MnmnmnHM
t mm, i trn«, j. «a m
J1L tete.
.Slovenski Narod* velja
v Ljubljani na dom dostavljen v upravnibtvu prejeman.
tek) leto......K 24- — ,    celo leto......K 22— i
pol leta........ 12-— j    pol leta........11— i
četrt leta........6*— četrt leta.......B 550
na mesec.......,   2-— na mesec........1-90
Dopisi   naj se frankirato. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo t Knaflova ulica it. 5, (1. nadstropje levo), telefon st. 34.
Iznaša vsak aaa avsssr laazeesei aeaetje as
Inseraii veljajo: peterostepna petit v;sta nt enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po lu vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. io je administrativne stvari.
sterilks vsifa tO vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se *ie ozira. Karatna tiskarna tulafan ŠL SS.
za Avstro-Ogrsko:
celo letu.......K 25'—
pol leta  ........ lo'
cxtrt leta.......»   6 50
na mesec.......-   2 30
.Sloveasm' Narod- velja po pošti:
za Nemčijo:
ceio leto.......K 28"—
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto........K —
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka, npravaistvo: Knaflova ulica »t 3, (spodaj, dvorišče levo), teieion Št. SS
Klerikalne laži.
Ni ga dejanja, da bi ga klerikalec ne bil zmožen, a brez lazi. brez
brekovan ja in brez podle<ra denuncijant stva sploh ne moro živeti. O tom se je slovenska javnost sama prepričala tekom zadnjih dni pri polemiki zaradi »Zvezi južnih Slovanov« podtaknjenega komunikeja gle-rJe italijanskega.ozirom.: slovenskega
senčili sčnega v praaanja.
Oficijelno pojasnilo dr. Ploja je dognalo in dokazalo, ne le, da zavzela > Zveza južnih Slovanov« po poloma korektno stališče, nego indi to,
1 »Zveza južnih Slovanov« sploh ni LaJa nobenega komunikeja.
Cim je izšlo pojasnilo dr. Ploja 'p zadela klerikalce dolžnost dokaza-!, da so ravnali v dobri veri, da so ili opravičeni domnevati, da je bil dan tak komunike. To so nuyli stoti samo na ta način, da so navedli * ir.
Res je   Slovenec« poskusil svo--rečo na — klerikalni način. Nastopil je s trditvijo,    da je Zvezi južnih Slovanov« podtaknje-i komunike izšel v »Slavische Kur-espondenz«. o kateri je znano, da na z vsemi slovanskimi   klubi in udi z % Zvezo južnih Slovanov« najboljše stike.
A komaj je »Ki o ve ne«-« izustil to ditev.   že   je   nastopil izdajatelj Slavische Korre-spondenz« eesarski -vetnik Jos. Penižek in >Sloven-a« postavil na laž h pojasnilom, da »tični komunike ni izšel v »Slavi-M-he Korrespondenz .
Slovenec«, ki se je zlagal, nii-ieč, da ga ne bo nihče kontroliral, ♦■• dobljeuo moralno zaušnico poniž-no spravil in čim je prišel k sapi. pn. -ki?sil novic svojo srečo z — novo lažjo.
V številki od 1. aprila je »Slo-onec« trdil, da je   »Komunike« o ji »Zveze južnih Slovanov« dne 18. a izšel v »Bosnische Korrespou-,;--uz«.
Naročili    sni o    tak" j    štev* i! ko Bosni sebe Korrespondenz«, ki je iz-IcL po oni >*'ji »Zveze jožniii Slova-ov« in s<  prepriča i i na   svoje o<";, i.t v njej n« tistega »komun i keja
^Slovenec« je torej 1 r> °;a 1, ko je «dil. da je 5 Komunike*- izšel v ,Sla-isobe Korrespondonz« in lagal, ko trdil, da je izšel v »Bosnisehe Kor-t espondenz«.
Kes, človek ne ve, ali naj bolj >trmi nad lažnjivostjo duhovniškega glasila, ali nad njegovo nesramnostjo.
»Slovenci*« je pri li priliki pisal iu z debelimi črkami tiskal, da je dvorm svetnik tir. Ploj v najkritič najav in ča>u slovanske opozicije spletkari! z vlado in z vladnimi strankami zoper stranke, ki so združene v »Slovanski Enoti«.
To je že tako grda laž i 11 tako infamno denuncijantove, da si kaj podlejšega nt mogoče predstavljati.
Vsi pošteni in lojalni poslanci »Slovanske Enoto« vedo in priznavalo, da je dr. Ploj vedno postopal sporazumno s klubom, veom, edinole na podlagi sklepov »Zveze južnih Slovanov« in da ni nikdar splet kari 1 ne pri vladi, ne pri vladnih stran-kah.
Pač pa so klerika k* i spletkari! i proti »Zvezi južnih Slovanov« ia da
bo javnost spoznala te ljudi še bolje kakor jih že p—na, naj pri bijemo le en slučaj klerikalnega spletkarova.
Ko je bil dr. Ploj izvoljen za člana deloma«-i.ie j«? imel dr. navili 1 šič razgovor z ministrskim predhodnikom baronom Bieneribom. ^led drnerim je zahtevah naj se razveljavi delegarij»ki mandat dr. Pleja iu je to zahteval koi nekak pogoj za c*\-nehanje o«i "heU.mkvije, }v torej hot« i \ iirc* i prodati ohstrukeijo. ki je j«% proglašal za u&hogfbno potrebni /a rešitev slovenskega naroda. Seveda je bila zahteva dr. Š.isferšiča bedastu, ker pravilno izvol.ieneivu delegatu sploh nihče ne more vzeti mandata in se je dr. Sn-toršič s svojo zahtevo samo osmešil. Ali ta njegov korak priča vendar, kako perfidno spletkar! dr. Sustersič pri vladi zoper tovariše ia zaM^znil^e. V tem pa, ko klerika Ina stranka sama tako grdo spletkari, pa se upa njen list druge vedno-' lojalne in odkrito, ko-rektno in pošteno delnjoee sumničiti in jih lažnjivo denuneiratL Kes, — zrii se nali). <la se -koro ne ^" og> niti konsekvene.
Mm\ prstnih ket
Obravnava, ki se jo pretekla soboto vrnila T»^*ed ?uka.i<tijim deželnim sodiščem, stavlja nase pravosofi v
t**ko čudno lue, o*a .)e treba o njej še posebe spregovoriti.
Justiea se predstavlja kot boginja z zavezanimi očmi, kar bi naj pomenilo, da pravosodst vo ne pozna nol>enih osiro>, da je strogo nepristransko in da vrši svoj posel pm-vično ne glede na desno ali levo.
Pri sobotni razpravi proti baron iiornovemu loven Kisenpassu te boginje z zavezanimi očmi nismo mogli opaziti, pač pa smo preseneeno gledali žensce, ki je napela \>.»- svoje sile, da resi hudodelca zaslužene kazni.
To je bila odurna slika, ki se je morala grabiti vsakomur, ki se ni doeela izjrubil ču* za pravieo in po-štenoat.
in če je ze razprava sama nudila sliko, rekli bi gledališke farse, a ne resne sodne obravnave, saj je bila pri vsi razpravi oeividUa tendeuea, da >e hoče obtoženca na*vsak način in za vsako ceno rešiti iz precepa, je moralo postxtpanje zastopnika ob-tožee, unmestjiika držiivnega pravd-nika dr.Keiipergorja« \ zbudit i naravnost nevoljo in ogorčenje.
Kako bi to postopanje dr. Neu-pergerjevo ocenili }>o zashigi, smo res v zadregi.
Eno je gotovo, da je dr. Nenper-aer 11 a nečuven naćin zanemarjal s\oje o radne dolžnosti.
A1 i je ro s? i »ril omejenosti In ! nezavedanja svojih dolžnnsti ali po treznem prevdurku in namenoma, tega ne bomo raziskavah.
V prvem k;:k«»r dranem slnžajn je krivda njegova tako vlika, da hi v pravni državi niti trenotek ne smel vce Ostnti na svojem odtrovornem mests:
če je ravnal iz omejenolsti in ue-zavedanja svojih dolžnosti, pomeni sploh ni sposoben za svoj posel in bi
ga moralo takoj odstraniti iz r,r/u\ nopra^dniske sinžbe, ker tej službi očividno ni dorasel. Ako pa je postopal po treznem prevdarku in namenoma, potem je njegova krivda še tem večja in i/podili bi se ga moralo pri tej priči iz službe 1
Oglejmo si nekatere podrobnosti, ki kažejo dr. Neiinerjj'u'ja v najznačilnejši luči!
x- ' liegnnj.-čiei mi našli klolnik umorjenega Jakoba Rožiča. Ta klobuk je bil preluknjan.
Po^km Ševeik jo bil kot strokovnjak zaslišan, da-li je ta luknja
t -, ■   - ' ->t- r-:;. -1 . . ; (1 jri li"; irrj^ZZM^ZZL-
nastala vsled strela ali na kak drug način.
Ševčik je popolnoma decidirano izjavil, da je luknjo v klobuku povzročila krogla. Da svoje mnenje podkrepi, jc ustrelil na klobuk z enako patrono, kakor jo je imel Eisen-pi:ss v svoji puški, in glej, v klobuku je nastala docela enaka luknja, ka-koršnjo je bilo videti na Rožičevem klobuku.
Da je to Ševčikovo strokovnja-ško mnenje za presojo vsega dogodka velike važnosti, je jasno.
A vkljub temu se to strokovnja-ško mnenje, kolikor <^e spominjamo, niti pročitalo ni.
Prav gotovo pa je, da se dr. Neupergerju ni zdelo vredno, da bi se v svojem obtožnem govoru skliceval na ta velevažni «tfrokovnjaški izvid.
Čemu tudi? Ako stoji strokov-njaška trditev, da je luknjo v klobuku povzročila krogija. potenj je izključeno domnevanje, ki se ga je sodišče z državnim pravdni kom vred tako trdovratno oklepalo, da Rožič ni bil ustreljen, marveč da se je sam ponesrečil. Hinc illae iaerimae! Zato je državni ložitelj dr. Neuperger tako dosledno molčal o Ševčiko^etn s-rokovnjaškem mnenju, kakor da bi bil 011 za go verni k, a no državni pravdnik. Vj>rašamo, ali je storil to iz omejenosti sli prevdarkouia^
Naj natti tr. dr. Nenperger odgovori na to vprašan,je!
Drugi karakteri>tieni slučaj:
Dr. Nenpi»rger je v svojem govoru direktno dol žil priče obtožbe, da so objektivno krivo pričale.
To je tako gorostasen slučaj, da ga je treba se posebe pribiti.
Ni bilo dovolj, da je dr. Neu-nerger brez vsakega najmanjšega ugovora odobril predlog zagovornika dr. Krisperja, naj se glavnega svedoka Sinka ne zasliši pod prisego, ter s tem implicite posvedočil, da ne verjame v verodostojnost te priče. Dr. Neuperger je na to v svojem obtožnem govoru tega svedoka še direktno obdolžil, da je objektivno krivo pričal.
To je višek neskrupuloznosti, ki >c mora obsojati tem strožje, ako se u važu je, na je Šink ne samo akade-mično izobražen mož, ki mu je gotovo zaupati več verodostojnosti kakor eloveku Kisenpns«ove vi*ste, marveč eelo Neupergerjev stanovski tovariš      pravni kraktikaut — gle-
de katerega se že i>o njegovem položaju ne more soditi, da bi govoril neresnico.
Ako dr. Neuperger dvomi v ve« 1 "--dostojnost takih svedokov, izreka s 1« m najhujšo oi>sodbo o stanu sodnih funkcijonarjev samih in izdajat sebi in svojim tovarišem kaj slabo spričevalo.
Ako od pravnikov in sodnih iunkcijonarjev, kakor nas uči dr. Nenperger, ne moremo in ne smemo pričakovati niti verodostojnosti, kako naj potem verujemo v pravičnost i u nepristranost sodb, ki jih izrekajo; taki pravniki, taki sodniki?!
Dr. Neuperger je torej s svojim govorom naravnost omajal zaupanje v nepristranost in pravičnost sodnikov.
Vprašamo, ali je že kaj takšnega j zakrivil sploh kakšen državni pravdnik v Avstriji •
Prepričani smo, da ne! Tretji slučaj, ki je tudi zelo značilen, ker kaze, kako vesten je dr, Neuperger   v   izpolnjevanju svojih dolžnosti, je ta-le:
V svojem govoru je vzkliknil: s Revni materi je bil ugrabljen edini sin — reditelj«. Ta vzklik govori cele knjige. Izpričuje in dokazuje namreč, da je državni tožitelj smatral svojo nalogo v procesu Elsenpass z» tako resno, da se mu ni zdelo niti vredno, da bi proučil akt.
Ako bi bil namreč samo površin* pregledal kazenski akt Ersenpass* bi moral v njem najti, da »ponesrečeni« Rožic ni ime! več ne očeta no matere, marveč je bil edini vzdrževa-telj in reditelj treh nedoraslih otrok« ki sta mu jih zapustila oče in mati,
Ako je torej že zastopnik obtožbo tako nezaslišano zanemarjal svoje dolžnosJi, da ni preštudiral uiti kazenskega akta, potem se seveda ni čnditi, da tudi nadvarstvena oblast ni smatrala za potrebno, da bi bila preskrbela sirotam pravnega zastopnika, ki bi bi! Ščitil njih interese pri obravnavi.
Nadvarstvana oblast je pač računala na to, da bo interese sirot ščitil javni tožitelj. Da se je pri tem temeljito vračunala, kaže dejstvo, das javni tožitelj niti ni vedel, da so bilo s smrtjo Rožičevo oropane svojega* leditelja tri sirote . . .
Ne bomo več govorili o nadaljnili gorostasnostih, ki so se doigrale v * sobotnem procesu proti lovcu Eisen-
LISTEK.
Ponorejolec tronKovcev.
(Konec.)
V imenu postave, vidva sta • retirana!<* zaurmi orožnik in spra-i hitro vsa eorporn delieti z mrze v vojo i] radno torbo.
Hajd. na postajo! v**li zločinoma.
Zoran je zaman ugovarjaj, da -ta s prijateljem imela le nedolžno do, ustavljati se pa Bojt   ne daj. Vsaka   najmanjša   beseda nasproti /ni k u je žaljenje straže, orožnik ljubljenec zakona, orožnik je IV>g. 1   etcu se je hipoma izvila vas bo-Sl zalotenega hudodelea    iz prsi; vil se je svoji zoni okoli vratu In? ^ solznimi oerui vzkliknil:
Ljuba moja žena. oh. zakaj te
i sem poslušni!« —
Orožniku so je zelo mudilo. Na postaji t-e zmenimo — na-»rej!« in šli so na orozni^ko postajo Brinje.
Klepetulja  s*- je pod težko pezo dnjtb dogodkov zgrudila. —
Po vee| listih )e bi'o čitati, da krožijo po d^ž^li |>onarrjeui dvajsetin ski baukovci.    Zloč.incev pa ni ■ lo mrir- zalotiti. Marsikateri v služ-'»i izkušeni orožnik si je belil glavo - tem, kam bi  ttakml fcvoj oblastve-
ni nos, da bi hudodelce izvohal. Nikjer jih ni bilo.Sedaj pa priletita temu mlademu orožniku, ki je komaj par let služboval, ne da bi se mogel v>o-našati z najmanjšim usj^'iiom, na tako smešno srečen način navihan« gre-nik^ naravnost v naročje! Da sta ta dva prava, o tem vendar no more biti dvoma, saj je stroj tu, \m ti očividno še ne rabljeni, ravnokar narejeni bankovci! Pohvala, nagrada, avanzma, ;>a morebiti še kaj ble-s<V'.eega na prsih - 00, to ne more iaostaii! Mlndeinn orožnika so se H-ril" prsi (>h zave.sli krnsneira uspeha, ko je svoja dva prefriganca spremljal na stražnico.
Klepetca jc oil<» .-ram, da ni ve-d^J, kam bi del svoje oči. ko so tra znanci srcčaviJi in si šepetali razne opazke o njem. Klcpntec je veljal da-leč na okrog kot vzor mož, sedaj pa ga goui orožnik, kakor najzadiijega zavrženca! B^^g ve, kaj je neki storil!
Zoran pa si vse to ni jemal k sr-eu. Kavnodušn^t je ležala v njegovi naturi in imel je vse to pravzaprav za salo. za komfMlijo. ki jo sedaj drugi delajo ž njim.
V Brinju, prav blizu orožniške Pristaje, nagovori tamošni veleposestnik Zaletel ves presenečen svojega starega prijatelja 25orana.
Za Božjo voljo, kaj pa   to — ali si res ti, kaj si pa zagrešil?«
»Bankovce delamo«, odgovori Zoran, ki ga je orožnik takoj zavrnil.
hit
ee
Zaletel se glasno zasmeje naprej na postajo. —
Orožnik odda svojemu zapoved-niku zma^-onosno svoj raport ter mu položi vsa oorjrfira delieti na mizo.
Stražrueštcr, orjaška postava s črno polno brado, ki je bil nedavno tega nastopil svojo službo v Brinju, si ogleda najprvo bankovce, potem stroj in slednjič hudodelca.
»Torej vidva sta tista iicvj'rua tiČka!« ju nagovori strogo. ^Zagotavljam vaju. da odslej ne bosta več delala bankovcev —«
»Se l)ova,   Se,« povzame l>esedo šaljivec    Zoran.    »Prosim gospod stražmešter, na prvi |>ogled se morate prepričati, da je vse   to gola -farbarija. pa nic drugega.«
Kaj!^ r.nsprotnje stražmešter s 1 »o vzdignjenim glasom. »Farbarija.' Ne boste me nafarbali, to je naj^-eeje hudodelstvo.   Paragraf —«
»Prosim, samo mrlo potrpi te, gospod stražmešter, da vam celo stvar pojasnim. Tukaj ni nobenega paragrafa. Prvo vprašanje je vendar, so li bankovci zares i>onarojeui ali so pristni. Morilec človek tudi ne moro biti, ako ni umorjene žrtve. Pred par meseci sem delal take bankovce v kopališču v veliki družbi. Tam prisoten uradnik avRtro-ogrske banke na Dunaju, ki oddaja svoje mnenje o pristnosti bankovcev, je pregledal moje ponarejene bankovce in je rekoč, da so čisto taki kakor pristni, neprijetno iznenađen beaal iz nevarne družbe. Ko ga je pa nje-
gov prijatelj pripeljal nazaj, se je prepričal o izvrstni šali in samemu sebi se ni mogel dovolj nasmejati.«
»Vse to so prozne besede«, mu stražmešter prekine govor. »Sami izgovori !«
Zaletel vstopi v sobo.
»Dovolite, gospod stražmešter, da vas malo motim. Gospod Zoran je moj stari prijatelj, ki rad uganja bnrke. Ta-le stroj tani-le ima za zabavo, in so bankovci vsi pristni, o čemur se sami lahko takoj prepričate. Pred par meseci sem bil v kopališču prisoten, ko je bančen uradnik z Dunaja--«
»A, a!« mu seže stražmešter v besedo. »Vi poznate gospoda Zorana in njegovo igračo?« Obrnivnši se proti Zoranu pa pravi, še ne popolnoma prepričan:
»Jaz bi pa vendar rad enkrat videl, kako vi to delate.«
Zoran sede k mizi ter vzame stroj v roke. Bila je majhna železna stvarca, ki se je lahko v žep u teknila. V pravokotnem okviru sta bila udelana dva valčka, ki sta bila v zvezi s zobčastimi kolesci. Te ko-kolesci se je gonilo z pripravo tako, da sta se valčka nasprotno sukala. Poiiarejalec bankovcev je vzel v roke prazen listek, ki je imel velikost dvajset kronskega bankovca, skrivoma pa je pokril s tem listkom bankovec tako, da ga ni bilo videti. Oboje je utaknil med valčka, ki ju je počasi sukai. Bankovec je leael kriško in je pal naposled na mino,
prazen list pa je lezel nizdol, pona-rejaleu v roko, ki ga je potem spretno pustil zginiti, lo delo jo bilo za gledalce zelo presenetljivo. LT6peh šale pa je bil naravnost sijajen.:
Zorau je na ta način napravil par iKuikoveev, ki jih je stražmešter natanko ogledal — ogledal pa si je še enkrat stroj in je potem celo šalo umel. Zamrmral je proti orožniku nekaj besed, ki niso bile slišati kakor pohvala in je potem vsa ponarejalna sredstva izročil Zoranu rekoč:
»Oprostita, človek se lahko zmoti. Nimam povoda, uradno postopati proti Vama.«
Ko sta nevarna hudodelca odhajala, je mladi orožnik delal čudno obraze. Pohvala, nagrada, avanzma, odlika na prsih — vse to je postalo zanj kislo grozdje. Izvajal pa je ra dogodka nauk:
Preveliko naglost ni nikdar dobra. —
Klepetec: Zoian in Zaletel pa so na domu prvega potolažili že skoro zblaznelo Klepetuljo, ki je potem v njih družbi še naprej klepetala todm vse drugače, kakor prvotno.
»Klepetec!« povzame naposled Zoran besedo: »Spravil sem tebe in tvojo gospodinjo po nepotrebnem v strah in sramoto. Ne zameri, shrani te-le bankovce, od prvega do zadnjega ponarejene, pa glej, da svoje fi- . nanee urediš. Vrnil boš, kadar bos* imel vsega preveč!«
patra, kmstahoemo samo to, da je proces EiseDpaas v vsakem osam taksen   pravosodni   skandal,   da bo
treba o njem spregovoriti se resno besedo, ako ne drugje, pa v parlamentu.
V interesu justiee same, v interesu zaupanja širokih mas v pravo-sodstvo je, da bo naša javnost z vsemi sredstvi skušala preprečiti: 1. da se ponove take škandalozne sodne obravnave, kakor je bila razprava Eisenpass, in 2. da se pri nas še nadalje nastavljajo taki — da rabimo najblažji izraz — nesposobni javni funkcijonarji, kakoršnjih eden je namestnik državnega pravdnika dr. Neuperger. _ R. P.
Crnomei:sveSQ župana azorno gospodarstvo v mestni občini za leto 1909
Pred nedavnim časom so se v Črnomlju vršile občinske volitve in za te volitve si je župan Matija Sku-bic v zvezi l znamenitim advokatom dr. Šturmom brusil jezik napram volilcem, da naj le take može volijo v odbor, ki ne delajo za svoj žep, marveč v občo korist in blagor meščanstva.
To so sicer res lepe besede in uvaževanja vredne, zlasti sedaj, ko je bil v odbor zopet voljen naš »lični, značajni Matija Skubic, katerega računovodstvo za leto 1909. sta osvetlila revizorja občinskih računov na seji dno 31. marca t. 1. kakor sledi:
Poročilo revizorjev se dobesedno
clasi :
»Računstvo in knjigovodstvo je skrajno zanikrno in zmedeno. Vpisovanje dohodkov in izdatkov izvrševalo se je neredno. Izplačila in prejemki, kateri so se izvršili v letu 1909., vpisani so med izdatki ali pa sploh niso vpi-ani. Stvari, ki spadajo v ubožni zakiad, vpisovale so se v mestni oboir>ki račun in narobe. Obresti od obligacij in od naloženega denarja se ne vzdigujejo redno, vsi od česar trpi mestna občina na dohodkih, ter jo pravilna sestava proračunov onemogočena. Glavna knjiga mestnih dolžnikov je v žalostnem stanu. Vodi se jo m pregledno. Obresti se ne iztirjujejo pravočasno. Drugih glavnih knjig se sploh pri občini ne vodi, tako da je kontrola otežkočena in pravilna sestava računov nemogoča.«
Po pregledu dnevnika sta prišla revizorja na si dece nereanosti in napake:
1. premalo vpisana colovina, plačo vina, stanarina, prejemki za utiho-tapljene prašiče itd. v skupnem znesku znašajo 150 K 34 v;
2. se je konstatiralo, da si je župan pridržal eden sodček petroleja v vrednosti 45 K, katerega je plačal z občinskim denarjem:
3. prodal je m; bran o merščino pšenice in zmesi kakih 15 mernikov v vrednosti 70 K ter semenske detelje za 70 K. ne da bi te prejemke vpisal med dohodke, sam si je pa tudi pridržal 6V2 mernikov pšenice, ne da bi jo plačal;
4. posekal je v mestnem gozdu brez dovoljenja odbora štiri hraste, pustil sežagat', deske pa v vrednosti 40 K zapeljal na svojo pristavo. Razrie druge malenkosti, katere so še v preiskavi In v informaciji znašajo tudi še 125 K, tako da si je mož botel nabrati nad 500 K občinskega premoženja.
Revizorja sta sie^r +o preprečila, vendar pa se vpraša visoki deželni odbor kranjski, koliko časa bo še trpel tako gospodarstvo prt mestni občini čmomeljski pod vodstvom župana Skubica, katero je. kakor zgoraj opisano, pod v^ako kritiko.
Gospodje, ali imate še pogum zagovarjati tega moža pred javnostjo, ki dela na tak način za blagor in korist vaših someščanov?
Deželno vlado pa poživljamo, da v kratkem resi proti zadnjim volitvam vloženi rekurz, ter da voMicem priložnost, da se sami otresejo takega gospodarstva.
- Juetična uprava bi poletnimi počitnicami dobila od In men ta pritrdilo k anksfcatim
jim predlogam, aamreč k noveli k kanonskemu sakonu in k nek star i in
postranskim zakonom. Predlog* so že skoro izdelane in hočejo zavzeti nekako   posredovalno ■tališče med
staroklasieno solo in moderno znanostjo.
Iz parlamenta.
Zasedanje   poslanske   zbornice« — Dnevni red In »Slovanska Enota«. — Predloge justičnega ministra.
Dne 14. t. m. ob 3. popoldne se fore j spet snide poslanska zbornica. Kar se tiče dnevnega reda te seje, poročajo, da je predsednik zbornice dr. Pattai hotel sklicati sejo klubo-vib načelnikov, da se določi dnevni red. Ker so bili klubovi načelniki po večini od Dunaja daleč proč, je to misel opustil in sestavil dnevni red po svojem lastnem prevdarku. Opozicija bo stavila predlog, naj se postavi na prvo mesto službena pragmatika in posojilna predloga zapostavi »Slovanska Enota« se bo s posojilnim vprašanjem pečala neposredno pred prvo sejo poslanske zbornice.
Justični minister Ssekelvi je izjavil korespondentn lista »Neues \Viener Tagblatt*, da so govorice o needinosti v vladi sami glede volilne reforme same intrige, ki imajo svoj vir v stremljenju zasejati neprijateljstvo med posamezne člane vlade.
Zdaj je še prezgodaj dotakniti se posameznih vprašanj volilne reforme. Le kar se tiče tajnega glasovanja je izjavil minister, da ima proti njemu zelo važne pomisleke. Vpelje naj se splošna volilna pravica brez tajnosti glasovanja, to se lahko pozneje še vedno vpelje.
lluftljansiii oM5njk! svet.
Ljubljana, 6. aprila 1910.
Ljubljanski občinski svet j*3 imel danes popoldne redno sejo, kateri je predsedoval župan Hribar. Rešile so se sledeče stvari.
>ai:ianila predsedstva.
ihinajr>ki podžupan dr. Neutuavr se zahvaljuje za sožalje izraženo ob dr. Luegerjevi smrti.
Deželni odbor kranjski sporoča, da dežela ne prevzame plačevanja učiteljev na ljubljanskih meščanskih šolah.
Društvo zasebnih uradnikov se zahvaljuje za subvencijo.
Praški župan dr. Groš je poslal Almanach kral. hlav. mesta Prahy«.
Nato se rešijo nekatere nujne zadeve, in sicer:
Prestava skladišča
s sveta bi v. voj. oskrbo va lišća se je sklenila v eni zadnjih sej. Dela, ki so s tem združena se oddajo najcenejšemu ponudniku Jak. Aeettu za. 18.000 K.
Za obrtno šolo
se da stavbno dovoljenje, ker sta se izjavila tehnični in zdravstveni izvedenec, da ni niti v tehničnem, niti v zdravstvenem oziru nobenih pomislekov; napraviti pa je treba še prsno kopel in. urediti odpravo smeti.
Popravila v Koleziji
so nujno potrebna. Stala bodo 2070 kron, pokritja je 1170 K, dovoli as torej še 900 K.
Na Gruberjevem nabrežju
bo treba položiti vodovodno cev; ker pa bo na Prulah sta.ia tudi mestna šola. se ta cev podaljša do šole. Stroški bodo znašali 5200 K-
Po teh nujnih zadevah prestopa občinski svet k dnevnemu redu.
Za dopolnilne volitve
v ljubljanski občinski svet Korio sledeče volilne komisije: i. razred gospodje J. Korenčan, A. Repič in Fr. Zevnik; II. razred 1. oddelek izc^pof]-je A. Bartel, P. Endlicher in 6t. T^a-pajne; 2. oddelek pa gospodje J. Mi-laveo, A. Petrin in V. Vončina ; III. razred 1- oddelek gospodje V. Holz, B. Kajzelj in J. Kenda; 2. oddelek pa grospodje J. Rebek, E. Rozman in J. Soklič. Mestni magistrat bota nastopala gg. dr. M. Zamik in J. Rnpnik, deželno vlado pa gg. dr. Senekovič, pl. Grabili, Bioek, pl. Hočevar in Simek.
V deželni umetniški svet se izvoli mag. svetnik   dr. Miljntin Zamik kot zastopnik mestne občine.
Neka tlrjatev
^ izbriše pri posestvu Marije Španove; mestnemu magistratu se da dovoljenje, da sme izdati izbrisno izjavo.
Jarki ob Opekarski cesti
in ob Mivki se morajo iztrebiti; stroški bodo znašali 1556 K; denar se vzame iz cestnega kredita. Sprejme se dodatni predlog obč. svet. dr. Rothla za uravnavo odtoka iz Kerna v G rad as i eo; stroški bodo znašali 960 K.
Stavbišče
ob Cesti na Rožnik se proda Simonu Treotu po 10 K m2.
Za podporno zalogo prosi prispevka ravnateljstvo c .kr. II. drž. gimnazije. Svoj čas jo bila prošnja začasno odklonjena s obljubo, da bo mestna občina tudi kaj prispevala, če bo prispevala tudi dežela. Med tem je dežela dala 300 K, in zato prispeva tudi mestna občina 150 kron (prvotno se je sklenilo samo 100 K, pa koncem seje zvišalo na 150 K).
Prošnjo za prispevek as zdravljenje
ja vložil Josip Lipovšek. Boleha na Inpueu in bi sel rad v sanatorij sa Dunaj. Dovoli se mn 250 K; denar se mu izplača, kadar dokaže, da je v sanatorij res sprejet
L^bliaaaki oMaaaki svet je svoj dovolil za zgradbo delavskih hiš svoto 388400 JL Maj so napravljeni načrti; napravil jih je arhitekt Koch. Ia sicer sta dve alternativi: 1. Štiri enonadstroptie hiše, v vsaki osem stanovanj s dvema sobama, kuhinjo itd. Vsaka tek hiš bi veljala okroglo 50.000 K, skupaj torej 200.000 K.
2. Dve dvonadstropni nisi, v vsaki pa osemnajst stanovanj s dvema sobama, kuhinjo itd. Teh hiš {bi veljala vsaka 90.000 K, obe torej 180.000 K. Glede tega drugega projekta je omeniti še to, da bi taka dvonadstropna hiša bila popolnoma razdeljena na dve polovici. Stanovanja bodo drugo od drugega strogo ločena, le vodovodno školjko bodo po tri stanovanja imela skupno. Pri vsaki hiši bo veliko dvorišče in za vsako stranko kos vrta. Hiše bodo stale na svetu za kurilnico drž. železnic ,svet je tam suh, zrak dober. Glede najemnine ne kaže sklepati že zdaj. Dobi naj se pa, predno se začne zidati, zagotovilo na podlagi načrtov, da bodo ono delavske hiše deležne glede davčnih olajšav vseh dobrot, ki jim gredo. — O stvari se vname daljša debata, Obč, svet. Tnrk želi naj se za vsako družino zida posebna hiša; odločno je proti »Zinskasar-nam«. Pri taki stvari se ni treba bati stroškov. Načrti naj se vrnejo stavbnemu nradn, ki naj izdela nove načrte za male hišice. Če pa občinski svet temu ne pritrdi, naj pa vsaj sklene zidati enonadstropne hiše. — Obč. svet. dr. Novak pozdravlja idejo, ki bo brezdvomno povsod našla odobrenje.Izjavljajo za dvenadstrop-ne hiše. — Istotako obč. svet. Liko-zar. — Obč, svet. Primožič predlaga, naj ima tudi vodovodno školjko vsaka stranka svojo. — Pri glasovanju .le Turkov predlog odklonjen, sprejet pa predlog referentov, da se zidata dve dvonadstropni hiši. Sprejet je tudi Primožičev dodatni predlog.
Regulacije ulic.
Gosp. Repič ponuja v svrho regulacije Kolezijske ulice nekaj sveta po 10 K nv. Vse bo veljalo okoli 1000 K. — Sprejeto.
Z regulacijo Orlove ulice se še počaka, ker gosp. M aren če zahteva za nek svet pretirano svoto.
Uličica med hišo št, 11 in svetom 'ri. Koželjev c na Poljanski cesti se opusti. Svet se odstopi g. Kozelje-vi brezplačno. Ker bo g. Kozel jeva morala plačati posestniku hiše št, 11 odškodninn,ker mu bo zazidala okna, prosi za prispevek; to se pa odkloni.
V svrho regulacije Tabora so kuni Št. Francetovo posestvo na Ra-deckega cesti za 23.000 K.
Mestni otroški vrtec
se premesti iz Ramenskega ulice na Zaloško cesto; nov vrtec pa se bo ustanovil v Kolizejskem okraju.
Računi
o porabi dotacije n3 c. kr. višji realki se tisto*.
Nemško šolstvo.
Svoj ča?, se je sklenilo dognati, kakšna je frekvenca na nemški mestni deški pet razrednici. Ta šola se je ustanovila 1. 1885 kot dvorazredniea, m- j*« počasi širila in 1. 1895 je po-stala petrazrednica. Frekvenca ni nikdar znašla nad 230 učencev. Letos ijh je 130. Nemcev je med njimi komaj polovica., ker Nemci pošiljajo svoj»« otroke raje v Scbulvereinsko šolo. Mestna nemška šola ni nikdar imela postavnih pogojev za pet razred n i co. Lan: je bilo otrok za troraz-rednieo, letos jih je pa za dvorazred-nieo. Šola naj se torej reducira na dvorazrednico: deželni odbor uaj se naprosi, do temu sklepu pritrdi. Učiteljstvo te šole se dodeli mestnim slovenskim šolam. — Sprejeto.
Na mestnem deki. liceju
se takoj definitivno razpiše mesto učiteljice računstva in prirodoznan-st va.
Po mestnih nasadih
na Slovenskem in Hrvatskem trgu naj se napravijo — tako je sklenil magistrat ni gremij — železni koši za varstvo dreves. Obč. svet pa temu sklepu ne pritrdi.
Mestni vodovod.
Za odpis pristojbine za večjo porabo vode prosita Jos. Kreuzer in Iv. Lončar. — 8e odkloni.
Dolenjska zelenica ima zjutraj zelo nepraktičen vozni red. Kdor ima na pr. v Novem mestu kaj opraviti pri sodniji, se mora peljati tja že prejšnji dan zvečer. Zato so nekatere dolenjske občine zaprosile za spremembo voznega reda. Občinski svet sklene ravnateljstvu drž. železnic v Trstu poslati prošnjo, da se vozni red dolenjske železnice spremeni tako, da pride vlak v Novo mesto is ob 9. zjutraj, v Ljubljano pa po 7. Hitrost vlakov naj se zviša za 4 do 5 km.
Jarki m Triaikl eestL Obč. svet Pranchetti interpeli-ra gleda jarkov na Tršaaki cesti in 1 ftsli, da as odstranijo. — Župan od-
da bo drž. cestna uprava to cesto uravnala in potem bodo tudi jarki iaginili.
Sledi tajna seja, v kateri je bil mestni zdravnik dr. Bleiweis-Trste-niški pomaknjen v IX. Čin. razred. Za vrtnarskega pomočnika pa je bil imenovan Anton Feranto.
Dnevne vesti.
+ »Sodoma v Paradižu.« Ko
smo sinoči čitali v »Slovencu« ta napis nad uvodnim člankom, smo mislili, da bomo kaj izvedeli o fa-rovškem življenju, saj je znano, da so se v različnih farovžih zgodile že jako čudne stvari. A ne. »Slovenec« je poročal o slučaju, ki se je zgodil v Zatišju, kamor pošilja mestna občina otroke na letovišče. Za nadzorstvo postavljeni učitelj C. se je tam pregrešil proti nravnosti in jo bil za svoje dejanje od pristojnih oblasti sodno kaznovan. Nibče se ni zanj potegnil, nihče ni skušal stvari zakriti, nihče ni iskal zdravniških spričeval, da bi ga rešil kazni, kakor so že večkrat storili klerikalci in kazni uteklega in za norca spoznanega duhovnika zopet nastavili kot dušnega pastirja ter mu dali priliko, da nadaljuje, če hoče, svojo »dušebrižni-žtvo«. Stvar je šla svojo pot in deželni šolski svet in sodišče sta stvar obravnavala tajno, ne iz ozirov na nesrečnega učitelja, ki se je pregrešil, nego iz ozirov na prizadete rodbine, iz ozirov na prizadete deklice, zaradi katerih je želeti, da ostane stvar tajna, da bi jim, ki so še nadalje pridne učenke, stvar ne škodila v življenju. Fdino to je bil vzrok, da smo tudi mi molčali; saj molčimo celo v slučajih, ko ni treba imeti takih ozirov, kakor n. pr. o slučaju aretacije sodomitskega masnika, ki je bil nedavno tega aretiran nekje na Gorenjskem. Dasi ima duhovščina vse vzroke o takih žalostnih slučajih molčati, saj je znano nebroj slučajev, ki smrde naravnost do neba, je »Slovenec** to stvar slastno pogTabil. Kaj njemu mar za prizadete rodovine, kaj je njemu na tem, če škoduje dotičnim deklicam morda za vse življenje, če pa more napasti političnega nasprotnika! Naravno je, da ne moremo slučaja popisati, kakor se je zgodil, a že iz pri-sojene kazni petih mesecev je posneti, da tako huda stvar ni bila, kakor svoj čas v Kopanju, v katerem slučaju je bil dotični župnik obsojen ua pet let, niti tako huda, kakor v Borovnici, niti tako huda, kakor v različnih drugih slučajih, v katere so bili zapleteni duhovniki. Ob sebi se razume, da je tudi najmanjši pregreše.k zoper nravnost obžalovanja in obsodbe vreden. Storilec je tudi prejel zasluženo kazen in pravično je tudi bilo, da jo je prejel, naj je tudi za vse življenje uničen, kajti samo duhovniku ne škodujejo take stvari nič. Nečuveno pa je, na kakšen način poskuša »Slovenec« to stvar izkoristiti zoper političnega nasprotnika. Na mestno upravo hoče zvaliti krivdo. Mestna uprava naj bo odgovorna za posameznega človeka, ki je sploh veljal za jako spodobnega, vrlega in i>oštenega človeka. Ali je katoliška cerkev odgovorna za patra Fridolina, ki je v Gorici v cerkvenem semenišču bil postavljen za nadzornika dečkov in je v več sto slučajih zlorabil njemu poverjene dečke in storil vse drugačna dejanja, kakor so so zgodila v Zatišju f Razloček je le ta, da v slučaju nesrečnega učitelja C. noben človek ni s prstom ganil, da bi ga obvaroval posledic njegovega, v primeri s patrom Fridolinom neznatnega greha, dočim so vsi cerkveni krogi napeli vse sile, da so pomagali patru Frido-linu pobegniti v inozemstvo, kakor so pomagali pobegniti sodomitske-mu patru Vakslju in kakor pomagajo rešiti in obvarovati kazni vsakega duhovnika, ki se pregreši proti nravnosti. Naj sodi javnost, kdo postopa poštenejše. Klerikalci pač nimajo vzroka kričati kot moralisti, zlasti ne sedaj, ko je ljubljanski škof s svojo rdečo brošuro tisočkrat večje pohujšanje napravil, kakor kdorkoli in i njo veliko več deklic pokvaril, kakor obsojeni učitelj.
+ Klerikalci in dem okra ti zcm. Da imajo klerikalci in zlasti njihovi voditelji demokratizem le na jeziku, smo že neštetokrat dokazali. Kdor čuje govoriti na kakem shodu dr. Šusteršiča, menil bi po njegovih besedah, da ima pred seboj demokrata posebne vrste, če pa pogleda v dr. Susteršičevo privatno življenje, vidi, da je to pravi nemško - francoski aristokrat. Tudi dr. Pegan hoče po vsem svojem vedenju igrati velikega demokrata. Ta mož je odgovorni uradnik lista »Občinska Uprava«, ki ga izdaja klerikalna kmetska županska zveza. Deželni odbornik in odgovorni urednik občinskega lista v eni osebi! To je pač samo pri klerikalcih mogoče. V zadnji številki tega klerikalnega lista se poučujejo županstva, kako se naj rešujejo uradni spisi. V
tem spisu se zaničuje županstvom, da morajo razločevati višja in sebi enaka oblastva, da je v vseh občinskih gospodarskih zadevah edina najvišja instanca — deželni odbor. — Pisati se mora veleslavni deželni odbor in na celi poli z »rubrumom«. Županstva se končno poživljajo (!), da se ravnajo po teh navodilih. Klerikalec torej ne najde nič nujnejšega, ko učiti županstva, kdo so višja oblastva in kako se jih naj titulira. V svojem I. letniku 1905 v prvi številki pa je pisala ravno ista »Občinska Uprava«, proč z nepotrebnimi nazivi v uradnem dopisovanju, proč z vsakimi laskavimi izrazi, ker uradu*» dopisovanje je lahko tudi v priprosti obliki dostojno. Seve takrat je imela »Občinska Uprava« resnično demokratičnega urednika, danes pa ima klerikalnega deželnega odbornika! Zanimivo je tudi to, kako občinski list v nič devi je vsako avtonomijo občin! Pač daleč je prišla »Občinska Uprava«!
+ Kakšne sodnike si želijo Nem< ci? Že stara je naša zahteva, da bi imeli v slovenskih krajih slovenski sodnike in to ne sarno radi jezikovne nezmožnosti   nemških sodnikov, temveč tudi zaradi toga, ker vemo. da more le tisti sodnik pravično soditi, ki pozna celo narodovo mišljenje in razmere, v katerih dotični narod živi. To nam Nemci hudo zamerijo, četudi zahtevajo zase isto, in nam kljub temu vsiljujejo nemške sodnike. K temu krivičnemu početju pa jih ne vodijo le politični motivi, — vstvarjanje nemškega posestnega stanja — temveč še nekaj drugega, kar je izdal nedeljski »Grazet Tagblatt«.    Znani    napad   nemški) i »turnarjev« na »Sokole« v Zidanem mostu je bil predmet sodne obravnave v Brežicah in vzklicne obrav nave v Celju Dočim se zdi nam po polnoma jasno, da so bili nemški na padalci obsojeni,   ne more tega do pisnik »Tagblatta« umeti in se ves razočaran zgraža nad tem in pravi: Nemški sodnik je obsodil Nemca (!) Pajdascha in Matschka! — Torej tako! Nemški sodniki bi naj drugače sodili Nemce, kakor Slovence, četudi velja za vse isti zakon! Nemški sodniki naj ne ustvarjajo samo po sestnega stanja, oni naj ščitijo tuni napadalce in pretepače,   če so isti slučajno — nemskutarji. — Da v tako degerirano justico,   kakor si jo predstavljajo   in    nam vsiljujejo Nemci, ne moremo imeti zaupani.*), je pač umevno! Ali ni potemtakem naša zahteva po slovenskih sodniki upravičena !   Mnenje »Tagblatta« i » nepristranosti sodnikov je pač zn. čilno za kulturni nivo naših Nem cev, ki nosijo kulturo vedno in ved no le — na jeziku.
— Velik ljudski   shod v Kostanjevici bode v nedeljo 10. t. m. ob o. popoldne na Mestnem trgu.  (V slušaju slabega vremena v Bučarjev dvorani.) Predmet shoda je manife staeija za železniško zvezo: Brežic* Čatež - Cerklje - Sv. Križ - Kosta njevica - Št. Jernej - Novo mesto.
+ Delitev Štajerske. Dne 1. februarja t. 1. je izdalo ministrstvo za javna dela odredbo, po kateri pripa da nadzorstvo nad slovenskimi obranimi nadaljevalnimi šolami na Štajerskem  slovenskemu  nadzorniku v Ljubljani. Vsled tega je nastal p< nemškem časopisju silen piš, ki se bo polagoma že polegel. Saj bo menda tudi nemška gospoda uvidela, d; to, kar je dobro za Nemce, je dobrin potrebno tudi za   Slovence. Če imajo torej nemške šole na Kranj skem nemškega  nadzornika, zakaj ne bi imele slovenske šole na Bta-jerskem   slovenskega    nadzornika.' Da je pa ministrstvo imenovalo za navedene slovenske šole za nadzornika ravnatelja državne obrtne šole Ivana Šubica v Ljubljani, je vzrok skoro gotovo to, da bi slovenski nadzornik na Štajerskem   ne bil varen življenja pred podivjanimi nemški mi tolpami.
+ Imenovanje. Poročali smeđa je bil dr. Jernej G r a n i g g imenovan pristavom rudarske šole v Ljubljani. Da ne bo zmot, bodi du stavljeno, da je bil dr. Granigg imenovan za rudarsko visoko Šolo.
— Politično in posvetno društvi k za Trnovo in K rakovo je darova!" dijaškemu društvu »Domovina« I-kron namesto venca umrlemu odborniku g. Lovru Brezniku. Iskren?' hvala!
— Koncert »Glasbene   Matice c v katerem so se izvajalo najnove,7>< slovenske izvirne skladbe, se bo n* večstransko izraženo željo ponovil v torek, dne 19 .aprila.
— Družinski večer priredi oz i roma ga ponovi N. D. O. v sobote zvečer ob polu 8. v areni »Narodnega doma« z neizpremenjeuim sporedom, kakor v ponedeljek. Vprizorita se: lepa dramatska slika »Na smrt obsojeni«, ki jo dosegla pri prvi vprizu-ritvi krasen uspeh in burka enode-janka »Morilci v Kravji dolini«. Sodeloval bo tamburaški zbor vajenske skupine« Družinski večer se vrši pri pogrnjenih mizah. Po sporedu bo prosta zabava. Da ae pobijejo stro
3d zadnjega družinah**** večera in
da se revnim vajencem saj nekoliko pomore, da se lahko ndeleie poučnega izleta v Trst se je nastavila najnižja vstopnina in sicer sedeži pri mizah za osebo 44) v, stojišča na 16 t; '•lani N. D. O. so vstopnine prosti. — Pričakujemo s strani narodnega občinstva, zlasti s   strani narodnega
enstva najštevilnejše udeležbe. Pokažite dejansko, da znamo ceniti nase delavstvo, zlasti našo nadebudno mladino. Dajte dober vzgled in vzgojili si boste iz te mladine delavce-•nože, ki bodo v ponos vam samim >n v ponos vsemu našemu narodu. Hvaležni vam bodo vajenci, hvaležna vam bo pa tudi X. D. O. Pokažimo 'orej z dejanji! — S ponovitvijo tega
ečera pa je X. D. O. ustregla gotovo
udi onemu delu si. občinstva, ki ni moglo v ponedeljek vsled prenapol-njenosti dobiti več prostora v areni. Pripominjamo še, da se vsled preve-
ikih stroškov posebna vabila ne bodo razpošiljala, naj zadostujejo te vrstice vsakemu mladinoljubu kot . abilo. — V soboto pa bodi deviza
sega narodnega občinstva: Z dejanji pokažimo našemu delavstvu in "asi mladini, kako jih cenimo! — Na -videnje torej v soboto v Narodnem
< !omu«!
— Javno predavanje.   Jutri, v
; >etek, predava v »Mestnem domu« LToapu dr. Frau    Ilcšič, predsednik Matic*-'    Slovenske^ o Jurju Spo-; er ju. predhodniku (vaje ve m in njegovem    delovanju    uied Slovenci '1848). Jurij Sporer je bil sanitetni -vetnik v Ljubljani in je lota. 1848. -r>rožil ljubljansko vaoučiliško \T»ra--anje. nadalje je bil prvi. ki je zbu-!il misel Iečilišča v Opatiji, kot pos-'k je med Jugoslovani prvi začel isati klasično zcrodovinske dramo, varlovean, Hrvat nnlom, je posvetil lober del svojega dela Slovencem, i! je >>Ilirec« v pravem pomenu bede. — Predavanje, ki nam odkriva
I * poznan del naše kulturne in na-odno - politične zgodovino, bo torej ako zanimivo. Pričakovati je obilne deležbe. Po želji predavatelje vi gre »ti dohodek prostovoljnih donosov v korist »Umetniškemu Kolu« Matice Slovenske«.
Ustanovni občni zbor »Pod-»rnega društva za u čeme c. kr. II. r^žavno gimnazije v   Ljubljani« se
rsi v nedeljo, dne 10. aprila t. 1. ob «0. dopoldne v konferenčni sobi »menjenega zavoda z naslednjim neredom: I. Poročilo ravnatelja. 2.
< itanje pravil. 3. Volitev odbora. 4. *Tučajn"-ti.  — Cenjeni elani se pro-
da so mnogobrojno udeleže toga -tanovuega   zbora. R a v n a -
♦ I j s t v o.
Mnogo društev še >♦ daj ni jasnem, kdo da ga je upravičen astopati na zunaj   in podpisavaii ioge.   ki    se    predlagajo raznim blastvom. Ker si društvo samo se-tavlja pravila, mora pač tudi samo 'ijbolj  vedeti,  kdaj  da  so njegov*-oge pravilne in veljav n«-. Vsaka vloga mora biti t »odpisana od nega. ki je po pravilih v to določen, a rej od predsednika, ali v njegovi vNotnosti m<J  podpredsednika, nika-r pa ne zadošča  tajnikov podpis, akor se to splošno misli. Ce j** dru-■*v«. vezano  po svojih pravilih skli-ati vsako leto .svoj redni občni zbor. lora to \>aj 24 ur prej naznaniti ris to j nem u oblast vu. Ravno tako je reba naznaniti mestnemu magistra ? v treh dneh vsak novoizvoljena d bor, in to tudi takrat, če so ostali -i funkcijonarji starega odbora.
Okrajno glavarstvu je uvedlo •a občine ftreaovica.   Dobrova, Do-irunje, Jezica in Rudnik pasje zuam-e. Vsak pes mora imeti znamko na ratnim ali pr-urm jermenu pritr-eno tudi tedaj,   kadar ni kontuma-a. Pse brc/ teh znamk bo odvzel in ismrtil konjač; proti lastniku r-«* pa »od»- kazensko postopal". Vsuk iast-iik psa naj takoj vzame pri svojem npanstvii   za   vsakega r>sa po eno nam ko, za katero ima plačati 20 v i-»arjev. Ta razprl.'- -topi v veljavo ■ 18. aprilom t. 1.
Papirnica na Ver ju pri Medvodah.   Ogenj v pogoreli papirnici tli -c vedno.    Pirniško gasilno društvo ra/.i podnevi in ponoči   in gasi po
ii alem, kjer zajezi ja plamcnček ali •Jamcu i/p«»d pnpirn« hale ali ogo-elega hloda. Skoda j<- manjša, kakor
-e je prvotno cenilo, pokrita pa bo I
a varovalni no popolnoma.
Pri volitvah v bolniške blagajna v Tržiču bo preteklo sob«no /marali Slovenci. Sedaj se je nadejati, la. se v kratkem   nastani   v Tržiču
loveu-ki zdravnik, ki bi ga prebivalstvo pozdravilo   l   odprtimi ro-
kamL
Odlikovanj«', t lana prostovoljk nega gasilnega društva v Novem .-.-m .Josip Lenart in Ivan Maver -ta bila odlikovana v priznanje zaslug, ki sta si jih pridobila v teku 25 lel svojega delovanja pri gasilnem društvu s častno svetinjo.
Stavbna in kreditna zadruga v Idriji je imela v prvem četrtletju prejemkov 100.111 K 39 v, izdatkov 105.305 K 76 v, torej 211.417 K 15 v -kupnega   denarnega prometa. Sta-
nja hranilnih vlas; imenu kimonu marca 1910 51.654 K 97 v, kar je sa petmeaaejii okatoj »mala gotovo raaveasljiv pojav. Zadruga ima na razpolago več stavbnih parcel.
Stavka v Trbovljah. Včeraj je izbruhnila v Trbovljah rudarska stavka, ker je družba odklonila zahteve rudarjev po zvišanju plač.
Katoliški duhovnik — strupen sovražnik slovanskih iasea. Posestnik Ciril Zabavnik v Vodrancih pri Sv. Bolfenku na Štajerskem je nali te val, da se njegov sinček krsti na ime Vladi boj. Župnik Ivan Zadra-vec je delal grozno kisle obraze, ko je moral krstiti malega Madiboja, Ker se častiti božji namestnik ni mogel nia^fvnti ua drug način, je takoj po krstu tekel v svoj živinski hlev, kjer je začel nad nekim juncem upiti, da ga krsti na ime Vladi-l»oj. Župnik je seveda pripovedoval sosedom o krstu svojega junca ter obenem smešil posestnika Zabavnika in njegovega otroka. Za stvar je izvedel tudi Zabavnik, ki je surovino v duhovski obleki tožil radi razža-1 jenja časti. Te dni je bil župnik Za-dravee obsojen pri sodni ji v Ormožu radi zasramovanja svojega žup-Ijana v denarno globo HO K Menda ne bo več krstil svoje živine na slovanska narodna imena.
Zaročila se je v Opatiji gdč. Marica Tomasie z g. Tiljomirom F iam inom.
Spomenik Zoruttiju v Gorici. Društvo »Progresso« v Gorici je izdalo ua »Furlaue<- oklu-, s katerim jih poživlja, naj vsi prispevajo, da se čimprej odkrije v glavnem mestu vzhodne Purlanijc (?!) v Gorici dostojen spomenik furlanskemu pesniku Petru Zoruttiju. Oklic poživlja tudi vse furlanske občine, naj prispevajo za spomenik. Načrt — ki je že odobren - je rzdelal videmski kipar Silvio Piccini. Visok bo 5*20 m. Kakor v tem proglasu, tako tudi v vsem drugem se goriški Lahi imenujejo zadnje čas«' Furlane<- CFriulani > in ne »Goriziani , a Gorica je naenkrat glavno mesto Furlanije in ne Goriške. Da je pae tako. lepa goriška dežela je povsem slovenska, in te dežele je glavno mesto Gorica, medtem ko je glavno mesto Furlanije Gradiška.
Otrok se smrtno ohstrelil. Osemletna Ana Zencovich iz Vodnjana je v odsotnosti svojih staršev, ki stanujejo v vili Pinesioh. v družbi nekaj stare joga bratca iztaknila v omari nabit revolver. Otrok uevedoč kaj ima v rokah, izvleče revolver iz omare in se z orožjem igra, pri čemer se revolver sproži in krogla zadene ubogega otroka v glavo, ki je padel nezavesten v lužo kr\ i. Na detonacijo so prihiteli sosedje in orožniki, ki so takoj poskrbeli, da >o lesko ranjenega otroka spravili \ poljsko deželno bolnišnico. Zdravniki so izjavili. o!a ni upanja, da bi otroku rešili življenje.
Samomor. JTIetui Ivzio ( apello, tramvajski kondukter v Trstu, stanujoč v uli«*i Conicoli 11 je skočil iz okna petega nadstropja isto hšše in obležal mrtev na dvorišču z razbito f*repilijo. Policijska in sodna komisija sklepa s tega, ker .)♦• dobila okno odprto, da je imenovani izvršil sa-motnor, vendar pa tudi ni izključena ijezs'oiJa. Službeno tramvajsko torbico in druge stvari ;-o izročili tramvajski direkciji. Jmel je v sol.i tudi stekleiiičico neke tekočine. k;< ro ji-komisija zaplenila.
Poskusen samomor. V Tr-tn je bila radi vlačngarstva aretiram ue-ka lOletna M. F. doma nekje ?i • To! minskem in odvedena na policijsko ravnateljstvo. Med zas lisa van jem je aretiranka ko j** seznala, da bo iz Trsta izgnana potennila iz žena stekleničico karbolne kisline in de loma prodno so mogli preprečiti navzoči policaji izpraznila. F. je takoj padla na tla in se v groznih bolečinah zvijala. Poklicali so tele-tonično zdravnika, ki je deklini iz-pral želodec in jo dal odvesti v mestno bolnišnico.
Reški Slovenci. V soboto, dne 2. aprila je bil zadnji sestanek reških Slovencev pred ustanovnim občnim zborom slovenskega društva. Prostori hotela »Kontinentul« so bili natlačeno i»olni našega ljudstva, — Določil se je dan 10. aprila ob 3. popoldne v hotelu »Sušaku« kot dan ustanovnega občnega zbora. Reški Slovenci, ki jih je nad 6000, željno pričakujejo 1 ustanovnega občnega zbora, kakor se je, to sijajno pokazalo v soboto.
Zopet reven kmet žrtev goljufov! Včeraj je prišel na semenj mali posestnik Fran ftiljar iz Brega pri Smartnem pri Kranju z namenom, da si kupi par voličkov, da bode z njima obdeloval v potu svojega obraza priljubljeno rodno mu grudo. Mož je imel s seboj ves denar, kar ga premore — 640 K. Ko si je ogledoval živino, ga je zasledoval lopov, katerega žrtev- .je pozneje postal. Pristopil je pri ogledovanju k njemu nek okoli 30 let star človek nadsrednje postave, suhega, črnikastega obraza ter mu rekel naj ua seimu ni kari ne kupuje volov, ker so
predragi in naj gro rajši kupit njegovega vola, katerega mu bode dal selo pooaaL Bačoam, storjeno. Mož mu je takoj sledil in ko prideta na Poljansko cesto ae tujec skloni in navidezno pobere listnico. Pogledal je v njo in jo potem pokazal Siljarju, češ, sedaj je naju doletela pa sreča, kojo si bodeva delila. Poštena slovenska duša ga takoj opomni, da se mora denar oddati pri magistratu, najdenim) si potem pa lahko delita. Nato sta prešla zopet na kupčijski pogovor, med katerim je neznanec vodil svojo žrtev no raznih stranskih ulicah do železniškega prelaza na Marije Terezije cesti. Od tam sta šla po drevoredu naravnost v tivolski gozd. Ko prideta do razgleda, priteče za njima nek okoli 25 let star, zelo majhen človek, ki je bil debelega rjavkastega obraza in baje sivkasto oblečen ter je govoril na vadno slovensko, kakor prvi. Rekel je, da je izgubil denarnico z 10.000 kronami, katero sta nedvomno našla ta dva. Šiljarjev spremljevalec se je dal takoj preiskati, potem je prišel na vrsto pa žrtev. Šiljar mu je dal takoj listnico, v kateri je imel 640 kron v bankovcih po 100, 50, 20 jn 10 K. »izgubitelj« mu takoj prizna, da to ni ujegov denar, pač pa »umi, da ga je mož skril v Čevlje. Pošteni mož si je, da dokaže svojo nedolžnost, takoj sezul čevlje, med tem pa je tujec izmaknil iz listnice ves denar, potem mu jo je dal pa nazaj, češ, že vidim, da ste poštenjak. :>Mo-ra imeti moj denar pa ta/% je zakričal. V tem pa Šiljarjev spremljevalec zbeži, »izgubitelj« plane za njim, uboga žrtev se pa nič hudega slu-teč obu je in gre nazaj v mesto. Pri-sodsi do ^voje tamkaj bivajoče s.' stre, ji obrazloži slnčaj, nakar je ta obledela in takoj ji je bilo jasno, kaj .se je bratu pripetilo. (Brala je namreč te vrste goljuf i jo, že v listih.) In res, ko Šiljar pogleda v listnico, bi bil kmalu od strahu padel vznak -— bila je prazna* — Ves denar, ki ga je za votičke tako skrbno branil čez zimo. ves trud. vse je šlo v zločinsko roko. Videl je prod seboj jokajočo ženo. videl neobdelano polje — videl je druge orati on pa brez živini-< c . . . Mož je analfabet in mu te nove goljufije niso bile razumno pravnic znane. Ker se liodo taki slučaji nedvomno se marsikje ponavljali, poživljamo vse naobražene kroge, delujte povsod, posebno duhovščina in učiteljstvo, da pridejo ti »izgubi-telJK ze vender v roke pravice, kajti varnostna oblasfva hnajo i u kaj zavezane roke. Le, če bodo kmetje o tem poučeni, bode konec žrtev.
S ceste. Včeraj popoldne je pripeljal po Tržaški cesti hišni posestnik Andrej Leben iz Babne vasi z dvema konjema z drvmi obložen voz. Nasproti mu je pripeljal ob desni strani Jakob Kropivšek naložen voz z gramozom. Zadela sta skupaj z vozovoma in se je Lebnn zlomilo oje. Koprivšekn pa poškodovale desk« • pri trupi. Ko je. včerrcj po po l dne pleskarski vajence Josip Satler peljal po Sv. Petra cesti s dvokoles-nim vozičkom v loncih barvo, mu je nasproti pripeljal nek izvošček in zadel v njegov voziček, mu zdrobil kolo in preobrnil lonec. Na tu-
kajšnjem sejmišču j«' včeraj posestnika Matija Laha iz Studenca občina liloke, ko je preperjaval svojega konja, podrl konj na tla, mu stopil na palec leve roke in sra mu zmečkal
Priporočljiv  pomočnik.    Pri ue
lem tukajšnjemu mesarskemu mojstru službujoči pomočnik Silvester Zupan, rojen 1>?91 v Krizah, okraj Brezice je od raznih odjemalcev iz-lirjal čez t>0 K denarja in z njim neznano kain pobegnil.
Pes popadek Včeraj popoldne .ie trgovskega vajenca, Josipa Kramarja na Dunajski cesti popade! nek pes in ga ua obeh mečih telesno poškodoval. Lastnik psa je znan.
Ne za ljudsko šolo marveč z deli za drevored so pričofi včeraj ua TVulah.
Delat sko gibanje. Včeraj se je / južnega kolodvora odpeljalo 40 Lahov v Kočevje, 24 Hrvatov v Beljak. 29 v Heb, 12 pa v Judenbnrg.
Izgubljeno in najdeno. Šivilja Marija Poenikova je izgubila rujavo usnjato denarnico z 8 K in en ključ. — Hlapec Fran Cakan je izgubil čruo usnjato denarnico, v kateri je imel bankovec za 20 K in tri ključe. — Delavec Ivan čemažar je izgubil čruo denarnico s srednjo vsoto denarja in prstan z višnjevim kamnom. Kuharica Marija Švajgen-tova je izgubila črno denarnico, v kateri je imela 20 K 06 vin. - Nek gospod je našel srebrno pozlačeno zapestnico. — Gostilničarjev sin Vinko Pokom je našel zlat prstan, izgubitelj ga dobi pri )>ostajenačel-uiku dolenjskega kolodvora. — Policijski stražnik Frane Perne je našel črno moško pelerino in plišast klobuk. — Mestni delavec Franc Gregorič je našel 1 K denarja.
ftčipalaik se je izgubil v sobo to od juatične palače proti Buavajaki cesti. Pošteni najditelj naj bi ga od-
dal v uredništvu »Slovenskega Na« roda«.
nfllsimiairff Filharmonij«« oddelek sodeluje jutri, kakor v naprej vsak torek in petek pri popoldanskih predstavah Elektroradiografa »Ideal«, Franc Jožefova cesta št 1, hotel spri Maliču« od tričetrt na 6. naprej.
Po stomston svetu.
—   Za   slovanske časnikarje*
V češki n listih čitamo: Slovanski časnikarji stoje v prvih vrstah v narodni borbi in se v vsakem oziru žrtvujejo za javnost. V zahvalo za to jili čaka na starost, ko jim opešajo sile, največkrat skrajna beda. Temu je treba od pomoči čim naj-preje, ker se ne sme več dopustiti, da bi časnikarji za sv^je eminentno kulturno delo na starost imeli v plačilo bedo in stradanje?. Stvar se da najložje urediti na ta način, da listi primerno zvišajo naročnino in da dotični znesek pripade časnikarskemu pokojninskemu zakladu. Na ta način bi se za časnikarje dal v par letih nabrati dobro fundiran pokojninski zaklad. Nasvet je vsekakor vreden vsega uvaževanja, ker ni tako teško izvedljiv, kakor bi se mislilo na prvi pogled.
Književnost.
VI.    zvezek »Pravnikove« zbirke.   Ker se ta zvezek dotiskuje in poj.de skoro v vezanje, je umestno, da kratko opišemo njegovo vsebino. Nad 40 tiskovnih pol obsežna knjiga. *e deli v 3 zase ločene dele. V prvem delu je uotarski red i vsemi dotičnimi   predpisi   in razsodili do zadnjega časa. Notarski red je pre-I vel se France Lev stik, ni torej treba I povdarjati, da se čita prav kakor izvirnik in da živo spomuija na izklesan slog našega nesmrtnega stilista, h kateremu se vračajo na^i najboljši prevajalci   In pravniški pisatelji. Urednik je za nekatere manj navadne izraze v pripomnjah    dodal one, ki jih rabimo -edaj,   da   se ne more nihče motiti o njih pravem pomenu. K posameznim določilom se je privzelo tudi    mnenje znanih strokovnjakov, m pr. M. IJeicha, in vso tva-rino, ki obsega brez abecednegx» kazala polnih 10 pol, je pregledalo iu popolnilo več domačih notarjev, tako da o njej sploh ne poznamo enako dovršene priročne knjige. Drugi del, ki je urejen enako kakor prvi, obsega ces. patent   od 0. avg. 1S54 — zapuščinski patent — približno 14 tiskovnih pol,   vrhu tega pa devet dodatkov:   županstvom izročeni posli sodišč, red za javne dražbe, odstotek za uboge, proglašenje mrtvim, amortizacija listin,   zapuščine inozemcev, polaganje vrednostnih papirjev pri bankah,   nalaganje   gotovino varovancev v hranilnicah   in   v poštui hranilnici ter obširen sestavek   > zapuščinskih pristojbinah. Tudi ta del ima obširno stvarno kazalo po abecednem redu v slovenskem in hrvatskem jeziku.    Tretji »lel vsebuje na isti način urejene   občno predpise o sodnih depozitih fpolozbah) in pa za depozitu i    urad v Trstu še posebej. Ta del je važno   dopolnilo prviina dvema,   kajti depozitue knjige so v gotovih    mejah javne tako, kakor zemljiške knjigo ali trerovinski registri.   Tudi tu je posebno stvarno kazalo.   Vsa knjiga je za nas velike vrednosti   In ue bo v prid samo slovenskim pravnikom,    občinskim in župnim   uradom,    temveč vsakemu Slovencu,   da se iz nje točno pouči, kadar treba. Tisk knjige je vzoren in čistejši kakor pri prejšnjih zvezkih, «*>ua vezani knjigi 7 K je manjši!,   kakor za enake nemške knjige, ter čudno je. da se za njo ni oglasilo več predplačnikov,   za   katere se je cena nastavila same« na 5 K 26 v.
Kožne stvori.
• Tukaj se v zgledujte! V Gaaar-ti v Italiji je bil te dni obsojen Sale-zvjanec p. Gauci, učitelj v nekem zavodu na 20 let ječe radi hudodelstva proti nravnosti.
• Stavkajoči profesorji. Romunska vlada namerava izdatno u tesnit i svobodo svojih vsenčilišč. Vsled tega so profesorji v Bukureštu soglasno sklenili, da uprizore takoj vsi romunski profesorji splošno stavko, ako vlada ue umakne svoje zakonske predloge. Vlada se bo složnemu odporu pač morala udati.
• Svedok Napoleonovega ujetništva.   Skoro neverjetno je, da bi še kdo živel, ki je videl nekdaj slavnega* ob koncu pa tako nesrečnega cesarja Napoleona. In vendar prinaša »London News«   sliko sedaj 105 let starega Viljema  Johnstona,   ki je pred 95 leti služil na ladji, ki je pre- I peljala Napolcouu na otok St. Hele- I na. Kot priča onih zgodovinskih ča- I sov se Johnstone še vedno živo zani- I ma sa »svojega Napoleona«. I
• Lastnemu otroku vrat avere* I asi. V Garnaiu blisu Solnograda ži- !
vi konjederec Biringer, ki je vdovec, s svojim dveletnim sinčkom in svoje oskrbnico. Med Biringerjem in njegovo oskrbnico je prišlo radi otroka že večkrat do hudih prepirov. Te dni pa je v nekem takem prepiru pograbil Biringer svojega otroka ter mu z ostrim nožem prereza! vrat. Otrok je takoj umrl, nemško zverino so pa zaprli.
* Ponesrečeni   zrakoplovci. V
Stetinu so se 3. t. m. dvignili z zrakoplovom »Pommern« trgovec Hein, državni poslanec dr. Delbruck, mestni uradnik Bendnhn in bančni uradnik Semmelhack. Pri Sasnicu je zrakoplov padel v morje. Semmelhack se je z zlomljeno nogo rešil, ostali trije njegovi tovariši so utonili. — Blizu Havra je padel v morje zrakoplovec Le Blon, ki se jc že med padanjem zrakoplova ubil.
* Nesreča na morju. V nunob zimi je na atlantskem morju divjale izredno mnogo viharjev. Ob ameriškem in canadskem obrežju se je po topilo 83 ladij, dočim je 225 mornarjev in potnikov v tonilo. Med navedenimi ladijami je bilo 13 parnikov, štiri velikanske Jadranke, tri barke-t ine, 62 skunerjev in razne druge la-dije. Nekoliko manjših ladij ni vpo-štetih v imenovanem številu. Finan-eijelna škoda, katero so napravili zimski viharji, znaša nad l,000.00f> dolarjev.
:;: Dežela brez pošt. V Evropi je par dežel, ki nimajo lastnih pošl. temveč jim poštarstvo oskri*ujcjo sosednje države. Kmečka republika Andora v Pirenejih, ki ima 5300 prebivalcev, prepušča poštarstvo Spancem in Francozom. Tudi LicLteu-stein s svojimi 5177 prebivalci imn tujo pošto, namreč avstrijsko in tudi avstrijske postno znamke. Republika San Marino ima laško posto, pa svoje lastne znamke. Monako ima dve francoski pošti. Veliko zmešnjavo glede pošt ima Kreta. Tam fo turške, francoske, angleške in tudi grške pošte. Tudi svoje znamke ima Kreta, toda Turčija jih ne priznava Zato pa jih tem marljiveje iščejo zbiralci poštnih znamk.
* Ruska grofica služkinja v Ameriki. Pri tovarnarju Lehmanu v Brooklvnu je dve leti služila ru ska grofica Delka Romanov, žemi grofa Ivami Romanova iz Rasi je. Komanovu so pred dvema letoma zaplenili radi nekih političnih do godkov njegova obširna posestva, on pa je moral z zeno bežati iz svoje do-moviue. Ker s.ta bežala vsak svojo pot, nista, vedela drug za drugega. Te dni sta se po posredovanju ruskih žen sestala v New Torku. Oh-enem sta dobila uradno obvestilo, da je ruska vladi; Romanova pomilo stila in da se mu vrnejo njegova, po sestva. Odpeljala sta se seveda takoj v svojo domovino. — Lehmanova soproga je izjavila ,da tako marljive služkinje še ni imela, kakor je bih« grofica Delka Romanova.
* Ali je hudič, ali ga ni? To važno vprašanje je moralo nedavno re siti učiteljstvo na neki meščanski soli v Budimpešti.   Neki učenec je namreč vprašal profesorja, če hudiči res eksistirajo. Profesor je tako.i odgovoril:    Xe! Pameten človek ne verjame tega.« Naslednjo uro je poučeval katehel, ki je izjavil,   da je nebo polno   augeljev iu pekel poln hudičev. Nato se je oglasil prejšnji učenec,   češ, da hudičev gotovo ni. *aj je profesor ravnokar   trdil, da tega nihče ue verjame.   Katehet je takoj prenehal s poukoni ter se šel pritožit k ravnatelju. Ravnatelju se je zdela stvar tako važna, da je ta koj sklical konferenco, ki naj bi dognala, če je pekel res poln hudičev. Kajti dobra šola uikakor   ne more trpeti, da bi na slična vprašanja od govarjali učitelji eden z ne, drugi /. da. Po daljši, zelo živahni debati, je prišlo do glasovanja. Glasovanje je končalo tako, da jc dobil hudič dv** glasova večine. TTspeh glasovanja se je takoj naznanil učencem   po vseh razredih, in zdaj morajo trdno verovati, da je pekel res poln hudičev.
:;: Gospod profesor keltšeinc. Xa pariški univerzi je stolica za keit-ščino. Imel jo je v rokah profesor tf Arbois de Jubainville, ki je te dni umrl. Malokdaj je   predaval, ka*?i skoro nikogar ii bilo, ki bi ga Lotel poslušati. Vsako jutro je prišel pro-fosor, pogledal v   poslušalnieo, in ker nikogar ni bilo, je   spet cdšel. Nekega jutra je postopal   p> veži univerze karikaturist; iskal jc; pri memega plena.   In spet se priksže profesor. Ko ga karikaturist ugleda takoj sklene ga ovekovečiti in koraka za njim v poslušalnieo. »Kaj hočete tu« vpraša profesor ves začuden, kajti davno že se ni zgodilo, da bi kdo zašel v njegovo poslnšalnicu. »Poučil bi se rad o kehščini- prav: hinavsko karikaturist in sede v klop. Profesor se nekaj časa se čud:, n^to pa začne predavati. In predaval jc z ognjem    in    navdušenjem, kajti poslušalci*      ga     je     ves 5s>: zvesto gledal,   iu   pridno  je vrtil svinčnik v roki. Ali poslušalec si ni delal opazk, temveč je skiciral gospo-
oa proiesorja, kuko povzaigrije navdušeno k nebu svoje keltske oci, kako brska v papirju itd. — in cez en teden se je gospod profesor lahko ogledoval v i?.ioibnih oknih pariških knjigarnarjev. Nikdar več se mu ni zgodilo kaj takega, nikdar več ni stopila brezbožna noga v njegovo poslnsalnico. Profesor je prihajal še vedno vsako jutro, ko pa je videl, da ni nikogar, je spet odšel. In pred kratkim je odšel za vedno.
* Dež v Sahari. V ozemlju puščave južnega Alžira v okoiici Bi-okre je minolo zimo padal nenavadno obilen dež. Francoski raziskovalec Foureau, ki dobro pozna afrikan-ske puščave, se bavi s tem nenavadnim pojavom -a zanimivo opisuje od-uošaje padavin v Sahari. Da pada v severni Sahari obilne ji dež, ni nič nenavadnega; sfera dežja južno od Biskre sega do 500 kilometrov daleč v Saharo. Ali tudi v notranjih krajih te velike puščave dežuje, čeravno le zelo po redko. Dež se pojavlja tu po hudih nevihtah, navadno po dolgotrajni suši. Za prebivalce Sahare je to vedno važen dogodek, ki po njihovem mnenju meji na čudes in Beduini proslavljajo tak dogodek > plesom. Kdor je samo enkrat doživel tak dež v srcu Sahare, tega nikdar več ne pozabi; kakor taknjena -čarobno paličico se v hipu spremeni tužna puščava v zemeljski raj. Potnik se zamore v tem slučaju piepri-čati, kako z n* kim Čudesom nikne v hipu vegetacija iz peska. Dve uri ležja zadostuje povsem, da se slika vse okolica povsem spremeni. Ali ta nrememba traja zelo kratko: nekoliko ur po dežju izgine zopet vse. Ne-^revilna drobna semena, ki jih je veter razsei^l po puščavi, vskliieio takoj p<>d vplivom dežja, durastej.» bilke, ki nosijo novo seme, pa zopet izginejo. Ali to kratko življenje je dovolj,   da se to novo seme,   ki je
»stalo v i»esku, na novo razno>i. Ako ^e po treh. štirih ali petih letih zopet -pusti na zemljo močan dež, tedaj to >eme vsklije, iz njega se razvijejo rastlin^, ki takoj zopet ]»oginejo. čim so urodile novo seme. Ali kratkotrajno življenje teh rastlin tvori orav prekrasno sliko; gaz.de pribite v trumah, da se napasejo, dokler -o-DČna vročina ne izsesa v kratkem času vse vlažnosti ter nremeni puščavo /opet v nravo puščavo.
* Židovski klerika 1 i zera. Žid Jakob Manhard, trgovec v Stanislavu
Galiciji je prodal tamkajšnjim židovskim trgovcem Axelradu. Wuh-!u in Lindonbergu svoj ojium haby.
- Ojlum habv je hebrejsko in pomeni božjo milost, s katero je v zvezi sedež v nebesih. Vse to so kupili navedeni trije trgovci skupno za 100 kron. Ko je Manhard prejel 100 K, je z veseljem pripovedoval, kako dobro kupčijo je napravil z Jehovo. Ko je žena to slišala.je strahu omedlela. Pozneje je šla k navedenim frgovcem. ter zahtevala, da vrnejo njenemu možu njegov ojlum habv ter jim tudi takoj vrnila kupnino 100 K. Trgovci pa so vrgli Manhar-ilovo ženo, kakor tudi denar skozi vrata: o kakem vračilu kupljnega -blaga^ niso hoteli ničesar slišati. Mauhardova žena je vsled obupa nevarno zbolela. Manhard sam je šel k trgovcem ter jih profil, naj mu vrnejo njegovo ^biago<-. toda vse prošnje so bile zaman. Ko je med Židi izvedelo za tak ,»kšeft«, se jih je lotilo veliko ogorčenje. Stvar je prišla na ušesa tudi rabi ju, bil je na - »brezverca Manharda zelo hud. — Vsled prošnje pobožnih Zidov, se je slednjič vendarle lotil posredovanja med Manhardom, njegovimi kupci ter Jehovo. Slednjič je razsodil, da se Manhardu vrne njegov ojlum ha by, zato pa mora trgovcem plačati *JO0 K. Ti pa z 200 K niso bili zadovoljni, marveč so zahtevali 500 K, kajti tudi ojlum habv se je medčas-no zelo podražil, kakor vse druge ■-t\ ari. - - Oj ta ojlum habv! Z njim kupčujejo tudi pravoverni katoli-eani!
Telefonska h tozcjnuna poročim.
Oropana cerkev.
Senožeče, 7. aprila. V tukajšnjo zupno cerkev so ponoči vlomili neznani tatovi ter odnesli sabo drago-eenosti in drugih stvari v vrednosti okrog 2000 K. Tatovi 6o izginili brez sledu. Najbrže so se obrnili proti Trstu.
Baron Biencrtli konferira.
Dunaj, 7. aprila. Ministrski Predsednik baron Bienerth je povabil k sebi zastopnike čeških agrar-cev in maloruskega kluba.
Ogrski finančni minister.
Dunaj, 7. aprila. Cesar je sprejel v posebni avdijenci ogrskega finančnega ministra dr. Lukacsa, ki je na to imel dolgotrajno posvetovanje z ministroma Bilinskii'* ;n Schonaichom.
Dunaj, 7. aprila. Cesar je danes
zaprisegel vodjo poljedelskega ministrstva viteza Poppa kot novoime-novanega tajnega svetnika.
Prestolonaslednik  proti Madžarom.
Budimpešta, 7. aprila. Listi silno napadajo prestolonaslednika Frana Ferdinanda, češ da je on uplival na to, da je vlada zadušila razne politične procese, naperjene proti narodnostim in socialistom.
Držav nozborske volitve na Ogrskem.
Budimpešta, 7. aprila. Ministrski predsednik gTof Khuen se je izrazil, da se bodo vršile volitve v poslansko zbornico med t. in 10. junijem.
Proslava jubileja črnogorskega kneza.
Cetinje, 7. aprila. Za prireditev slavuosti v proslavo vladarskega jubileja kneza Nikite se je sestavilo več pripravljalnih odborov, na katerih čelu stoji metropolit Mitrofau. Izmed teh odborov je omeniti te-le: odbor za sprejem iu pogoščenje go-stov, odbor za okrase nje in razsvetljavo mesta in za prireditev slavnostne bakljade in odbor za vzdrža-nje reda in miru. SI a vn osti se bodo vršile, kakor je znano, 29., 30. in 31. avgusta.
Vstaja v Albaniji
Skoplje, 7. aprila. Vsa Stara Srbija je v plamenu. Albanci so povso-di odpovedali pokorščino turškim oblastem. Ognjišče albanskih upornikov je okolica Prištine. Tu je zbranih 10 do 15.000 upornih Albancev. V severni Albaniji je proglašeno obsedno stanje.
Skoplje. 7 aprih ' SI >lja it> Soluna vozijo neprestano posebni vlaki vojaki' in strelivo v smeri proti Mitroviei. Iz Skopija je odšel poldrugi polk v Prištino. Iz Kuma-nova je dospelo semkaj več bataljiv-nov. ki so se nemudoma odpeljali v Skoplje - Mitrovico. Včeraj in danes se sliši s severozapada, to je od Prištine sem, silno grmenje topov, kar priča, da se je med Albanci in turško vojsko že začela bitka^ Sinoči ponoči je pripeljal posebni vlak ranjenec z bojišča. Ranjenci so biii transportirani deloma v tukajšnjo bolnice, deloma pa so jih peljali v Solun.
Beroliu, 7. aprila. ^Tagbiattu« poročajo iz Carigrada: Albanci se hočejo popolnoma osvoboditi turškega vpliva. V slučaju, da bodo v boju z Džavid pašo porazni, groze, da bodo razobesili avstrijske zastave, t«» se pravi, da se l>odo podvrgli avstrijskemu gospodstvu. Ako je ta vest resnična, potem se pač lahko ugane, od kod piha veter med Albanci.
Veliko poneverjenje v Srbiji. Belgrad, 7. aprila. V blagajni hranilnice v Sabeu so odkrili deficit v znesku po! milijona dinarjev. To svoto je baje poneveril hranilnični blagajnik. Ministrstvo je poslalo tri uradnike v Sabae, da uvedejo preiskavo proti krivcem.
Kralj Peter v Carigradu.
Carigrad, 7. aprila. Kralj Peter je včeraj dopoldne sprejel ekuinen-ske^a patriarha s člani sv. sincxln. Čez dan si je ogledoval razne <*ari-gradske znamenitosti. Zvečer .i bil v dvoru gala-diner, ki so se ga udeležili razen turških visokih dostojanstvenikov in kraljeve suite tudi poslaniki tujih držav in vsi lani srb-k^ misije. Carigradsko prebivalstvo, predvsem Grki prirejajo kralju Petni iskrene ovacije. Posebno ova-cijo M napravili kralju Petru dijaki grških šol. Splošno se opaža, da je tudi ofieialni sprejem kralja Petra veliko iskrenejši, kakor je bil sprejem bolgarskega kralja. Sultan Mohamed V. je dvakrat tako dolgo kon-i i ral s kraljem Petrom, kakor S k ral jeni Ferdinandom.
Carigrad, 7. aprila. Ministrski ;»r« d^ednik Pašič in minister zunanjih del dr. Milovan Milovanovič sta imela dolgotrajne konference z velikim vezirjem Hilmi pašo in ministrom zunanjih del Rifaat pašo. Konferenca je veljala srbsko-turški trgovinski pogodbi in donavsko-jadranski železnici.
Ne samo oiroke moramo obvarovati vsega ,kar slabi srce in škodu-I je živcem - tedaj alkohola in kave! ampak tudi za odrašene je njih zdravje največja dobrina. Skrbna gospodinja rabi zategadelj za zaju-terk in malico le pristno Kathreiner Kneip — sladno kavo, ker le v tem slučaju prinese na mizo zdravo in okusno kavo. Zadovoljnost :n prihranki, posebno pa cvetoča lica otrok so ji plačilo za to. Ker pa imamo mnogo manjvrednih ponarejanj, moramo biti nri nakupovanju previdni. Zahtevajte le izvirne zavitke z imenom Kathreiner. Zakaj vzeti ponarejeno blago, ako se dobi za isti denar dobro pristno blago. I^e providnost varuje pred škodo in razočaranjem.
Sorod ti ONtfltti
(Zaplembo tega sastavka Je razveljavilo višje deželno sodišče v Gradcu.)
češki državni poslanec Vaelav K 1 o f a č je v seji avstrijske delegacije dne 30. oktobra 1006. govoril dobesedno tako-le:
»Uporabljam, zavedajo* so tega, svoje imuniteto v to, da s te delega-eijske tribune naravnost s gromovi. Om glasom klicem vsemu nareda, da te naj ravna pa načelu »Svoji k svojim«, posebno sedaj stroge in konsekventno, da ae razbija nemških oken, ampak da ne obiskuje nemških in nemško - židovskih trgovin, da ae kupuje tujih izdelkov in tako mogočno ■veljavi svojo moč kot koasumeut, ki umore v odločilnem trenotku vprizo-riti čudeže, če je organiziran in četudi na nas pošiljajo orožnike iu vojake! Ti nas sicer zamore jo razganjati, morda tudi raniti, toda niti s artiljerijo, niti s celimi divizijami konjenice nas ne more nihče prisiliti, da bi zahajali v prodajalne naših sovražnikov, katerih sini nas provocira jo, ter jim nosili težko zaslnžene g rose. Zločinec proti češki stvari je sedaj vsak, kdor bi ravnal drugače. Niti vinarja ae več onim, ki nas zasramujejo in žalijo!
Ponavljam: Niti ena češka nogs ne sme več v trgovine onih, ki pljuje-jo na vse, kar je nam sveto in drago. Ceh mora podpirati Ceha, Ceh mora kupovati pri Cehu!«
Slouenshe knjige
Ne zavračajte svojih najboljših prijateljev! Spoznati jih morate in vedeli jih boste ceniti! Knjige, dobre, podučne, so vani nenadomestljivi prijatelji. Vsako priliko je tmma uporabiti, da seže te po njih, ki vas nikdar ne zapuste! Dolžnost vsakega zavednega Slovenca pa je tudi, da seže najprej po domačih literarnih delih, da čita dela tujih literatov v izvirno slovenskih prevodih in ne sega po mnogokrat manjvrednih tujih. Zato segajte pridno po naših knjigah!
Kersnik Janko: Zbrani spisi. Vez. izdaja, V platno vez. po 6 K, v fini polfranc. vezbi po 7 K. I. zv.: Cvklanien in agitator. II. zv.: Xa Žerinjah. Lntrski ljudje in Testament. III. zv.; Rožlin in Vrjanko, Jara gospoda in očetov greh. IV. zv.: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreskv, Povesti za ljudstvo.
Levstikovi zbrani spisi. Uredil Fran Leveč. 5 zvezkov broširani 21 K, v platno vezani 27 K, v polfranc vezbi 29 K, v najfinejši vezrn 31 kron. — I. in II. zvezek: Poezije, III., IV. in V. zvezek Proza.
Stritar Josip: Zbrani spisi. Sedem zvezkov poezij, pripovednih, este-tičnih spisov. Broširani 30 K, v platno vezani 3* K 60 v, v poliran«', vezbi 43 K 40 v. I. zvezek Poezije (razprodan). II. in III. zv. Pripovedni spisi; IV. zv. Pri-/orni spisi; V. zv. Poučni spisi; VI. Kazni spisi; Dodatni spisi; broš. a o K, vez. a 6 K 40 v.
Tavčar Ivan. Povesti. Pet zvezkov po 2 K 40 v, v platno vez. 3 K. v polfranc. vezbi po 4 K 20 v. I. zv.: Ivan Slavci j, Povest. Aotonio Gledjevič.    Zgodovinska podoba.
Bolna ljubezen. Noveleta v pismih. - Gospa Amalija. Xovejeta. Mlada leta. Noveletu. Med gorami. Slike iz Loškega pogorja. II. zv.: Otok in Struga. Novela. — V Karlovcu. Novela. — Valovi življenja. — In vendar. Noveleta v pismih. — Pat. Podoba iz življenja.   — Gospod Ciril.
Cez osem let. — Soror Pia. III. zv.: Ivan Solnce. Zgodovinska novela. — Grajski pisar. Zgodovinska podoba. IV. zv.: Tibc-rius Pannonicus. — Kumovei. Slika iz naroda. — Vita v?tae meal. Zgodovinska podoba. - V Zali. V. sv.: Mrtva srca. Povest,
— 4000. Času primerna povest iz prihodnjih dob.
Jurčič Josip. Zbrani spisi. 1. zv.. Deseti brat. Roman. 2. zv.: I. Juiij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. --17. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. - ITI. Jesenska noč med slovenskimi polharji Crtice iz življenja slovenskega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtico iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov Iu-trovsko reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Sumko-va ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja, — V. Goli da. Povest po resnični dogodbi.
— VI. Kozlovska sodba v Višnji gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zv.! I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — 171. Klošterski žolnir. Izvirna povest ii 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zv.: L
nci aUBsuMga sodnika, izvirna zgodovinska povest is 15. stoletja.
— H. Nemški val pet. Povest. — m. Sin kmetskoga cesarja. Povest is 16. stoletja. — tv. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest 6. sv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotlarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VTI. Crta iz življenja političnega agitatorja. 9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. — 11. zv.: I. Tugomer. Tragedija. —-II. Berite Novice! Vesela igra. — III. Veronika   Deseniška. Tragedija.
— IV. Pripovedne pesmi. Cena broš. a 1 K 20 v, elegantno vezano a 2 K.
Turgenjev, Stcpnl kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. 1 K 20 v, vez. S K 20 v.
Dostojevskij. Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširan 3 K, vez. 4 K 20 v.
Sevčenko-Abram.   Kobzar.   II. del
Hajdamaki.   Poem   z zgodovinskim uvodom c Hajmaščini. Broš. 1 K 50 v. Sevčenko-Abram.  Kobzar. Izbrane
lirične   in   pripovedne   pesmi z zgodovinskim   uvodom Ukrajine in     pesnikovim življenjepisom. Bros. 2 K 40 v, vez. 3 K 60 v. Champol-Levstik. Mož Simone. Broš.
1 K 90 v, vez. 3 K.
Sienkiewicz. Potop. Zgodovinski roman. T. in II. del. Broš. 6 K 40 v, ves. 0 K 20 v. — Križarji. Zgo dovinski roman v štirih delih. Bros. 5 K 20 v, vez. 7 K 30 v. — Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli. Bros. 4 K 50 v, vez. 6 K 50 v. — Rodbina Pola-neških. Roman. 3 zvezki. Bros. 10 K, vez. v dveh zvezkih 12 K 60 v. — Mali vitez. Pan Volodi-jevski. Zgodovinski roman, 3 zv. Broš. 7 K, vez. 8 K 40 v.
Prešerna Franceta, Poezije. Uredil
L. Pintar. Broš. 1 K, vez 1 K 40 v.
Meško Fr. X., Mir Božji,  2 K   50 v,
vez. 3 K 50 v. Maister Rudolf, Poezije, 2 K, vezane
3 K, po pošti 10 v vee.
Aškerc A., Primož Trubar, 2 K, elegantno vezan 2 K, po pošti 10 v več.
Aškerc A., Balade  in romance,  2 K
60 v,   elegantno vezane 4 K, po pošti 20 v več, Aškerc A.,   Lirske in epske poezije,
2 K 60 v, elegantno vezane 4 K, po pošti 20 v več.
Aškerc A., Nove poezije, 3 K, elegantno vezane 4 K. po pošti 20 v več.
Aškerc A., Četrti zbornik poezij, 3 krone 50 v, lično vezana knjiga
4 K 50 v, po pošti 20 v več. Cankar Ivan, Ob zori, 3 K, po posti
10 v več,
Scheinigg, Narodne pesmi koroških Slovencev, 2 K, elegantno vezane
3 K 30 v, po pošti 20 v več. Baumbach, Zlatorog, posloveni! A.
Funtek, elegantno vezan 4 K. po
pošti 10 v več. Funtek, Godec. 1 K 50 v, elegantno
vezan 2 K 50 v, po pošti 20 v vt-S. M a jar. Odkritje Amerike,   2 K, po
pošti 20 v več. Brezovnik, Šaljivi Slovenec, 2. za polovico pomnožena izdaja 1 K 50 v,
po pošti 20 v več. Zupančič Oton, Samogovori, br. 3 K,
vezan 4 K. Meško: Ob tihih   večerih. Povesti.
Cena 3 K 50, vez. 5 K, s posto 40 vin. več.
Remec: Zadnji rodov ine Benalja. Zgodovinska povest. Cena 1 K 50 v, s pošto 1 K 70 v.
Milčinski: Igračke. Črtice in podlistki. Cena 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več,
Cankar: Za križem. Cena 3 K, vez.
4 K 50 v, s pošto 20 v več.
Oblak: Stara devica. Povest. Cena 60 v, ven. 1 K <» v, s poŠto 2 J v
več.
Mernik: Jari junaki. Humoristične povesti. Cena t K 60 v, ves. 3 K 50 v, s pošto 20 v več.
Murnik: Najhujši sovražniki Gena
60 v, s pošto 70 v. Čajkovski j: Kirdžali. Cena 1 K 60 v,
vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v več. Lah: Vaška   kronika. Zgodovinske
povesti. Cena 1 K 70 v, vez. 2 K
70 v, s pošto 20 v več. Dandet: Tantarin iz Taraskona. Hu-
morističen roman. Cena 1 K 20 v,
vez. 1 K 80 v, s pošto 20 v več. Lipič: Strahovale i dveh kron. Zgodovinska povest. Cena 2 K, vez. 4
kroni, s pošto 40 v več. Sen čar: Cez trnje do sreče. Cena 1 K
3 K, s pošto 20 v več. Levstik: Obsojenci. Cena 2 K 50 v.
vez. 3 K 50 v, s pošto 20 v več. Cankar: Hlapec Jernej   in njegova
pravica. Cena 1 K 40 v, vez. 2 K
40 v, s pošto 20 v več. Remec: Premaganci.   Povest. Cent*
60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 20 v več.
Dumas: Trije mušketirji. Zgodovinski roman. Cena 5 K, vez. 6 K 80 v, s pošto 40 v več.
Cehov: Momenti. Cena 3 K, vez 4 K. s pošto 20 v več.
Senčar: Cez trnje do sveče. Cena I K 20 v, vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v več.
Andrejev - Levstik: Rdeči smeh. Cena 1 K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več.
Beneš - Suiuovskv:   Brodkovski od*
vetnik.   Roman.   Cena 1 K 50 v.
vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Sienkievvicz:    Rodbina Polaneških.
Zgodovinski roman. Cena 10 K.
vez, 16 K, s pošto 40 v več. Burnett: Mali lord. Cena   1 K 60 v,
vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. Dumas: Grof Monte Kristo. Roman.
Cena 8 K, vez. 12 K, s pošto 40 v več.
Erjavec - Sajovic: V naravi. Cena 1 krono 20 v, vez. 2 K 20 v. Ta izbera primernih knjig obsega dela najrazličnejših cen, tako da se bo vsak mogel ravnati po svojih denarnih razmerah. Za naročila na vsa ta dela se prinoroča »Narodna knjigarna« v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšek,
Umrli so v Ljubljani:
Dne I. aprila: Ana Zalar, prodajalka, Si let, Stari trg 16. — Vilibald Gril, polic stražnika sin, 2 meseca. Krakovski nasip 4.
Dne 2. aprila: Terezija Rozman, ključarjeva hči, 2 leti, Dunajska cesta 47. — Fran Kunstelj, mesar in posestnik, 64 let, Poljanska cesta 81.
Dne 3. aprila: Neža Gregorič, posestnica, 82 let, Dunajska cesta 21. — Konrad Vrtač-nik, sprevodnikov sin, 3 mesece, Hranilnična cesta 7.
Dne 4. apila: Valentin Lap, delavec, 55 let, Streliška ulica 6.
Dne 5. aprila: Alojzij StražiŠar, šolski učenec, 13 let, Dolenjska cesta 41.
Žitne cene v Budimpešti,
Dne 7. aprila 1910. Termin.
Pšenica za april 1910. . . za 50 kg 13*16 Pšenica za maj 1910 . . . za 50 kg 13-05 Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 10*90 Rrž za april 1910 .... za 50 kg 7 48 Koruza za maj 1910 . . . za 50 kg 596 Oves za april 1910   .  .  .  za 50 kg 714
Efektiv.
10 vin. ceneie.
na teden
zasluzijo lahko inteligentni gospodje In dame vsakega stanu kot* zastopniki s prodajo naših najnovejših in patentiranih koncertnih citer. Vsakdo lahko brez poznanja not takoj igra. 1231
Ponudbe na D. Schonk, Dunal 15 L
Št 4802.
Razpis
123?
Podpisani deželni odbor razpisuje
00 okrožnega zdravniku
u okroijo ram i losloiosm ▼ Potrlaja ob EolpL
S to službo je združena plača 1600 K in aktivitetna doklada 200 K. Zastop zdravstvenega okrožja je pripravljen dovoliti okrožnemu zdravniku letao remuneracijo 1200 K za enkratno ordiniranje vsakih 14 dni v Osilnici in Banji Loki.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu dež. odboru
do 24. aprila t. I.
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijske državljanstvo, nzicno sposobnost, neornadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
01 doielnega odbora kraq|skogap
v Ljubljani, dne & aprila 1910.