mesita Lime. To je že nekako predmestje. Je vse bolj umazano, kakor pa v pravem mestu samem, čeprav tudi tu ni v6e ravno preveč lepo in čedno. Med Indijanci vlada tudi precejšnja revščina. Socialno so bili vsaj do zdaj Indijanci zelo zapostavljeni. Sedanji predsednik države Peru, Benavides, pa se na v6o moč prizadeva, da bi odpravil te prevelike socialne razlike. V okolici Lime pa so skoro povsod zelo 6nažna delavska naselja, precej podobna tistim, ki jih vidimo v Evropi. Morda bi celo lahko rekli, da delavci tu boljše stanujejo in žive kot pri nas. Tudi to je v veliki meTi zasluga sedanje vlade. Preteklost mesta Lime je precej pisana. Svoje romantično ime »Mesto kraljev« ima odtod, ker je bil to nekoč sedež španskega podkralja. Tudi to ime so rabili 6prva 6amo v pisani besedi. Sedanje ime Lima izhaja iz indijanskega Rimaš, kakor se je imenovala tamkajšnja reka. Beseda sama pomeni »šumenje«. Mesto je bilo ustanovljeno v prvi polovici 16. stoletja, le nekaj let pozneje, ko 60 prišli v te kraje Spanci. Vsa javna poslopja, ki jih vidimo tu še danes, so bila zgrajena že v tedanji dobi. Lima 6e ves čas do danes ni prav nič razširila in ima še vedna tisti obseg, kakor koncc 16. stoletja. Pozneje, do južnoameriških osvobodilnih bojev, ki so 6e v Peru začeli nekoliko po,zneje kot v drugih pokrajinah, je bila Lima najglavnejše trgovsko središče za vso zahodno Južno Ameriko, da celo za Japonsko in Kitajsko. Mesto je bilo tedaj podobno skozi vse leto velikemu sejmišču, nekakemu mednarodnemu velesejmu, kakršne prirejajo danes po raznih prestolnicah. Prihajale so cele karavane od Cordilie-rov in iz notranjosti one pokrajine, o kateri je šel po svetu glas, da je »zlata dežela«. V pristanišču Callao so se dan za dnem ustavljale številne tuje ladje, ki so dovažale najrazličnejše blago na ta svetovni trg, odtod pa so spet odhajale drugam z drugim blagom. V prvi vrsti so prihajale v poštev drage kovine. 2e takrat so prevažali to bogastvo preko Paname! Ni čudno, da se je v tisti do,bi začela hitro razvijati tudi raznovrstna industrija. Prihajali so iz Evrope najrazličnejši obrtniki, ki v Limi in 6ploh v Peru-u niso slabo naleteli. Nagrabili so si velikansko premoženje. V 17. stoletju je vladalo v tej deželi veliko razkošje, predvsem glede obleke. Vse razkošije, ki je bilo tedaj prepovedano v Španiji, je našlo hvaležna tla ravno v tej španski koloniji. Kdor ni imel sto tisoč dukatov, ni veljal za bogatega človeka. Za reveža so smatrali vsakogar, ki ni imel več kot 20 tisoč dukatov. Premoženje pa je obstojalo po večini v posestvih, sadovnjakih, vinogradih, rudniških podjetjih, sladkornih tovarnah, predilnicah, živinoreji, rentah, sužnjih, draguljih itd. Pravijo, da so tedaj plačevali sužnje-črnce tudi po 12 tisoč dukatov, kar je za tedanje čase pomenilo na vsak način ogromno vsoto. Ženske kot muslimanke Lima pa je tedaj zaslovela po vsem svetu tudi po izredni lepoti in elegantnosti žensk. Tedaj so Zaka; zahtevajo Italijani Tunis ltltalifani so sposobni za vsef Francozi pa morajo za vsako sttfar naiemati" ženske iz Lime imele prav podobno navado, kaikor še danes muslimanke. Hodile so na ulico z zakritim obrazom. Takšne zakrinkane ženske sq se imenovale »Tapadas«. Zenske pa so tedaj imele veliko besedo. Povečini vselej je bilo odločilno tisto, kar so rekle ženske, moški pa so jih morali ubogati. Tudi bolj duhovite so bile, pravijo. Toda zdi se, da mnogo koristnega niso ustvarile. Lima je morala za tem kmalu občutiti silovit potres, ki je v V6cm javnem življenju zapustil žalostne posledice. Opomogla se je šele po končanih osvobodilnih bojih 1825, toda le za kratko dobo. Začele so se državljanske vojne, ki so tudi zapustile hude posledice. Najhujšo dobo je preživljala ta dežela, ko je v osemdesetih letih izgubila tako-imenovano »tihomorsko vojno« z državo Chile. Te rane so se počasi začele celiti v sedanjem stoletju. Mesto Lima 6icer dobiva le nekoliko drugačna lice glede življenja, ki vlada v njej, vendar sc dih preteklosti, ki jo je živela, še vedno čuti. Tiste preteklosti, ki je Limi dala ime »mesto razvajenih otrok«. Zahtevajte povsod naš list! Raznašale« časopisov v Londonu pri svojem poslu. Dal si je zgraditi tako visoko kolo, da mu ni treba hoditi v prvo nadstropje Ko so zadnjič po govoru italijanskega zunanjega ministra grafa Ciana v italijanski narodni skupščini priredili navdušene manifestacije ter zahtevali Nico, Korziko in Tunis nazaj, 6e je vse tako zdelo, kakor da stojimo pred prav podobnim dogodkom, kakor takrat, ko je Nemčija zahtevala, da se priključijo k njej sudetsko-nemške pokrajine. Tedaj je dobila Nemčija veliko oporo v Italiji, Ta Mussolinijeva podpora je bila izraz italijanske hvaležnosti, da se je Nemčija zavzela za Italijo v trenutku, ko 60 bile za časa abesinske vojne sklenjene sankcije proti njej. In zdaj po vzklikih »Tunis, Korzika, Sardinija!« se je zdelo, da bo Italija zasedla te pokrajiie s pomočjo diplomatske podpore Nemčije. Toda, to bi se gotovo zgodilo mnogo težje, kakor pa s Češkoslovako, kajti Italja mora računati, da Francija ni Češkoslovaška, poleg pa Italija nima toliko pravice do omenjenih francoskih pokrajin, kakor pa jih je morda imela Nemčija do sudetskih krajev. Italijani utemeljujejo to 6 voj o zahtevo po Tunisu s tem, da vendar živi v Tunisu mnog več Italijanov kot Francozov. Italijanski časopis »Giornale d’ Italia« objavlja članek, v katerem podaja točno število Italijanov, ki žive v Tunisu. Pravi, da je vprašanje prcbival-stv- v Tunisu eden glavnih razlo.gov nesporazuma med Francije in Italijo. List ugotavlja, da statistični podatki Francije, ki sc nanašajo na evropsko prebivalstvo v Tunisu, niso točni ter teže za tem, da bi zmanjšali pomen italijanskega prebivalstva v teh krajih. List naglaša, da je italijansko prebivalstvo v Tunisu mnogoštevilnejše kot francosko, čeprav uradni francoski statistični podatki niso točni. Omenjeni list odločno zavrača francoska statistične podatke glede prebivalstva v Tunisu, nato pa pravi, da je znana stvar, da se Francozi ne morejo prilagoditi v teh krajih ter da mo-' rajo povsod najemati za raznovrstna dela črnce in l tamkajšnje domačine. Na drugi strani pa je znano, I da je Italijan, ki živi v tujini, sposoben za vsako- vrsten posel. V zadnjih 60 letih se je naselilo v Tunisu najmanj 150.000 Italijanov. Znano je tudi ____________ piše »Giornale d’ Italia« — da imajo Francozi po navadi malo otrok, dočim so v tem oziru Italijani mnogo na boljšem. Tudi v Tunisu je veliko število italijanskih družin s številnimi otroci. 2e 6 tem 6e da ugotoviti prirastek italijanskega prebivalstva. Francoska 6tatistiika priznava sama, da je od 80.672 Francozov, kolikor jih je danes v Tunisu, le majhen del pravih rojenih Francozov, pač pa so po veliki večini to le bivši Italijani. Italijanov je danes v Tunisu 150.000. Zato je Italija tudi upravičena zahtevati gotove pravice zanje. Radio Programi Radio L|ubl|ana fDlog«n(riefcii>ii,i><,ecax^6ro' J3 Vesele solistične točke ki kvlw 11 v"*11* - 13 Napovedi - 13.20 Salon-tla'>ov;Sdl “ 18 Pcst6r spored Radij-s k ega. ork ©str a 18.40 Slovenšftina za Slovenco (gr. dr. Rudolf Kolarič) — is Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ~ 20 Harmoniko igra P1'1*1 <3P"vr 0 Saše Šantla, igra Ra- dijski orkester — 22 Napovedi, poročila 22 lž fiitra ški dueti (gg. Vilko Skok iu ivan Kosi). Drugi programi Četrtek, 15. decembra: Belgrad: 20 Narodne pesmi 20.30 Klavir. 21 Operni odlomki — Zagreb: 20 Belcrad 21 Angleška glasba, 22.20 Plesna glasba — Sofija■ 19 Ork. koncert, 10.30 Klavir, 20 Vok. koncert, 20.55 Plošče — Varšava: 19 Zab. koncert, 21 Igra, 22 Plošče, 38.05 Poljska glasba — Budimpešta: 19.50 Igra, 31.20 Ciganski orkester, 22.45 Ork. koncert — Dunaj 20.10 Igra, 21 Starejša ples. gla*ba, 22.30 Narodna in zah. glasba — hbnigsberg: 20.10 Operna glasba -r Bratislava: 20.10 Bizctova opera .Carmen« — Liptko: 20.10 Bachove sJjladbe — Koln: 20.10 Sost muzikantov na 18 instrumentih — Beromiins/cr: 19.40 Mozartov koncert — Strassbourg; 21.30 Verdijeva opera »Traviata«. Okraj Logatec Št. 0 b £ i n e Šlevilo vol. upr. Volilo je JRZ Gabrovšek dr Lončar Maček Tavčar Skupaj Ljotič Bavdek Št. Občine Število vol. upr. Volilo je JRZ dr. Koce Koren Maček Malešič Skupaj Ljotič Vilhar 4 n . * 4QR VIA 293 484 39 73 41 2 80 75 1 l« oegunje 2. Bloke (2) 814 559 1. Adlešiči 354 304 155 147 2 149 - - 3. Cerknica (2) 913 649 427 81 141 222 ■ — 2. Črnomelj-mesto 381 326 237 74 15 89 — 4. Dol. Logatec 554 413 289 1 122 123 1 3. Crnomelj-okolica (2) 899 662 292 369 1 370 — 5. Gor. Logatec 354 264 157 1 105 106 1 4. Dragatuš 445 335 172 161 2 163 — 6. Hotedršica 216 169 105 8 56 64 — 5. Gradac 691 547 218 308 21 329 7. Planina 390 286 192 35 59 94 , 6. Metlika-mesto 378 283 153 16 114 130 S. Rakek 671 556 401 4 149 153 2 7. Metlika-okolica (3) 1070 748 579 125 44 169 9. Rovte 488 414 402 12 12 ~ i— 8. Radatoviči 520 337 186 100 51 151 10. Stari trg (3) 1315 887 528 338 21 359 — 9, Semič (2) 837 561 396 147 18 163 11. Sv. Vid 295 240 145 13 82 95 — 10. Stari trg 451 352 198 152 1 153 1 12. Žiri (2) 803 535 434 17 84 101 — 11. Vinica (2) 763 461 300 151 10 161 — Skupno: 7311 5346 3847 610 874 1484 5 Skupno 6789 5016 2886 1750 279 2029 1 Okraj Črnomelj 149 Her¥«y Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Za vse to se je moral zahvaliti Bogu. Bilo mu je jasno, da se je končno vendarle pretolkel v brezskrbno višavje zrele življenjske sredine. To višavje se je razprostiralo od njega prav do daljnega obzorja. Ves srežen je bil na visoki planoti Futa-Jaluna in v Ama-hovi hiši, ki je je bilo sama nepričakovana gostoljubnost, samo zaupanje 'in sama ljubezen. Nenadoma je našel v tej hiši ne samo samega sebe, temveč svojega brata iti svojo družino. Imel je celo svojega konja in psa. Še nikoli ni doživel zvestobe in vdanosti pri živalih, niti je ni slutil. Vee indijsko zlato mu ne bi moglo tega odtehtati. Nic drugega mu m manjkalo, kot zena in otroci. Amah mu je to večkrat smeje povedal. Vsemu temu pa je nenadoma naredil konec Juan s svojim nepričakovanim prihodom. Nekega dne, ko je bil v pogorju na lovu, je izvohal Antonia in mu prinesel najbolj čudne vesti iz Gallegovine. Antonio je le dvakrat, odkar je odšel v gore, slišal kaj o Gallegovini. Bilo je to: »Vse kot običajno« in »V redu«. Tako mu je v suhem slogu sporočil Ferdinando. Toda tokrat je imelo njegovo pisanje čisto drug izraz. »Fortuna« je spet priplula in čakala na tovor. Med Donom Ruizom in Ferdinandom so nastala trenja, ki so bila po pisanju sodeč precej ostra. Še med temi prepiri pa se je nenadoma pojavila angleška ladja »Einhorn« na reki Rio Pongo in začela ogrožati s svojimi topovi reko pod Gallegovino. Angleški ‘ladji je poveljeval neki bradati odločni gospod, ki se je pisal Bittern. Ta gospod je zatrjeval, da je prišel sem zato, da bo gospoda Adversa popeljal nazaj v Italijo. Dejal je, da ne bo pustil nikomur odjadrati ali pa odpluti, preden ne bo videl tega gospoda Adversa, kateremu je po njegovem zatrjevanju pripadala tudi »Einhorn«. Na vse to se Antonio ni mogel drugega kot smejati. Don Ruiz in Ferdinando — in njima nasproti neizprosni kapitan Bittern, — to se mu je zdelo kot komedija. Toda smeh mu je zdrknil raz obraz, ko je bral dalje. Ferdinando je smatral za umestno, da končno iz varno daljave poda svojemu šefu v kratkih potezah zgodbo brata Francoisa. Tovor otrok se je mogel vnovčiti za precejšen denar. Ferdinando se je v pismu zelo potrudil, da bi to točko posebno podčrtal. »In potem, gospod,« je pisal Antoniu, »je vendarle najboljše, da se patra enkrat za vselej znebimo iz Gallegovine. Kot čujem, je poskušal, da bi se spet vgnezdil tam nekje ob izvirkih Rio Ponga. To je povzročilo med obalnimi rodovi precejšnje nemire, kajti njihovi sužnji stalno beže in se zatekajo v njegovo naselbino. In ta nevšečnost je potem, ko ste vi odšli, povzročila, da so se naši posli hudo poslabšali. Nedavno je bilo veliko zborovanje obalnih rodov, nakar so po brezkrajnem bobnanju in Čarovnijah včeraj odrinili proti notranjosti. Mislim, da to za patra francoisa no pomeni nič dobrega. Mi mu kajpak ne želimo nič hudega, vendar sem smatral za umestno, da se v stvar ne vmešavam. Mnombibis, o katerem ste vi prav gotovo že slišali, je njegov sovražnik. Mi moramo biti čuječni, kajti na povratku jih lahko popade bojna strast ter napadejo ' našo naselbino od kopne strani. Potem bi bili mi stisnjeni med te zlodje in med Ocean, ki ga pa zapira Anglež. Pridite domov, gospod Adverso, mi smo v hudi stiski...« Antonio je pismo s kletvijo vrgel na tla in se zazrl. Juanove oči so bile uprte vanj. »Juan,« je rekel, »tega sem jaz kriv. Predolgo sem ostal zdoma. Vem ...« »Da, da,« je odgovoril Juan in ga očitujoče pogledal. »Tokrat sem prišel sam, da se lahko prepričam, če boste dobili resnično poročilo. Še mnogo hujše je, kakor si mislite. Ta Ferdinand je prava zver. Svoje lastne otroke bi prodal. On in njegova sestra! Ta je psica, ki ji ni para. — Chicha, Chicha! — tako se sliši skozi ves dan, a zgoraj v hiši se ne sliši nič drugega kot sikanje biča. Oprostite mi, gospod, vse to je resnica. Prišel sem, da vam bom vse to povedal in da vam bom izročil pisma kapitana Matanze. Brez dona Ruiza bi nam predla prekleto slaba. Jaz sam sem že več kot mesec stanova^ na Fortuni. Če je vaš Ferdinando pijan, potem mu je nož strašansko všeč. Če ste mož, gospod, potem pojdite takoj domov. Brat Francois pa mi je spotoma tole izročil za vas. Našel sem ga. Iz njegovih rok sem sprejel sveto obhajilo. Zdrav je, toda ...« »Kaj, videl si ga!« je zavpil Antonio. »Daj sem!« Odvil je maj lien zvitek. Na strani, ki je bila iztrgana iz mašne knjižice, so bile napisane s temno rastlinsko snovjo komaj čitljive sledeče besede: »Mojemu prijatelju, za božjo voljo in — zavoljo miru njegove duše! Kličem v zadnj...« Konec stavka se je čisto razlil, da ga ni bilo mogoče prebrati Toda vsebina besed se je vtisnila v Antonieve možgane, kot da bi eksplodiralo. »Kaj bi mogel jahati, Juan, kljub tej dolgi vožnji?« Antonio je prikimal in stopil proti Amahovemu ognju. V nje govem koraku in na licu je bilo nekaj, kar je vzbudilo Amahovo pozornost. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal. »Moj brat,« je rekel Antonio, »božja roka je padla name. Moram od tod.« »Za božjo voljo,« je zavpil Amah, »pa vendar ne smeš potovali sam!« »No, daj mi ljudi in konje, moj prijatelj, moram jutri na lov, toda tja doli v gozd na zasledovalce nekega svetega moža.« »Potem naj bo Allah s teboj,« je dejal Amah in zapiskal. V petih minutah je bilo dvajset mož z orožjem v roki in s svojimi konji pripravljenih. Nestrpno so čakali spodaj ob ognju na svojega vodnika. Bili so ponočnih roparskih pohodov že navajani. Pripeljali so tudi Antonievega konja. Amah se je nenadoma dvignil in položil svoji roki na njegove rame. »Moj brat, sedem mesecev sva skupaj jedla sol in okušala iste jedi.« »Allah naj te poplača za to, Amah, dragi prijatelj,« je rekel Antonio. »Okus tvojega kruha in soli je bil sladek.« »Oh, kar nekam se mi zdi, da te ne bom nikdar več videl,« je rekel Amah. »Naj blesk AllahoVega obličja vedno sveti po tvojih sledovih.« Dvignil je svoji roki visoko čez glavo. Zdelo se je, kakor da ta prisegajoča kretnja izžareva neko posebno moč, ko je obrnil proti njemu svoji dlani in mu dal svoj blagoslov. Oboroženi možje pa so takrat zakričali. »Počakaj,« je dejal Amah, »še nekaj je, kar naj gre s teboj.« Nato je okleval, kakor da bi se hotel premisliti. »Moje prijateljstvo bodi s teboj,« je končno dejal. »Zdravstvuj!« sta si dejaia istočasno oba in se zasmejala. Antonio je zajahal. »Pojdi!« je zaklical Amah. Zdrveli so čez travnato ravan, da jim je nočni veter bril okrog ušes. Mala tropa se je držala skupaj in dirjala. Amah jih je videl, kako so leleli preko sive planjave valovitega travnika kot majhen bleščeči se oblak, ki se je dvignil proti mesecu. Nato je dal neko znamenje. »Simba pojdi!« Ko so se prvikrat zaustavili, da bi nakrmili konje, je nenadoma pritekla k Antoniu mogočna doga, s katero je nekaj časa hodil na lov. Pridrvela je predenj in se vlegla k njegovim nogam. Vedel je, da je bilo to Amahovo darilo v slovo, kajti Amah je svoje hrabre pse ljubil bolj, kot svoje zlato. Amahovo prijateljstvo ga je spremljalo, kakor mu je ob slovesu dejal. V nekaj trenutkih so bili spet na sedlih in brzeli preko valovitih gorskih puščav. Pred njimi je bilo le obzorje in od časa do časa nekaj skupin_ dreves, ki so jim služile kot kažipot. Sence antilop in šakalov so bežale pred njimi. Drveli so naglo, spet počivali iu oddirjali naprej. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. ca inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica ft/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica * 7a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: inž. lože Sodia Urednik: Jože Košiček.