St. 75 Minila itma t nnnii
Izhaja, ti v te« It pcndeljek. vsak dan zjutraj. Ur®^^ uilca it. A-siSkega St. 20r L nadstropje. Dopisi naj se	'
pisma se nc sprejemajo. rok*pisl se ne vračajo. IzđS^^ n od^ Anton Gerbec. — Lastnik tiskarna Edinost.Tisk tiefi^.	. ... ..f
enaSa za raese L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol leta L 31.— in celo leto Za inozemstvo Mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva fa uprave K. 11-67-
V Trstu, v
Posamezna Številka 20 cent,
Letnik KLVIlft
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije te poHljajo iskićeno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstrepje. — Telefon uredništva in uprava 11-57.
RAZPOTJU I
Tisti, ki so menili, -da bo dan 18. marca leta 1923. po Kristovem rojstvu — minula nedelja — dan velikih dogodkov in usodnih, odločitev za jugoslovansko državo, go doživeli presenečenje. Eni v svoje zadovoljstvo, drugi pa v ozlovoljenje.
Veliki sestanek Radićevih pristašev -poslancev ni prinesel nikakih razburljivih dogodkov in nikakih definitivnih odločitev. Iz vseh razprav na sestanku, posebno pa iz izjav Radića samega, izhaja, da mož ni prekoračil Rubikcna — kakor je prekoračil Cezar 1. 49. pred Kristom to malo reko med Galijo in pravo Italiio — in da noće še podreti vseh mostov, ki bi mogli dovesti do pogajanj med njim in Belgra-dam. Priča za to je že dejstvo, da is sam, osebno, vodil deputacijo- k pokrajinskemu namestniku, da je zastavil besedo, da se bo vse mirno vršilo, da se ne bodo razvijale nobene republikanske zastave, da ne bo dopuščal, da bi na sestanku kdo žalil kralja in državo! In res se je vršilo tako, kakor je Radič obljubil. Lojalno je držal besedo.
Na drugi strani pa je freba priznati, da sklepi, ki jih razglaša Radič v svojem proglasu na Hrvate, Srbe in Slovence, ne dopuščajo nikakega dvoma na tem, da pot do sporazuma ne bo lahka, marveč strma z velikimi zaprekami. Radičevo stališče je: najprej sporazum, potem pojdemo v Belgrad in bomo sodelovali na< uredbi države. Stališče belgrajskih merodajnih krofov pa je: Hrvatje naj pridejo v Belgrad, potem se bomo pogajali z njimi. Radič govori še vedno o cedi vnem veličanstvenem republikanskem kolu» — h kateremu prišteva tudi Nemce in Madžare v Jugoslaviji; Belgrad govori, da le priznanje suverenosti države SHS mere tvoriti podlago za sporazum. Z drugo besedo: Raidič mora brezpogojno priznati — državo! Ta poslednji trdi nadalje, da so Hrvatje «poseben. nareadv,; «belgrajski vlastodržci> — kakor jih označa on — pa so na stališču, da so Hrvatje chrvatski del skupnega tro-imenega naroda ».
Kakor vidimo, sta si stališči na tej in oni strani tako nasprotni, da bi morali misliti, da je vsak sporazum nedosegljiv. Fa so še drugi momenti v proglasu s sestanka od minule nedelje, ki niso _prikladni, da bi boljšali razpoloženje za sporazum — tako na tej. kakor na drugi strani. Proglas prihaja s trpkimi rekriminacijami in audlmi obtožbami. O čila bel grajskim cMast nikom, da hočejo Hrvatski ugrabiti v se njeno naroidno in državno imetje, da hočejo zlasti vprašanje agrarne reforme retiti nasprotno stoletnim ustaljenim načelom ^svobodne kmečke zemljiške po-se sn ». Očita tudi «belgrajska nasilja in zlo-činc >. Nikdo ne more tajiti, da se je doslej od vladne strani mnogo grešilo. Vprašanje pa je le, ali je le Belgrad edini kriv na tem. Marsikaj, kar se je zgodilo zgrešenega, bi se ne bilo zgodilo, če bi bili Hrvatje šli v Belgrad, če bi bili na kom-petentnem mestu uveljavljali svoje pritožbe in zahteve, če bi bili v skupščini vrgli na tehtnico vso veljavnost in težo svojega zastopstva.
Vprašanje je tudi, ali je umestno, da zaključki nedeljskega sestanka govorijo o možnosti, da se hrvatsko zastopstvo zopet obrne za pomoč do evropskih in tudi drugih parlamentov, posebno pa do ameriške Unije. Obžalovati je to tudi s hrvatskega stališča, ker so> se vsi taki dosedanji1 poizkusi izjalovili in kažejo vsa izkustva, da ta pot ne donaša uspehov. Tako je bilo in ni pričakovati, da bi bilo v bodoče drugače. Tudi črnogorski separatisti so se morali udati, dasi so imeli staro zgodovinsko država in dinastija tn čeprav je imela ta
dinastija zaslombo v veliki italijanski državi pri prizadevanju za vzpostavitev prejšnje vladavine. Tudi se nam ne zd» umestno, da zaključki odrekajo Srbofa politična zrelost, Hrvatom pa jo pripisujejo v polni meri. O tem bi se dalo mnogo razpravljati.
To bi bile temne, vznemirljive točke v nedeljskih zaključkih Radičevega sestanka. Je pa tudi svitla nadebudna točka. Priznavajo, da je hrvatski narod v ^današnjih mednarodnih mejah Srbov, Hrvatov in Slovencev tako ujedinjen, kakor ni Ml Se nikoli ▼ svoji zgodovini! Hrvatska, Slavonija in Dalmacija so združene. Tudi z evropskega in svetovnega stališča da je ta okvir potreben. In Radič je pripomnil, da se ta okvir ne sme razbiti! S Srbi se bomo prerekali — je rekel — ne ločimo se pa od njih!
Ni treba nič drugega, nego da hrvatsko zastopstvo izvaja logične posledice iz te ugotovitve. Naj se le «prerekajo», to je njih neoporečna pravica. Ali prerekajo naj se na pravem mestu, na zakonitem torišču, v parlamentu! Tam morejo veliko doseči Morejo izvojevati tudi drugačen režim. S tem, da priznavajo, da je sedanji okvir najprimernejši tudi za hrvatski narod, priznavajo obenem veliko nevarnost, ki bi nastala zanje, če bi se ta okvir razbik Naloga vseh sestavnih delov jugoslovenske države more biti torej v njih najvišjem interesu le ta, da sodelujejo za najprimernejšo in za vse dele zadovoljivo notranjo uredbo države.
Pa še- en zelo tehten pomislek je, ki bi ga Radič ne smel prezirati Računa na sodelovanje Bosancev in Slovencev. O Spahu, ki ima sedaj vse bosanske politične niti v svojih rokah, gre glas, da je za državotvorno, torej pozitivno in aktivno politiko. Iz Belgrada pa prihaja vest, da se. mudi tamkaj v imenu SLS urednik Smodej in da koinferira z raznimi politiki. Izjavil da je, da SLS nikakor ne mara abstinenca« politike, marveč da hoče sodelovati na parlamentarnem delu! Voditelji SLS vedo pač, da le aktivna politika, računanje z resničnostmi, more preprečati škodo in donašaii koristi. Kaj bi pomenilo potem hrvatsko zastopstvo doma v zapećku?! Državni stroj bi se vrtel dalje. Dobro ali slabo, ali — vrtel bi se. In posledica bi bila, da bi v Belgraldu odločali tudi o Hrvatih — brez Hrvatov! Ali bi bilo to koristno zanje? Ali ne bi bila ab-stinenčna politika golo zanikanje vsakega smotrenega računanja z danimi dejstvi?! Moder politik pa mora v edina računati z dejstvi.
In gospod Radič je veteran v političnem življenja. Politik, ki ima za" seboj mnogo izkustev. V tem je menda razlog, da sicer še vztraja pri svojem programu in da noče nič odtegniti od svote svojih starih zahtev, kar je človeški umJjivo, ker bi se sicer postavil v nekoliko krivo luč pred svojimi masami, da pa vendar ni še odločil, da še ni izpregovoril zadnje jasne besede: ali pojde v Belgrad, ali ne. Se je na razpotju. Še je dana možnost, da odneha od politike neizprosnega zanikanja in da krene na pot pozitivnega in aktivnega sodelovanja. In to pot -more storiti sedaj tem lažje, ker je doživel veliko zadoščenje. Ne mislimo tu na njegovo zares sijajno zmago na volitvah, na dejstvo, da je on danes dejanski vodja hrvatske politike. Mislimo marveč na dejstvo, da ga Belgrad — kakor govorijo razne vesti — ne odklanja več, marveč dar je pripravljen za pogajanja z njim. Ta belgrajska pripravljenost mu odpira most za časten prihod v Belgrad.	_
■talila
Zakaj potuje polfski minister manjih stvari v Italijo?
RIM, 28. < Giornale d'ltalia» piše, da je prihod poljskega ministra vn<tnjih stvari v Italijo določen za četrtek. V Milanu 'bo imel poljski minister kratek sestanek z ministrskim predsednikom Mussolinijem. «Giornale -d'I tali a> smatra, da je to potovanje v zvezi z zadnjim sklepom posla-niške konference glede poljskih vzhodnih •neja. Istočasno s tem- sklepom je g. Su-zynski začel svoje obiske pri vladah velevlasti. Glede Italije se da sklepati, da ima cesta nek z g. Musscilinijem sama namen izraza hvaležnosti italijanski vladi za njeno delovanje v vprašanjih, ki se tičejo Poljske. Razen tega je Poljska prizadeta na tem, da se sklep pcslaniške konference tudi ratificira. Mogoče je, da se bo govorilo tudi o dogodkih na Ruskem.
Jugoslavija
Radićeva skupščina in napetost T Belgrada
LJUBLJANA, 28. Današnji «Slov. Narod« objavlja pod včerajšnjim datumom iz Belgrada: Včeraj ves dan, posebno popoldne, je belgrajska javnost z veliko napetostjo pričakovala prvih pozitivnih vesti o nedeljski Radićevi skupščini v Zagrebu. Prve vesti, da je skupščina potekla popolnoma mirno in v največjem redu brez vsakega incidenta, je Belgrad pozdravil z rndbstjo. Splošno je zavladalo prepričanje, da se med strankami, ki so za revizijo ustave, Radićem in drugimi faktorji do-
seže. sporazum, da se doseže modus vi-vendi, s čemur se bo mnogo pripomoglo h pravi in končni notranji konsolidaciji. V političnih krogih sedaj živahno komentirajo izjavo več dni v Belgradu bivajoč ega glavnega urednika « Slovenca*, g. Fr. Smo-' deja. Današnji listi pr&bčujejo njegove izjave o vlogi dr. Korošca. G. Smodej pred vsem nagjlaša* da je njegova skupina z dir. Korošcem na čelu prevzela važno nalogo posredovalca med Radićem in Belgraidom. Med drugim je naglašal, če sta Radić in vlada pametna, je sedaj nastopila taka situacija, da je pričakovati ugodnih rezultatov sporazuma. SLS je prevzela na sebe vlogo posredovalca. Radić je postal pomirljive jši in umerjenejši V izjavi, podani nekemu belgrajskemu novinar ju, je g. Smodej tudi omenil, da so sedaj mogoči razgovori z Radićem, osobito, ker je RadSč podal dr. Korošcu odgovor, da priznava princip državne edinosti S tem je odstranjeno vsako separatistično stališče.
Radikalni voditelji, ministri in politiki so tekom včerajšnjega dneva neprestano razmotrivali in razpravljali o sedanjih momentih notranjepolitične situacije. Tekom dopoldneva je ministrski predsednik Pašić konferkal z vsemi v Belgradu navzo-čnimi ministri, tako z notranjim ministrom Vujičićem, dr. Velizarjero Janko vrčem, dr. Ninčićem in dr. Markovićem. V glavnem so ministri razpravljali politično akcijo Stjepana Radića v zvezi z njegovimi posvetovanji z dr. Korošcem in dr. Spahom. Posebno pažnjo posvečajo radikalni krogi poskusu, da se ustanovi revizijonistični, avtonomistačm blok med Radićem, dr. Korošcem in dr. Spahom«
Popoldne je bila dolgotrajna seja ministrskega sveta, ki je trajala cd 16. do 20.30. Navzočni so bili vsi ministri, tudi minister vojne in mornarice je do zaključka seje prisostvoval debati, ki je bila v glavnem osredotočena na notranjepolitični položaj. Ministrski svet je premotrival položaj na Hrvatskem in v Slavoniji v zvezi s poročili pokrajinskega namestnika dr. Chnića o, nedeljski Radićevi skupščini v Zagrebu. Ministrski svet ni storil nikakih definitivnih sklepov, čeprav je pretresal vse modalitete in vse pogoje za orijentacija napram Radiću. Pričakovati je, da bo radikalna stranka kljub čakanju v najkrajšem času objavila javnosti svoje načelno stališče v vprašanju srbsko-hrvat-skega spora. Pred vsem pa radikali sedaj pričakujejo pozitivnih obvestil o uspehih pogajanj, ki se imajo vršiti tekom današnjega dneva med Radićem, dr. Korošcem in dr. Spahom.
Ministrski svet bo danes popoldne nadaljeval politično debato.
Sedanja politična situacija se nahaja še vedno v znaku negotovosti Nje težišče je še vedno v Zagrebu. Tekom najbližjih dni se odloči, v kako .smer krene državna politika. Nekateri politični krogi zopet forsirajo misel o novih volitvah.
Radićev manifest aa narod
ZAGREB, 27. Snovi pozno zvečer je izšla posebna izdaja Radičevega «SlobodU nega Doma*. Priobčuje manifest novoizvoljenih Radićevih poslancev hrvatskemu seljaku in obenem tudi tekst resolucij, ki so bUe sklenjene na nedeljski skupščini poslancev Hrvatske republikanske seljačke stranke. Manifest .na hrvatski narod apelira med dirugim z o žirom na izid volitev na junaške Šumadince in na Slovence. Na Šumadince apelira, da se stori sporazum med hrvatskim m srbskim narodom, da pa naj junaška Šumadija odstrani belgrajske vlastcSržce, ki nočejo priznati hrvatskega imena, niti hrvatske domovine. Manifest je dalje namenjen tudi Slovencem ter jih poziva, da stopijo v bran za svobodo in pravične zahteve hrvatskega naroda in da bo obema bratskima narodoma skoraj nastopila nova doba, ko se izpolrajc upravičene zahteve Hrvatov. Manifest kliče Slovence, da začno skupno s Hrvati in z bratskim srbskim narodom borbo za sporazian in ravnopravnost.
«Slobodni Dosnv dalje priobčuje vsebino resolucij, ki so bUe sprejete na nedeljski skupščini. Resolucije se v glavnih potezah glase tako-le:	'^f' '
I.	Temelj vsem ciljem hrvatskega narodnega zastopstva ostaja še nadalje isti: 1.) Tolmačenje, spoštovanje in izvrševanje volje hrvatskega sinoda; 2.) popolna in neomejena narodna ^noodločba; 3.) praktični pacifizem in realni humanizem, ki se more oživotvoriti samo v seljački republiki
II.	Resolucije dalje navajajo smernice politiki hrvatskega narodnega zastopstva, naglas ujoč:
«Politika lnrvatskega narodnega zastopstva gre i nadalje za pravičen in trajen sporazum s srbskim narodom.
Prvi in glavni cilj politike hrvatskega narodnega zastopstva je oživotvoriti člo-večanske in republikanske cilje hrvatskega naroda.
Po teh ciljih je urejena celokupna politična taktika ter vprašanje o prihodu ali neprihodu hrvatskega narodnega zastopstva v Belgrad.
Med nadaljnipii točkami je zelo važna četrta točka, ki naglasa kontinuiteto hrvatske države. Načelnega značaja pa so tudi točke V., VI. in VIL
Peta točka naglaša:
Hrvatsko narodno zastopstvo smatra za neveljavne in za hrvatski narod neobvezne vse zakone, naredbe in akte belgrajske vlade, lu se nanašajo na nesporno državno ozemlje Hrvatske, ker so bili ti zakoni izdani brez odobrenja hrvatskega državnega sabora. Hrvatsko narodno zastopstvo posebno naglasa za neveljavne in brez vsake pravne obveznosti vse belgrajske zakone o posojilu, ki imajo obre-menjati Hrvatsko. Narodno zastopstvo proglasa za neveljavne tudi vse belgrajske zakone, .odredbe in akte, ki se tičejo državnega in narodnega premoženja Hrvatske in se tičejo agrarne reforme.
Hrvatsko narodno zastopstvo smatra odredbe belgrajskih vlastodržcev v vprašanju javne uprave Hrvatske za uzurpacijo.
Končna točka proglaša hrvatsko narodno zastopstvo za ravnepraven parlament. V slučaju, da ostane poskus za sporazum brez uspeha in da ne pride do nikakih rezultatov, namerava hrvatsko narodno zastopstvo apelirati kot od naroda izvoljeni. parlament na vse evropske in svetovne parlamente, predvsem pa na kongres severnih ameriških držav, ki je nepristranski.
poroča kralju o zagrebških resolu-— Govorica o raspast« skupščine
BELGRAD, 28. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so ministri razpravljali o Radićevih resolucijah, katerih popolno besedilo je sprejela vlada šele včeraj.
Ko se je vršila seja ministrskega sveta, je predsednik vlade Pašić odšel okoli 18. ure na dvor. Pašić je kralju poročal o političnem položaju in mu izročil Radićeve resolucije. Nato je bil na dvor pozvan tudi minister ver Ljuba Jovanović.- ~
Dočim sta bila ministra Pašić in Jova-
ffovič v avdijenci, je ministrski svet sklepal o resortnih vprašanjih. -Ministrstvu za šume in rude se je dovolilo, da sprejme licitacijsko ponudbo Eskonsptne banke (glavni radićevski financir!) in Prve hrvatske štedionice v Zagrebu ter tvrdke Moric Drach iz Vinkovce v za nakup drv, in sker v zagrebški direkciji za 14 in pol miljona, a v sarajevski za 20 mdijonov.
Ker se minister Omerović po vsej priliki več ne - vrne v Belgrad, je imenovan za namestnika ministra trgovine in industrije minister pravde dr; Laza Marković. Hkrati ie bil minister Marković pooblaščen, da bo dajal informacije novinarjem o notranji situaciji in »o politiki vlade. Minister bo sprejemal novinarje vsak dan ob desetih dopoldne.
Nato je minister Zunanjih del dr. Ninčić sporočil, da je dobil iz Rima' obvestilo, da je italijanski ministrski predsednik Mussolmi izdal naredbo, po kateri se mora bivši črnogorski ministrski predsednik Plamenac v roku treh dni izseliti iz Italije.
Zatem je bil sprejet sklep, po katerem se sremska županija administrativno in fi~ 5 nančno podreja novosadski finančni di-" rekciji.
BELGRAD, 28. Včerajšnja poluradna «Tribun a» piše, da so volitve edini izhod iz sedanjega položaja. Nove volitve bi se imele izvršiti meseca avgusta in ni gotovo, ali poveri kralj izvedbo novih volitev samim radikalcem. «Tribuna« trdi nadalje, da se že vrše razgovori med Pašićem in Pribičevićem zaradi ustvaritve platforme na podlagi stanja od 16. decembra 1922. Volitve naj bi izvršila nova koalicijska vlada z geslom: «Za videvdansko ustavo!»
«Novosti» prinašajo razgovor z Davi-dovićem, ki je izjavil, da je z uspehom zadnjih volitev popolnoma zadovoljen. Demokratska stranka je kljub nasilju radi-kalcev pridobila mnogo iglasov. Izhod $z sedanjega položaja so po njegovem mnenju le volitve. Ne moremo nikakor reči, da bi bila vidovdanska ustava dobra ali slaba, ker se še ni izvršila v praksi in udej-stvovala v življenju.
Muslimani za revizijo ustave
ZAGREB, 27. Včeraj dopoldne je prispel iz Sarajeva v Zagreb šef jugoslo-venske muslimanske organizacije dr. Spaho v spremstvu poslanca Ajanoviča. Prispel je semkaj, da se razgovarja z Radićem o politični taktiki. Tekom včerajšnjega dneva dr. Spaho ni stopil v stike z Radićem, ker je bil ta preveč zaposlen s konferencami v strankinem vodstvu. U-redniku zagrebških <-Novosti» je zvečer dr. Spaho kratko pojasnil motive svojega prihoda v Belgrad. Do sedaj se Še v nika-kem pravcu nj pojasnilo- razmerje med dr. Radićem in Spahom. Spaho je priznal, da je prispel v Zagreb v svrho razgovora z Radićem, ima pa obenem tudi popolnoma privatno in zelo važno nalogo. Na vprašanje glede njegove politične orijentacije, je dr. Spaho izjavil, da njegova skupina absolutno ne cidistopi od političnih smernic, ki so začrtane v programu, objavljenem povodom razkola v muslimanski organizaciji. Doznava pa se iz dr. Spahu bližnjih krogov, da Radič ne sme pričakovati podpore jugoslavenske muslimanske organizacije v slučaju izvenparlamen-tame opozicije. Dr. Spaho ni republikanec, marveč izrazit monarhist, ki je odločen, se udeležiti na strani opozicije rednega parlamentarnega dela. Radić dobi podporo muslimanske organizacije, če pride v Belgrad in tam začne akcijo za revizijo ustave. .O ustanovitvi kakega Spaho-Ko-rošec-Radićevega bloka se ne more govoriti Mogoča je le skupna akcija oziroma skupen nastop na gotovi bazi.
Delegat Popović nagloma umrl
BELGRAD, 28. Po poročilih iz Rima je v nedeljo 25. t. m. na nagloma umrl jjugosl. delegat na konferenci o Južni železnici dr. M. Popović. Truplo prepeljejo v Belgrad. Delegat dr. Popović je slovel kot izboren strokovnjak v finančnih strokah. Sodeloval je vedno pri vseh trgovskih pogajanjih in zaključkih trgovinskih pogodb^ Id jih je sklepala kraljevina SHS z raznimi državami
Jugoslavija in Bolgarska
BELGRAD. 27. Tukajšnji «Trgoviiiski glasnik» pozdravlja uspeh konference v Nišu in naglaša, da je s povoljnim uspehom te konference, ki je imela urediti obmejne odnosa je, narejen prvi korak za pomirjenje med Srbi in Bolgari in dosego trajne srbsko-fcolgarske skupnosti in s tem skupnosti med Jugoslavijo in Bolgarsko. S tem je odstranjen edini vzrok in povod srbsko - bolgarskemu sporu *in mržnji. Pomirjenje in dersega srbsko-bol-garske skupnosti bo epohalni dogodek ne samo za oba naša naroda in obe naši državi, temveč tudi za naš položaj v svetu |in celo tufcli za mednarodne otdnošaje v Evrof Obe naši državi morata imeti svoboden izhod; na Egejsko morje. Od Bolgarov je odvisna ustvaritev tega velikega dela.
Značilne so izjave, ki jih je dal novinarjem predsednik bolgarske delegacije polkovnik Nojkov. Polkovnik Nojkov je govoril o važnosti konference in njenih uspehov in je izjavil:
«Dejstvo, katero jaz smatram za mnogo važnejše, je to, da je po toliko vojnah svet v rdel ponovno predstavnike obeh vlad na sestanku, da iščejo sredstva za sporazum v vprašanjih, ki jih razdvajajo.
To je v tem slučaju najbolj važno. Pot zbližanja je najboljše jamstvo za varnost meja. Vsled tega se mi zdi, da je naia dolžnost, da se pridružimo vzvišenim naporom ljudi, kateri skušajo izbrisati neugodne spomine minulosti in itblažiti obema bratskima narodoma bolest, katero jima je povzročila borba brez počitka in brez usmiljenja, V tem zmislu je prvi korak že narejen. Treba je nadaljevati po tej poti in skušati rešiti vprašanja, ki jih prinaša vojna, čim pravičneje. Upam, da se bo naše delo nadaljevalo.*
Podobno izjava je pedal ludi delegat Petrov, ki smatra, da bodo odslej začeli mnogo boljši odnošaji med obema državama.
Čehoslovaška
Vzroki krize v banki «Bohemia» — Zavrnitev pretiranih vesti
PRAGA, 28. Z oziram na vesti o vznemirljivem položaju nekaterih malih čeho. slovaških bank, katere so razširili dunajski listi, javlja čehoslovaški tiskovni urad sledeče:
Finančne težkoče male banke «Bohe-mia» so nastale vsled naglega dviganju čehoslovaške valute tekom 1. 1922., katero je povzročilo v čehoslovaški industriji precej težko krizo. Omenjena banka, ki je biJa tudi soudeležena pri nekaterih industrijah, ni znala pravočasno udejstviti svojih povojnih dobičkov, tako da so se ti poslednji kmalu izpremenili v izgube. Težkoče, v katere je zagazila «Bohcmia >, so bile znane že več mesecev, so bile čisto krajevne in so tudi imele posledice samo krajevnega značaja, in sicer samo v področju industrij, ki jih je podpirala.
Vesti o težkočah «Poneske banke« in drugih malih bank so brez vsake podlage Razen te. banke se ni nobena druga banka obrnila na zvezo čeho slovaških bank za pomoč, da bi mogla zadostiti zahtevam upnikov, ki so prišli po svoje vloge. Sicer pa so zakrivili to obleganje Pozemkcve banke le razširjevalci vznemirljivih vesti, proti katerim je izdala praška vlada najstrožje ukrepe, da obvaruje uspehe dalekovidne finančne politike pokojnega ministra Rašina, kateri je znal rešiti Čeho-slovaško pred poplavo papirnatega denarja, ki je zadela srednjeevropske države, ter na ta način konsolidirati ne samo državne finance, temveč tudi vse go. spodarsko življenje Čehoslovaške,
Rusija
Izvršitev smrtne obsodbe nad katoliškimi duhovniki v Rusiji odložena — Protest poljske in angleške vlade — Brzojavka irskih delavcev čičermu
VARŠAVA, 27. Startna obsodba nadškofa Cieplaka in drugih 14 katoliških 'duhovnikov je naredila velik vtisek na poljska javnost, tem bolj, ker gre za polji ske duhovnike. Poljska vlada se je obrnila na vlade zapadnih držav in na Vatikan s prošnjo za posredc vanje.
Listi- komentirajo obsodbo z velikim ogorčenjem. «Kurjer Warszawski» pravi, da bi izvršitev obsodbe še povečala prepad med kulturnimi svetom in sovjetsko Rusijo. «Kur jer Poranny» pravi, da pomeni ta obsodba izzivanje vsega katoliškega sveta. Tudi socialistični «Robotnik» ostro napada sovjetska vlado. Vse poljsko javno mnenje smatra obsodba za umor, prikrit z nekako sodno proceduro.
Današnje vesti iz Moskve javljajo, da je bila izvršitev obsodbe odložena do nadaljnjih odredb sovjetske vlade.
Na današnji seji zbornice je ministrski predsednik Sikovski odločno protestiral proti smftni obsodbi katoliških duhovnikov. Naznanil je, da se je obrnil na sv. stolico in na države, da se začne skupna akcija proti boljševiškim nasilstvom, ker gre ne samo za glavarja katoliške cerkve v Rusiji, temveč tudi za glavarja 2 mi-ljonov Poljakov, ki se nahajajo v Rusiji. Ruska vlada ni imela na umu san: o verskih razlogov, temveč je imela pred očmi tudi politične vzroke.
Ruski poslanik v Varšavi je izjavil, da se obsodiba ne bo izvršila pred gotavim časom in da ba vprašanje tvorilo predme! novih diplomatskih pogajanj.
Poljska vlada s svoje strani izjavlja, da to vprašanje nikakor ne bo tvorilo predmet kake politične kupčije.
LONDON, 27. Podtajnik za vnanje stvari je izjavil v dolnji zbornici, da je angleška vlada naredila vse mogoče, da prepreči izvršitev smrtne obsodbe katoliških duhovnikov v sovjetski Rusiji. Med govorom podtajnika je komunistični poslanec vzkliknil nekaj v prid: sovjetski vladi, kar je dalo povod splošnemu protestiranju. Posebna ostro je nastopil proti komunu stičnemu) poslancu delavski poslanec Jones.
Irski poslanec Conner je brzojav il ruskemu komisarju za vnanje stvari v imenu 2 miljonov irskih delayc?v, ki se nahajajo v Veliki Britaniji in ki simpatizira jo z Rusi. Prosil ga je, naj prikrasii življenje nadškofu Cieplaku. Trdi picslanec Ken-wardhy je brzojavil g. Čičerinu, opozar* jajoč ga na vtisek, ki bi ga naredila izvr. šitev smrtne obsodbe na angleško javna mnenje.	.... ■
NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DI« JAŠKE MATICE!
V Trsta, dam 29.
%92X
Francija
Repttadjstu komisija protestira proti najetju po«oyila s strani Nemčije
PARIZ, 28, Reparacijska komisija je enoglasna potrdila mnenje francoske vlade, da nima Nemčija pravice najemati posojila brez dovoljenja te komisije, ker je to v očitnem nasprotju z določbami ver-sailleske pc^odibc. Ker je Nemčija z najetjem posojila v inozemskih devizah kr-jšila obveze, ki jih je sama podpisala,^ je reparacijska komisija zložila energično protestno noto, ki bo že d^nes izročena komisiji za vojne škode«
Razprava o kreditih za ruhrsko zasedbo pred finančno komisijo
PAjRIZ, 28. Pred finančno komisijo je razložil Poincare svoj načrt za kredite za zasedbo ruhrske kotline. Izjavil je, da je zasedenih 2800 kvadratnih kilometrov, ki proizvajajo! 90 miljonov ton premoga. Na tem ozemlju se nahaja 14.200 žgalnic za koks in njega rudniki zaposlujejo 500.000 delavcev. Ministrski predsednik je dial pojasnila o vojaški organizaciji in upravi v ruhrski koilini ter se dotaknil posledic, ki jih je povzročal tu skrajni nemški odpor. Ni zamolčal, da je gospodarski uspeh teh operacij zelo pičel, a je izrazil nado*, da bo podaljšana ali trajna zasedba zlomila slabo voljo neraške vlade ter pcmogla uresničiti načrt za smotreno izkoriščanje mhrskih' rudnikov. Zavračali bomo — tako je zaključil Poincare •— dosledno vsako ponudbo za spravo, ki ne pride neposredno od nemške vlade. Minister Le Troquer je* nato poročal, da se uvaža* v Francijo 3500 ton premoga na dan, a da bo to število v kratkem podvojeno. V ruhrski kostimi je pripravljenih za izvoz 550 tisoč ton koksa in 2 milj ena premoga.
Komisija je na to odobrila od vlade predložene kredite,
Anglija
Plenarna seja izvedencev odobrila načrt za grško-turško mirovno pogodbo
LONDON, 28. Na današnji plenarni seji zavezniških izvcdenccv sta bila navzočna tudi italijanski in francoski poslanik. Enoglasno je bil odobren načrt za mirovno pogodbo med Grčijo in Turčijo, id bo take/ sporočen zavezniškim vladam. Nato bo načrt brzo javi j en v Carigrad, odkoder ga bodo visoki komisarji zaveznikov poslali angerski vladi. Venizelos, ki je bil več dni na razpolago komisiji izvedencev, ni bil zaslišan, pač pa je imel zasebne pogovore na zunanjem uradu.
NemiUa
Zunanja parlamentarna komisija za vstrajanje v odporu
BERLIN, 28. Danes se je sešla zunanja komisija državne zbornice. Zastopane so bile vse stranke. Komisija se je enoglasno izrekla za vstrajanje v odporu do skrajnosti proti francoskim cblastvom v ruhrski kotlini.
Nemška policija na zasedenem ozemlju razpusčena
DCSSELDORF, 28. General Degoutte je razpustil nemško policijo v ruhrski kotlini. Vse osebje te policije bo izgnano. Občine bodo smele organizirati občinske policije, kejih največje število bo od slučaja do slučaja določeval glavni poveljnik francoskih čet.
Organizacija izvoza premoga iz ruhrske kotline. - Izgoni in aTeiiscije v 3uem in Rek-tinghausenu.
DUESSELDORF, 27. Dve novi skladišči za premog sta bili otvorjeni včeraj, Nakladanje premoga je organizirano na najboljših .temeljih. V kratkem bodo začela poslovati še druga laka skladišča. Izvoz premoga v Francijo in Belgijo narašča od dne do dne.
Francoska oblaslva so izgnala prvega župana v Bueru, Zimmermanna, drugi župan in več svetnikov so biii aretirali ter izročeni vojnemu svetu, ki jih bo sodil radi oviranja rekvizicij, odrejenih s strani francoskih vojaških oblastev.
Dofenjefo Aatfijfe
31, marca 1922	iterJiafov)
1. Vojna posojila:
a)	Dominioni; Avstralija . # • Nova Zelandija m Kanada • , > • Južna Afrika , • Drugi Dominioni a
b)	Zavezniki: Rusija . . . . » Francija » * » 4 Italija . 0 , • , Jugoslavija , , • Romunija, Grška
Portugal i. t. d.
91,453.000 29,623.000 13,810.000 12,286.000 ■ 3,260.000
655,000.000 584,000.000 503,000.000 25,000.000
150,432.000
2. Posojila za pomoč:
67,000.000 1.834.000.000
Avstrija
Poljska . . , f 0 Romunija « * s # Jugcslavija . • m Razne države , • Pos. za pom. Belgiji j 3. Razna posojila: Armenija . • . a Čehoslovaška • • >
Skupaj > ,
12,100.000 3,900.000 2,200.000 2,000.000 1,000.000 9,000.000
829.000 2,000.000
30,200.000
2,829.000
.....2.4)17,461.000
To so te strašne številke. Ako preračunamo prvotno glavnico ameriških kreditov raznim vladam v lire, dobimo na podlagi tečaja teh dni sledečo svoto: 202,075.709.802, t. j. torej skoraj 202.075 miljonov lir! Ako storimo isto s tir jat vami, ki jih ima Anglija napram drugim državam, dobimo sicer nekoliko manjšo, toda istotako strašno svoto 193,676,250
v svetovni izvozni trgovini. Ako bi torej države hotele zaslužiti denar, kf ga potrebujejo za UnKtev svojih obvez napram Ameriki, bi se morale spustiti v neizprosno gospodarstveno vojno z Ameriko, Isto bi veljalo seveda tudi glede obvez napram Angliji. Ne glede na dejstvo, da so prizadete države dolinice za tako konkurenčno vojno nesposobne, se lahko reče, da bi tudi države upnice odklanjale tako rcSi-tev, ker bi .pomenila smrt ali vsaj veliko nevarnost za njihovo lastno izvozno trgovino in dosledna tudi nevarnost za obstoj njihove industrije. Kar se tiče končno tretjega načina, t. j. plačila z delom, bi se lahko mislilo nanje le pod pogojem, da bi se pripadniki držav dolžnic mogli v masah naseljevati v državah upnicah. To sredstvo pa je glede Anglije izključeno, a kar se tiče Amerike, je znano, da so Zedinjene države zaprle po vojni svoja vrata
tiče od Nemčije. V podkrepitev vseh teh razlogov se končno navajajo tudi primeri brisanja dolgov iz prejšnjih Časov. Tako je n. pr. Anglija finansiraJa v začetku preteklega stoletja vojne proti Napoleonu in ni nikdar zahtevala, da bi se ji njeni tozadevni krediti povrnili.
V takem položaju se nahajajo več ali manj vse evropske države napram Ameriki in Angliji. Kar se tiče posebej terjatev Amerike napram Evropi, dela edino izjemo Anglija, katera je sklenila pred kratkim z Zedinjenimi državami pogodbo o konsolidaciji svojih dolgov. Kakor ee upravičeno naglasa, tvori to dejstvo eden najvažnejših dogodkovv medna-rodno-iinančnem življenju po vojni. Konsolidacija angleškega dolga v Zedinjenih državah je tem pomembnejši Čin, ker se je Anglija odločila za ta korak brez ozira na vprašanje, kaj bo z njenimi tirjatvami, ki jih ima pri drugih evrop
za izseljence iz vseh držav in da jih puščajo v državah. Ako hočemo razumeti postopa-svnio Jlišn samn. ^ tj.tr. neznatnem številu, da Anglija moramo vzeti v obzir njen posebni
položaj napram Ameriki, ki se popolnoma razlikuje od položaja vseh drugih evropskih držav. Amerika je začela nastopati iakoj po vojni
svojo hišo samo v tako neznatnem številu, da nimajo njihove denarne pošiljatve prav nobenega vpliva na plačilno bilanco hjihovih domovin.
In tako vidimo torej, da se kakor skoraj vsa i jtQt' tekmovalka Anglije v svetovni pomorski
- trgovini in na svetovnem finančnem trgu. Središče svetovne finance naj bi se prcnesclo iz
druga vprašanja, ki jih je pustila za seboj svetovna vojna, nahaja tudi vprašanje medzavez-niških dolgov na mrtvi točki, da je zašlo v zagato, iz katere ni videti
bi se dal najti le potom ^^ - —SVoje tirjatve_______ ,
sanja omenjenih dolgov. O tem so vec ali j^fo. ne konsolidirala svojega dolga in ako manj prepričani gospodarstveniki in državniki b £a nc začeja takoj redno plačevati, bi imelo ne samo starega sveta, temveč zadobiva to na-jlo ^e stvo z2]0 škodljive posledice za angleški ziranje tudi v Ameriki vedno več pristasev. Predat na svetovnem trgu in šterling bi se uaiMau,	Kar se tičc razlogov, kl govorijo za tako teme- oma|al čim pa bi se začele te posledice čutiti,
.000 ali nad !*ito rešitev tega vprašanja, je treba omeniti b- ^ zmaga New Yorka nad Londonom go-
193.676 miljonov lir. Za naša nadaljnja izvaja- P^*6™ dejstvo da j* brisanje ! lova stvar in kontrola svetovnega finančnega ' -	. • -tli • jiltifi Ho tfnv neodJucnhiva gospodarstvena po- . v - _____vo<- I.nidnnu. temveč
nja je potrebno, da ugotovimo pri tej priliki razliko med tirjatvami, ki jih imajo Zedinjene
ških dolgov neodkicnljiva gospodarstvena po treba. Ako se to breme ne odvali z ram ev-
raziiKo mea »rjatvami, ki ,m	rojakih držav, ie vsaka gospodarstvena obno-
države napram Angliji na eni, m tirjatvami, ki!1^*11"	' . i-- .. k^h4?"	,
jih ima Anglija napram drugim državam. Ka-jvitev Evrope v bhŽBH	'
Ž&sl
narave. V tem ozira prihaja v poštev dejstvo, da so bila omenjena posojila porabljena samo za vojne svrhe, t. j. za dosego zmage, da tozadevne svote niti niso šle iz držav upnic v države dolžnice, temveč so se porabile na mestu kot plačilo za razne naročbe v vojne svrhe. Nekatere države, kakor n. pr. Francija, pa odkrito izjavljajo, da jim pri najboljši volji ni mogoče niti misliti, da bi plačali vojne dolgove, dokler n« dobijo vo^ne odškodnine, ki jim pri-
skega društva ter se spodtika nad izrazom, vsebovanim v tej okrožnici: ^zasedeno ozem-
MedzoveztiSkl dolgovi
Vprašanje medzavezniških dolgov predstavlja obenem z vprašanjem nemške vojne odškodnine, kakor znano, tisto do sedaj nepremagljivo oviro, ki onemcgočuie in tudi iz-ključujc po mnenju raznih gospodarstvenikov in državnikov pravo gospodarstveno obnovitev r.e srmo Evrope, temveč tudi vsega sveta. Vsled vojnih dolgov se je ves svet razdelil v jjospodarstvenem oziru na dva zelo različna iabpra, v tabor držav upnic in v tabor držav dolžnic. Kar se tiče povojne Evrope, prihajata v poštev kot njeni upnici Amerika in Anglija. Svote, za katere gre pri tem izvemednem razmerju, ki ga je'ustvarila vojna, pa so tako ogromne, da mora človeka objemati groza, ko tudi samo površno pregleda tozadevne številke. Evo, kakšen je bil položaj med omenjenimi upniki in dolžniki koncem avgusta lanskega leta:
Dolgujejo Ameriki:
prv. glavnica: z obrestmi: dolarjev:
Armenija „ . . ll,95v.*w 13,637.174 Avstrija . . . 24,055.709 26,220.723 Belgija . . . 377,123.746 428.515.734 Kuba # . , . 7,740.500 7,740.500 Estonija , , . . 13,999.146 16,088.771 Finska . , , . 8,281.926 9,294.362 Franrija , . . 3.340,857.593 3.770,906.659 Anglra .... 4.135,818.358 4.746,862^60 Grška . , . , 15,000.000 15,775.000
Ogrska..... 1,685.836 1,888.136
Le tisk a .... 5,132.287 5,775.864 Liberija .... 26.000	28.869
Litva ..... 4,981.628 5,728.872 Nikaragua * . .	170.585	170.585
Poijska .... 135,662.868 153,043.653 Romunija . . . 36,128.495 41,412 454 Rusija .... 192,601.297 227.620.724 Jugoslavija . . . 51,104.596 58,441.051 Čehoslovaška . . 91,887.669 104,685.545
Potemtakem dolgujejo Angliji druge države več kot dvakrat toliko nego ona sama Ameriki. Ako bi mogla Anglija iztirjati svoje terjatve, bi plačala z lahkoto dolgove, ki jih ima v Ameriki in ostalo bi ji še nad 97 miljard lir, katere bi porabila po svoji volji v dobičkonosne namene.
Na papirju bi bila torej vsa stvar precej enostavna, v praksi pa je seveda drugače. Dolgovi, ki jih imajo omenjene države napram Angliji in Ameriki, so namreč tako ogromni, da ne more nobena država zmagovati in odraj-tovati niti tozadevnih obresti! In ako presojamo vprašanje medzavezniških dolgov s tega stališča, vidimo, da so omenjene gorostasne številke v resnici še mnogo bolj strašne, nego bi se zdelo na prvi pogled. Obresti tečejo od leta do leta in se kopičijo vrhu kapitala. Tako so znašale zapadle obresti za ameriške terjatve koncem avgusta lanskega 1. 1,422.699.662 dolarjev, od katerih jih \z bilo plačanih 5Cs6.002.110 dolarjev, torej približno samo ena tretjina, medtem ko drugi dve tretjini,*t. j. 916.697.552 dolarjev in nad 1« miljard 890 miljonov lir, nista bili plačani. Isto veljav še večji meri glede angleških tinatev, katerih obresti se sploh ce plačujejo. In tako naraščajo medzavezniški dolgovi z vsakim letom za ogromne svote, ne da bi se moglo reči v naprej, kako dolgo bo še to trajalo in kam privede Evropo njena 6edanja grozovita zadolženost!
Vse evropske države so zagazile vsled vojne v popolno finančno in gospodarstveno suženjstvo obeh anglosaksonskih držav Anglije in Amerike. Kakor smo videli, se nahaja vprašanje odplačevanja teh dolgov v popolni zmešnjavi, ker se niti ohresti ne plačujejo. Da nastanejo normalne razmere, bi bilo treba vso to zadevo urediti potom posebnih pogodb, v katerih bi se določilo, k-edaj in kako bi se začelo redno odplačevanje s strani dolžnikov. Medzavezniške dolgove bi bilo treha konsolidirati, kakor se navadno pravi. Toda vsaka taka pogodba bi bila skoraj brezpredmetna, ker bi morale prizadete države podpisati dogovore, ki bi jih potem ne mogle izvrševati. Konsolidacija medzavezniških vojnih dolgov bi sc morda dala izvesti Ie na ta način, da i>i se napravil amortizacijski načrt na podlagi prav
neznatnih letnih obrokov, ki bi jih moglijnjim St>kko društvo__________________J
dolžniki prav brez nobene težave cdraytovati. ^ govori 0 mejah in o Juli^ki Krajini. Beseda Taka rešitev se da zamisliti, toda jasno je za*edeno ozemlje» je stilistična površnost, če drugi strani, da bi bila za upnike brez vsa- n italijanski listi, in celo uradni, še danes kega pomena, ker bi s takimi neznatnimi rabijo besedo Nenaka Avstrija. Zlobno pa je obroki svojih dolžnikov ne dobivali zadostnih Lj <iopisn. «Giomalc di Udine», ki je imel okro-svot za izpolnjevanje lastnih obvez napram £nico pre'<f seboj, da iz take površnosti kuje
tistim, ki so jim dali na razpolago denar, ka- pital in_članke proti nam. «Eri Nuovi» ne
terega so posojali. Taka^ rešitev bi bila torej j moremc, očitati takega namena, čeravno bi bila rešitev samo na eno stran in potemtakem ni- jayco pri nekoliko večji pazljivosti iz videm-kaka rešitev.	skega dopisa že isto spoznala, kar gori trdimo.
Prava rešitev vprašanja medzavezniških dol- j j»je zamerimo ji vsled tega ravno, ko izjavlja, gov je po vsem tem naravnost nemogoča. Do Lja Se strinja z videmskim listom. Zabeležbe tega prepričanja se mora pri tem prej, ako po- vredne pa so nadaljne besede «Ere Nuove» mislimo, da predstavljajo svote, ki jih dolgu- katera pravi: «Nobeno sovraštvo se ne kuha jejo evropske države Angliji in Ameriki, le en j v naših srcih napram Slovanom, katere
trga bi se ne vršila več v Londonu, temveč v New Yorfcu. To je hotela Anglija preprečiti na vsak način in zato je morala pokazati, da je ona dolžnica, ki plača svoje obveze o pravem času. Anglija je torej konsolidirala svoj dolg v Ameriki predvsem iz finančno-politič-nih razlogov, ki niso s položajem drugih držav v nobeni tesni zvezi.
Vsled tega je ostal položaj teh poslednjih po konsolidaciji angleškega dolga, kakršen je bil in ni nobenega znamenja, ki bi kazalo, da se popravi. Mednarodna gospodarstvena konferenca, ki bi rešila stari in novi svet iz zagate, v katero so ju spravili vojni dolgovi, vojne odškodnine in revolucije, se z vsakim dnem bolj aeodklonljivo vsiljuje državnikom in finančnikom vsega sveta.	___
DNEVNE VESTI
«Dhc parole agU aferi dltaK«*. Pod tem na-! O ponesrečenem sporazuma med tirolskimi slovom nam jeT^etila .Era Nuova-, z dne Neaici in lašisti objavlja torkov "Giornalc 23 t- m. dve koloni. V prvem delu svojega d*Italia» obširen pogovor z generalom Ahilom članka citira dopis lista «Giornale d'Udine*. Staracejem, ki je ustanovitelj iasjtv na iirol-Ta list se bavi z neko okrožnico našega Šol- skem in delegat fašisiovske stranke za In-
.	n-i	___t :__________Ran*ni>n |7T,VP tsststCVS
dentinsko Benečijo. Izjave fašistovskega generala so zanimive, ki^r karakterizirafo men-
Ke». Da se osvedočhno, kaj je na stvari, smo | tali te to, ki prevladuje v vladajoči stranki v naprosili Šolsko društvo, naj bi nam pokazalo državi. General Starace m z njim veliki .asi-J _ j • *__ - 1---* — *--- \f	S a l*OC ITI'3 7 stovski svet,, kateri je oaKioml predlagam spo-
dotično okrožnico. V okrožnici je res izraz ^zasedeno ozem!$e», toda dopisnik lista «Gior-naie di Udine» je to izrabil s skrajno mala fides. Ta okrožnica je naslovljena na vse «C. M. podružnice v Jul Krajini®. Beseda «Julijska Krajina* je razna tega še dvakrat omenjena v tej okrožnici, a na nekem mestu govori okrožnica o «novih. mejals». Zalibog nam prostor ne dopušča, da bi j»rinesli celo okrožnico; citiramo ,le odstavek^ ki videmski list tako bode v oči: ' <	,
«Ločeni z memmi mejtmi od siasih bratov, cmo ločeni tudi od CMD v Ljubljani, ki jc imela veliko nalogo ustanavljanjem šol in vrtcev, vzgajati mladiiiZ in gojiti ljubezen do svojega materinega jelika, zabranjevati pred potujčevanfem naše mladine.
To nalogo je prevzelo sedaj Šolsko društvo Naloga Šolskega društva je za Slovene, živeče v zasedenem ozemlju, danes veliko važnejša kakor kedaj poprej, a delokrog podpirateljev se je skrčil samo na Julijsko Krajino*.
Iz teh dveh odstavkov, posdbno iz prvega, se vidi, da je bil sestavljalec okrožnice se precej neroden stilist. Iz cele okrožnice pa je razvidno, da se sestavljalec okrožnice in ž Šolsko društvo dobro zaveda, kje smo
Skupaj
10.102.252.207 11.524 951.869
j — M —	~ * ~	""	o m~ _	"	| ▼ mm ii»i i»	vau ni«y m	- '—-----f	v||
del njihovih državnih dolgov. Kazen v inozem-• yišja ^ primorala, da živijo v okviru naših stvu so namreč najele vse države tudi ogromna mE;. Zakaj, lahko smo polni napak, toda te
napake nimamo, da bi bili intolerantni. Ne-italijanski narodi so že pred vojno^ živeli nujno v okviru naše severne meje, mi	vedno
spoštovali njihove šege in navade m gospodarsko delovanje. Današnjim Slovanom priznavamo isto; vsako kulturno »amiestacijo, toda vedno t mejah zakonitosti.»
Da likvidiramo najprej besedo «zasedeno ozemlje®. Upamo, da bo v očigled celotnemu besedilu okrožnice «Era Nuova» delila naše mnenje, da gre tu le za stilistično napako; če ne, mislimo, da smo kot političen dnevnik pooblaščeni, da to popravimo in prekličemo. Nekdaj zasedeno ozemlje je za nas' anektirano ozemlje. Opiramo pa se na lepo in lojalno besedo «Ere Nuotfe* o naiih kulturnih prireditvah, gremo mimo sto in sto v preteklih letih prepovedanih prireditev, ter podamo «Eri Kuovi» v informacijo Ie poročilo o prireditvah, ki so bile zabranjene prav v zadnjem času. V Kazljah in Šturjah sta bili zabranjeni dve
Eustni prireditvi; pred približno 14. dnevi je il prepovedan občni zbor Mladinskega društva aProsvcta* (it. culturs) na Opčinsb, dne 11. marca 1923. je bilo prepovedano v Vel. Kepmi prodavanje društva «Prosveta» (cnl-tura) «0 Trmljiiki	in sicer z znano, vse
luknje zamaiujočo, skrajno grdo motivacijo oper motivi di pubblica sicurezzs», ustanovni občni zbor M. D. P. y Idriji; na zabranjeno prireditev v Pod gradu se ie povrnemo. Tudi bomo še poročali o zabranjenih zborovanjih podružnic Šolskega društva. Vse to so bile prireditve kokvacgi saaSajn t okvira Tirai-tosti. V čigavem imenu govori «£ra Nuova*, ko nam velikoduino priznava od nas toliko zaieHene pravice? V Imenu oblastev gotovo ne! Zakaj.U oblsstva dajajo žalibog pm nerodnemu stilistu okrožnic Šolskega društva: Na trn Nktta os	_	-
notranja posojila pri lastnih državljanih- Skratka: obveze, ki so si jih nakopale posamezne države ob času vojne, so tako ogromne, da bi jim ne mogle zadostiti, naj bi še tako strašno navile davčni vijak. Kako naj se torej rešijo iz te zagate? Ali naj prizadete države kratko-malo razveljavijo svoje obvezo napram notranjim upnikom, t. j. napram lastnim državljanom, da bi potem lahko porabile vso svojo finančno moč, da plačajo svoje dolgove v inozemstvu? To bi bila prisilna razlastitev, ki jo sedanji družabni red že vnaprej popolnoma izključuje. Zraven tega bi imela tudi vsaka indirektna oblika take finančne politike skrajno pogubne posledice, ki bi uničile in do tal razdejale vso zgradbo notranjega in mednarodnega kredita ter s tem povzročile nepopisno gospodarstveno zmešnjavo in nepopravlijvo propast.
Na drugI strani pa je sedaj tudi položaj upnikov tak, da bi jim morebitno plačilo njih terjatev bilo le v škodo. Dolgovi v inozemstvu se lahko plačajo samo na sledeče tri načine: z zlatom, z blagom ali z delom. Kar se tiče prvega sredstva, t. j. plačila v zlatu, je že dovolj znano dejstvo, da se večji del zlatega denarja vsega starega sveta že nahaja shranjeno po kleteh velikih ameriških bank. 2e sedaj imajo Zedinjene države preveč zlata, kar vpliva precej nepovoljno na vse gospodarstveno življenje v Ameriki. Ako bi' se izseljevanje evropskega zlata nadaljevalo, bi se v kratkem nabrale v Ameriki take množine zlata, da bi povzročile nevarno gospodarstveno krizo, tako da bi imele Zedinjene države od plačevanja dolgov le ogromno škodo v lastnem gospodarstvu. Tudi plačilo z blagom ni mogoče. Države dolinice bi morale razviti v ta namen svojo industrijo na široki podlagi in poplaviti s svojimi proizvodi takorekoč ves evet. vitevii Zedinjene države. Toda te poslednje se same pri-Dravliaio. kakor znano, za prvenstveno vlogo
razum z nemško manjšino, zavrača vsak prijateljski sporazum z narodnimi manjšinami v državi, ker upa doseči bolj§3 uspehe z «žele-zno pestjo*. Mi ne verjamemo v trajne uspehe «železne pesti«, čjsravno priznavamo njeno hipno potrebo v danih slučajih in smatramo, da je bila odklonitev sporazuma zgrešena poteza, ki bo prinesla več koristi voditljem tirolskih Nemcev, nego MusEolinijevim načrtom. Sicer pa se bo imela tudi fašistovska vlada gotovo priložnost prepričati, da je bila njena poteza zgrešena, tolžko v notranje- kolikor v vnao^epolitičnem oziru in se bo morda premislila, ko jo bo prehitel kdo drugi. Evo medtem izjave generala Staraceja, s katerimi upravi-čujc sklep velikega fašistovskega sveta: Načrt za spor.aaum med Italijani in gornj^adiškimi Nemci — je izjavil general — ni mtjgel biti podpisan od zastopnikov nacionalne fašistov-ske stranke. Dogovor bi se bil moral izvršiti med Nacionalno fašistovslco stranko in dvema političnima skupinama — nemško ljudsko in liberalno stranko — ki tvorita «Deutscher Verband», to je tujo stranko, ki ima s&dež v tujem mestu: Monakovem. Ko bi bila fašistovska stranka — in lahko rečemo fašistovska vlada — sprejela" sporazum, bi bila sprejela načelo, da lahko pride kaka tuja stranka v Italijo se pogajat, in se pogajat s stranko, ki je na vladi, o kakem notranjem državnem vprašanju. General Starace je izjavil, da imajo pogajanja za sklenitev sporazuma svoj izvir v skrbeh volilnega značaja, katerih se niso mogli ubraniti tudi nekateri fašisti, in da so sporazum najbolj zagovarjale manjše stranke, ki se bojijo za svoje postojanka zaradi fašistovskega pohoda. Voditelji nemških strank so hoteli s sporazumom ustavili ta pohod. Po mnenju generala Staracerja so tirolski kmetje vajeni politike žekzne pesti in skoraj... ljubijo tako politiko! Zato gledajo z občudovanjem fašizem in zapuščajo postopno svoje voditelje.
Nemški voditelji — nadaljuje general — so v skrbeh ne samo zaradi razkrajanja svo;ih vrst temveč tudi zaradi posl&dic, ki jih bosta imela razišrjenje volilnih okrožij in vpeljava novega volilnega zakona. Razen Nemcev so delali za ta sporazum tudi tridentinski popolari in demokratski liberalci pod -vodstvom g, Bertoli-hija, bivšega c. i. kr. komisarja v Tridientu. Kratko — vzklika general Starace — vse proti-državne in protifašrstovske skupine so videle v tem sporazumu sredstvo za rešitev svoijh postojank.
Po teh ugotovitvah je general Starace pfašel na posamezne točke predlaganega sporazuma. Glede prve točke sporazuma, s katero bi se bila fašistovska stranka obvezala, da m bo raznarodovala gornjeadiškega prebivalstva «nemškcga jezika»t razlikuje general Starace pod c nemškim-.a prebivalstvom in prebivalstvom «nemskega jezika*, poudarjajoč, da je med prebivalstvom «nemškega jezika» mnogo Italijanov, ki jih je Avstrifa ponemčila in ki jih mora Italija zopet poitalijančiti. Rešeto, skozi katero se bo rešetalo nemško prebivalstvo, bodo, seveda, naredili v Rimu.». Z dingo točko se nemške strake obvezujejo, da bodo smatrale vprašanje adiškega prebivalstva rie za mednarodno temveč za čisto notranje vpralanje italijanske države, v smislu, da živi v mejah italijanske kraljevine manjšina nemškega ^ezflta, ki izključuje vsako iredentisti-čno propagando in delovanje. General Starace se brije norce iz te lojalne izjave tirolskih Nemcev, čel, da postanejo pristaši »Nemške zveze» lojalni državljani, salo mora zadostovati •pravica in moč fašistovske države*.
S sedmo točko bi se bila fašistovska stranka obvezala, da ne bo zahtevala od javnih uradnikov več znanja italijanskega jezika nego je potrebno zrn njihov urad in da se ne bodo od-poKali uradnikiki bi se vkljub dobri volji ne modi popolnoma priučiti iulljanieini. Tudi to točko je Mstovvki svet odklonil, če«: zanimivo bi bilo tfledati. kako Nemci dok>čaio mero
jezika, potrebno za uradovan^e In dobro volja uradnikov.	,
Fašistovska stranka fe odklonila tudi 9. točko sporazuma, s katero se je obema strankama priznavala jropolna pravica do združevanja v, svrho širjenja kulture, jezika in literature, in 10. točko, s katero sc obe stranki obvezujeta« da se ne bosta vtikali v cerkvena vprašanja, fašistovska stranka pa se še posebej obvezuje, da bo posredovala pri vladi, da se bodo, tudi v slučaju izprememb sedanjih zakonov spoštovali duhovni interesi Jclerusa, cerkvcno pre-< moženje in cerkveni vzgojevalni in humanitarni zavodi.
General Starace upravičujc to odklonitev, češ: pravice, vsebovane v točki 9, so zajamčene v občinskem zakonu in ... nemška propaganda se je vršila vedno potom konfcrenc znanstvenih predavanj in šol. Torej pravice združevanja in sestajanja so zajamčene z občinskim zakonom, :n je kak poseben sporazum o tem vprašanju nepotreben, toda ker so se Nemci vedno posluževali teh pravic v svrho propagande, s12 sporazum glede te točke odklanja! So-li potemtakem le pravice zajamčene, ali ne?!
Podobno jc tudi utemeljevanje odklonitve
10.	točke glede cerkvenih pravic. General Starace ugotavlja, da je adiško duhovništvo vedno vključevalo v cerkvcno kompetenco politično propagando in da se ne smejo mešati duhovni interesi klerusa s cerkvenim premoženjem in tem manj s cerkvenimi zavodi, ki so bili doslej sredstva za politično propagando. Mislimo, da bi se na ta način lahko dokazalo tudi, da človek nima pravice do . .. dihanja, ker s tem širi politično propagando!
Končno je fašistovska stranka tudi odklonila
11.	točko, s katero bi se bila obvezala, da bo delovala proti odcepitvi nekega sodnega okraja od bozenske podprefekture, češ: fašisti morajo ustaviti nemško prodiranje na jug...
Zaključne besede generala Staraceja izpopolnjujejo dostojno vse njegove prejšnje izjave. «Bi-!i bil mogel gosp. Mussoliui dovoliti —■ vzklika general — da pridejo poleg podpisov, Togganburija in Wulterja pod tako pogodbo tudi fašistovski podpisi? Nemci se morajo prepričati o tem-le: da fašistovska vlada nameravaj sicer ... popolnoma spoštovali sedanja prepričanja in običaje in delovati za mirno sožitje med obema plemenoma, ne namerava pa ni-k^kor dati jamstev za trajnost germanstva adiške pokrajine. Fašizem odpira na stežaj vrata pokrajine italijanstvu in namerava na vse načine podpirati asimilacijo te dežele».
Torej: železna pest, zanikanje vseh pravic, raznarodovanje z vsemi sredstvi, — toda poti firmo »spoštovanja pravic in običajev* in «enakih dolžnosti in enakih pravica. Stari Rimljani bi bili rekli taki politiki «mala fidts^, kar pomeni čisto slovenski: zahrbtnost. —
Preveč besed... Živimo v državi besed, lil nimajo navade, da bi postale meso. V zadnjih časih pa so se besede tako pomnožile, da gredo na živce tudi ljudtem, ki so jih bolj vajeni nega mi in ki po svojem poklicu in tradicijah gotovo razpolagajo z večjo dozo potrpežljivosti nego navadni ljudje. Gre za urednike vatikanskega glasila «Osservatore Romano», ki piše v eni svojih zadnjih številk: «Dovoljujemo si izraziti en naš vtisek: politični govori fašLslovskih ljudi so z'rAo pogosti in sc vsled tega ponavljajo. Če sc dodajo k temu še pogoste izjave predsednika vlade, ki imajo vedno znaten pomen, sledi, da bi bilo nekoliko molka prav rea potrebno...»
Vatikansko glasilo navaja celo vrsto nasil-stev proti katoliškim osebam in premoženju ir dejanj, ki žalijo prepričanje, svobodo, najsvetejši javni red in najbolj elementarne poiiličnt pravice», in nadaljuje: «Ko bi hoteli vsak dan govoriti o takih dejanjih, bi vrsta postala neprekinjena vkljub ponovnim izjavam predsednika vlade. Ne zahtevamo izredne strogosti, temveč spoštovanje in izvrševanje zakona, da se navadni zločini ne ovijajo v avreolo političnih bojev...»
Otvoritev Legine šole v Splitu. Agencija Štefani javlja, da se je te dni po 8. letih zopet otvorila Legica šola v Splitu. Zgodilo se jc to, da se ustvarijo vedno bolj prijateljski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo. Pri nas se Družbine šole zapirajo. Morda z istim namenom?...
Dejstva kričijo. Italijanski listi javljajo, da se je po osmih letih v jugoslovenakem Splitu zopet otvorila italijanska šola Lega Nazionale. Iz Istre pa je prišlo poročilo, da jc vodstvu hrvatske šole v Jurišičih (na Vodnjanščini) prišel dekret, s kaierim se te šola prelvarp v italijansko. Če še uvažujemo dejstvo, da živi v Splitu le mala italijanska manjšina, dočim živi v Jurišičih hrvatsko ljudstvo v kompaktni masi, potem se nam mora spričo teh dveh dejstev krčiti duša od divje boli! V barbarki, nasilni Jugoslaviji z nje «balkaniziranimi» razmerami se zopet olvarjajo italijanske šole po dolgem času, v naši demokratični, prosvitljeni in svobodoljubni državi pa se zapirajo druga za drugo slovanske šole, ki so obstojale že od davnine, ali pa se nasilno pretvarjajo v italijanske. Dejstvi, da sc istočasno, ko se v Splitu odpira italijanska šola, v Istri hrvatske šole odpravljajo proti izrecni volji ljudstva: kričita do neba! Ali ne sife na nas vse iito božje solnce, ali ni nad nami ista božja pravica! Ali je res enemu narodu prisojena pravica, da sme drugim narodom kratiti najelementarnejše pre-vice? In pravica nad vsemi pravicami za vsak narod je pravica do šole, kakor si jo sam želi! Kakor kažejo dogodki, za naš siromašni narod jr Istri ni te pravice!
Po volitvah v Jugoslaviti. < Pragsr Presse > prinaša — iz peresa dra. Lenarda — obsežno statistiko o uspehu volitev v Jugoslaviji in prihaja do zaključka, da se je državna misel nni I f\ in M7Širiln Kot značilni deistvi na-
boja, demokrati pa	.
so se borili proti radikalom, dočim so se tam, kjer so bili v borbi s separatističnimi strankami, dobro držali in se celo ojačili. Posebno pa ne odgovarja resnici trditev, da so sc vo-lilci orientirali po treh plemenih. Resnica je ta, da so se postavili na politične podlage. Zato trdi dr. Lcnard, da se je državna misel poglobila in razširila. Češki «Lidove listih pravijo, da je problem Jugoslavije v tem, ali naj se centralistična vidovdanska ustava revidira v smislu federativnega programa hrvatskih in slovenskih strank. Ta ustavni spor se je izražal v volilni borbi. Na eni strani je zmagal srbski centralist Pašić, na drugi federalista Radič in Korošec. Gre za to, ali naj boj Pa~ šića proti Radiću in Korošcu traja dalje, ali pa naj pride do sporazuma med temi tremi voditelji! V interesu kraljestva SHS je, da Pašić. Radić . in Korošec najdejo srednjo pot in da skupno sedejo na vladno klop. To da bi bila največja zmaga jugoslovenske ideje I Srednja potf Tudi mi smo v svojem članku «Po volitvah v Jugoslaviji* izrazili svoje uverjenje, da se da doseči kompromis med idejo enotne države m stremljenjem po primerni samouprav^ noedinih delov £» bi nrodrlo to spoznan ie in
1r Trtt«,
ca 1923*
«CDi
m-
te bi se z vseh strani lojalno i« z vnemo za-vjtfeli za njegovo uresničenje, bi res pomenilo to veliko zmago,
DktA na — »arodooat! Naj napišemo Še par pripomb o davku na javne napise. S tem, da •vodo in orale ttadi občine v Julij4ti Krajini iz-Itrjevaii veliko večji davek od napisov v t tujem fiziku*, se nalaga davek na našo narodno«!. Plačevati bomo morali več, k«? nas ni rodila italijanska mati, ker smo Slovenci, čeprav smo državljani iste države. Ta odredba odreka našem jeziku domaćinstvo, mu odreja pcidrejeno Stališče, ga degradira! S tem pa ponižuje tudi našo narodnost! Proglaša nas za državljane druge vrste. Naloženo nam je večje materialno breme nego državljanom druge narodnosti in poleg te£a doživljamo še moralno ponižanje, ti mora vsakega nešega zavednega človeka peti v dušo. Kaj smo vendar zagrešili proti državi od zasedbe sem, da nam država zadaja take -udarce?! Morda računajo v Rimu, da pod težo tega davka izginejo slovenski napisi z našepa ozemlja. Mari mislijo, da pridobije s tem kaj bistvenega? Tisti napisi, ki morda izginejo, bodo le še bolj kričali našesnu ljudstvu o krivici, ki se mu je dogodila! Nikdar ne bi bili mogotci v Rimu prišli s tako odredbo, če bi S2 zavedali, da inta tudi naše ljudstvo svojo narodno dušo, ki ljubi, a tudi trpi, če jo kdo žali in ponižuje. Porrpelo je, ko so njegov fezik na javnih napisih na njegovi lastni zemlji potisrili na drugo mesto. Ravno zato pa je naravnost brezčutno, da mu vrhu tega še nalagajo poseben davek na napise v njegovem jeziku sploh in da mu dajeio občutiti, da je državljan druge vrste. Ali nimajo v Rimu res nikogar, ki bi iih, hotel ali mogel svariti pred takimi pogreški — da ne rabhno hujšega izraza?!
Dohodninski davek v anektiranih pokrajinah. S kr. odlokom 11. januariia 1923. št. 148 so bile raztegnjene na anektirane pokrajine določbe tičoče se dohodninskega davka ve-Favne v starih pokrajinah; izterjevanje dohodninskega davka po teh določbah se bo pričelo s 1. januarija 1924.
Pri^ve. V času ocl 1. aprila do 30. junija 1923. bodo morali vsi prizadeti izvršiti prijavo na davčnem aH občinskem uradu. Vzorci za prijave se bodo dobili pri omenjenih uradih. Prijave predložno: a) državljani bivajoči v kraljevini: v kraju svojega bivališča; b) trgovske družbe: v občini, v kateri se nahaja glavni sedež; c) državljani bivajoči v inozemstvu: v tisti občini kraljevine, v kateri so imeli glavno bivališče; d) tujci: v občini, v kateri imajo glavno bivališče; če pa nimajo stalnega bivališča: v kraju, v katerem dvigajo svoj dohodek. Prijave morajo izvršiti: Vsak prizadeti v lastnem interesu; siariši, varuhi in skrbniki za mladoletne in osebe pod' skrbstvom; mož za dohodke ženine dote; pokrajine, občine in dru'^e juridiČne osebe za spodaj omenjene dohodke tretjih; trgovske družbe, ki niso obvezane polagati javno računa, pod'etniki, obrtniki, trgovci itd. glede plač svojih nameščencev. Prijava mora vsebovati dohodke po vrstah in strokah, označiti mora kosmati dohodek, proizvajalne stroške, višino čistega dohodka ter redne letne dajatve, ki obremenjujejo prijavljene dohodke. Posestniki, ki obdelujejo svoje zemljišče, morajo prijaviti, poleg kosmatega dohodka ter stroškov in zgub pri obdelovanju, tudi najemninsko vrednost zemljišča, katera fci sc dosegla v svobodni pogodbi. Kolon mora naznaniti dohodek, ki njemu pripade s tozadevnimi stroški.
Dohodki, ki se morajo prijaviti, so sledeči: A) La?tni dohodki: Trajni dohodki in dohodki Iz terjatev, vknjiženih ali nevknjtžccih, posojil, ustnih ali na podlagi dolžnega p'sma, menice itd., sploh vsi dohodki, ki so neodvisni od so-posestva ali neposrednega posestva. — 2) Dohodki tret;ih: Obresti in premije občinskih in pokrajinskih posojil, obligacij na prinosca izdanih cd drugih, ki so od države podpirane ali zajamčene, premije loterij vsake vrste itd.
Kategorija B: Dohodki izvirajoči iz mešanih podjetij fv katerih se izkorišča kapital in delo) vključivši polledelske dohodke obdelovalca lasine zemlje ali zakupnika.
Kategorija C: 1) Lastni dohodki: Dohodki izvirajoči iz izvrševanja kake umelncsti, poklica ali službe; dohodki, tudi če so postranski, izvirajoči iz daril, nagrad itd.; štipendije, rente, pokoinine, podpore in slično. 2) Dohodki tretjih: Plače, pokojnine in druga nakazila uradnikov in nameščenc2v trgovskih družb, trgovcev, obrtnikov in drugih podjetnikov.
Kategorija D: Dohodki tretjih: Plače, pokojnine in druga nakazila izplačevana v denarju rui v naravi od pokra'in in občin; dohodki občinskih in pokrajinskih slug in delavcev se imajo razuii tega prijaviti na posebnem vzorcu. — Sled:;o običajni kazenski predpisi.
Koncert v Vipavi, ki ga priredi pevski zljcr učiteljske zveze, bo za Vipavo res nekaj izrednega. Na programu so poleg nekaterih stvari, s katerimi je dosegel zfcor že velike r^pehe v Gorici in Postojni, tudi nove, xce pravi biseri iz slovenske glasbene literature. Razven pevskih točk fk> na prograiru še en trio« (za klavir, violin. violo) in slika iz HIspca Jerneja (drama čiziral Skrbinšek). — Poleg pevskega zb-sra sodelujejo še; Gita Bortolotii (klavir), Karel Pahor (violin), Mirko Logar fvifcJa) in igralec Marij Sila in Albert Širok. Koncert se \rši na velikonočni pondeljek ob 16. zaLo, da se ga lahko udeležijo tudi 1 ržačani.
_	prestrašena za&eia vpiti na ponot.
t- Tcafta. Uradni vMaih (Gaazet- Prihiteli so njeni domači in nekateri sosedi, ta ufficiale»)z dae 23. III. 1923. objavlja kr. ki ao silosu vdrli v spalnico. Tam so nadi na odlok št. 519 z dae 25. februarja 1923, s kate- ■ postelji ležečega Antona Šansone. Iz rane na rim se ustanavlja dopolnilni tečaj za dijake. Čelu mu je curljala kri in v bližini postelje je ki se hočejo izuriti v upravnih strokah. Ta te- ležal na tleh samokres. Očrvidno si je mladenič čaj bo obsegal: Ustavno pravo, mednarodno vzel prepir preveč k srcu in v hipnem obupu pravo, upravno pravo in upravno vedo; finanč-' je sklenil umreti. Zdravnik -rešilne postaje, ki no vedo in državno računstvo; politično, di- je na telefomčni poziv prihitel na lice mesta,
plomatično in kolonijalno zgodovino; trgovsko in kolonijalno zemljepisje.
Druitvtn« v«H
Športno društvo «Adria» (prej Trž. kolesarsko društvo «Balkan») ima danes odborovo sejo v navadnih prostorih ob 7. uri zvečer. , Novo izvoljeni odborniki so naprošeni, da se seje gotovo udeležijo. — Predsednik.
Javna knjižnica Šentjakobske « Čitalnice« poživlja tem potom vse spodaj navedene, da takoj store svojo dolžnost in vrnejo knjige v nedeljo: G. Helena, Č. Josip, G. Josip, S. Albin, B. Milan, V. Marcela, N. Gttsti, K. Marija. Prihodnjič ob;"avimo polne priimke gornjih in tudi drugih članov, ki ne izvrše svoje dolžnosti ob pravem času. — Ob tej priliki se naznanja vsem članom knjižnice, da bo knjižnica odprta na velikonočno nedeljo kakor navadno od 10.—1!. ure. Sprejemajo se tudi novi člani in darovi knjig. — Odbor.
Planinsko društvo opozarja, da se vrši prijateljski sestanek vsak četrtek po 8. uri zvečer. — Odbor.
Občni zbor Šentjakobske podružnice Šolskega društva v Trsta se bo vršil v nedeljo 8. aprila t. 1. oh 10. uri v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu. Popcddne istega dne ob 4. uri bo> v isti dvorani prifeditev, na kateri bodo nastopali gojenci otroškega vrtca. — Vabijo se vsi členi in prijatelji Šolskega društva, da se toliko cbčnega zbera kakor tudi prireditve polnoštevilno udeležijo.
Akad. fer. društvo «Balkan». Danes ob 20. in pol sestanek. Uro prej odborova seja v navadnih prostorih.
*	Članom pevskega zbora nčitelj. «Zveze». Člani iz Trsta, Istre in Sežanskega se odpeljejo v pondeljek z jutranjim vlakom ob 6. uri iz Trsta (Sv. Andrej) v Štanjel, od koder se odpeljejo z vipavskim avtom v Vipavo. Točno ob 10. uri glavna vala. — Vodstvo pev. zbora.
*	Učiteljem, učiteljicam, članom njihovih družin in piijiteljen n&totjeftva naznajam, da bo imel odbor učiteljskega društva na velikonočni pondeljek povodom učiteljskega koncerta v Vipavi na razpolago avto in da priredi ob tej priliki izlet: Trst, Prosek, Tržič, Gradišče, Gorica, Prvačina, Dornberg, Ajdovščina, Vipava, Braniča, Štanjel, Dutcvlje, Tomaj, Sežana, Opčine, Trst.
Odhod iz Trsta cb 6. uri zjutraj., povratek okoli 24. ure ponoči. Vozni trošek tja in nazaj 12 L. Skupni zajutrsk na prostem L 3.50. — Skupni obed v Vipavi L 6.50.
Prostora v avtu je za 36 oseb. V poštev pridejo le oni, ki se obvezno prijavijo šolskemu vodstvu na Vrdeli — najkasneje do sobote opo-ludne 31. t. m- Vsak naj omeni v svoji prijavi ali reflektira na skupni zajutrek in na fkupni obed! odrobneje jutri; — Izletni reditelj.
Iz tržaškega živlienla
je nesrečnežu obvezal rano na glavi ter ga dal prepeljati v mestno bolnišnico. Ranjenčevo stanje ni nevarno; Zdravniki upajo, da bo rana v desetih dneh popolnoma ozdravljena.
Ponesrečenci drzna sleparija. Včeraj predpoldne ckcJi 11 se je pojavil pri blagajniškem oddelku tukajšnje «Banca Gom-merciale Triesima^ elegantno oblečen mladenič in predložil blagajniku v svrho izplačila ček za znesek 17.500 lir, glaseč se na trgovca Siivija- Paschers. Pred izplačilom denarja se je blagajnik hotel prepričati, če je mladenič pooblaščen prejeti omenjenoi svoto. Opazil je namreč, da se je ta nekam sumljiv« vedel; tudi ček se mu je zdel pomanjkljivo izpolnjen. Blagajnik je rekel mladeniču, naj počaka, nato je telefonično obvestil kvesturo o zadevi. Ko so policisti prihiteli na itce mesta, ni bilo ci mladeniču nobenega dedu. Očividno je zavohal nevarnost in previdno pobegnil. Popoldne sta dva agenta zapazila na glavnem kolodvoru neznanca, ki je odgovarjal mladeničevemu osebnemu popisu; aretirala sla ga in odvedla na kvesturo. Tam se je aretiranec izkazal za 19-letnega Marijana Venchiaruttija, stanuje čega v ulici Guido Zanetti št. 1. Rekel je, da je ukradel ček svojemu bivšemu gospodarju ter ga izpolnil s pomočjo prijatelja Adioifa Kanella, starega 24 let. iudi poslednjega je policija spravila pod ključ.
Žara® malega prepira ai je kotel vzeti življenje. V svojem stanovanju v ulici delia Guar-dia št. 14 je pred sinoćnjim sedel pri mizi 18-letni tiskar Anton Šansone ter nekaj čital. Na drugi strani mize je pa sedela njegova sestra Antonija, stara 16 let. Bila je zaposlena s šivanjem; da bi bolje videla, si je naenkrat pomaknila na mizi gorečo petrolejko nekoliko bliže. To ni bilo po godu njenemu bratu, ki je razdražen potegnil kič zopet .k sebi. Vsled tega prestavljanja luči, se je med njima vnel neznaten prepir. Naenkrat- je brat ves jezen vstal od mize, planil v bližnjo spalnico in «e zaklenil notri. Kmalu potem se je začul iz sobe močan pok. S strašno slutnjo v srcu, je
Črnci ob Renu
Bivši italijanski ministrski predsednik Fran-cesco Nitti je objavil proglas na amerikanski narod proti gospodovanju militarizma v Evropi. Proglas je objavilo več uglednih amerikanskih listov.
Imel sem ž z enkrat priložnost — pravi Nitti — se boriti s tem zelo kočljivim vprašanjem, toda čutim se primoranega se zopet vrniti na to, v upanju, da bodo moje besede končno vendar izzvale odločen protest senata in kongresa Zedinjenih držav. Če Amerika ni odobrila versailleske pogodbe, je imela povsem prav; če je odklonila pristop Is Društvo narodbv, je imela tudi prav: če pa odvrača od sebe vsako odgovornost glede mirovnih pogojev, bi bHo napačno in krivično trditi, da ni soodgovorna za sedanji položaj. Neovržno dejstvo je, da je bila Amerika odločujoč faktor pri zmagi zaveznikov, in gotovo je ravno tako, da je mir, kakor je bil dosežen, posledica temeljnih napak, ki so jih naredili Wilson ki njegovi svetovalci. O dcbrl veri predsednika wilscna se ne more dvomiti niti za hip; dvomiti moremo le o njegovem poznavanju evropskih vprašanj. Na vsak način so stale amerikanske čete poleg drugih okupacijskih čet na Renu, tudi potem ko je senat Zedinjenih držav odklonil versail-lesko pogodbo. Amerikanska zastava je plapolala skupno z zastavami zavezniških siL so prej imenovale, aaocfiranih držav.
Francija je izgubila dve veliki vojni, eno leta 1815. proti Prusijr In njenim zaveznikom in drugo leta 1870. Zmagovalci iz leta 1815., čeravno so bili polni globoke in opravičene jeze, niso oropali Franciji tfbbene njenih dežel in so vestno spoštovali njene meje. Tedaj bi bilo dovolj povoda za mržnjo in maščevanje, kajti Napoleonova vojska je bila poplavila vso Evropo in postavila na najrazličnejše prestole francoske vladarje. Vkljub temu niso zmagovalci Francije oropali njenega premičnega premoženja, njenih kolonij in mornarice in je tudi niso rprreisliie na razorožitev, kakor tudi ne omejile njeiAh suverenih pravic. Zahtevali so 750 miljonov za okupacijske čete in omejile zasedbo na 5 let, da morejo omogočiti francoski monarhiji .konsolidacijo. Ko pa je francoski kralj v imenu časti svoje- države zahteval skrajšanje okupacijske dobe, so bili zmagovalci brez drugega pripravljeni ugoditi tej prošnji, in zasedba je trajala vsled tega samo dve leti.
Leta 1870. je Nemčija ponovno porazila Francijo: zahtevala je odškodnino petih mi-ljard in Elza&ko-Lotnrin^ro.
Po versaiHeski pogodbi bi morala trajati zasedba levega brega Rena petnajst let, pri čemer pa bi se vsakih pet let ena treh okupacijskih zon morala izprazniti. Pogodba je oropala Nemčijo cele vrste čisto nemških pokrajin, njenih najlepših pokraijn, n'enih kolonij, njene trgovske mornarice, njenih najvažnejših sirovin, vsega premoženja njenih državljanov v inozemstvu, njene gospodarske organizacije, vsega njenega premičnega premoženja itd. Kakor leta 1815., tako tudi lata 1871. ao ae spoštovale suverene francoske pravice, leta 1919. pa je Nemčija izgabila vse svoje atribute sn-verene države, pravico do lastne vojske in mor: nari, do politične in gospodarske svobode in neodvisnosti. Podvržena je bila Celi vrsti kontrol in obremenjena z ogromno zasedno vojsko. Zahtevalo se je od nje tudi plačanje odškodnine, ki je bila določena najprej na 250 miljard zlatih mark, nato pa skrčena na 132. Dokler se odškodnina ne plača, in to bi moralo trajati stoletja, mora Nemčija trpeti vojaško zasedbo in stati pod kontrolo reparacijske komisije.
težko) izračunati, da ta izmučena, razkosana in ponižana Nemčija, posebno po padcu marke, ne bo več v stanu plačati.
Pred vojno je stala nemška kovinska industrija za militaristačnim in nacionalističnim tiskom; francoska kovinska .industrija je stala, br£z znanja ameriških delegatov, za versaille-sko pogodbo in inspirira še vedno odškodninsko komisijo. Pod pretvezo, da Nemčija ne plača, čeravno, kakor rečeno, vsak ve, da ne more plačati, je bila sedaj zasedena ruhrska kotlina, da bi se povsem uničila nemška kovinska industrija s tem, da se ji sedaj, ko je izgubila že štiri pe'tine svoje železne rude, odvzame še premog.
Ariglija in Italija sta si prizadevali dokazati, da je Nemčiji nemogoče plačati. Italiji je prinesla vojna malo dobička, Francri pa bogate pokrajine, obilo sirovin, kakor železa, premoga, sod itd. in razen tega bogate kolonije. Kljub' temu sta Italija in Francija nezmožni plačati svoje dolgove ali pa samo obresti Ameriki in Angliji. Ko bi bili na to prisiljeni, bi njuna va-valuta padla bržkone tako nizko kot nemška.
Premogovniki v saarski kotlini so Nemčiji praktično že odvzeti, čeravno med ▼ kupnim številom kakih 600.000 nemškega prebivalstva' ni niti 100 Francozov. Premogovniki v saarski kotlini so bili Franciji izročeni kot odškodnina | za začasno poškodbo rudnikov v Pas de Calais I
vsled nemške zasedbe. Pozneje je biio saarsko ozemlje priključeno francoskemu carinskemu sistemu in je dobilo francoski denar. Nato jc prišla vrsta na gornjo Šlezijo, na najbogatejše rudno ozemlje evropskega kontinenta, na pokrajino, ki je bila stoletja nemška in ki ima zahvaliti svoj razvoj nemški delavnosti. Na pariški konferenci je želel Clemenceau priključiti
fornjo Šlezi;o brez nadaljnjega razpravljanja 'oljski, samo da more ločfti Čim bolj Nemčijo od Rusije. Končno jc bil sklenjen plebiscit. Z vojaškega, gospodarskega in političnega stališča je roljska pcpolnoroa pod francoskim vplivom: dati gornjo Šlezijo Poljski, je pomenilo jo izročiti francoski kovinski industriji. Toda kljub vsej stiski je prebivalstvo v ogromni večini, skoraj 60%, glasovalo za Nemčijo. Kljub takemu izidu glasovanja je bila skoraj vsa gornja Šlezija priključena Poljski, posebno pa del, ki je za kovinsko industrijo največjega pomena. Vse to pa ni nepopravljivo in bo v bodočnosti zopet poravnano, kajti Evropa bi nikakor ne mogla predolgo živeti v tem kaosu, ne da bi popolnoma razpadla. Toda tukaj je drugo dejstvo, katero se ne more poravnati ne izbrisati, namreč ponižanje premaganega potom okupacije, ki traja že štiri leta in ki bo trajala v nedoslednost, kajti gotovo je, da Nemčija po petnajstih letih še vedno ne bo zmožna izpolniti nemogoče mirovne pogoje.
(Dalje ns IV. strani)
Hali oglasi
SPREJME SE v službo v veliko hišo na deželi zanesljiv, pošten človek, srednje starosti, za prvega hlapca proti dobri plači in oskrbi. Moral bi biti zmožen nadzorovati drugo osobje ter znati vsa kmečka dela in nekaj vrtnarije. Več se po izve v Radohovivasi št. 40 v Sv. Petru na Krasu.	450
BABICA, diplomirana, sprejema od 12. do 16. Sprejema noseče na dom. Ljubezniva oskrba. Tajnost. Corso Garibaldi 23.	451
KLAJNO APNO za živino, redilni prah za krave, konje in prašiče, fluid za konje. — Zaloga v lekarni 1L Bistrica.	29/2
NE POZABITE si preskifceti za Veliko noč zavitek češke VoaArit ek-ove cikorije, znamke «Miramar», Zahtevajte jo povsod.
447
KAMJON Fiat 18 HP, skoraj nov, se proda. Raoaetti 37, vratarica.	448
SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II.	45
KUPUJEM železo in druge kovine po najvišjih cenah. Via Molino grande 16. 394
AUTO BENZ, torpedo, -v najboljšem stanj«, dvojni reservoir, se proda za nizko ceno. Roaoetti 37, vratarica.	449
KRONE Bi GOLDINARJE plačujem vedno-dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6, I.	44
GOSTILNA Maks Gulič, S. Maurizio 3, toči istrsko in vipavsko vino po L 4, domače po L 5.20, kraški teran L 6, za dom 40 cenL ceneje. Čez 5 1 cena po dogovoru. Domača kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. V zalogi vina via Settefontane 23 iste cene. Svoji k svojim.	409
BABICA sprejema noseče. Ljubezniva oskrba% tajnost zajamčena, Via Madonnina 10, II.
427
POSESTVO z gostilniškim inventarjem in koncesijo, se ugodno proda. Naslov pri uprav-ništvu.	433
DVONADSTROPNA HIŠA (139 m7 zazidane ploskve) ob prometni cesti v Ljubljani, s tremi stanovanji po tri so^e in kuhinjo in dvema podstrešnima stanovanjima s sobo in kuhinjo se takoj proda za 288.000 Dinarjev. Proda se tudi zadaj ležeče gospodarsko poslopje, 20 m dolgo za 62.500 Dinarjv. Ponudbe nasloviti na: Angela Poženel, Ljubljana, Ilirska ul. 21/1.	437
POZOR! Krene, korale, zlato, platin in zobov-~i po najvišjih cenah plačuje edini grosisf lelleli Vita, via Madonnina 10, I.	32
PRODAJALKA, spretna, boljša moč, se sprejme v manufakturno trgovino. Josip Vcrbič, U. Bistrica.	438
STOLICE se prodajo po ugodni ceni. Ogledati si ali pisati: Zuzzi, prosta luka, skladišče 18, vrata 18.	439
SPALNO SOBO in več drugega pohištva, prodam. Pojasnila v Sežani 80.	428
HIŠO z vrtom v Rožni dolini 106 pri Ljubljani; prodam za 120.000 Dinarjev. Hiša ima 4 sobe in 2 kuhinji. Stanovanje za kupca takoj prosto. Tavčer Katarina, Ljubljana, Na Rebru št. 15.	444
GLASOVIRJE, harmonije in orgije popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vento št. 5, III.	6
ZLAT* srebrn in papirnat denar se kupuj« in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
25
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema v ulici G epa 10, od 4. aprila dalje v Gorici, via Boschetto št. 6, I.	44*
ZAHVALA.
Za vse dokaze sožalja in narodnega sočutja ob smrti našega nepozabnega "brata stric* ia svaka gospoda kr. notaija v Podgradu
TOME ŠORUJA
te najiskrensje zahvaljujemo.
Posebno pa gospodu županu, občinskemu tajniku, občinskemu odboru in duhovščin* ; zastopnikom tamoftnj« lir-nilniee in posnj lnics, okrajnemu cestnemu odboru, gospodarski zadrugi, gospođom učiteljem in učiteljicam. šol*ki mladini ter vsem nje go im dragom in prijateljem za darovane vence. Zahvaljujemo se godbenemu društvu iz Herpelj ter lokalnemu pevskemu dručtvu za krasne žalostinke In vsem gg. govorei-kom. ki so podali jasno sliko pokojnikovih ciljev in načel.
Z-kraljujemo >e družini gosp. Jenko za nesebično požrtvovalnost ob sadnji nri pokojnikovi ter Tsem onim, ki so se tako mnogoštevilno udeležili pogreba in dokazali s tem. da so pokojnika ljubili in BpoStovali.
TOLMIN-SV. LUCIJA - JAVORNIK, dne 23 marca 11)23.	_	(152)
tAMJJOti OSTALI.
147
tEVUARNICA
Sv. Jakob
Vla G. Caprln št. 5.
OeliRo felera oMo zii moSKe, ženske in dečke.
• v
[I
PODLISTEK
WILKIE COLLINS:
despa v belem
IZPOVEDBE WALTEEJA HARTiCIGHTS-A.
Ko s:m sc približala kočici, sem opazila, da jc to bila '-iočica za ladjico. Poz&eje, pa so najbrž hoteli napraviti iz nje nekako kočico za razvedrilo. Položili so v kočico klop, napravljeno iz jelkinih vej, nekaj priprostih stolov in »iizo.
Vstopila sem, da se nekoliko odpočijem. Bila *em komaj minuto v koči, ko se mi je zazdelo, :!a slisim neko ječanje. Napela sem vso pozornost in poslušala. Zopet zaslišim tiho ječanje, .'ti je prihajalo izpod klopi. Imam sicer močne iivce; ki jih gotovo vsaka malenkost ne pre-Ircsc, vendar sem ob tej priliki prestrašeno od-tkočila in zakričala", toda odgovora nisem dobila. Zbrala sem ves svoj pogum in pogledala Ecm pod klop, od koder je prihajalo ono stokanje. V skrajnem kotu je ležal vzrok mojega s!rahu v obliki majhnega, črnega psička. Uboga živalca je milo zacvilila, ko sem jo poklicala, toda zgenila se ni z me&ta. Odmaknila sem klop in stopila bliže. Oči so se mu obračale in opazila sem, da je ob strani krvav. Pogled na v&ogo revno in nemo stvarco, ko ie popol-
noma brez moči, jc pač najbolj žalosten pogledi Našla sem ga v tisti stari koči ob jezeru, na svetu* Dvignila sem ubogo živalco, kolikor j Gospa Catherick! Njeno ime mi je še vedno mogoče nežno in jo vzela v naročje ter šla j zvenelo v ušesih, kakor da hi ga ravnpkar sli-proti domu.	j šala iz ust hišne oskrbnice. Medtem ko sva se
V predsobi nisem dobila nobenega, šla *em' z oskrbnico bavila s psičkom, sem se spomnila, takoj v svojo sobo, napravila sem iz svojega'da mi je Walter Hartright rekel nekdaj: «Čc
v želji, da bi razgovor s hišno oskrbnico kolikor mogoče podaljšala. Škoda, da nisem včeraj j prišla, da bi jo videla. Ali je ostala dolgo
starega pajčolana posteljico za psička in sem pozvonila. Prišla je takoj hišna oskrbnica in ko je opazila psička, je pobledcla. j li moj Bog! je zaklicala, to pa je psiček gospe Catherick!
Čigav pravite, da je? sem vprašala v največjem začudenju.
Pes gospe Catherick. Zdi se mi, da poznate gospo Catherick, gospica Halcombe?
Osebno je ne poznam. Slišala pa sem o njej. Ali biva tu? Je dobila kake vesti o svoji hčerki?
Ne gosptca Halcombe. Ona je prišla k nam da po izve, ali mi kaj vemo.
Kedaj je prišla?
Še-le včeraj. Rekla je, da je slišala, da je nekdo videl v tem kraju neko tujko, ki je bila po
sc vam kedaj posreči srečati Ano Catherick, izrabite boljše to priložnost, kakor sem jo jaz». Obisk gospe Catherick v Blackwaterju mi je bil dobrodošel, da lahko dalje poizvedujem. Sklenila sem izrabiti to .priložnost in dobiti kolikor mogoče točne podatke.
Ali ni$te rekli, da stannie gospa Catherick tukaj v bližini, sem vprašala..
O ne, je rekla oskrbnica, ki se je se vedno trudila s psičkom. Ona stanuje v Wehning-hamu, ki je prav oa drugem koncu grofije, celih petindvajset milj daleč od tukaj.
Gotovo poznate gospo Catherick že delj časa?
Nasprotno, gospica Halcombe; videla sem jo včeraj prvi krat. O njej pa sem ie slišala, ko so mi pravili o dobroti gospoda Persivala, ki je
opisu podobna Ani Catherick. Mi pa nismo o preskrbel njeni hčeri zdravniško oskrbo* tem nič slišali in tudi v vasi ni vedel nihče po- Gospa Catherick se aicer včasih čudno ob-vedati o tem. Gospa Catherick je prinesla • se- j naša, vendar pa ie drugače čisto dostojna žen-boj tega psička in ko je šla proč, >e tekel tndi ska. Videti je bila zelo potrta, ker se je izka-psiček za njo. Najbrž se je psiček izgubil in go-1 zala govorica o povratku njene hčerke kot ne-
tovo ga je kdo pomotoma obstrelil. Kje ste ga resnična, naifi, gospica Halcombe?	i Gospa Catherick me zelo zanima.
rekla
Prej
časa pri vas?
Ostala je precej dolgo, je rekla oskrbnica, in bi bila še ostala, toda bila sem pozvana, da govorim z nekim gospodom, ki je vprašal, kedaj se vrne gospod PersivaL Ko sem odhajala iz spbe se je tudi gospa Catherick dvignila in odšla. Med odhodom mi je rekla, da ni treba gospodu Persivalu praviti, da je bila ona tu. Ta njena opomba se mi je zdela nekoliko čudna z ourom na mojo odgovornost kot hišne oskrbnice.
Tudi meni se |e zdelo to nekoliko čudno. Gospod Persival mi je v Limmeridge pravil, da si on in gospa Catherick popolnoma zaupata, Če je to resnično, zakaj pa mu je hotela zakriti svoj obisk v Blackwaterju? — Kaj pa je Se rekla? sem vprašala. Nič posebnega je odvrnila oskrbnica. Govorila je največ o gospodu Persivalu, izpraševala o njegovih potovanjih in o njegovi mladi ženi. Zdelo se mi je, da jo bolj jezj, kakor pa žalosti, ker ni mogla najti sledi o svoji hčerki. Izpraševala je o Lady Glyde; hotela je vedeti, ali je lepa In ljubezniva dama, ali je zdrava in mlada — o Bog! Mislila sem s«, da bo tako končalo. Poglejte, Halcombe, psiček je prenehal trpeti, res ie ~bil mrtev.
Dne 1. julija. — Zmešnjava, ki jo je napravil Lavrin prihod, je polagoma prenehala.
Ko je minilo prvo veselje svidenja med menoj in Lauro, ko sva si položila rako v roko in ko sva prišli do besede, sem čutila, da sva sz nekoliko odtujili in to je čutila tudi ona. Zdaj pa, ko sva se že oprijeli skoro vseh prejšnjih navad, to čustvo polagoma ponehuje in upam, da v kratkem času popolnoma izgine.
Ona me je dobila neizpremenjeno, jaz pa jo najdem prečoj drugačno. Izpremenila sc je glede zunanjosti in v nekem oziru tudi glede značaja.
Barva njenega lica je lepša, oblike njenega obraza so bolj določne in okrogle kakor prej; njena postava je bolj dovršena in njene kretnje so bolj sigurne in neprisiljene, kakor v prejšnjem času. Vendar se mi zdi, če jo tako gledam, da ji nekaj manjka — nekaj, kar ni manjkalo srečnemu in nedolžnemu življenju Lavrc Fairliejeve in kar zastonj iščem pri Lady Glydc. Bilo je v starih časih nekaj tako svežega in milega, menjajočega in obenem ostajajočega v nežni lepoti njenega obličja, katerega čar se ne da z besedami popisati in ne naslikati, kakor se je ubogi Hartright mnogokrat izrazil. • Druga izprememba, ki sem jo opazila v njenem značaju, pa me ni presenetila, ker sem bila na to po tonu v njenih pismih le prlpraT* liena.
IV.
<EMNOST>»
V Trstu, dne 29. marca 19Is.
' Meje zasedbe so bile v versailleski pogodbi jasno določene, toda postopno so bile zasedene nove pokrajine. Marca leta 1920. je Francija brez privolitve zaveznikov zasedla dve važni nemški mesti Frankfurt na Majni in Dcrnstadt. Ker sem 'takrat kot ministrski predsednik stal na čelu italijanske vlade, sem dvignil proti temu odloezn protest, kateremu se je priključila tudi angleška vlada. Leta 1921, ko Nemči:a ni mogla sprejeti gotovih nemogočih pogojev, so bila zasedenamesta Duisburg, Ruhrort in Diisseldorf, sedaj pa vsa ruhrska kotlina. Po mirovni pogodbi francoska vojska tie bi sm®la biti v saarski kotlini, toda vendar je tam Okupacijske zone so sedaj odvisne iz-fjTučno od volje in zahtev francoske kovinske fcadustrifs.
Z Nemci se ni postopalo samo kakor s premaganim narodom, temveč brez vsakega ozira na njegovo lastnino, čast in ponos. Prisiljeni so bili dali ženske za. okupacijsko vojsko, plačali njene zabave in sport in trpeti vsako 'vrsto psovk in poniževanj. Ne da bi se spuščal v razburjajoče podrobnosti o postopanju okupacijsko vojske in o njeni brezmejni razsipnosti, hočem samo omeniti, da je v teh dveh letih stala več v zlatih markih nego vsa nemška armada v času, ko je Nemčija predpostavljala največjo vojaško državo svela.
Toda tukaj gre še za eno zelo kočljivo točko, ki se 'tiče vsega človeštva in ne samo odnoša-jev m2d Nemčijo in Francijo. V nemška mesta ob Renu, ki spadajo med prva kulturna mesta sveta in katerih prebivalstvo se nahaja na zelo visoki duševni stopn;i, je Francija poslala brezštevilna čmokožce. Nemška oblastva so bila prisiljena ne samo plačati vse troške okupacije, temveč dati afrikanskim črncem, ,ki so bili pred kratkim še Ijudožrci, nemške ženske na razpolago, Francija je poslala na Ren celih 17 polkov temnokožcev-črncev iz centralne Afrike, rumanokožcev čistega malajskega plemena 7. Madagaskarja, Indokitajcev mongolskega plemena, temnckožcev iz severne Afrike, Arabcev in Berberov.
Vojaa ima svoje hude potrebe, in nihče ni protestiral, ko so ententne države poslale v Evropo temnobarvne vojake v boj proti Nemcem. V vojni gre samo za en cilj: za zmago. Premaganci v zadnji vojni so to spoznali v svojo škodo. Zmagovalci so pozabili vse svoje obljube in zakrivili v imenu pravice in mirov-nih pogoaeb najbolj siamotna dejanja/
Toda v mirnih časih so dolžnosti nasproti civilizaciji in človeštvu, ki se morajo upoštevati kot življenski pogoj človeške družbe. Izgredi temnokožnili vojakov ob Renu so ponižujcCi za premagance. Nemčija se bo lahko vedno sklicevala na to, da ni kot zmagovalec nikoli zakrivila takih činov, kakor jih sedaj počenjajo ententni narodi, kateri so proglašali, da so.se združili za prrboritev pravice in pravičnosti. Ko bi bila Amerika izgubila vojno, kaj bi bila mislila o Nemcih, če bi bili ti zasedli Boston ali Chicago z divjaki iz Kameruna, Togolanda, vzhodne Afrike ali nove Gvineje? Vem, da se Ameriki ni bati ničesar, toda ravno zavest njene moči bi jo morala navdati s še večjo zavestjo odgovornosti.
Dobil sem ganljiv proglas od Zveze nemških žena, ki se je obrnila na me s prošnjo, naj usli-šim njen bolestni klic. Globoko sočustvujem s trpljenjem teh nesrečnic. Čeravno sem odločen sovražnik nemškega imperializma in nemškega militarizma, ne morem misliti brez zgražanja na to, da se počenjajo proti premagancem neskončno hujše, neskončno nesramnejše stvari, nego so one, o katerih se trdi, da so jih Nemci zmožni. Mi smo vstali z orožjem v roki proti Nemčiji in smo žrtvovali kri in življenje naših sinov v trdi veri, da uničujemo gospodstvo moči; nismo mogli predvidevati, da priprav-jamo še hujšega in da se bo prelilo toliko krvi .n naredilo 'toliko gorja. Jaz ne morem sedaj narediti nič drugega, nego nasloviti na me naslovljeni proglas na senat Zedinjenih držav. So vprašanja človeške časti, katera se tičejo enako vseh narodov, in Amerika, ki razpolaga sedaj z največjo močjo, ima tudi največje dolžnosti.
Po izjavah, ki jih je dala Francija januarja 1922. Društvu narodov, je tedaj razpolagala z vojsko 38.000 častnikov in 690.000 mož. Zdr-žcvala je torej s prebivalstvom, ki je po-številu približno enako italijanskemu, trikrat tako veliko in morda štirikrat bolj pripravljeno vojsko, najvstrajnejšo, kar jih je kedaj obstojalo v mirnih časih. Od teh 690.000 mož, jih je, po podatkih francoske vlade, 150.000 potrebnih za izvršitev mirovnih pogodeb, 205.000 jih je v kolonijah in 350.000 v Franciji. Francoska vlada smatra torej, da je potrebno za izvršitev mirovne pogodbe 150.000, to je več kot tri petine cele ameriške vojske; in Zedinjene države imajo trikrat toliko prebivalstva kakor Francija. To je ogromno število, posebno če se pomisli, da Nemčija nima več redne vojske in da razpolaga samo s 100.000 plačeniki brez topništva, brez aeroplanov, brez tankov in generalnega štaba. Na vsak način pa ima Francija dovoli francoskih vojakov. Zakaj pošilja torej V Nemčijo kolonijske čete, zbrane izmed najnižjih in naimanj vrednih plemen? Ali ie potrebno v* jamstvo absurdne garancije, vsiliti nemškemu narodu absurdno vladavino?
Brezmejna žalost nas navdaja nas vseh, ki >mo se borili in trpeli za demokratsko Francijo proti imperialistični Nemčiji. Toda resnica bi se morala povedati našim prijateljem še bolj jasno nego prej našim sovražnikom. Čeravno je to zelo žalostno, ni več čas molčati o teh stvareh, ki ogrožajo obstoj civilizacije same in so vzrok neizbrisne mržnje in večnih bo^ev v Evropi. Mi hočemo odpraviti in pozabiti nasilje in mržnjo, za to pričakujemo od skrajno demokratične in skrajno humane Amerike prve besede pravičnosti in miru. Spričo ruševin Evrope se lahko Amerika smatra za čuvarja najvišjih načel svobode in demokracije. Sredi sred-n:eveške reakcije v Evropi dviga Amerika visoko ščit človeških načel, ki predstavljajo pridobitev stoletij. Senat in kongres Zedinjenih držav bi morala s svečano manifestacijo potrditi pravice čleveške morale in civilizacije. Onadva imata pred seboj največjo nalogo, ki
bila kedaj dana kakemu modernemu narodu. Ker zastopniki Zedinjenih držav ne bodo govorili samo v imenu Amerike temveč vsega sveta. Nič ni višjega in vrednejšega nego zastaviti meč in bogastvo za zmago miru in pravičnosti.»
Književnost In umetnost
Lepa velikonočna darila so knjige naše založbe v Trstu: Pregelj, Olebanns Joannes, cena L 5.60 (glej -oceno v zadnjem «Zvonu»!), Fr. Bevk, Faraon, cena L 5.20, Stanko Majcen, Za novi rod (glej oceno v zadnjem cUčitelj. ( listu*J) in Jadranski almanah za leto 1923.« vena. broš, L 6.60, eleg. vez. L 10. — Dobe in .aarečajo se v slov. iknjigarnah v Trstu in Go-
rici.
Gospodarstvo
NASA GOVEDOREJA*
Ogromna večina našega ljudstva v Italiji se živi od obdelovanja zemlje in živinoreje. Le malo je industrijskih krajev kot na pr. Solkan, Miren itd., kjer si naši Ljudje služijo svoj kruh z gotovo obrtjo; nekaj jih je zaposlenih po tovarnah.
Važen vir dohodkov bi . morala biti našim krajem — govedoreja. Velikanski pomen govedoreje za posamezne dežele, države naj nudi sledeči primer: V Nemčiji rede po današnjih statistikah okroglo 9 miljonov krav-molznic. Statistika pravi nadalje, da vrednost mleka, ki ga pridobe Nemci letno od teh krav-molznic, presega vrednost vsega letno pridobljenega neobdelanega železa in premoga! Samo pomislimo na gospodarski boj med Francozi in Nemci v ruhrski kotlini, ki je silno bogata premoga in železne rude in predočila nam bo
bolj jasno omenjena statistika ogromno vrednost, katero ima nemško ljudstvo v svoji goved ore ji.
Nobena druga domača žival ne obsega kot predpogoj za blagostanje poljedelca toliko gospodarskih vrednot, kot ravno goveja živina. Ta nudi našemu poljedelcu vse svoje moči kot sodelavka na polju in drugod. Hrani ga, ga obuva in mu gnoji polje.
Krma, ki jo porabi goveja živina — razven v prvi mladosti — je taka, da bi je ne mogel porabiti v boljše svrhe, nego ravno samo za krmo. Trava, seno, slama, plevel bi v nobeni drugi predelavi ne donesli enakih produktov, kot se ravno dosežejo s predelavo krme potom goveda v delo, meso, mleko. S prašičerejo je že malo drugače. Ako hočemo opitati prese, mu moramo dajati koruze, krompirja. Koruza, krompir pa služita tudi kot važna hrana za človeka; na drugi strani zamoremo izdelovati iz krompirja recimo razne alkohole. Kar se torej rabi kot krma pri prešičjereji, se da celo predelati potom industrije v razne druge produkte. Medtem ko krma goveje živine trava, seno, slama, plevel ne zamore služiti za drugo, nego samo za krmo. In za vse to nam daje goveja živina toliko dragocenih produktov. Celo odpadki — gnoj. Kdo si more brez tega misliti pametnega poljedelstva. Po nekaterih krajih cenijo izobraženost poljedelcev po obilnosti in oskrbovanju gnojnega kupal -
Od česa je odvisen prospeh živinoreje? Pro-speh živinoreje je odvisen od veselja živinorejca, s katerim skrbi za svoj hlev, od njegove zmožnosti in razumnosti, da zna preceniti prednosti in pogreške živali, od njegove marljivosti in ne navsezadnje tudi od dežele, države v kateri živi, ki gredo povsod živinorejcem na roko.	#
Slovenski kraji v Italiji, kateri so po večini gorati, so posebna ugodni za živinorejo. V kakšnem stanju se nahaja naša današnja govedoreja? Ni posebno razveseljivo. Cesar nam ni odneslo avstrijsko rekviriranje, to nam je odnesla bojna furija, ki je divjala v delu naše dežele. O smotreni govedoreji v naših krajih ne moremo govoriti. V porušenih krajih se je sešla goveja živina iz vseh vetrov, o enotni pasmi, ki je predpogoj razvoju vsake živinoreje, ni pri nas ne duha ne sluha. Tudi drugi naši kraji, ki niso bili po vojni porušeni, nimajo enotnih pasem. Redi se vse, kar leze ino grede. Smotreno govedorejo si bomo morali v naših .krajih šele na novo ustvariti. Kdor bi opazoval našo govedorejo ter pozna švicarsko, nemško, holandsko, bi se gotovo izrazil, da je naša govedoreja na z»eio nizki stopinji: manjka ji vsaka smotrenost.
Važen vir dohodkov, ki naj nam bi jih dona-šala naša govedoreja, ob takih razmerah, skoro popolnoma usahne.
Kako odpomoči? Najpoprej in najbolj nujno je, da dežela izda zakon, kakšne pasme naj gojimo! Ali bo ostalo nea Tolminskem Celjan-sko pleme, ali ne, ali ostanejo iste pasme po zakonu določene, kot so bile pred yojno, ah ne. Radi Celjanske pasme na Tolminskem se vrše velike debate, pišejo se o tem cslo debele brošure, ali vprašanje pasem se v na51 'deželi Se ni rešilo.
Zakaj gojimo enotne pasme? Ali ni morebiti vseeno, da gojimo, kot se to sedaj dela v porušenem delu dežele, kjer vlada ena mešanica vseh mogočih pasem? Pod besedo pasma razumevamo skupino živali istega rodu, ki se po gotovih nebitnih znakih razlikujejo od živali ravno istega rodu, ter svoje posebne lastnosti gotovo podedujejo tudi na zarod. Razločujemo pasme, ki so dobre za mleko, pasme, ki so posebno dobre za delo in pasme, ki se dajo posebno lahko opitati. Ako imamo kravo pasme, ki je posebno dobra za mleko, smemo upati, da se bo ta dobra lastnost prav gotovo prenesla tiidi na zarod. Pri izrazitih pasmah se z gotovostjo podedujejo lastnosti pasme tudi na zarod. Ni pa tega pri takozvanih podeželskih kravah mešanih pasem. Recimo, da se najde tudi med temi dobra krava-mlečnica, ali vprašanje je ali bo prenesla to svojo dobro lastnost tudi na zarod, kar se gotovo zgodi pri kravah, ki pripadajo izrazitim mlečnim pasmam. Ves prospeh živinoreje leži na dejstvu, da podedujejo živali prav z gotovostjo svoje bodisi privzgojene, bodisi stalne, dobre lastnosti tudi na zarod.. To ®e pa godi samo pri izrazitih pasmah. Zato je prvi predpogoj za dvig naše govedoreje iz sedanjega njenega stanja, da dežela izda zakon, kakšne pasme naj polagoma vpeljemo!
Ko se bo to zgodilo, bomo morali gledati, da dobimo v naše občine dobre plemen jeke. Kar se sedaj redi v naši deželi pod imenom plemenjaka, je večinoma nestvor. O tem enkrat pozneje. Seveda nam bo morala iti dežela na roko potom zakona, če že ne drugače, da bodo počasi pripuščeni samo licencirani ple-menjaki.
Važno sredstvo, da bi se pričela nasa govedoreja po malem boljšati, je tudi boj proti kužnim boleznim. « Gospodarski list* je že večkrat opozarjal, kako se ubranimo kužnih bolezni v naši deželi in bo to vedno storil, ko se bodo pojavljale med našo govejo živino kužne bolezni.	.	-
Izboljšanje naših senožet in pašnikov, tudi to spada v slaba poglavja naše govedoreje. Koliko se v tem pogledu greši!
In navsezadnje spada k umni živinoreji tudi — zavarovanje goveje živine. Tudi na tem polju ne smemo zaostati za drugimi pokrajinami, Imel sem priliko opazovati naše živinorejce, ko- jih zadene nesreča, da jim pogine kaka goved. V takih dnevih se jim nekako iz obupa porajajo misli na — izselitev. In nered-kokrat je taka nesreča vzrok, da prime naš človek za potno palico, da zapusti košček očetove zemlje in gre v daljni svet i^cat lepše sreče.
Po teh razmotri van jih pridemo do zaključka, da manjka naši govedoreji mnogo, skoro bi rekel vse, da bi jo zamogli primerjati z govedorejo drugih dežel. Dežela mora najprvo vzeti krepko vajeti v roko, da izda zakon, kai nai ssokoli v naši deželi redi ter da
priskoči tudi materijelno na pomoč pri nakupovanju plemenjakov. Naši živinorejci pa si bodo morali organizirati medsebojno pomoč v živinorejskih zadrugah.
2ivinosdravn*k Josip Gerbic.
(^Gospodarski list»).
Rogaška Slatina. Pri vsem tem, da smo Slovenci z novo opredelitvijo Evrope toliko — morda izmed vseh narodov največ — izgubili, smo vendar tudi marsikaj pridobili oziroma vsaj rešili. V prvi vrsti velja to za našo severno mejo, za bivšo Spodnjo Štajersko. Ne samo da so nam naši bivši gospodarji naše ljudstvo, posebno v mariborskem in ptujskem političnem okraju, že skoraj popolnoma izvili iz rok, tako da je govorilo sicer še slovensko, čutilo pa večinoma že vseskozi nemško, so se polastili že drugod na našem ozemlju vsaj vseh tistih krajev, ki so se jim zdeli tega vredni. Tako so polagoma prišla v njih roke tudi vsa zdravilišča, kopališča in letovišča, katerih ima ta prelepa zemlja toliko in po katerih je od nekdaj tako slovela. In uspelo jim je, da mnogi rojaki že s sosedne Kranjske niso prav vedeli, da so «Romer-Bad», «Markt TuHern®, «Neu-haus», «Radein», cRohitsch-Sauerbrunn» popolnima slovenski kraji, ležeči sredi najčistejše slovenske zemlje in nič drugega nego naše Rimske Toplice, Laško, Dobrna, Radenci in Rogaška Slatina. Osobito še jim je bila «pri srcu* Rogaška Slatina, ta c ponos in biser štajerske dežele*; saj je to zdravilišče po svojih čudovitih vrelcih že pred sto leti zaslovelo ne le po vsi Avstro-Ogrski, ampak po vsem svetu: bali so se za anacionalni karakter« tega dragulja tako, da niti na slovenskih etiketah slatinskih steklenic ni smelo stati slovensko ime tega kraja. Nekaj pa jim je treba prknati: posvetili so Slatini tudi drugače vso svojo ljubezen in ko je prešla po preobratu v nais roke, ni bilo dvoma, da smo pridobili v njej ne samo prvo zdravilišče Jugoslavije, ampak zdravilišče, ki se lahko »eri ne le po učinku svojih vrelcev, nego tudi po komfortu z vsakim drugim svetovnim kopališčem in letoviščem. Nekateri malodušneži so sicer obupavali, čes da bo Slatina čeprav je postala državno zdravilišče, zdaj propadla, ker so ji mimogrede odpadli njeni dbsedanji posetniki pretežno s severa; toda kmalu se je izkazalo ne le da im* tudi Jugoslavija sama dovolj ljud*. zmorejo te vrhu vsega nikakor ne pretirane cene («»j jim služijo za podlago vseskozi lpsbl»aMk«J, ampak po nekaterih nekoliko manj srečnih poskusih tudi to, da zmoremo i mi ljudi, ki znajo tako ogromno podjetje voditi tako srečno in spretno, kakor le katerikoli tujec. Že leta dvajsetega je bila Slatina spet polna, lanska sezona pa je prekosila po številu gostov celo vse predvojne, Posebno je tudi porastlo število rojakov obe hnarodnosti iz Julijske Krajine. Kdor pride z lirami, se mu morajo naše cene zdeti itak naravnost otročje. In za Slovenca mora biti vendar tudi še dvojen užitek, če vidi, da je vse to razkošje in ves ta sijaj sredi prekrasne pokrajine res pristna slovenska last. — IS.
Borzna ooroilla.
Valuta na tržaškem
Trst, dne
ogrsVe krone • •
avstrijske krene . .»■•»• češkoslovaške krone »••••»
dinarji • • ••••••••••
le j t
marke • ••■•••»•••»« dolarji ••••*•«•»••*
t nmcoskl franki ivicarski franki
augleSkl funti papirnati • • • • •
tri«.
28. marca . 0.40 m 0.0285 . 60.30.— , 20.60.— % O.SO.- -. 0.0975 . 20.10.— „ :33.">0.— » 373.—.— . 94.70.—
1923.
0.50 0.03t0 G0 70 20.90 tO L>5 0.1015 20.25 134.— 3?6.— 94.9 b
DAROVI
Ker sc ni mogel udeležiti pogreba pok. notarja Toma Sorlija daruje dr. Matej Pretner L 50 za »Sc-iska društvo*.
Igralno omizje v Vipavi nabralo dne 25. 3, 1923 L 14 za Šolsko društvo.
G. Povh Alojz daruje L 5 »S. društva«.
znajo. Tako na pr. so potresi jako redki v ravni Severni Nemčiji, ne poznajo jih tudi v Rusiji, razen v bližini Kavkaza, prav tako jih ni v Sibiriji. Tudi Afrika se nikdar ne trese razen v majhnem severovzhodnem delu. Tem bolj pa potresi obiskujejo Ajne-riko, vzhodno in južno Azijo z otoki ter južno Evrope. Po teh predelih pa nastopajo po večini mnogo strahovitejši potresi nego so najhujši V/Jugoslaviji, kajti tam se dogajajo pa večini v zvezi z vulkanskimi izbruhi. Potresi v Jugoslaviji pa so drugačne prirode. Površina, ki tvori ozemlje Jugoslavije, je namreč še vedno nemirna, ni še umirjena; v njej se ob velikih prepokah od časa do časa zgane del površine in se premakne za spoznanje, da se strese vse na njem. Vsem mladim gorovjem, kakor so tikdi jugoslavenska, je lasten tak nemir. Pojav je'približno tak, kakor, če se pod ledom voda vsusi ter začne led nad njo pokali in se posamezne plošče adaj udirajo, zdaj aopet pod pritiskom nekoliko dvignejo. Ves Balkan od Alp in Adrije pa do Egejskega in Črnega morja, je še v notranji napetosti, ki proži stresljaje, zda; na enem, zdaj na drugem koncu. To gibanje se konča in umiri komaj v nepreglednih tisočletjih. Najnovejši potres tedaj ni bil niti prvi, niti zadnji.
tvrtka F. PRIMAS & P. GIULIAtll
Zaloga bencina, petroleja, mineralnega olja, Maščob, mazil, karbida, aparatov za [din na
bencin in petrolej i t. d. L t. d. Zastopstvo in zaloga za goriško okrožje ital. dražbe za petrolej «Nalta» s sedežem v Genovi, z vplačano glavnico L 290,009.0690. Ta na sni aradi in skladišča v Via Garibaldi 18, zaloge na anrenaki costi (Južni kolodvor), naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se bo preselila s koncem meseca marca v Via Cepressi št. 8. pritličje (hiša Angelini) V nadi, da ji bodo mnogoštevilni odjemalci ohranili svoje zaupanje in naklonjenost .kakor do sedaj, se podpisana toplo priporoča.
PRIMAS & GIULJANI
KONC. ZOBOTEHNIK
R. COVACIC
sprejsma zopet ođ S—13 in od 15—19 Trst, Via Vatdirivo 33
(nasproti kavarne „Roma"
m\m cm & v i
$	— GORIC & —	%
| Via Cerne Lom&roso 5 (mi vis Leoni) f
ima vedno v zalogi	(15,'4 $
I nove kočije, koleslje, mesarske X I vozove (Vagerle), žardinere. %
| Veliki popusti. Mjijo se vsa dela ps naročilu. 1 s	S
Ivan MiheKic
Trst — Via S. Francesco štev. 10 — Trst kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druge kotvine kakor tudi stare uerafoljive stroje in kotle in jih plačuje po visokih cenah*	(39
72 Uvozna in izvozna tvrdka
Debinsis i Domeniš
Skladišča: Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje
opozarja na novodoŠle velike partije stekle-n ne, porcelane, emailirane kuhinjske posode najrazličnejših šip v originalnih zabojih in opletenih čeških steklenic
po najnižjih konkurenčnih cenah.
- vse blago ie češkega izvora -
Ifojstarejsl dovesti Mm zavod.

To in ono
K potresu ▼ Jugoslaviji Najnovejši potres v srednjem delu Jugoslavije je ze drugi večji potres, ki se je prigodil tekom zadnje-la leta. Dočim je bilo glavna območje prvega potresa v Severni Srbiji, je nastopil zadnji potres po dosedanjih poročilih najmočneje po južni Dalmaciji, Hercegovini m
Bosni.	r	. ,
Ozemlje Jugoslavije je potresom iako podvržen svet in sicer skoro v vsem obsegu. Kaj je preživela L 1895. Ljubljana, nam je še vsem dobro v spominu; malo let preje ,e zadel hud potres Zagreb. Iz zgodovinske dob« se pogostoma poroča o hudih potresnih katastrofah. Navedemo naj le naj-bolj znane primere. Častitljivi, stari Dubrovnik je podlegel silni potresni katastrofi, ki ga je zadela dne 6. aprila 1. 1667. Velika večina hiš v Dubrovniku se je oni strašni dan popolnoma razsula, nič manj ko okrog 4000 Hudi je našlo smrt pod razvalinami. Od tega udarca se mesto ni vec pcpolnoma opomoglo. Sedanji potres ima svoje središče v okrožju Popovega polja, kar je v neposredni bližini Dubrovnika.
Drugi zelo znan primer je Skoplje. Južna Srbija s svojim sosedstvom je tudi jako živahno potresno ozemlje. Skoplje je leta 518. silen* potres; popolnoma razdejal in prav tako tudi mnoge druge utrjene kraje v bližini. Cesar Justinijan je prepustil razvaline njih usodi in dal zgraditi novo mesto tamkaj, kjer stoji še danes.
V bližini Jugoslavije je posebno nevarno marskega morja in Carigrada. Veliki potresi so se tu dogodili že neštetokrat. Da so si Turki osvojili svojo prvo postojanko na evropski strani, stoji na pr. v zvezi s potresom. Dne 2. marca 1. 1348. je namreč strahovit potres popolnoma razrušil mesto Kalipolis ob Dardanelah, prebivalci so zbežali na ladje. Tedaj pa so hitro prišli Turki z maloazijske strani ter kratkomalo zasedli razdejano mesto, ga znova utrdili in ostali v njem, na protest bizantinskega cesarja pa so odgovorili, da so se naselili na mestu, poi potresu povsem razdejanem: in zapuščenem.
Historičnih primerov potresnega razdejanja imamo še mnogo. Toda: zanimivejše je vprašanje, zakaj je v Jugoslaviji toliko potresov, v čemi tiči temu vzrok. Treba je namreč naglasiti, da so mnoge dežele in' države na svetu, ki potresov sploh ne po-1
Najtrlije cene plačujem za
K O
kun, zlatic, lisic,
dihurjev« vide?, Jazbece v, mačk, veveric« krtov, diviih In domačih sajcev«
D. WINDSPACH
Trst« Via Cesare Bailistl it, tO II. nadsi«« vrata 16 35
Sprejemajo se pošiljatve po pošti*
Tržaška posojilnica
in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obre^nije*
0?
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uredne ure za stranke ođ 9 đo 13.
Ob nedeljah in praznikih ie urad zaprt Št. telef. 25-<S7.
POHIŠTVO
lastnega izdelka v vsakem slogu. — Velika izbira popolne opreme za hiSe, pisarne in gostilne.
Brezkonkurenčne cene
Trst — Viale XX. Settemhre 35 — Trst
(palača Eden)
Telefon 34-34 bis	(87)	Telefon 34-34 bis
JADRANSKA BANKA
CENTRALA TRST	<»
Delniško Slovnica L 15.000.000 Rezerve L 5,100.000
Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj.
AHIlranl zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
NEW-YORK: Frank Sakser Stale Bank VALPARAISO: Banco Vugoslavo de Chlle
Izvriuje vse banine posle.
___' PREJEMA VLOGE 4 _ _
na Hranilne knjižice in na tekočI račun ter lih obrestuje do 3 VL
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, Id jih
sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ,	Daje v naiem varnostne predale (safes) ==
Za vodovi uradi v Trstu:
Via cassa di Rlsparmio itev. S — Via s. Nlcold Štev. S Titom tt. 1413, m 2171 UaiaiH posilit ti 131 di 12.31 ii ed tt.31 li IS.