¦ letnik 26, št. 9 ¦ september 2020 Poštnina placana pri pošti 1290 Grosuplje I n f o r m a t i v n o g l a s i l o o b c i n e D o b r e p o l j e Slika zgoraj: V prihodnjih tednih naj bi znova stekel železniški potniški promet skozi naše kraje. Slika levo: Vabljeni na množicno rekreativno prireditev 11. Dobrepoljsko vandranje in 10. Dobrepoljski tek. BREZPLACNI pregled racunalnika PONUJAMO: POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE BREZPLACNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNICNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI • Popravilo racunalnika, diagnostika in ocena stroškov • Svetovanje pri nakupu racunalniške opreme • Servis in nadgradnja racunalnika in racunalniške opreme • Namestitev programske in strojne opreme Windows in Linux • Vzdrževanje programske in strojne racunalniške opreme • Odstranjevanje virusov • Namestitev protivirusnih programov • Strojno in programsko racunalniško opremo • Postavitev pisarn in vzdrževanje objektov NAMEŠCAMO SAMO LICENCNO PROGRAMSKO OPREMO IZPUŠNI SISTEMI AVTODIAGNOSTIKA AVTOVLEKA POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN TRIGLAV ASISTENCA 051 - 246 - 208 matostoritve@gmail.com Za vas in vaše brboncice poskrbimo v Mesarstvu Adamic ! Nudimo sveže in že pripravljeno meso slovenskega porekla po UGODNIH CENAH. Poklici 041 25 25 14 JanezKer prisegamo na domaco umetnost priprave mesa, je meso kvalitetno in odlicnega okusa. Z vami z veseljem delimo tudi nasvete za pripravomesa in poskrbimo za dostavo. FIZIOTERAPIJAKRAJNCSamoplacniške terapije za odpravo bolecin, sanacijo poškodb ter boljše pocutje za otroke in odrasle: - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s celjustnim sklepom - biodinamicna kraniosakralna terapija - Tecar Fizioterapijo na delovni nalog (cakalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 040 332 712 e: info@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.siPartner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST: Marija Novak s.p. Reber 2a 8360 Žužemberk Naš namen je, pomagati Vam v najtežjih trenutkih ob izgubi svojih najdražjih. Nudimo 24-urno dežurno službo ter kompletno storitev na enem mestu. Telefon: 07/38-88-100 ali 031/876-276 Spoštovani bralci Našega kraja, dodobra smo se že poslovili od poletnih mesecev in se kljub nekaterim prilagoditvam vrnili v svoj normalni jesenski delovni ritem. Vsak na svojem podrocju išcemo izzive, rešitve in odgovore na vprašanja, ki nam jih zastavlja vsakdan. Uvodnik sem pisal le nekaj ur po spektakularni uri resnice na najvecji kolesarski dirki na svetu, ki je letos postregla z zgodovinskim bojem dveh naših športnikov za sedež na kolesarskem Olimpu. Kakšni trije tedni so to bili! Tudi tisti, ki šport spremljate nekoliko manj redno, ste gotovo slišali za uglajenega in prijaznega Primoža Roglica, najboljšega kolesarja na svetu, ter za mladega, »norega « izzivalca Tadeja Pogacarja. Nekaj dni pred obeležitvijo prvega državnega praznika, posvecenega športu, sta res uprizorila srhljivko na težkih francoskih cestah. Dovolite, da pred predstavitvijo vsebine tokratne številke zapišem nekaj svojih misli o prepletenosti športa z drugimi življenjskimi procesi in dejavnostmi. Šport predstavlja življenje v malem. Tako na vrhunski kot na rekreativni ravni ukvarjanje s športom zahteva veliko vloženega truda in casa. Tudi denarja, seveda. Športnik se vedno trudi biti boljši – od svoje trenutne pripravljenosti, od tekmecev, ure, od svojih preteklih nastopov, ocen, doseženih mest, osvojenih tock, zadetih tarc ipd. Pri vseh športih, tudi individualnih, mora športnik sodelovati s številnimi okoli sebe. Športno zgodbo posameznega športnika ali športnega kolektiva vedno piše veliko (tudi javnosti skritih) ljudi. Vsak doda svoj kamencek v mozaik, ki ga dokoncno oblikuje športnik na tekmi. Posplošen pogled, ki Naš kraj nam je predstavljen, po navadi pokaže le koncni izdelek, medtem ko je delo številnih ljudi v ozadju najveckrat prezrto oziroma javnosti neznano. Tadej Pogacar, Primož Roglic, Luka Doncic, Jan Oblak, Anže Kopitar, Tim Gajser in mnogi drugi naši športniki okušajo soje žarometov. Verjemite, da je v njihove slike kamencke prispevalo na tisoce pomembnih ljudi. Kaj ne bi zgodnji odstavek lahko veljal tudi za kako od podjetij, drugih ustanov? Kaj ni tako, da po navadi poznamo le uspešen izdelek, direktorja ali logotip? A ni tako, da morajo v vsakem gospodarskem obratu vlagati trud, energijo, cas in denar, da postajajo vedno boljši? Da premagajo raven svojih preteklih izdelkov ali storitev. Da premagajo konkurenco, sami sebe in svoje pomanjkljivosti. Ni tako, da morajo pri delu sodelovati številni ljudje, ki povecini ostanejo anonimni in javnosti skriti? Ni tako tudi v kulturi, zdravstvu, šolstvu, politiki? Ni tako navsezadnje tudi doma? Ce je Slovenija kdaj enotna, je to ob športnih uspehih. Ko smo slavili uspehe zlatih košarkarjev, srebrnih odbojkarjev, srebrnih in bronastih rokometašev, medalje in superiornost Tine Maze in Petra Prevca, pa olimpijske medalje zimskih in poletnih športnikov, številne medalje kanuistov, še prej veslacev, izjemne dosežke številnih športnikov, se nismo delili. Ne, takrat smo bili enotni in se nismo spraševali, kdo je levi in kdo desni, kdo bo nosil masko in kdo ne. Ni že ta enotnost dovolj, da ima šport koncno svoje mesto med državnimi prazniki? Seveda pa ne smemo tudi mimo dejstva, da Slovenijo najvec tujcev pozna ravno po športnikih. Mala Slovenija je športna velesila. Ustanovitelj glasila je Obcina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Clani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Šušteršic, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1300 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v petek, 30. oktobra. Rok za oddajo prispevkov je 18. oktober 2020. Zato, ker smo v športu enotni, ker imamo ocitno šport zapisan v svojem narodnem genskem zapisu. Tako lep in pozitiven primer, a žal se na drugih podrocjih tega ideala nikakor ne znamo oprijeti. Tudi v boju proti razmahu epidemije žal ne najdemo skupnega jezika. Kakor se situacija odvija v teh lepih jesenskih dneh, bomo morali ocitno pred mnogo manj ugodno zimo le najti nacin sodelovanja in se zavedati, da smo vsi del iste ekipe. Pa bo moral vsak priložiti svoj kamencek, sicer se nam obetajo porazi, namesto soja žarometov pa tudi crne zastave za tistimi, ki boja z virusom brez naše pomoci ne morejo dobiti. Septembrska številka našega casopisa prinaša nekaj zelo optimisticnih informacij, ki pa žal do oddaje casopisa v tisk še niso dobile epiloga. Težko že cakamo, da bo zacel obratovati zdravnik, da bo v obratovanje prešla nova športna dvorana in da bo stekel železniški potniški pro- met. Vse tri omenjene rešitve so tik pred realizacijo, a na vse bo treba še nekoliko pocakati. Je pa v polnem teku obeleževanje leta bratov Kralj, in tudi tokrat boste spoznali pomembne informacije o umetnikih. Objavljena je tudi zanimiva analiza ocene zdravja v obcini, ki na statisticni nacin opisuje razmere na številnih podrocjih. V naše šole je slovesno vstopilo veliko prvošolcev, za ucenci pa je tudi že prvi mesec šolanja v nekoliko spremenjenih okolišcinah. Ekipe Futsal kluba Dobrepolje v teh tednih po nekaj tednih treninga zacenjajo svoje tekmovalne sezone, clanska ekipa je že preizkusila najvišjo državno raven. Odslej bomo v glasilu objavljali tudi prispevke skavtske skup- Kazalo Iz obcine ................................... 4 Obvestila.................................... 5 Kultura ..................................... 14 Iz vrtca in šole.......................... 18 Iz društev ................................ 25 Politicne stranke....................... 30 Šport ........................................ 31 Zahvale ................................... 37 nosti Škocjan - Turjak, kjer se angažira tudi veliko naših otrok in mladostnikov. Posebej vas vabim k branju prispevka o izdaji zbornika treh obcin ter prispevka Jožice Fabjan o jesenskem delu na vrtu. Kljub negotovim casom, ki od nas vsak dan zahtevajo previdnost in prila godljivost, vas vabim na 11. Dobrepoljsko vandranje in 10. Dobrepoljski tek, ki bosta na sporedu prvo oktobrsko soboto. Vse tiste, ki lahko darujete kri, pa tudi na tem mestu vabim na krvodajalsko akcijo, saj so zaloge krvi zelo nizke. Želim vam, da ostanete zdravi in op timisticni. Naredimo vsak svoje delo, da zašcitimo najranljivejše. Naj vam oktober prinese veliko lepega. Tudi ob branju našega glasila. Urednik Bojan Novak Bliža se železna cesta Mesec september je v naših krajih že dolgo let v znamenju zacetka novega šolskega leta. Veliko otrok in mladih ljudi ter njihovih staršev zacuti ob zacetku meseca posebno vznemirjenje. Še posebej tisti, ki se na to pot podajajo prvic. Vsem, ki ste v procesu izobraževanja in usposabljanja, želim veliko uspeha v odkrivanju novega znanja. Želim pa vam tudi cim bolj srecne vse druge okolišcine, da bi šolsko leto normalno potekalo. V življenju pa je že tako, da nikoli ne gre povsem gladko in brez kakšnih dodatnih izzivov, ki nam popestrijo delovni dan. Koronavirus bo ocitno še nekaj casa izziv celega cloveštva. Odkrivanje zdravila bo gotovo spodbudilo nova odkritja o clovekovem telesu. Spodbudilo bo nove nacine dela in sodelovanja. Naša športna dvorana je prakticno narejena, manjka le še oprema v njej, vendar zaradi pritoževanja morebitnih dobaviteljev postopek izbire izvajalca opreme poteka že od februarja letošnjega leta. Upam, da bomo dvorano res lahko zaceli uporabljati pred koncem tega koledarskega leta. Tudi v tem primeru se ucimo in odkrivamo nove stvari. Poleti smo izvedli še en javni razpis za podelitev koncesije v osnovni zdravstveni dejavnosti. Izbrali smo izvajalca (zdravnika), a še vedno potekajo postopki preveritve pred pristojnimi organi, tako da v tem trenutku še ne morem zagotoviti, da se bo delo v naši ambulanti res zacelo s 1. oktobrom. A pomembno je, da imamo zdravnika, ki bo zacel delati med nami in z nami. In že sedaj vas povabim, da bodite pri prijavi k novemu zdravniku strpni. Da boste tisti, ki že imate izbranega zdravnika izven obcine, dali prednost tistim, ki so zdaj brez svojega osebnega zdravnika. Drugi pa se boste v domaco ambulanto vpisovali postopoma. In pomembno bo, da boste svojega zdravnika imeli radi. Pa se spet ucimo in spoznavamo. Na javnem razpisu smo izbrali tudi novega koncesionarja, ki bo v naslednjih letih skrbel za naše pokopališce in 24-urno dežurno službo. Upam, da boste z njegovimi uslugami zadovoljni, da bo tudi naše pokopališce in vse, kar je s tem povezano, delovalo boljše, bolj urejeno. V naslednji številki našega casopisa se boste z novim upravljavcem lahko bolj podrobno seznanili. In spet je to nekaj novega za nas. Lepo vas pozdravljam in želim lepe jesenske dni in veliko užitkov ob pospravljanju pridelkov, s katerimi ste se trudili celo leto. Župan Igor Ahacevcic Spoštujmo in negujmo okolje ter svoje javne površine! V petek, 11. septembra 2020, je vzdrževalec naših skupnih javnih površin pred Zdravstvenim domom na Vidmu posadil nove vrtnice. Žal so bile že v noci s petka na soboto populjene in ukradene. Na sreco pa storilec ni ostal neopažen. Storilca pozivamo, da vrtnice vrne in posadi na mesto, od kjer jih je odtujil. Obcinska uprava Obcine Dobrepolje MODERNIZACIJA KOCEVSKE PROGE ZACETKI KOCEVSKE PROGE Prvi vlak je po kocevski progi zapeljal 24. julija 1893, slavnostno odprtje proge pa je sledilo 27. septembra. Proga je bila zgrajena predvsem za potrebe tovornega prometa zaradi potreb rudnika v Kocevju in izvajanja gozdarske dejavnosti na Ribniškem in Kocevskem. Redni potniški promet je stekel dan po otvoritvi. Po prenovi ceste Škofljica–Kocevje je število potnikov pricelo naglo upadati, zadnji potniški vlak je tako v Kocevje pripeljal 18. aprila 1968, leta 1971 pa je bil potniški promet na kocevski progi popolnoma ukinjen. POTEK MODERNIZACIJE KOCEVSKE PROGE Zacetek nadgradnje regionalne železniške proge št. 82 Grosuplje–Kocevje, t. i. kocevske proge, sega v leto 2008. Projekt modernizacije kocevske proge v vrednosti 100 milijonov evrov je potekal v treh fazah, v okviru katerih je bila v celoti posodobljena železniška proga od Grosuplja do Kocevja. Sodobnejšo in prijaznejšo podobo imajo železniške postaje Dobrepolje, Ribnica, Ortnek in Kocevje. Na postajah Dobrepolje in Ribnica sta za dostop na perone zgrajena nova podhoda z dvigali, ki omogocajo lažji in varnejši dostop na perone vsem potnikom, tudi gibalno oviranim osebam. Na novo so zgrajena postajališca Spodnja Slivnica, Cušperk, Velike Lašce, Žlebic in Stara Cerkev, ki se zdaj ponašajo z novo peronsko infrastrukturo. Na celotni železniški progi je bila v okviru modernizacije izvedena tudi zamenjava in posodobitev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav ter ureditev in zavarovanje železniških prehodov. Pred zacetkom modernizacije je bilo na kocevski progi 81 železniških prehodov, po koncani modernizaciji jih bo ostalo 31, ki bodo vsi zavarovani. PONOVNA VZPOSTAVITEV JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA MED GROSUPLJEM IN KOCEVJEM Z izvedbo modernizacije kocevske proge bodo zagotovljeni vsi pogoji za ponovno vzpostavitev potniškega prometa do Kocevja, kar bo izboljšalo kakovost bivanja v regiji ter povecalo stopnjo mobilnosti in dostopnosti prebivalstva. Direkcija RS za infrastrukturo fotografije: Miško Kranjec VOZNI RED VLAKOV NA NOVI PROGI KOCEVJE–LJUBLJANA Iz Slovenskih železnic so sporocili, da je zacetek vožnje potniškega vlaka premaknjen za nedolocen cas. SMER LJUBLJANA (samo nekatere postaje): 1. vožnja: 5.50 Kocevje 6.22 Dobrepolje 6.38 Grosuplje 7.03 Ljubljana – železniška postaja 2. vožnja: 7.15 Kocevje 7.49 Dobrepolje 8.07 Grosuplje (PRESTOP!), odhod 8.15 8.42 Ljubljana – železniška postaja 3. vožnja: 9.30 Kocevje 10.04 Dobrepolje 10.22 Grosuplje (PRESTOP!), odhod 10.31 10.57 Ljubljana – železniška postaja 4. vožnja: 11.50 Kocevje 12.24 Dobrepolje 12.42 Grosuplje (PRESTOP!), odhod 13.31 13.57 Ljubljana – železniška postaja 5. vožnja: 14.05 Kocevje 14.39 Dobrepolje 14.57 Grosuplje (PRESTOP!), odhod 15.47 16.18 Ljubljana – železniška postaja 6. vožnja: 17.44 Kocevje 18.15 Dobrepolje 18.31 Grosuplje 18.52 Ljubljana – železniška postaja 7. vožnja: 19.07 Kocevje 19.41 Dobrepolje 19.59 Grosuplje 20.27 Ljubljana – železniška postaja SMER KOCEVJE (samo nekatere postaje): 1. vožnja: 4.05 Ljubljana 4.26 Grosuplje 5.05 Dobrepolje 5.27 Ribnica 5.40 Kocevje 2. vožnja: 5.33 Ljubljana 5.57 Grosuplje 6.20 Dobrepolje 6.43 Ribnica 6.55 Kocevje 3. vožnja: 6.51 Ljubljana 7.16 Grosuplje (PRESTOP!), odhod 8.20 8.38 Dobrepolje 9.01 Ribnica 9.13 Kocevje 4. vožnja: 9.20 Ljubljana 9.47 Grosuplje (PRESTOP!), odhod 10.35 10.53 Dobrepolje 11.16 Ribnica 11.28 Kocevje 5. vožnja: 12.23 Ljubljana 12.49 Grosuplje (PRESTOP!), odhod 12.55 13.13 Dobrepolje 13.36 Ribnica 13.48 Kocevje 6. vožnja: 14.36 Ljubljana 15.02 Grosuplje (PRESTOP!), odhod 15.10 15.28 Dobrepolje 15.51 Ribnica 16.03 Kocevje 7. vožnja: 16.03 Ljubljana 16.27 Grosuplje 16.44 Dobrepolje 17.04 Ribnica 17.16 Kocevje 8. vožnja: 17.22 Ljubljana 17.48 Grosuplje (PRESTOP!), odhod 17.55 18.13 Dobrepolje 18.37 Ribnica 18.50 Kocevje CENIK VOZOVNIC za celo traso Kocevje–Ljubljana: Redna cena: 5,80 € Otroci (6 do 12 let): 2,90 € Mladi (12 do 26 let): 4,10 € Starejši in upokojenci (brez izkaznice za brezplacni prevoz): 4,10 € Družine: 3,50 € Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev – jesen 2020 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešca obcane obcine Dobrepolje, da bo v petek, 9. oktobra 2020, odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: naselja ZBIRNO MESTO CAS ZBIRANJA Struge Parkirišce pri gasilskem domu 13.00–14.00 Kompolje Parkirišce pri gasilskem domu 14.30–15.30 Videm Parkirišce pri trgovini kmetijske zadruge 16.00–17.00 Predstruge Parkirišce nasproti Iskre 17.15–17.45 Ponikve Parkirišce pri gasilskem domu 18.00–18.30 Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in mašcobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlacne posode, fotokemikalije, pesticidi in majhna odpadna elektricna in elektronska oprema zunanje dimenzije do 25 cm. Delovni cas pomembnih služb, ustanov ZDRAVNIŠKA OSKRBA Za vse paciente iz obcine Dobrepolje, ki še niste uspeli poiskati novega osebnega zdravnika, je pricela 13. julija 2020 z delom nadomestna ambulanta v ZD Grosuplje. Zdravnik v ambulanti dela po sprotnem razporedu in ni vsak dan isti. Za pregled se mora vsak pacient narociti. Narocanje je možno na telefonsko številko 041 468 503 (od ponedeljka do cetrtka od 8.00 do 12.00) ali na elektronski naslov videmdp@zd-grosuplje.si. Za narocanje so potrebni naslednji podatki: ime, priimek, rojstni datum, številka zdr. zavarovanja (napisana na ZZZS kartici) in vaša tel. številka. ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOCI – dežurna služba Ob delavnikih ponoci (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za obmocje obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivancna Gorica. Za vsa NUJNA stanja klicite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na 031 656 000. ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) PONEDELJEK: 12.30–19.00 TOREK: 13.00–19.30 SREDA: 7.00–13.30 CETRTEK: 7.00–13.30 PETEK: 7.00–13.30 V zobni ordinaciji še veljajo nekateri posebni ukrepi. Sprejemajo samo narocene paciente. Narociti se je treba tudi v primeru bolecin. V cakalnici je lahko prisoten samo en pacient. Ostali pocakajte na asistentko pred vhodnimi vrati. Pred vstopom v stavbo si morate pravilno namestiti zašcitno masko, v cakalnici pa razkužiti roke. Narocanje je možno na telefonskih številkah 01/7807 866 in 031/478 290 ali na elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net. Stari termini ne veljajo vec. ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA PONEDELJEK: 8.15–13.00 SREDA: 12.00–17.00 LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM PONEDELJEK: 7.30–14.30 TOREK: 12.00–19.00 SREDA: 10.00–17.00 CETRTEK: 12.00–19.00 PETEK: 7.30–14.30 FIZIOTERAPIJA KRAJNC Od PONEDELJKA do PETKA: 6.30–10.00 (na delovni nalog). Samoplacniki po dogovoru. OBCINA DOBREPOLJE – URADNE URE PONEDELJEK: 8.00–11.00 in 12.00–14.30 SREDA: 8.00–11.00 in 12.00–17.00 PETEK: 8.00–11.00 in 12.00–13.00 KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) OD PONEDELJKA DO PETKA: 8.00–18.00 KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM PONEDELJEK: 12.30–19.00 TOREK: 8.00–15.00 SREDA: 12.30–19.00 CETRTEK: 11.00–15.00 PETEK: 12.30–19.00 ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA TOREK: 18.00–20.00 POŠTA – VIDEM PONEDELJEK: 14.00–18.00 TOREK: 9.00–14.00 SREDA: 14.00–18.00 CETRTEK: 9.00–14.00 PETEK: 9.00–14.00 SOBOTA: 9.00–12.00 KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM PONEDELJEK: 7.00–17.00 TOREK: 7.00–17.00 SREDA: 7.00–17.00 CETRTEK: 7.00–17.00 PETEK: 7.00–17.00 SOBOTA: 8.00–12.00 POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE (Videm 36) PONEDELJEK: 15.00–17.00 TOREK: 10.00–12.00 SKUPNA OBCINSKA UPRAVA 5G: PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Stik: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT Stik: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si MEDOBCINSKO REDARSTVO Stik: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) PGD LOKACIJA DEFIBRILATORJA AED-JA NASLOV PGD VIDEM – JAKLICEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE) VIDEM 34 – ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO) VIDEM 42 – GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1) VIDEM 37b – ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE) PREDSTRUGE 29 – ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI) VIDEM 33a PGD ZDENSKA VAS – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZDENSKA VAS 59 – VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE) CESTA 38a PGD HOCEVJE – GASILSKI DOM PGD HOCEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) HOCEVJE 19 PGD STRUGE – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE) PRI CERKVI 1, STRUGE PGD KOMPOLJE – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) KOMPOLJE 60 PGD ZAGORICA – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZAGORICA 36a PGD PONIKVE – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE) PONIKVE 45 – PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI) PONIKVE 76 V nujnih primerih, ko je potrebna uporaba AED-ja, poklicite številko 112. Zdravje v obcini Dobrepolje Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki je zadnjega pol leta znan predvsem po izdajanju priporocil ob epidemiji covida-19, vsako leto izdaja tudi posebna porocila o zdravju v posameznih obcinah. V nadaljevanju predstavljam glavne ugotovitve za našo obcino. Bojan Novak, vir: NIJZ Prikaz zdravstvenega stanja je namenjen pregledu kljucnih kazalnikov zdravja v obcini v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprecjem. Gre torej za statisticni pregled, ki je lahko podlaga za ukrepe na podrocju zdravstva v posamezni obcini. Bolniška odsotnost delovno aktivnih obcanov: V naši obcini je bolniška odsotnost (v letu 2018) znašala v povprecju 13,2 koledarskega dneva na delovno aktivnega obcana, medtem ko je bila ta številka v upravni enoti (Grosuplje) 14,8, v državi pa 16,4 dneva. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka: Ta delež je v naši obcini 23,6 (starostno standardizirana stopnja na 100 prebivalcev), kar je zelo blizu povprecja v upravni enoti (23,3) in v državi (23,0). Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi sladkorne bolezni: V naši obcini je delež oseb višji (6,7) kot v upravni enoti (6,1) in v državi (5,2). Delež uporabnikov pomoci na domu: Statisticno gledano je ta delež v naši obcini precej višji (3,9 %) od deleža v upravni enoti (1,9 %) in v državi (1,7 %). Preventivni presejalni programi (Svit, Dora, Zora): Najboljše rezultate dosegamo v programu Dora (83,1 %), medtem ko je državno povprecje 76,2 %. Tudi v programu Zora presegamo državno povprecje (73,9 %, država pa 71,7 %). Udeležba v programu Svit pa je bila leta 2018 nekoliko nižja od slovenskega povprecja (62,3 proti 64,6 %). Novoodkriti primeri raka: Število novoodkritih primerov raka se statisticno ne razlikuje od državnega povprecja. Klopni meningoencefalitis: Študija zajema povprecje primerov med letoma 2009 in 2018. V naši obcini je to povprecje precej višje od državnega. Pri nas je bilo v povprecju 44,7 primerov na 100.000 primerov, medtem ko je v upravni enoti to število 15,1, v državi pa le 9,2. Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja: Vecje odstopanje je opaziti tudi na tem podrocju. Študija zajema povprecje med letoma 2014 in 2018 pri ljudeh od 0 do 74 let. V naši obcini je bilo povprecno število 150 (na 100.000 prebivalcev), v ZDRAVJEVOBCINI Kazalnikizdravjavobcini:DobrepoljePrikazanesoizbranevrednostikazalnikovzdravjazaobcinovprimerjavizupravnoenoto,statisticnoregijoinSlovenijo.Grafkažeprimerjavokazalnikovnaravniobcinezdržavnimpovprecjem.Kazalnikisotestiraninastatisticnoznacilnost.Vmajhnihobcinahzaradimajhnegašteviladogodkovlahkopricakujemovecjanihanjavrednostikazalnikovmedposameznimileti.Denicije,dodatnipodatkiingracniprikazisodostopninaNIJZspletnistrani. PoložajobcinegledenapovprecjeSlovenije(|)ingledenarazponvrednostipoobcinahodnajnižjedonajvišje().Prikazalnikih,kjernioznake,vopazovanemcasovnemobdobjunibilopojava(n). Barveinoblikeoznakpomenijo:Zelena–obcinajestatisticnoznacilnoboljšaodpovprecjapreostaleSlovenije.Modra–obcinajestatisticnoznacilnorazlicnaodpovprecjapreostaleSlovenije,želenegagibanjakazalnikanimogoceenoznacnodolociti.Rdeca–obcinajestatisticnoznacilnoslabšaodpovprecjapreostaleSlovenije. Rumena–obcinasestatisticnoznacilnonerazlikujeodpovprecjapreostaleSlovenije.Bela–vrednostizbranegakazalnikazaradimajhnostiopazovanepopulacije(majhnegaštevilaprimerov)nizanesljiva. KazalnikObcinaUERegijaSLOEnotaManjodpovprecjaVecodpovprecjaPrebivalciinskupnost .Razvitostobcine,//,indeks                         .Prirastprebivalstva-,,,, .Starejšeprebivalstvo(nadlet),,,,% .Osnovnoizobraženiodrasli(OŠalimanj),,,,% .Stopnjadelovneaktivnosti,,,,% Dejavnikitveganja .Telesnitnesotrok,,,,indeks .Prekomernaprehranjenostotrok,,,,% .Poškodovanivtransportnihnezgodah,,,,sss/ .Prometnenezgodezalkoholiziranimipovzrocitelji,,,,% .Konoplja(marihuana,hašiš),m,,,% Preventiva .OdzivnostvProgramSvit,,,,% .PresejanostvProgramuZora,,,,% .PresejanostvProgramuDORA,,,,% Zdravstvenostanje .Bolniškaodsotnost,,,,dnevi .Astmapriotrocihinmladostnikih(-let),,,,sss/ .Bolezni,neposrednopripisljivealkoholu(letinvec),,,,sss/ .Prejemnikizdravilzaradisladkornebolezni,,,,sss/ .Prejemnikizdravilzaradipoviš.krvnegatlaka,,,,sss/ .Prejemnikizdravilprotistrjevanjukrvi,,,,sss/ .Srcnakap(-let),,,,sss/ .Možganskakap(-let),,,,sss/ .Noviprimerirakasss/. .Noviprimerirakadebelegacrevesaindankesss/. .Noviprimerirakapljucsss/. .Noviprimerirakadojkesss/. .Noviprimerimalignegamelanomasss/. .Zlomikolkapristarejšihprebivalcih(letinvec),,,,sss/ .Prejemnikizdravilzaradiduševnihmotenj,,,,sss/ .Pomocnadomu,,,,% .Klopnimeningoencefalitis,,,,sss/. Umrljivost* .Umrljivostpostalnembivališcusss/. .Umrljivostzaradiboleznisrcainožilja(-let)sss/. .Umrljivostzaradivsehvrstraka(-let)sss/. .Umrljivostzaradirakapljuc(-let)sss/. .Umrljivostzaradisamomorasss/. Legenda:/:kazalniknatejadministrativniravninismiseln;sss:starostnostandardiziranastopnjana,.ali.prebivalcev,naslovenskopopulacijo...*:spremenjenizracunpostalnembivališcunamestopoobicajnemjepojasnjenv"Opisikazalnikov"vdokumentu"Metodološkapojasnila"naspletnistrani. m:Podatkitemeljijonastatisticnemmodelu. Pojasnilohkazalnikom: Prebivalciinskupnost:.:leto;.:leto;.:leto,stariletinvec;.:leto,stari-let;.:leto,stari-let.Dejavnikitveganjazazdravje:.:leto,otrociinmladostniki,stari- let;.:leto,otrociinmladostniki,stari-let;.:povprecje-;.:povprecje-;.:leto.Preventiva:.:leto;.:povprecje..–..,ženske,stare-let;.:..– ..,ženske,stare-let.Zdravstvenostanje:.:leto,zaposleniprebivalci;.:povprecje-,bolnišnicneobravnave,stari-let;.:povprecje-,bolnišnicneobravnave,starejšiodlet; .:leto;.:leto;.:leto;.:povprecje-,bolnišnicneobravnave,stari-let;.:povprecje-,bolnišnicneobravnave,stari-let;.:povprecje-,novoodkritirakirazennemelanomskega;.:povprecje-,bolnišnicneobravnave,stariletinvec;.:leto;.:leto,stariletinvec;.:povprecje-;.:povprecje-;.:povprecje-;.: povprecje-;.:povprecje-.Umrljivost:.:povprecje-;.:povprecje-,stari-let;.:povprecje-,stari-let;.:povprecje-,stari-let;.:povprecje -. Viripodatkov:Nacionalniinštitutzajavnozdravje,StatisticniuradRepublikeSlovenije,Ministrstvozanance,JavnaagencijaRepublikeSlovenijezavarnostprometa,Fakultetazašport(UL),Registerraka,InštitutRe- publikeSlovenijezasocialnovarstvo: upravni enoti 76, v državi pa 77. Splošna slika zdravja v obcini kaže, da vecina kazalnikov ne odstopa statisticno znacilno od slovenskega povprecja. Podrocje dejavnikov tveganja: Splošni telesni fitnes otrok (6 do 14 let) v letu 2018 je bil rahlo nižji (49,5) od tistega v upravni enoti (51,9) oziroma v državi (52,3). Pomembno statisticno razliko pa kaže podrocje prekomerne prehranjenosti otrok (6 do 14 let). Ta je bila pri nas v letu 2018 žal precej višja (32,7 %) kot v upravni enoti (23,7 %) in državi (24,5 %). Statisticno pomembna razlika se kaže tudi na podrocju poškodovanih v transportnih nezgodah. Pri nas je ta delež v povprecju obdobja med letoma 2013 in 2017 2,3 (na 1000 prebivalcev), medtem ko je delež v upravni enoti 1,6, v državi pa 1,4. SKLEP: statisticno pomembna odstopanja glede na stanje v državi: Odstopanja v prid naše obcine se kažejo na naslednjih podrocjih: • presejanost v programu Dora, • število bolniških odsotnosti z dela, • število primerov pomoci na domu. Odstopanja v škodo naše obcine pa se kažejo na podrocjih: • prekomerne prehranjenosti otrok, • poškodovanih v transportnih nezgodah, • klopnega meningoencefalitisa, • umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja. Vec podatkov je dostopnih na spletni strani htttps://obcine.nijz.si. ¦ Vlada RS je tako kot vec evropskih držav vzpostavila aplikacijo za varovanje zdravja in življenja ljudi #OstaniZdrav. Aplikacija je za uporabnike prostovoljna in brezplacna, prav tako je prilagojena slovenskim standardom varovanja osebnih podatkov. Osnovni in edini namen aplikacije je, da državljankam in državljanom omogocimo, da izvejo, ali so bili morda v stiku s kom, ki je okužen z novim koronavirusom. Aplikacija je od konca avgusta na voljo uporabnikom operacijskih sistemov Android in iOS. Državljanke in državljane želimo spodbuditi, da bodo aplikacijo uporabljali v cim vecji meri ter s tem razbremenili slovenske epidemiologe in tudi zmanjšali potrebo po ukrepih, ki jih sprejema vladna strokovna skupina. Slovenci smo se v spomladanskem obdobju epidemije izkazali za izjemno odgovorne v odnosu do svojega kot tudi javnega zdravja. Z uporabo aplikacije in upoštevanjem priporocil lahko tudi zdaj pokažemo, da nam je mar. Na ta nacin vsak izmed nas še dodatno prispeva k obvladovanju širjenja novega koronavirusa ter varovanju zdravja nas, naših najbližjih in celotne družbe. Urad Vlade RS za komuniciranje Koledar prihajajocih dogodkov – oktober 2020 Sobota, 26. 9. poucna ekskurzija Po poteh Toneta Kralja (7.00) Nedelja, 27. 9. ogled predstavitve življenja in dela Franceta in Toneta Kralja (Jaklicev dom, 15.00 in 16.00) Torek, 29. 9. strokovna delavnica Kako preko LinkedIna do strank iz tujine (Dom obrtnikov Grosuplje, 16.00) Cetrtek, 1. 10. zbiralna akcija starega papirja (PŠ Kompolje, PŠ Struge, od 13.00 do 17.00) Petek, 2. 10. zbiralna akcija starega papirja (OŠ na Vidmu, od 15.00 do 19.00) Sobota, 3. 10. 11. Dobrepoljsko vandranje (8.30) in 10. Dobrepoljski tek (11.00) Petek, 9. 10. odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev (po razporedu) Sreda, 14. 10. usposabljanje iz varstva pri delu (Dom obrtnikov Grosuplje, 15.00) Torek, 20. 10. krvodajalska akcija (Jaklicev dom, 7.00 do 12.00, po telefonskem dogovoru) Sobota, 24. 10. koncert skupine Gallina (cerkev v Podgorici, 18.00) Semena – v kakovosti je moc Oktober – mesec s krajšimi dnevi, hladnejšimi jutri in nocmi. Vsak soncni žarek je zaželen, ravno tako kot mehek topel piš vetra, ki valovito poplesuje z raznobarvnimi listi dreves. Pokrajina spreminja svojo podobo. Vse se pocasi umirja in pripravlja na spravilo zadnjih letnih pridelkov iz sadovnjakov, polj, vrtov ... Tu pa tam dozorevajo zadnji plodovi in semena gozdnih dreves, grmicevja, raznih trav, cvetlic in tudi vrtnin. Ptice selivke so se že odselile v toplejše kraje ... V zraku je nova carobnost casa, ki nas premišljeno napeljuje k sebi in skrbi za jutrišnji dan. Jožefa (Jožica) Fabjan Letošnje leto je bilo v naših krajih ugodno za pridelavo vrtnin in njihovih semen. V najbolj bujni rasti so imele rastline zadosti toplote in vlage, saj so se soncni dnevi in dnevi z dežjem izmenjavali in zadostili potrebe rastocih rastlin. Tako smo lahko pobirali pridelke zrelih semen v suhem in soncnem vremenu. Vreme je delno tisto, ki tudi kroji kakovost in kolicino naših pridelkov, seveda ob upoštevanju vseh drugih danosti, ki so jih deležne rastline pri svoji rasti in dozorevanju. Veliko je odvisno tudi od kakovosti semen. Kakovost izvira iz tega, kje smo semena dobili, pridelali, shranjevali, odbirali, starosti semen ... V strnjenih naseljih, kjer so vrtovi drug ob drugem, je za kakovostno pridelavo semen zaželeno sodelovanje sosedov, vašcanov. Na obmocjih, kjer prideluje-Bajer, odet v jesenske barve jo sortna semena vrtnin in poljšcin, so prebivalci povezani v razne oblike skupnost proti boleznim in razne živali, kolivrtnarsko oskrbo. Z obdelovalnih površin nosti, kjer se medsebojno dogovorijo o cina pridelka, pozno odganjanje v cvet, poberemo zrela in suha semena. Obicajpridelavi razlicnih vrst in sort semen. To sestava in znacilnosti ploda (mehak, no sredi dneva. Najbolje je, da jih takoj je eden izmed možnih nacinov, da pricvrst, z malo semeni, socen ...), skladišcocistimo necistoc. Nato jih dovolj suha dejo do cistih sortnih semen. Ko se odna sposobnost, uporabnost ... spravimo v ustrezno posodo. Oznacimo locimo za semenitev dolocene rastline, Odbranim rastlinam za semenitev, jih glede vrste, sorte, casa spravila ... je dobro, da poznamo poreklo semena. pravimo jim semenjaki, med rastjo Pri drugem in tretjem pridelku iz istih Danes kupimo vse prevec hibridnih saposvecamo posebno pozornost. Dobro semen ugotovimo šele pravo kakovost dik in semen, ki nam dajo dober pridelek je, da jih oznacimo in jih s tem zavarujerastlin. Ce dobimo iz teh semen želene samo prvo leto, pozneje pa semena teh mo pred »predcasnim spravilom« naših rezultate kalivosti, oblike, barve, okusa, hibridnih rastlin nimajo vec življenjske družinskih clanov, sodelavcev ali pa tudi kolicine pridelka ..., uvršcamo tako prienergije in v naslednjih generacijah zelo nas samih, ki bi lahko v trenutku nepazdelana semena med ELITNA SEMENA. slabo ali sploh ne kalijo. Zato prva bera ljivosti odstranili semenjak. Najbolje jih Z njimi lahko nadaljujemo semenarjenje pridelanega semena še ne daje potrditve je oznaciti s palicami, ki jih opremimo z za domaco porabo pridelkov in semen, o ustrezni kakovosti semena. Potrebne vodoodpornimi napisi. Semenjake budlahko jih izmenjujemo, tržimo ... Za uraso vsaj tri generacije, ki nam pokažejo no spremljamo ves cas rasti. Po potrebi dno registracijo upoštevamo predpisano realne rezultate. Pri enoletnicah to traja zlasti dozorevajoce plodove posebej zasledljivost pridelave semen. najmanj tri leta, pri dvoletnicah pa najvarujemo pred ptici in raznimi drugimi manj šest let. živalmi. Nekaterim je treba nuditi oporo BUCE Meril za odbiro rastlin je veliko in so pred mocnim vetrom. Naš cilj so gotovo zelo razlicna, odvisno od naših želja, pozdrave in mocne rastline za pridobivanje Svet buc je zelo pester, tako da jih delimo treb, razmer, namenov idr. Nekaj znacilsemen. Vendar pa semenjakov ne smena vec vrst oziroma skupin, saj je med nosti, ki nas zanimajo pri semenarjenju: mo posebej razvajati, saj želimo dobiti njimi v doloceni meri možno križanje. jakost rasti, okus, barva, oblika, odporpotomstvo, ki bo zadovoljno z normalno Izbiramo lahko od popularnih cuket do orjaških primerkov, ki dajejo najtežje in najvecje plodove v rastlinskem svetu nasploh. Buce so ljubiteljice sonca, zato jih sejemo ali posadimo na soncno lego, pognojeno s hlevskim gnojem ali kompostom. Rade imajo vlažna globoka humusna tla. Lahko jih posadimo tudi ob robu kompostnika. Na prosto jih sejemo, ko je zemlja dovolj topla. To je pri nas obicajno po 1. maju, ko so dnevne temperature najmanj 15 stopinj Celzija. Ce jih sadimo na prosto v prehladno zemljo, kalijo pocasi in zgubljajo veliko energije, so manj odporne in jih hitreje napadejo razlicne bolezni. Lahko pa jih najprej sejemo v loncke v toplejše svetle in zašcitene pro- store ter jih presadimo na obdelovalne površine šele po 15. maju, ko ima sadika že prvi cvet. Buce nimajo slabih sosedov, toda ker se mocno razrastejo, jih je bolje saditi samostojno. Indijanci so jih sadili med koruzo, fižol in soncnice in z njimi na ta nacin zastrli gola tla. Boljše pogoje rasti jim omogocimo, ce jih zastremo že spomladi, pa najsi bo s slamo (20 cm), ki bo nudila rastlinam stalno temperaturo in vlažnost, pozneje poleti pa jih lahko zastremo z dodano neosemenjeno travo z domace zelenice, koprivami, gabezom, bezgovimi listi in drugimi zdravimi deli zelenih rastlin. Sejemo ali sadimo jih dovolj narazen, poskrbimo za zracna in odcedna tla. Z gnojenjem ne pretiravamo. V zelo vlažnem in toplem okolju jih rada napade pepelnata plesen. Bolezen ublažimo, ce uporabimo rmanov, cesnov, kamilicni, bezgov in tudi žajbljev caj. Pojavi se lahko tudi listna pegavost, bakterijski ožig. Pozorni moramo biti na morebitne virusne bolezni, npr. mozaicni virus, ki se prenaša prek semen. Virusno okužene rastline moramo takoj izlociti. Buce so tudi hrana ušem, pršicam, polžem. Ce so sadike dovolj mocne, so zavarovane pred boleznimi in gostujocimi živalcami. Buce so tujeprašne. Oprašujejo jih žuželke. Vse sorte buc znotraj iste sku- pine se križajo med seboj. Ce želimo ohraniti sortno cistost, mora biti razdalja zasaditve med razlicnimi sortami buc vsaj 700 m do 1 km. Seme buc je kalivo najmanj šest let, v ustreznih razmerah deset let in vec. Pomembno je, da plodovi za seme povsem dozorijo, kar je npr. pri cuketah precej kasneje od njihove užitne zrelosti. BUCE HOKAIDO Buce hokaido so s križanjem vzgojili na drugem najvecjem japonskem otoku Hokaido, po katerem so dobile tudi ime. Uspevajo tudi v naših krajih in so zelo zaželene užitne buce. Odlicne so za pripravo slanih in sladkih jedi. Bogate so z vitaminom A, kalijem, vlakninami, luteinom, betakarotenom, ki slovi kot odlicen antioksidant. Med kuhanjem in pecenjem ohranijo barvo. Rastejo na dolgih poganjkih. Dosežejo najvec velikost rokometne žoge. Hruškasto obliko krasi oranžno rdeca barva. Plod ima trdo lupino in je primeren za skladišcenje. Imajo dolgo rastno dobo, zato jih sejemo na prosto že v maju, v zaprtih prostorih za presajanje pa 2–4 tedne prej. Plodovi so zreli septembra– oktobra, ko je pecelj suh. Takrat jih poberemo sredi dneva v toplem, suhem in soncnem vremenu. Skladišcimo jih v prostorih med 15 in 20 stopinj Celzija. Dovolj zrele pocakajo nov pridelek. V mesecih teme so s svojo cudovito barvo in obliko tudi okras v bivalnih prostorih. Tudi buce hokaido so tujeprašne, oprašujejo jih žuželke. Ravno tako tudi za njih velja za ohranitev ciste sortnosti pri pridelavi kilometrska razdalja saditve od drugih sort buc. Za semena izberemo plodove buce hokaido z njihovo znacilno hruškasto obliko z ustrezno velikostjo in barvo. Zrelim plodovom izdolbemo ali izrežemo seme ter ga damo v posodo z vodo. V njej z rokami gnetemo maso plodov, da se semena izlocijo in potonejo. Pulpo odstranimo, semena odcedimo in skrbno posušimo. Zlepljena semena previdno zmanemo med dlanmi, da gredo narazen. Posušena semena, ki imajo ustrezno polno obliko, velikost in barvo, odberemo in odbrane spravimo v ustrezno oznacene posode, kjer pocakajo na ponovno setev. Preostala semena olušcimo trdih ovojnic. Jedrca uporabimo kot koristen dodatek k raznim jedem. In še namig za vrtna opravila v oktobru Naša glavna pozornost velja spravilom pridelkov. Tudi semen, ki so šele zdaj dozorela. Na prazne gredice lahko sejemo rukolo, presajamo zimsko solato. Oktober je cas, ko obicajno nekaj dni pred nižjimi temperaturami sejemo zimski cesen in zimsko cebulo. V posode presajamo razna zelišca (peteršilj, drobnjak, dobra misel ...), ki jih prenesemo v stanovanje na neogrevane okenske police ali na drug svetel prostor. Lahko jih shranimo v toplo gredo, rastlinjak. Gomoljnate in korenaste rastline (crna redkev, korenje, rdeca pesa, gomoljna zelena, pozna koleraba, redkvica, repa, peteršilj), kapusnice (pozno zelje – rdece in zeleno, ohrovt (glavnati, listnati, brsticni), pozna cvetaca in pozni brokoli) visoko zagrebemo z zemljo in dodatno zastremo še z zastirko (najboljše s slamo) ter jih na ta nacin pripravimo za preživetje mrzlega letnega casa. Plodove teh rastlin uživamo v casu, ko ni snega in ko tla niso zamrznjena. Posebej odberemo in oznacimo rastline, ki jih bomo semenili v naslednjem letu. Ce imamo toplo gredo ali rastlinjak, del zgoraj omenjenih rastlin presadimo tja. Lahko jih shranimo tudi v zasipnico in mivko. Medtem ko imamo posodo z mivko v hladnejšem prostoru in je dostop do rastlin vedno mogoc, je v zasipnici možen dostop v casu, ko zemlja ni zamrznjena. Prezimne solatnice pustimo na vrtnih gredah, lahko jih del preselimo v tople grede in rastlinjak, lahko jih presadimo v mivko. Zlasti pred voluharjem zašcitimo na prostem gomoljnate vrtnine in vrtnine s sladkimi koreninicami z bezgovimi stebli – zapicenimi v zemljo –, z zasaditvijo carskih tulipanov in vmesnimi zasaditvami raznih zelišc. Sestavimo kolobar rastlin, ki jih bomo posejali oz. posadili na vrtne gredice v naslednjem letu. Ce je ugodno vreme, presadimo trajnice, kot so zelišca in cvetja. Rodovitno prst praznih vrtnih gred zrahljamo, dodamo kompost in zastremo z zastirko. Med vecmesecnim pocitkom bodo gredice pocakale na pomlad in prva semena v svojih nedrjih. ¦ Zbornik, ki povezuje tri obcine: ob obcini Dobrepolje še Grosuplje in Ivancno Gorico Na ustaljeni kulturni lokaciji v Mestni knjižnici Grosuplje so v petek, 3. julija 2020, predstavili 31. Zbornik obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, ki prinaša dvoletno gospodarsko, kulturno in zgodovinsko kroniko bivanja v naših treh obcinah. Drago Samec Tiskovne konference sta se udeležila tudi župan Obcine Dobrepolje Igor Ahacevcic in podžupan Obcine Ivancna Gorica Tomaž Smole. Poudarila sta povezanost obcine in obcanov s publikacijo ter pomembnost zbornika za krajevno zgodovino. Položaj zbornika je poudarila še v. d. direktorice knjižnice Roža Kek, o samem zborniku pa je osrednjo besedo prevzel glavni urednik dr. Mihael Glavan. Zbornik izhaja sicer že od leta 1969 dalje, z 52-letno tradicijo izhajanja je zbornik tudi v nacionalnem okviru med obcinskimi izdajami redkost. Zahvalil se je vsem trem obcinam za financno podporo pri izdajanju naše skupne publikacije. Prav tako se je zahvalil odgovorni urednici Roži Kek ter avtorjem prispevkov. Povedal je, da je letošnji zbornik med najbolj zajetnimi doslej, saj obsega kar 332 strani. poslanstvo društva. Bralno društvo se je Vec je nekrologov, namenjenih zna- Pri vsebinski pestrosti zbornika je po-tedaj (1897) izpostavilo s svojo društve-nim osebnostim, ki so se poslovili, med udaril tematske sklope ter naštel nekaj no zastavo oz. banderom. Na njej sta njimi tudi v Dobrepolju delujoci etnonaslovov, ki izstopajo. bila upodobljena blagovestnika sv. Ciril log dr. Boris Kuhar, družbeni delavec Vse tri obcine so poslale svoja dvole-in Metod, nad njima pa križ, saj je bilo in sodelavec zbornika Jožef Marolt, prvi tna porocila z vso pestrostjo truda, ki ga društvo katoliško usmerjeno. grosupeljski župnik Tone Bohinc ter prvi vnašajo v standard obcanov. V letošnjem Clani društva so bili le fantje in mož-direktor Kovinastroja in obrtnik Alojz zborniku se kar trije prispevki lotevajo je. Danes imamo v bralnih društvih Predalic. arheološke tematike na Muljavi, v Viš-cisto drugacno podobo, ko so clanice Zbornik zakljucujeta domoznanski nji Gori in v Grosupljem. Sicer pa vsak predvsem ženske, le redki so predstav-bibliografiji za leti 2018 in 2019 za vse tri prebivalec naših obcin v zborniku najde niki moškega spola. Domaci ucitelj Fran obcine. Prva prinaša skupno periodiko prispevke z zanimivimi tematikami, ki se Jaklic je pac znal povezovati obcinstvo in in publikacije v abecedno-imenskem zaticejo njegovega okolja. poudariti pomembnost takšnega zdru-poredju, obicajno s kratkimi anotacijami. Velja pa poudariti predvsem prispev-ženja, cetudi ga na slovesnosti blagoslo-Med periodiko so navedeni dobrepoljke z Dobrepoljem povezanih tematik. va zastave zaradi obveznosti ni bilo. Še sko obcinsko glasilo Naš kraj, župnijsko Obsežnejši prikaz se posveca šolstvu danes redko slišimo, da je kakšno bral-glasilo, pustno glasilo iz Ponikev Novice v Dobrepolju v obdobju od leta 1893 do no društvo kdaj koli imelo svojo zastavo. Malega Pariza ter Vrtnica svete Terezije. 1918, ki ga je pripravil poznavalec šolske Dobrepoljsko jo je! Med publikacijami pa zasledimo zbirko problematike in ravnatelj dobrepoljske V sklopu jubilejev sta spomina vred-struške avtorice Mateje Debeljak, Vodnik osnovne šole Ivan Grandovec. ni 90-letnici nekdanjega župana tedanje po rastlinskem svetu Branka Dolinarja in K dosedanjim objavam o Jaklicevem skupne obcine in dolgoletnega glavnega Edija Zgonca, publikacijo škofa dr. An- Bralnem društvu v Dobrepolju je tu do-urednika zbornika Ivana Ahlina (ki se je tona Jamnika Svet osamljenih tujcev pa dan sestavek z naslovom O zastavi Bral-v casu od predstavitve zbornika že poslo-dobrepoljske avtorice Nine Kastelic, kunega društva, ki prinaša pesnitev duhov-vil) ter ustanovnega direktorja prav tako linaricno publikacijo o sladkih pregrenika in pesnika dr. Matije Prelesnika ob skupnega Komunalnega podjetja Antona hah Leaneen, ponatis v italijanski Goblagoslovu zastave. V pesnitvi je slavil Krašovca. rici izšlega pregleda cerkvenih poslikav Na predstavitvi 31. zbornika naših treh obcin so sodelovali podžupan Obcine Ivancna Gorica Tomaž Smole, v. d. direktorice Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek, glavni urednik zbornika dr. Mihael Glavan in župan Obcine Dobrepolje Igor Ahacevcic. (Foto: Gašper Stopar) Toneta Kralja, ki ga je pripravila Verena Koršic-Zorn, Željko Kozinc se je potrudil v Lepotah treh dolin predstaviti Dobrepolje, uciteljica Sonja Lenarcic knjižico o 15-letnici folklorne skupine OŠ Dobrepolje, pesniško zbirko Vracanje pogleda Francija Novaka, zloženko ob posvetitvi petih novih zvonov na Vidmu, koledar Športno-turisticnega društva iz Tisovca ter zbornik ob 110-letnici rojstva Mare Kralj. Zajeti so tudi CD dobrepoljske glasbene skupine Lumberjack ter nekaj razglednic s stvaritvami Toneta Kralja. Na predstavitvi je lektorica zbornika in sestavljavka bibliografije clankov Marija Samec povedala nekaj besed o namenu in izbiranju gradiva. Bibliografija je razvršcena po osnovnih UDK-vrstilcih, izbor pa je nastal po izpisih vec kot 100 naslovov predvsem slovenske periodike, s cimer je nastal bogat arhiv življenja v naših treh obcinah. Tokratni 31. Zbornik obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje je v casu, ki je vse bolj naklonjen trenutnim družbenim omrežjem in izmuzljivi pozabi, eden redkih trdnih temeljev ohranjanja spomina in dokument našega domoznanstva. ¦ PODJETNIŠKI KOTICEK PRIHAJAJOCI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE, vec informacij in prijavnice na www.ooz-grosuplje.si, kjer pre- verite pogoje subvencionirane udeležbe zaradi sofinanciranja Obcine Dobrepolje: • Strokovna delavnica »KAKO PREKO LINKEDINA DO STRANK IZ TUJINE «, 29. septembra 2020 ob 16.00 v Domu obrtnikov v Grosuplju. Štiri šolske ure. Izvajalca: Maja Novak in Kristijan Zemljic iz podjetja Global disruption, Grosuplje. • Racunalniška delavnica »SODOBNA DIGITALNA TEHNOLOGIJA«, 12.– 16. oktobra 2020 ob 16.00 v Domu obrtnikov v Grosuplju. Petdnevna delavnica po štiri šolske ure, skupaj 20 šolskih ur. • Usposabljanje iz varstva pri delu, sreda, 14. oktobra 2020, ob 15.00 v Domu obrtnikov v Grosuplju. • Racunalniški delavnica »EXCEL ZA EKSPERTE«, 19.–20. oktobra 2020 ob 16.00 v Domu obrtnikov v Grosuplju. Dvodnevna delavnica po pet šolskih ur, skupaj deset šolskih ur. PODJETNIŠKO SVETOVANJE NA OOZ GROSUPLJE ZA PODJETNIKE IN PODJETNICE IZ OBCINE DOBREPOLJE oz. za vse tiste, ki to nameravate postati: v skladu z dogovorom z Obcino Dobrepolje smo vam na OOZ Grosuplje brezplacno na voljo za vprašanja poslovne narave. Vabljeni, da stopite v stik z nami. ZA AVTOPREVOZNIKE: Od 23. novembra 2019 velja nov Zakon o prevozih v cestnem prometu za licenco skupnosti. Prehodno obdobje za licence skupnosti, ki so bile izdane pred 23. novembrom 2019, potece 23. novembra 2020. Do takrat morajo imetniki licenc z novim zakonom uskladiti izpolnjevanje pogojev glede upravljavca prevozov ter ustreznosti prostora in obveznega števila zaposlenih, v skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu. Pravilnik podrobno opredeljuje pogoje za pridobitev licence skupnosti, ki so doloceni v Zakonu o prevozih v cestnem prometu glede minimalnega števila zaposlenih voznikov, minimalnega števila drugih zaposlenih v podjetju, obvezne prisotnosti v casu uradnih ur, zahteve glede sedeža podjetja in prostora ter zahteve glede komunikacijske in pisarniške opreme. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse svoje clane in stranke obvešcamo, da na OOZ Grosuplje poslujemo nemoteno, vendar v skladu s preventivnimi ukrepi za preprecevanje širjenja virusa. Pisarna OOZ Grosuplje je odprta za vse stranke v skladu z objavljenim delovnim casom, in sicer ob ponedeljkih, sredah ter ob petkih. Vseeno vse stranke OOZ Grosuplje pozivamo, da pisarno OOZ Grosuplje obišcete le v nujnih primerih, svoj prihod pa obvezno predhodno najavite. Na voljo smo vam na telefonski številki 01 786 51 30 ter na ooz.grosuplje@ozs.si. Vsa komunikacija ter odgovori na vaša vprašanja bodo po navedenih dveh kanalih tekoce izvajani in posredovani. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves cas spremljamo aktualne razmere v gospodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www.ozs. si/koronavirus-info. Tam najdete številne odgovore na najpogostejša vprašanja podjetnikov in podjetnic, objavljena so navodila za opravljanje posameznih dejavnosti in sekcij, predstavljeni so aktualni ukrepi države ter druge koristne informacije, ki vam bodo pomagale pri poslovanju v teh težkih casih. Pazite nase in ostanite zdravi. Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje Kljuc do uspeha je osredotocenost na stvari, ki si jih želimo in ne na tiste, ki se jih bojimo. Brian Tracy Ovire so nujne za uspeh v prodaji in vseh drugih poklicih, saj zmaga pride šele po mnogih bojih in neštetih porazih. Augustine Og Mandino II LETO BRATOV KRALJ Sprehod po stalni postavitvi Franceta Kralja v Galeriji Božidar Jakac V septembru se spominjamo rojstva umetnika Franceta Kralja, rojenega 26. septembra 1895 ocetu Janezu Kralju in materi Margareti, rojeni Sever, v Zagorici št. 13. Kršcen je bil že naslednji dan, 27. septembra (župnik Andrej Ramoveš, botra Franc Erculj in Franciška Strah). V nadaljevanju si preberite prispevek, ki ga je pripravila kustosinja, gospa Kristina T. Simoncic. Stane Škulj, avtorica spodnjega besedila Kristina T. Simoncic France Kralj se je rodil 26. septembra 1895 in velja za vodilno osebnost ekspresionizma in nove stvarnosti na Slovenskem. Njegova življenjska in ustvarjalna pot je bila, kljub hudim preizkušnjam, prežeta z nenasitljivo željo po ustvarjanju. Leta 1956 je ob umetnikovi retrospektivi v Moderni galeriji prišlo do srecanja z Ladom Smrekarjem, dolgoletnim ravnateljem OŠ Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki. Na Smrekarjevo prošnjo je Kralj doniral vec svojih del za novonastalo Gorjupovo galerijo, s cimer je bil polo- žen eden temeljnih kamnov galerijske dejavnosti v Kostanjevici na Krki. Leta 1983 je galerija iz bogatega fonda doniranih in odkupljenih umetnikovih del postavila pregledno razstavo v velikem prosta kmecka družina, z velikim bo-Po zakljucku študija je do 1920 izpopolrazstavišcnem prostoru nekdanje žitnice gastvom – talentom za ustvarjanje. Oce njeval svoje znanje na slikarskem odcistercijanskega samostana. Postavitev je Janez je bil podobar in kipar samouk, po delku praške likovne akademije pri prof. bila prenovljena v letu 2002. Po številu katerem sta umetniški dar podedovala Vlahu Bukovacu. razstavljenih del je zbirka Franceta Kra-tako France kot pet let mlajši brat Tone. Ravno v casu kratkega bivanja v Pralja najvecja v Galeriji Božidar Jakac, saj Z enajstimi leti je France odšel na šola-gi je mladi umetnik našel svojo lastno obsega dobrih 250 umetniških kosov, nje na Umetno-obrtno šolo v Ljublja-potezo in formo ter izoblikoval svoj likar predstavlja skoraj polovico vseh del ni. Sprehod po zbirki se zacne z dvema kovni jezik, ki se pokaže v sklopu znaumetnika, ki jih trenutno hranimo v ga-najzgodnejšima študijskima reliefoma, menitih umetnikovih del iz ekspresionileriji. z marmornim reliefom Ženska glava – sticne faze. Tri slike: Magdalena (1921), Obiskovalce ob vstopu v razstavišce kopija po Donatellu (1909) ter mavcnim Snemanje s križa (1923) in Oznanjenje pricaka velik bronasti kip Evropa (1955), reliefom Bezljajoce krave (1909). Na pri-(1922) združujeta poleg religiozne motikaterega odlitek krasi vhod v poslopje porocilo ljubljanskih profesorjev ga je po vike izvedba v ubitih zemeljskih tonih in Univerze v Ljubljani. Pogosto med ogle-zakljucku šolanja, kot pomocnika, spre-skoraj morece ozracje ujetosti v usodno dom sledi nejeverno vprašanje, ali so za-jel v svojo delavnico celovški kipar Aloj-trpljenje. Ob teh delih s svojo zlošceno res vsa dela plod enega samega cloveka, zij Podlogar. Leta 1913 se je France vpisal oblo površino sije temni celopostavni saj široka raznolikost predstavljenih del na kiparski oddelek likovne akademije bronasti kip Kristusa pridigarja (1921), tako po motiviki kot uporabljenem ma-na Dunaju, vendar je zaradi vpoklica na ki se v zagonu vzpenja kvišku z izrazito terialu vedno znova preseneca. fronto, junija 1915, zacasno prekinil štu-gesto rok in sugestivnim izrazom obra- Družina Kralj iz Zagorice je bila pre-dij, ga nadaljeval 1917 in zakljucil 1919. za. Ob Kristusu pridigarju je predstavljen Pogled v postavitev, desno na steni kvadriptih monotipij Jutro, Dan, Vecer in Noc iz leta 1960. Fotoarhiv GBJ France Kralj, Pekoca vest, 1913, olje - lepenka, inv. št. FK 23, fotoarhiv GBJ tudi bronasti kip Tužna prošnja (1919), ki z deformacijo obraza v groteskno masko in govorico rok izraža nemi krik duše ter bolecino umorjenih sanj in je po obcutju sorodna znani sliki Krik norveškega umetnika Edvarda Muncha. Opisana dela prežemajo za ekspresionizem znacilna skrhanost vere v prihodnost in cloveštvo, notranji obcutek brezizhodnosti, absurdnost morije, ki jo je v mlado generacijo zasejala osebna izkušnja prve svetovne vojne. Med njimi je razstavljeno ikonicno delo Smrt genija, ki presune gledalca z mocnim kontrastom živih barv ter simbolne govorice dvodimenzionalnih polmimeticnih oblik. Slika vstopa v gledalcev osebni prostor, saj je umetnik likovno polje razširil tudi France Kralj, Magdalena, 1921, olje - juta, inv. št. FK 5063, foto Boris Gaberšcik na celoten okvir. V tem ter še v nekaterih drugih delih, kot sta prav tako z mocno barvno simboliko prežeta slika Pekoca vest (1913) in kip Umetnik (1919), je France Kralj prišel oblikovno blizu roba abstrakcije. Do njegovega poslednjega koraka na umetniški poti in prestopa v abstraktno polje pa je prišlo šele tik pred njegovo smrtjo. Ravno v tem mesecu se spominjamo stoletnice kulturno-umetniške manifestacije novomeške pomladi, na kateri sta v novembru 1920 na slikarski razstavi v Jakopicevem paviljonu sodelovala tudi oba brata Kralj. V letu po kulturnem preporodu je France Kralj postal povezovalec vodilnih slovenskih predstavni- France Kralj, Kristus pridigar, 1921, bron, inv. št. FK 21, foto Boris Gaberšcik kov ekspresionizma in mlade umetnike združil v Klub mladih, ki se je kasneje preimenoval v Slovensko umetniško društvo. Tako samostojno kot skupinsko je v okviru društva v naslednjih letih razstavljal doma in po svetu. Leta 1936 je France Kralj clane upodobil na velikem skupinskem portretu Klub mladih. Do leta 1925 je deloval kot svobodni umetnik in se najbolj intenzivno posvecal slikarstvu. Njegova likovna govorica se iz ekspresionisticnih del, zaznamovanih s ploskovitostjo in deformacijami, kot so razstavljene ilustracije za naslovnice revij Trije labodje (1921) in Dom in svet (1921), sredi dvajsetih let spremeni v slog nove stvarnosti, z mocnimi voluminoznimi figuralnimi kompozicijami, osvetljenimi z znacilno kontrastno misticno svetlobo, kot na primer na sliki Slovenska vas (1925). V letu 1925 je France Kralj prevzel umetniško vodstvo na novoustanovljenem oddelku za keramiko na Tehnicni srednji šoli v Ljubljani, ki jo je vodil pet let, zatem pa je 1930 prevzel kiparsko in rezbarsko delavnico. Na razstavi so predstavljena tako dela v keramiki kot majhni glineni kipci, ki so Francetu Kralju neredko služili za študije kasnejših slikarskih in kiparskih kompozicij. Med razigranimi glinenimi figurami se v umetnikovem opusu pogosto znajdejo upodobitve aktov ter ljubezenskih parov, ki se z naravno, prvobitno eroticnostjo nastavljajo pogledu. V zbirki je med številnejšimi ženskimi akti predstavljena tudi slika Kopalci (1932), kjer pa umetnik postavi na ogled moške akte, ki se potapljajo v impresionisticno obcuteno razpršeno morje ozadja. France Kralj, Smrt genija, 1921, olje - juta, inv. št. FK 5064, foto Boris Gaberšcik France Kralj, Žanjice,1934-1936, polihromiran les, inv. št. FK 4, foto Boris Gaberšcik France Kralj, Žrebicek, 1936, marmor, inv. št. FK 4975, foto Boris Gaberšcik V poseben sklop del bi lahko uvrstili številne portrete Francetovih domacih. Razstavljeni so skupinski in posamicni kiparski, graficni in slikarski portreti s podobami oceta, mame, brata Toneta ter upodobitve umetnikove žene Ljudmile (roj. Novak) ter njunih dveh otrok, hcerke Milice in sina Zlata. Portret umetnikove žene (1921) je lahkotna in neposredna realisticna upodobitev smejocega se obraza žene, ki je v kontrastu s ploskovitim telesom in kretnjami rok ter povsem abstraktnim ozadjem. Portret treh generacij je France Kralj združil v sliki Rodbinski naslednik (1934), ki prikazuje umetnikovega sina Zlata kot dojencka, ki se zvedavo obraca h gledalcu in nad katerim v nerealnem prostoru lebdita portreta njegovega oceta in starega oceta. Hcerko Mili (1926) kot dojencico je France upodobil v bronastem celopostavnem kipu. Povezanost Franceta in brata Toneta je ujeta v leseni kip Brata Kralj (1945). Pozornost pritegne Portret matere (študija po spominu) iz leta 1934, France Kralj, Klub mladih, 1936, olje_platno, inv. št._FK 114, Foto Marjan Smerke Umetniki svoje generacije v Klubu mladih, ki se je kasneje preimenoval v Slovensko umetniško društvo. Stojijo z leve: Domicijan Serajnik, Ivan Cargo, Tine Kos, Nande Vidmar, Drago Vidmar, Franjo Stiplovšek, MiroslavOražem, France Zupan, Tone Kralj, France Kralj, Lojze Špacapan, Marjan Mušic, Ivan Napotnik, Veno Pilon, Božidar Jakac, Gojmir Kos. kjer je realisticno figuro trdne kmecke ženske, matere Margarete, obdal z nežnimi dekorativnimi cvetlicnimi motivi v pastelnih tonih. Leta 1933 je izdal France Kralj svojo avtobiografijo Moja pot, v kateri je orisal svoje domace okolje, strnil mladostne vtise, izkušnje in prehojeno ustvarjalno pot. Poleti 1934 je odpotoval na študijsko pot v Italijo in v Rimu razstavljal dve leti kasneje. Italija mu je poleg fizicnega pobega pred domacimi razmerami in nenaklonjeni kritiki Moje poti nudila obilo vzgibov za ustvarjanje. Italijansko France Kralj, Lastni portret, 1955, olje - platno, inv. št. FK 3327, fotoarhiv GBJ sonce in mediteranska sprošcenost ter odprtost so ga spodbudili, da je ustvaril vec del, kot so predstavljene slike Neapelj (1934), Napolitanski ribici (1934), Florenca (1938) in Beneške gondole (1938). Mednje je umešcena tudi veduta Ljubljana z neboticnika (1934), kjer je umetnik ujel znacilen pogled na staro mesto nad strehami hiš, med katerimi vijuga modrikasta megla. Navezanost na domace kraje v Zagorici in Dobrepolju je ostala v Francetu Kralju vse življenje. Vedno znova so izpod njegove roke nastajali motivi domace hiše, pokrajine in kmeckega življenja, vpetega v trdo delo. Med kmeckimi prizori zavzemajo posebno mesto žanjice, še posebej reliefna upodobitev Žanjice (1934–1936), kjer je težaško delo ponazoril s snopi pšenice, ki so položeni na ramena žensk kot vrece cementa in jih te dvigujejo s poudarjeno mišicastimi rokami. Simbioza cloveka in živali, ki ji je bil France Kralj prica med odrašcanjem na podeželju, se je izrazila v številnih upodobitvah, portretih živali, kot sta Koklja (1934) in Krava s telickom (1933), ter v delu Priroda (1936), ki je bilo vandalsko uniceno leta 1939, po postavitvi na Muzejski trg v Ljubljani. Pomemben živalski motiv so Francetu predstavljali konji, ki jih srecamo na mnogih delih. Za marmorno skulpturo Žrebicek (1936), v kateri mu je uspelo ujeti esenco mlade, mocne in radožive živali, je leta 1937 prejel odlikovanje diplôme de médaille d'argent na svetovni razstavi v Parizu. Energije polna konja rdece in bele barve zavzemata ob podobi umetnika sredinsko pozicijo na umetnikovem Lastnem portretu iz leta 1955. Slika je oblikovana s pastoznimi barvnimi nanosi, umetnikov obraz pa deluje, kot bi bil cel sestavljen iz kapljic poškropljene barve. Vitalizem, ki veje iz dela, je znacilen za pozno ustvarjalno obdobje umetnika, v katerem prevladu jejo napol abstraktni in napol v Jakopicevi maniri ekspresivno impresionisticni motivi pokrajin v soncu, pred nevihto, pejsaži Ljubljane in vasi. Prehojeno ustvarjalno pot, od simbolisticno zaznamovanih zgodnjih del, preko ekspresionisticnega vrha in obdobja nove stvarnosti, je France Kralj zakljucil s prestopom v abstrakcijo v svojih zadnjih monotipijah leta 1960. Monotipija predstavlja vmesno stopnjo med grafiko in slikarstvom, saj dopušca samo en odtis in s tem omogoca unikatnost umetniškega dela. V štirih monotipijah je umetnik samo z opredeljujocimi naslovi: Jutro, Dan, Vecer in Noc (1960) ohranil vez z resnicnostjo predmetne spoznavnosti, ki gledalcu, skupaj s simboliko barv, omogocijo prepoznati posamicne motive. Kvadriptih grafik, kot umetnikova poslednja pesem veselju do življenja in ustvarjalnosti, tudi zakljucuje sprehod po zbirki. ¦ Kraljevo leto brez meja Vokalna skupina Gallina , ki jo vodi ga. Ana Erculj iz Zagorice, se bo v letu bratov Kralj predstavila tudi v Dobrepolju. Nacrtujemo koncert v podgoriški cerkvi 24. oktobra 2020 ob 18. uri. Ce bo vreme slabo, bodo koncert izvedle v Jaklicevem domu na Vidmu. Vsebinsko obrazložitev preberite v spodnjem besedilu. Stane Škulj, avtorica spodnjega besedila Ana Erculj Projekt koncertov v izvedbi vokalne sku- pine Gallina po cerkvah, ki jih je s svojimi poslikavami obogatil slovenski ekspresionisticni slikar Tone Kralj, obeležuje 120. obletnico njegovega rojstva. Vokalna skupina Gallina bo na koncertih povezala arhitekturo in akustiko posameznih cerkva z likovnimi podobami slikarja Toneta Kralja z glasbenim doživetjem repertoarja za visoke ženske glasove od 10. stoletja dalje do sodobnosti. Projekt koncertov z naslovom Kraljevo leto brez meja poudarja pomen Kraljeve umetnosti, ki je edinstvena v svetovnem merilu, saj je s svojimi poslikavami primorskih cerkva zamejil prostor slovenskega naroda. S svojo umetnostjo je presegel meje, tako da so danes njegova sakralna dela tako na slovenski kot na italijanski strani meje. Vokalna skupina Gallina bo s svojimi koncerti povezala obe narodnosti s posebno pozornostjo do slovenskih zamejcev. Slikar, kipar, grafik, ilustrator in arhitekt Tone Kralj se je rodil leta 1900 v kmecki družini v Zagorici v Dobrepolju, šolanje pa je nadaljeval na Škofijski klasicni gimnaziji v Ljubljani. Za likovno umetnost ga je navdušil brat France, kasneje pa se je šolal v Pragi, na Dunaju, v Parizu, Rimu in Benetkah. Na Primorskem je deloval v casu italijanske okupacije in s svojimi poslikavami predstavljal slovenstvo, saj je bila slovenska beseda na tem obmocju prepovedana in preganjana. Njegove poslikave primorskih cerkva z upodabljanjem krivic, ki so se dogajale slovenskemu narodu, marsikje predstavljajo kritiko in obtožbo tedanji oblasti. Snov za svoje poslikave je zajemal v kmeckem življenju, s svojo umetnostjo pa je ljudem dajal vero v zmago dobrega in vlival upanje v boljšo prihodnost. Tone Kralj je eden najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev, za svoje delo pa je leta 1972 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Vokalna skupina Gallina želi s koncerti po cerkvah s poslikavami Toneta Kralja oživiti in poudariti pomen njegove umetnosti, ki nas še danes globoko nagovarja. Na koncertih bo s predavanjem o poslikavi doticne cerkve sodeloval tudi dr. Igor Kranjc, poznavalec Toneta Kralja in njegove umetnosti, in tako približal in še dodatno razjasnil pomen podob, ki vsakodnevno nagovarjajo lokalno prebivalstvo. Koncerti bodo izvedeni v cerkvah, ki vsebujejo njegova reprezentativna dela: Šmartno v Brdih, Volce pri Tolminu, Podgorica v Dobrepolju – njegov rojstni kraj – in Kostanjevica na Krki, kjer je v in Mateja Kastelica. na tudi odlocila, da naroci dve noviteti Galeriji Božidar Jakac tudi stalna razsta-Poleg zgodovinskega pregleda pro-mlademu skladatelju Andreju Makorju va njegovih del. Vokalna skupina Gallina gram prinaša tudi pester nabor sklada-ter tako prispeva k bogatitvi ženske zbobo na koncertih izvedla prerez sakral-teljev razlicnih narodnosti in iz razlicnih rovske zakladnice. Dve nabožni ljudski nega programa tujih avtorjev za visoke jezikovnih skupin, ki so se v casih prve in skladbi Pavla Merkuja se povezujeta z glasove in izvedla prav za to priložnost druge svetovne vojne prepletali na pri-dvema novitetama skladatelja Andreja napisane novitete mladih slovenskih morskih tleh, kjer danes stojijo cerkve s Makorja, ki jih je po Merkujevem zapisu skladateljev. Vokalna skupina Gallina bo poslikavami Toneta Kralja. Tako so za-skladateljsko obdelal in se tako poklonil s tem prispevala k obogatitvi sakralnega stopani skladatelji ruskega govornega svojemu vzorniku. S koncerti bo Gallina repertoarja za visoke glasove. Program podrocja (Cajkovski, Cesnokov), ma-v svet poslala tudi svojo najnovejšo zgošje zastavljen kot zgodovinski pregled džarski (Kodaly) in slovenski primorski cenko s sakralno glasbo: Meditationes. sakralne literature, napisane za ženske skladatelji, ki so s tem podrocjem še po-Želimo si, da bi koncerti postali trazasedbe, in tako sega od prve ženske sebno povezani (Merku, Makor, Kumar). dicionalni in da bi v razlicnih ambientih skladateljice Hildegarde von Bingen do Zaradi pomanjkanja sakralne literature cerkva in v povezavi arhitekture, likovne sodobnih slovenskih skladateljev: Alda za ženske zasedbe sodobnih slovenskih in glasbene umetnosti lahko uživalo kar Kumarja, Nane Forte, Andreja Makorja skladateljev se je vokalna skupina Galli-najvec poslušalcev in gledalcev. ¦ Dejavnosti in ucenje v naravi Ucenje v naravi je neprecenljivo. Otroku v naravi omogocimo, da se sam uci, sam obcuti in doživlja naravo. Znanje, ki ga otrok pridobi z lastno aktivacijo in izkušnjo, je trajno. Mateja Lohkar, Mojca Mlakar Smo najstarejša skupina v vrtcu, skupina Sovice. Septembra nam je vreme ponudilo veliko soncnih dni, poletje se na naše veselje še ni poslovilo, zato smo to izkoristili in veliko casa prebili v naravi in s tem otrokom omogocili veliko proste igre, ucenja in doživljanja narave. En teden smo opazovali koruzne storže na okoliških njivah v bližini vrtca. Ali so zrna koruze še mlecna ali že zrela? Ugotovili smo, da so še mlecna in ravno pravšnja za pecenje. Koruzo smo pekli v rekreacijskem VARNOST. Vsak otrok si je nad žerjavico centru Gmajna v Bruhanji vasi. Pred-spekel koruzo in jo nato pojedel za mizo. hodno smo si pripravili dolge palice, ki Na koncu smo si spekli še penice, ki so so bile na koncu ošpicene, storžem ko-bile zelo, zelo slastne. Sledila sta prosta igra in razgibavanje telesa na fitnesu in igralih, fantje pa so iz vej gradili hiše in pasti za medvede. Igrala in fitnes orodja smo pred in po uporabi razkužili in upoštevali navodila NIJZ-ja. Enkrat tedensko preživimo Sovice cas v gozdu. Gozd je zelo primeren prostor za ucenje in igro otrok. V gozdu smo razdelili otroke v štiri skupine, v skupini so si izbrali vodjo skupine, ki je preostale clane spodbujala in vodila k doloceni dejavnosti. Otroci so iz gozdnega materiala (storži, veje, kamni, listki, cvetovi, praprot, mah …) ustvarjali gozdna matematicna zaporedja in vzorce. Nastale so tudi prekrasne gozdne slike. Otroci imajo ruze smo izvrtali luknjo, otroci so si oblickali storž in ga nataknili na palico. V ognjišcu smo imeli že pripravljeno žerjavico. Vseskozi je bila na prvem mestu veliko željo po ustvarjanju in lastni dejavnosti, le dati jim moramo priložnost. Po nacrtovani dejavnosti sta sledila prosta igra in opazovanje narave, dreves. Veje na tleh gozda so se hitro spremenile v žage in decki in deklice so zaceli žaganje dreves. Nekateri so se skrivali, nekateri so hodili po hlodih in urili ravnotežje. Družbo pri tem so nam delali prašicki, ki so last g. Aleša. Na poti so otroci naleteli na »živo« blato, ki jih je povabilo, da stopijo noter. Blatni in s polnimi žepi vejic in kamenckov smo se odpravili proti vrtcu. V okviru gibalno-športnega programa Mali soncek smo se odpravili na prvi jesenski pohod. Pot nas je vodila do Male vasi, nato cez Zdensko vas do svetega Antona. Ob zelo obremenjeni cesti v Zdenski vasi smo utrjevali cestna pravila in se ucili, kako se ob cesti varno in previdno hodi. Otroci so imeli toliko moci, da so v hrib tekli, pri sv. Antonu so jih »ustavili« kozel in koze z majhnimi kozlicki. Otroci so hitro poiskali bilke trave in jim jih ponudili. Nato smo imeli igre na igralih. Želodcke smo si napolnili z domacimi »uhljni«, za moc nazaj do vrtca pa smo bili deležni še sladoleda. Cez drn in strn smo stekli po hribu do vasi Cesta. Šli smo cez železniško progo. V daljavi smo zaslišali pisk, ki je naznanjal prihod vlaka. Na varni razdalji smo opazovali, kako je pocasi peljal cez železniški prehod na Cesti. To je bil vlak belo-modre barve, ki bo oktobra zacel voziti na železniški progi Ljubljana– Grosuplje–Kocevje. Ustavili smo se še pri Stari luži, kjer smo opazovali ribica pri muharjenju. Na trnek se je ujela rdeceperka. Po kratkem ogledu in otroškem dotiku, da obcutijo njeno gladkost, smo jo seveda spustili nazaj, kamor sodi, v njeno okolje. Naš vrtec se lahko ponaša, da ima veliko igrišce, nekakšno carobnost pa mu daje vsekakor gozdicek. Otroci v njem prebijejo veliko casa, v njem ustvarjajo vse mogoce. Tudi zunanji obiskovalci so nad njim ocarani in veckrat povedo, da takega igrišca v Sloveniji ni. Bogastvo pa je tudi v našem eko vrtu. Od zacetka poletja nam želodcke polnijo slastne maline. Otroci se ob prihodu na igrišce najprej zapodijo v malinjak in se posladkajo z malinami. Na dva dni vzgojiteljice oberemo maline, ki jih nato vsi otroci v vrtcu pri dopoldanski malici zaužijejo. Dejavnosti v naravi spodbujajo otrokov zdrav intelektualni, custveni in socialni razvoj. Z motivacijo v naravi ni težav, saj otroci v njej uživajo in zunanji svet vkljucuje njihove instinkte po teku, dotikanju in raziskovanju. ¦ Uspešno izpeljana poletna šola v naravi 2020 Bilo je kar nekaj pomislekov o izpeljavi in organizaciji petdnevne šole v naravi, vendar smo se odlocili, da gremo. Potrebna je bila temeljita priprava, pogovori z vodstvom šole in odgovornimi na Debelem rticu. Mislim, da je bila odlocitev pravilna, saj smo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili, in kar je najvažnejše, ostali smo zdravi. Andrej Škantelj, vodja šole v naravi Poletna šola v naravi je bila organizirana od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra 2020, na Debelem rticu. Šole v naravi se je udeležilo 47 ucencev 5. razredov centralne šole in obeh podružnic. Ucence so spremljali in poucevali naslednji ucitelji: Andrej Škantelj, vodja PŠN, Alenka Leskovar, strokovna vodja, Andrej Antolic, Barbara Režek, Anja Tekavcic, Tina Kurent in Petra Andoljšek Žagar. Delo je potekalo po vnaprej pripravljenem programu: ucenje plavanja, redni pouk, druge športne dejavnosti v morju in na športnih objektih, družabna srecanja. Ucenci so raziskovali morsko obalo, iskali skriti zaklad, spoznavali znacilnosti morja, živali in rastlin, ki živijo v obmorskem svetu. Navdušeni so bili tudi na izletu z barko ob slovenski obali. S pomocjo delovnega zvezka so ponovili ucno snov preteklega šolskega leta. Vsi ucenci so napredovali v svojem znanju plavanja. Tako je 20 ucencev osvojilo ZLATEGA DELFINA, šest ucencev SREBRNEGA DELFINA in 20 ucencev BRONASTEGA DELFINA. En ucenec je osvojil bronastega morskega konjicka. Glede na nevarnost okužbe z novim koronavirusom smo upoštevali vsa priporocila NIJZ-ja: temeljito umivanje rok, razkuževanje, higieno kašlja, zadostne varnostne razdalje, nošenje mask, nedruženje z drugimi skupinami ucencev, locene mize pri obrokih … Ucenci so delovali zelo odraslo in dosledno upoštevali vsa navodila za preprecitev okužbe. Vsi ucenci in ucitelji smo se vrnili iz šole v naravi zdravi. Na koncu bi se zahvalil vsem staršem, ker ste nam zaupali svoje otroke in jim s tem omogocili lepo doživetje. ¦ 8. Unesco projekt Menjaj branje in sanje zaceli v šoli, nadaljevali doma Osnovni cilj projekta je vzbuditi vecje zanimanje za branje in knjigo med mladimi. Poleg tega nas vodi tudi želja po izboljšanju medsebojnega sporazumevanja, razvijanju odgovornosti do socloveka, medgeneracijskega spoznavanja in ucvrstitvi povezovanja med posamezniki, pomembno pa je tudi spoznanje, da nam knjige podarjajo intimen cas samo zase, stran od sodobne tehnologije. Ema Sevšek, mentorica V 8. Unesco projekt Menjaj branje in sanje smo s skupino šestošolk vkljucile že dejavnosti ob Prešernovem dnevu. Branje smo si v ta namen izmenjale tako, da so mi ucenke šestega razreda brale poezijo sodobnih slovenskih pesnikov, jaz pa sem jim brala izbrane Prešernove pesmi. Besedila smo se naucile na pa- met in jih deklamirale na šolski proslavi. Odšle smo tudi v Zavod sv. Terezije, kjer so varovanci naše deklamacije sprejeli za neprecenljiv dar. Ravno ko smo si želeli izmenjati še knjige – mnogi ucenci 7. b razreda in obeh 6. razredov so jih že prinesli –, pa smo se razšli in pouk nadaljevali od doma. Predlagala sem jim, da vsak nekaj malega napiše, kako je komu kaj priporocal v branje v teh spremenjenih razmerah. Izbrala sem nekaj zapisov, ki so se me dotaknili. Sporocila sem jim tudi svojo velicastno izkušnjo, ki jo radostno delim tudi z vami. Tisti dan, ko mi je pismonoša prinesel nekaj knjig iz založbe, kjer sem lektorirala mladinski roman in pripovedi za otroke, se mi je globoko vtisnil v srce. Zacutila sem neizmerno radost in hvaležnost. Zacutila sem, da je knjiga vrednota, nepopisna vrednota. Da ni nekaj samo po sebi umevnega. Da je dar. Še zaprt paket sem odnesla sosedom na okensko polico, saj vem, da so tam doma ljubitelji dobre knjige. Ko so knjige prišle nazaj na mojo okensko polico, sem jih poslala po pošti svoji vnukinji in vnuku. Neskoncno sta bila vesela, saj sta prav v tem casu postala strastna bralca. Ema Sevšek Tisti dan, ko sem brskal po omari, sem našel staro zaprašeno knjigo. Nesel sem jo k babici. Vprašal sem jo, cigava je knjiga. Rekla je, da ko je bila ona majhna, ji je to knjigo brala mama. Spreleteli so me nepopisna radost in spomini na mojo prababico. Skupaj z babico sva prebrala knjigo. Cel dan sva se pogovarjala o prababici in knjigi. Tega dne ne bom nikoli pozabil. Aljaž Kastelic, 7. b Ta karantena traja že zelo dolgo casa in mi zato pocasi postaja vse bolj dolgcas. Pogrešam šolo in prijatelje. Z njimi se pogovarjam samo še po socialnih omrežjih, a to ni isto. Rada bi, da bi bilo spet tako, kot je bilo vcasih. Kadar mi je dolgcas, kaj berem in se ob tem tudi zabavam. Kdaj berem svojemu malemu necaku Galu, kdaj pa sem tudi v sobi in sama berem kakšno zanimivo knjigo. Zdaj berem mladinsko pripoved Elvis Škorc, genialni štor, kdaj pa tudi kakšne kratke pravljice. Knjige imam doma na polici v svoji sobi. Maša Malavašic, 7. b Doma imamo precej knjig, ki jih še nisem prebrala. Ampak se zdaj nisem lotila teh, temvec knjige z naslovom Pod svobodnim soncem pisatelja F. S. Finžgarja, ki mi jo je podaril dedek. Ker nisem brala zelo zavzeto, je še nisem prebrala do konca, kar pa zagotovo še bom. Knjiga na vznemirljiv nacin govori o prvih Slovencih in njihovem življenju. Vsebina mi je kar všec, a nisem navajena na starejši slovenski jezik, v katerem je napisana, zato nekaterih besed ne razumem popolnoma. Sara Cesen, 7. b Ko šola na daljavo se je zacela in knjižnice so se zaprle, sem obcutila obcutek nesrece. Rada sem s prijatelji, a zdaj nisem smela biti vec, sem si rekla. Zato sem se odlocila, da grem pogledat na domace police. Našla sem knjigo z naslovom Kit na plaži. Malo sem prebrala in mi je bilo že precej lažje. Obcutila sem, da je knjiga res nekaj posebnega, saj te ob slabih trenutkih vsaj malo pomiri. Nadja Adamic, 6. b Prve dni v karanteni je bilo super, a nato je nastopil problem. Na moji knjižni polici je zacelo zmanjkovati knjig. Zvecer sem težko zaspala in resnicno sem jih pogrešala. V roke sem prijela svojo najljubšo knjigo in jo zacela prebirati, dokler se niso odprla vrata knjižnic. Težko je bilo gledati knjige, ne da bi jih prijel v roke. Vzela sem pet knjig in jih po 14 dneh vrnila. Dober obcutek je imeti pred sabo knjige, saj vec let nisem poznala zabave, ki jo skrivajo. Vita Hocevar, 6. a Berem knjigo Solzice. To je bila edina knjiga, ki smo jo imeli doma. Uciteljici slovenšcine sem napisala e-sporocilo in jo vprašala, ali mi jo priporoca. Bila je v redu. Zadovoljna sem, da sem izbrala Solzice, ker je knjiga zelo poucna. Prebrala jo bom do konca, napisala obnovo in poslala knjižnicarki še zadnjo knjigo za bralno znacko. Lana Virant, 6. a Ker zelo rada berem, sem bila kar žalostna, ko so se vse knjižnice zaprle. Sicer sem imela ogromno šolskega gradiva, ki sem ga morala vsak dan brati in se uciti, a to seveda ni isto. Na sreco sem imela doma vsaj štiri knjige, da sem lahko brala. To sta bili dve od Male carovnice Lili in dve od Anice, ki pa sem jih v dveh tednih že prebrala. Našla sem še knjige starejših sester, ko so bile mlajše, in jih prebrala. Takoj ko so se knjižnice odprle, sem šla vrnit stare in si izposodit nove in zdaj spet lahko berem, ne da mi bi zmanjkalo knjig. Anja Žnidaršic, 6. a Med šolanjem na daljavo sem se veckrat dolgocasil kljub igranju iger. V roke sem vzel knjigo iz domace knjižne omare. Naslov knjige je Neverjetnice. Najbolj zanimivo se mi je zdelo, da najmocnejši tornadi vsebujejo toliko energije, kot porabi elektrike 10.000 hiš v enem dnevu. To knjigo sem priporocal sosedu Lanu in jo vcasih skupaj prebirava. Anej Šinkovec, 6. b Vem, da se ne vidi dobro, a zgodba govori o tem, kako mi je dolgcas in ne smem igrati igric pred kosilom. Takrat se odlocim, da preberem 1. poglavje knjige in potem bom lahko igral. A ko sem zacel brati, je bila tako zanimiva, da nisem mogel nehati. V enem tednu sem jo prebral in pozabil na igrice. Anže Vinšek, 6. a V casu šole na daljavo mi ni nihce posodil knjige. Ravno zato sem pobrskala po svoji knjižni polici in našla knjigo z naslovom Desetnica. Ta knjiga je bila dolgo casa na moji knjižni polici. To knjigo bi priporocala vsem otrokom in vsem, ki imajo bujno domišljijo. To knjigo priporocam, saj ne le, da je domišljijska, ampak je tudi poucna. Lara Pajk V casu karantene sem prebrala dve knjigi. Že pred zaprtjem šole sem si ju izposodila v šolski knjižnici. V knjižni omari pa nisem našla nobene knjige, ki bi mi bila všec; tudi nobeden mi ni posodil knjige. Ko pa me je kdo od sošolcev vprašal za nasvet, sem mu/ji odgovorila, da so meni najljubše knjige pisateljice Jacqueline Wilson, saj se iz njih marsikaj nauciš, pa še zabavne so. Ana Žnidaršic, 6. a Med izrednimi razmerami sem prebrala dve knjigi. Bili sta od moje najljubše pisateljice Jacqueline Wilson. Ona je zelo strastna pisateljica z veliko domišljije. Knjige so zelo preproste in smešne. Ob njih cutiš zabavo in veselje. Nekaj njenih knjig še nisem uspela prebrati, a si želim, da jih bom imela še priložnost prebirati med poletnimi pocitnicami. Eva Žnidaršic, 6. b ZBIRALNA AKCIJA STAREGA PAPIRJA Moja izkušnja je to, da sem vso karanteno bral le eno knjigo, ki ima 820 strani. Naslov te knjige je Harry Potter: Feniksov red. Ko pa sem jo prebral, nisem našel nobene knjige, ki je ne bi že prebral. Ko so se knjižnice odprle, sem svoji mami takoj rekel, naj si gre sposodit kakšno knjigo zame. Ko sem jo dobil, sem jo bral preostalo karanteno. Spoznal sem, kako pomembna je knjižnica, da si lahko sposodimo knjige in z branjem izboljšujemo besedni zaklad in domišljijo. Nejc Širaj, 6. a Ko sem izvedela, da se knjižnice zapirajo, sem še imela nekaj knjig doma, ki sem jih kar hitro prebrala. Kmalu sem se spomnila na knjige iz domace zbirke Zlata knjiga. Nekaj knjig iz te zbirke sem posodila tudi svojemu bratcu. Tako sem do ponedeljka prebirala tiste knjige, v ponedeljek pa sem se ponovno vrnila v knjižnico na Vidmu in si vzela knjige Decek na vrhu gore (John Boyne), Vampirski sestri – Najboljša prijateljica (Franziska Gehm), Viki, pogrešam te (Jacquline Wilson), Šola magicnih živali – Same luknje. Zaprtje knjižnic je name naredilo dober vtis, ker sem zacela brati zbirko Zlata knjiga, ki je do epidemije nisem brala. Branje cenim, ker mi bogati besedišce, me pomirja, med branjem lahko odmislim vse in se povsem posvetim zgodbi, predvsem pa rada berem. Ela Zajc, 6. a Tudi letošnje leto bo na OŠ Dobrepolje in obeh podružnicnih šolah potekala zbiralna akcija starega papirja. Akcija bo potekala: • v cetrtek, 1. oktobra, med 13. in 17. uro v Kompoljah in Strugah; • v petek, 2. oktobra, med 15. in 19. uro na Vidmu. Zabojniki bodo postavljeni pri šolah. Vsi obcani, podjetja in ustanove, ki želite oddati star odvecni papir, to lahko sporocite ucencem osnovne šole ali ga pripeljete v šolo. Upamo, da se boste tudi letošnje leto vsi starši potrudili pri prevozu in zbiranju papirja. Letošnji denar od zbranega papirja bo namenjen vsem ucencem, ki bodo sodelovali v akciji za delno pokritje stroškov kulturnih, športnih in naravoslovnih dni. Tudi letošnje leto dokažimo, da imamo radi svojo naravo, drevesa, in z zbranim denarjem omogocimo otrokom lepše, kakovostnejše in zanimivejše šolanje. Vodja zbiralne akcije: Andrej Škantelj Dobrodošli, prvošolci! Veselje, da smo lahko s 1. septembrom spet stopili v šolske prostore, smo na PŠ Kompolje popestrili s sprejemom treh prvošolcev. Špela Bobnar, foto: Marija Hocevar Ucenci drugega in cetrtega razreda so nove prijatelje in druge prisotne pozdravili s pesmico Šolski zvonec ter s plesom poskrbeli za srbece pete. Vzpodbudne besede nam je namenil gospod župan Igor Ahacevcic, tople besede gospe podravnateljice Sonje Lenarcic pa so poskrbele, da so se marsikomu orosile oci. Seveda so svojo glavno vlogo že na prvi dan dobili tudi prvošolci, ki so ponosno in pogumno pristopili k podelitvi rumenih rutic, na pomen katerih nas je opomnil tudi prisotni policist Damjan Zver. Za zabaven zakljucek sprejema prvošolcev so poskrbeli ucenci cetrtega razreda z dramsko igro Pozdravljen, september! ¦ Prvi šolski dan na PŠ Struge ali Kako štiriperesna deteljica odhaja novim dogodivšcinam naproti Spet je tu novo šolsko leto in vsi smo polni pricakovanj in želja po novih pustolovšcinah po dolgih pocitnicah ponovno prestopili šolski prag. Prvi september je res poseben dan, ki se ga še posebej veselijo naši prvošolcki. Nasmejanih, radovednih in znanja željnih obrazov so v spremstvu staršev priskakljali skozi velika vrata naše šole. Karmen Kljun, uciteljica RP Še posebej za ta posebni dan smo v goste povabili gospoda Igorja Ahacevcica, žu pana Obcine Dobrepolje, gospo Sonjo Lenarcic, pomocnico ravnatelja, gospo Mojco Pugelj, vodjo PŠ Struge, policista in marljivo cebelico Lili z razigranim tro tom Binetom, ki sta prvošolce popeljala v pravljicni svet z naslovom Lili in Bine gresta prvic v šolo. Hvala starejšim otrokom, ki so na koncu pogumno zapeli himno o Lili in Binetu. Po koncani prireditvi so se otroci z veseljem posladkali s cokoladnimi torticami in s sokom. Dragi ucenci, uciteljice PŠ Struge vam želimo uspešno šolsko leto. Stopimo skupaj novim izzivom naproti, ki jim bomo zagotovo kos, kar smo že dokazali. Naj nas vodijo dobro srce, dobra volja, razumevanje, strpnost, lepe misli in pozitivna energija. Hvala tudi tebi, Maja, da si nam priskocila na pomoc. »Obstajajo deli srca, za katere clovek niti ne ve, da jih ima, dokler ne zacuti ljubezni do otroka.« (Anne Lamott) ¦ Šolska maša in Marijino rojstvo v cerkvi sv. Avguština v Strugah V nedeljo, 6. septembra 2020, smo se zbrali v cerkvi sv. Avguština, kjer je potekala šolska maša. Pri sveti maši smo se priporocili Bogu in ga prosili za blagoslov, Marijo pa smo prosili za božje varstvo. Mojca Pugelj, uciteljica in vodja PŠ Struge Zavedati se je treba, da v življenju vse stvari niso odvisne le od nas in naših sposobnosti in znanj. Da se lahko trudimo in trudimo v šoli, službi, med prijatelji, doma, pa ne uspe. Zato je pomembno, da tako kot v stike na telefon dodajamo nove prijatelje, dodamo tudi Boga in si vzamemo cas, da tudi Njemu pošljemo kakšno sporocilo, ki je lahko naša prošnja, želja, zahvala, dvom, vprašanje, in mu povemo, kako smo. Veliko je reci, za katere se v teku šolskega leta lahko zahvaljujemo. Lansko šolsko leto je bilo od sredine marca dalje drugacno, pogrešali smo drug drugega. Letošnje leto pa naj nas prebuja k zavesti in hvaležnosti o tem, kako dobro je, kako lepo je, ko smo skupaj, ko smo drug drugemu podarjeni na pot, da skupaj drug drugemu pustimo lepe spomine. Cerkev se je z otroškimi glasovi napolnila tudi v torek, 8. septembra 2020, ko je imela Marija rojstni dan. Njen oltar sedaj krasijo rožice, narejene z otroško ljubeznijo in zavedanjem, da smo vsi Marijini otroci. »Jaz sem otrok Marijin, Bog sam me je izbral, devico najcistejšo za mater mi je dal.« ¦ Nagradni natecaj Reciklirana kuharija 2019/2020 v sklopu eko projekta Hrana ni za tjavendan na JVIZ OŠ Dobrepolje »Hrana ni in ne sme biti odpadek!« je vodilo, ki nas, udeležene v projektu, spremlja na vsakem koraku, spremljati pa bi moral vsakogar. Metka Laharnar, mentorica projekta Hrana ni za tjavendan na JVIZ OŠ Dobrepolje Zavržena hrana je zelo resen problem na globalni ravni. Predstavlja vidik onesnaženja ter neodgovornega ravnanja s hrano. Podatki kažejo, da povprecen Slovenec zavrže na letni ravni približno tretjino kupljene hrane, od tega pa je je skoraj 40 % užitne. Ta užitni del, ki ga zavržemo, lahko z odgovornejšim ravnanjem s hrano precej zmanjšamo. Nacine odgovornejšega ravnanja so šolski otroci v sklopu projekta in nagradnega natecaja Reciklirana kuharija, ob pomoci mentorjev in v sodelovanju s svojimi družinami, lansko šolsko leto aktivno iskali. Eden od dobrih nacinov zmanjševanja kolicine zavržene hrane je »reciklirana kuharija« – ponovna uporaba svežega preostanka jedi razlicnih obrokov ali uporaba še užitnih živil – uporaba v novih izvirnih jedeh ob sestavi in uporabi lastnih receptov. Z namenom zmanjševanja kolicine zavržene hrane so udeleženci projekta doma, ob pomoci staršev, iz preostankov jedi kuhali nove jedi in ob tem sestavljali ustvar jalne recepte. Ob koncu lanskega šolskega leta so bili prijavljeni recepti reciklirane kuharije ucenk nekdanjega 6. razreda, vkljucenih v eko projekt, poslani na nagradni natecaj Reciklirana kuharija. Ucenka Eva Žnidaršic je s svojim receptom reciklirane kuharije, govedina v zelenjavni omaki s krompirjevimi njoki, na nagradnem natecaju Reciklirana kuharija 2019/2020 zasedla tretje mesto! Evi in njeni družini iskrene cestitke! Ob tej priložnosti bi se najlepše in iskreno zahvalila tudi drugim ucenkam projekta, ki so v projektu prispevale svoj trud, sodelovanje, ustvarjalnost ter izvirne recepte reciklirane kuharije. Hvala vsem! Evin ter, po mnenju komisije, drugi najboljši recepti za manj zavržene hrane so objavljeni v peti številki knjižice Reciklirana kuharija, ki si jo lahko ogledate na spletni strani podpornika projekta Lidl (boljsi-svet). Toplo priporocam, da objavljene recepte tudi sami preizkusite, ko bo za to priložnost. Podrobnosti o nagradnem natecaju Reciklirana kuharija 2019/2020 ter o zmagovalnih skupinah pa si oglejte na spletni strani Ekošole. Reciklirana kuharija predstavlja inovativen nacin iskanja rešitev za zmanjševanje kolicine zavržene hrane in za ucenje otrok in nas odraslih ustvarjalnosti in odgovornosti pri ponovni uporabi (recikliranju) hrane in živil. Uci nas, kako otroci in odrasli lahko postajamo odgovornejši – odgovornejši do sebe in do naše narave. ¦ Ena izmed najlepših plati življenja je, da se moramo redno ustaviti in se posvetiti hrani. Luciano Pavarotti Hrana je gorivo. Jej, da boš živel, ne živi zato, da bi jedel. Moliere Ko besede ne pridejo v poštev, je hrana simbol ljubezni. Alan D. Wolfelt Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Slišim te »Slišim te« je naslov letošnjega enodnevnega izobraževalnega seminarja za sodelavce Karitas, ki se ga bomo udeležile tudi nekatere sodelavke naše Župnijske karitas. Seminar bo v zacetku oktobra v Sticni. Namen seminarja je spodbuditi sodelavce Karitas, da bi znali biti, v skladu s poslanstvom Karitas, glas revnih v družbi. Na seminarju bomo prisluhnili razlicnim aktualnim gostom, ki nam bodo predstavili, zakaj je pomembno biti zagovornik revnih, kaj je naloga kristjanov pri opozarjanju na stiske doma in po svetu ter kje so lahko tudi pasti. Marta Šuštar Tudi v naši Karitas se trudimo, da z razlicnimi akcijami in obvestili skušamo biti glas revnih v družbi. Zbiranje oblacil na Hudovernikovi 6 v Ljubljani Zaradi epidemije smo se na ŽK odlocili, da letos ne bomo zbirali oblacil. Lahko pa oblacila oddate v skladišce v Ljubljani na Hudovernikovi 6, ki je odprto od 1. septembra dalje. Kdor potrebuje oblacila, jih seveda lahko tudi prejme. Informacije: Škofijska karitas Ljubljana: 01 4392 130 ali 051 693 322. Manjša sveca za socloveka sreca Svecke Karitas bodo tudi letos na voljo v drugi polovici oktobra v župnijski cerkvi na Vidmu in v Ponikvah. Svecke z lepimi motivi so izdelane iz materialov, ki se popolnoma reciklirajo. Svecke že poznate in jih mnogi radi vzamete. Darovi, ki jih prispevate za svecke, so namenjeni ljudem v stiski. Hrana iz evropskih rezerv V oktobru bomo dobili tretjo pošiljko hrane iz evropskih rezerv. Dejavnost sofinancira Evropska unija, ureja pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS, ki nam posreduje tudi navodila, kako je treba s hrano ravnati in kdo lahko hrano prejme. Teh smernic se držimo tudi mi. Pomoc v obliki hrane lahko dobijo naslednje kategorije prosilcev: • prejemniki denarne socialne pomoci; • zaposleni z minimalno placo; • upokojenci z nizko pokojnino; • posamezniki ali družine, ki s svojimi dohodki presegajo cenzus za dodelitev socialne pomoci in za katere pristojna Karitas oceni, da potrebujejo pomoc oz. jih na Karitas napoti center za socialno delo; • brezposelni, ki niso upraviceni do nadomestila za primer brezposelnosti niti do denarne socialne pomoci; • posamezniki, ki se jim nudi pomoc v javnih kuhinjah, materinskih domovih in podobnih socialnih institucijah; posamezniki, ki so udeleženci taborov, namenjenih socialno ogroženim; • posamezniki in družine, pri katerih Karitas prepozna stisko. Sodelavci Karitas veckrat slišimo kakšne pripombe in celo jezne odzive, ceš zakaj ta ali oni dobi hrano, potem pa se pogosto izkaže, da je ta clovek, ki godrnja, tudi sam v materialni stiski, pa mu je nerodno, da bi prosil. Ce spadate v katero koli od teh kategorij, se obrnite na nas. V vsaki vasi je vsaj ena sodelavka Karitas, ki ji lahko posredujete svojo prošnjo, lahko pa svojo stisko zaupate g. župniku in me bo obvestil. Vsi prosilci morajo podpisati izjavo, da dovolijo Župnijski karitas vpogled v osebne podatke, in predložiti vsa dokazila o dohodku. Župnijska karitas pa je zavezana, da te podatke skrbno varuje v skladu z varstvom osebnih podatkov. Z delom do dostojnega življenja Tretja nedelja v oktobru je misijonska nedelja. Takrat se še posebej spominjamo misijonarjev, ljudi, ki so svoja življenja popolnoma posvetili najrevnejšim v svetu. Slovenija ima skoraj 50 misijonarjev in misijonark, ki se v najrazlicnejših delih sveta trudijo lajšati stisko najbolj ubogih predvsem z zdravstveno oskrbo in šolanjem otrok. Slovenska karitas je zelo povezana z našimi misijonarji in izvaja številne projekte, s katerimi pomaga misijonom. Odmevna dobrodelna akcija, ki poteka že osmo leto, je »Z delom do dostojnega življenja«. Tu gre za prav poseben nacin pomoci. Z denarjem, ki se zbira v tej akciji, naši misijonarji omogocijo zaposlitev domacinov, da si lahko zaslužijo za hrano, zdravila, šolanje otrok. S tem ko dobijo zaposlitev, se jim okrepi samozavest in dobijo novo upanje, da bodo lahko preživeli in si izboljšali življenjski standard v domacem kraju, da jim ne bo treba iti po svetu. Na misijonih domacini pomagajo v zdravstvenih centrih, šolah, porodnišnicah (cišcenje prostorov, urejanje vrta, drobljenje kamenja za gradnjo, kuhanje hrane za podhranjene in za šolarje, sekanje drv, pomoc pri negi bolnih in ostarelih na domu …) in v okviru drugih dejavnosti za skupno dobro kraja. Pridne roke domacinov si za svoje delo zaslužijo placilo, s katerim lažje preživijo svoje družine. Poleg tega so nekateri misijonarji najeli tudi nekaj zemlje in s tem dali družinam priložnost za delo na polju, kjer višek hrane, ki jo skupaj pridelajo, lahko prodajo na trgu in tudi s tem nekaj zaslužijo. Akcija je v osmih letih obrodila bogate sadove. Mnoge družine so se v teh letih že postavile na lastne noge po nekaj letih placanega dela in zaslužka. Te družine, katerih napredek misijonarji in sodelavci Karitas redno spremljajo tudi z obiski na domu, so zamenjali z novimi revnimi družinami. Pozitivnih zgodb teh družin je že veliko. Nekatere so naslednje: Vincent iz Mukunga, Ruanda: »Imam ženo in šest otrok, med katerimi je tudi invalid. Odkar delam pri sestrah, ga lahko zdravim. Hcerki, ki je že v srednji šoli, lahko placam drago šolnino. Dobil sem cloveško dostojanstvo, saj imam možnost, da kupim tudi hrano, milo in obleko. V prihodnje si želim kupiti nekaj zemlje.« Serafina iz Kigalija v Ruandi: »Imam štiri otroke. Mož ne najde dela. Prej sem morala ves cas placevati najemnino 25 € na mesec, letos pa sem z delom prišla do lastne hiše. Zelo sem ponosna in srecna, ker imam prvic v življenju svoj dom, da vem, kje sem doma.« Anatolija iz Rwisabija, Burundi: »Odkar delam, nisem manjvredna od drugih žena. Moji otroci niso lacni, hodijo v šolo in lahko mirno spijo. Velika hvala za vse in Bog vas blagoslovi!« Slovenska karitas nas vabi, da z rednim mesecnim darom (6, 12, 24, 30 EUR ali vec) podpremo to akcijo in omogocimo zaposlitev ljudem, ki želijo delati in se preživljati z lastnim delom. V akciji do sedaj sodeluje že vec kot 650 slovenskih darovalcev. Vec o tem in obrazec za nakazilo lahko najdete na www.karitas. si/akcije/z-delom-do-dostojnega-zivljenja/. ¦ Pozno poletje v Zavodu svete Terezije Jutranje temperature so sveže. Meglice v jutrih ustvarjajo skrivnostnost doline. Zacel se je mesec september. Zacela se je šola, vrtci so spet oživeli. Narava se spreminja, podarja darove, ki smo jih prej lepo negovali. Tudi mi smo zaceli pobirati pridelke na vrtu ... Marinka Merzel, Zavod sv. Terezije Moramo se pohvaliti, da nam je letos zelenjava prav lepo uspevala. Tako smo si lahko pripravili solatno popoldne. Pobrali smo por, ki je letos lepo debel. Zelo bo okusna porova juha. Posladkali smo se z melonami, ki so dobro obrodile. Porezali smo zelišca, nasadili radic … Lepo se nam iz grede smejijo še mesnate buce, peteršilj in paprika. Ker pa je pridnih rok veliko, smo dobrovoljno pomagali olušciti fižol tudi svojim znancem. Tako smo si zaposlili roke, obujali spomine na domace delo in si vmes prepevali, pripovedovali vice in se veliko smejali. Ko se narava ovije v pisane barve, pa se veselimo lickanja koruze, trenja orehov in pecenega kostanja. Mmm … se nam že cedijo sline. Do takrat bomo poskušali preživeti cim vec casa na svežem zraku, na soncku, ki nam boža lase. To nas ohranja vesele, pogumne. ¦ GROŠ-ev vpis in klepet s predsednicoŠK GROŠ, Anamarijo Ahlin Letos je, kot povsod drugod, tudi v Študentskem klubu GROŠ situacija povsem drugacna kot ponavadi. Zaradi novonastalega virusa smo tudi mi morali svoje delovanje nekoliko spremeniti in preusmeriti v digitalno obliko, zaradi cesar smo bili deležni tudi vec vprašanj s strani svojih clanov. Neža Androjna, ŠK GROŠ Tako sva se z našo predsednico Anamarijo Ahlin odlocili, da vam predava vse potrebne informacije kar prek klepeta ob kavi, v katerem vas bova seznanili z vsemi trenutno aktualnimi informacijami. 1. Kdo smo, kaj delamo? Študentski klub GROŠ je mladinska organizacija, ki študentom in dijakom iz Upravne enote Grosuplje omogoca razne ugodnosti pri razlicnih lokalnih ponudnikih. Aktivisti organiziramo veliko razlicnih projektov, s katerimi nudimo številne obštudijske dejavnosti. Med glavne celoletne dejavnosti spadata subvencionirana clanarina v fitnesih ter knjižnici in brezplacen tisk študijske literature. 2. Kako ste svoje dejavnosti prilagodili v casu koronavirusa? V zacetku smo vse dogodke preusmerili na splet, pripravili smo izobraževalna in potopisna predavanja ter turnirje racunalniških igric. Poleg tega smo našim študentom in dijakom vedno na voljo po elektronski pošti in telefonu. Povezali smo se tudi s Civilno zašcito Grosuplje in Vecgeneracijskim centrom Skupna tocka ter tako pomagali pri zagotavljanju nujnih življenjskih sredstev ostarelim in ogroženim skupinam. Poleti pa smo se osredotocili predvsem na manjše dogodke na prostem, kot npr. GROŠ-eva osvežitev na Kolpi, joga v naravi, karting in kolesarjenje do Iškega vintgarja. 3. Se ob vstopu v novo šolsko leto pojavljajo kakšne skrbi? Kako študentje gledate na celotno situacijo? Tako kot vsi drugi se bomo tudi mi morali prilagoditi novonastali situaciji. Žal nam je, da bomo s tem, ko se bomo šolali kar od doma, izgubili stik s sovrstniki, hkrati pa je to prisilen, ampak dober korak k temu, da se digitaliziramo na vseh podrocjih. Želimo pa si, da bi se situacija cim prej umirila in da bi spet obiskovali srednje šole in fakultete po ustaljenih tirih. 4. Ko ravno govorimo o vpisih, kako je letos z vpisi v GROŠ-u? Z vpisi smo zaceli 21. septembra. Za razliko od preteklih let pa letos ta poteka na našem klubu in ne na e-Študentskem servisu kot ponavadi, kar je posledica zaostrenih ukrepov. Naše clanstvo je brezplacno, vse, kar posameznik potrebuje, je potrdilo o vpisu za tekoce študijsko leto. Vclani se lahko vsak dijak ali študent, ki ima stalno bivališce v Upravni enoti Grosuplje. Ob vpisu pa kot vsako leto naši clani prejmejo nekaj prakticnih darilc, in sicer pisalne bloke, kemicna pisala, samolepilne listke, letošnja novost pa so tudi klubske majice z motivom naših maskot, sloncka in muce. 5. Kaj pa študentje iz Ivancne Gorice in Dobrepolja? Kje se lahko vpišejo oni? Z veseljem sporocam, da po nekaj letih ponovno odpiramo GROŠ-evo pisarno v Ivancni Gorici, kjer bodo uradne ure ob torkih in cetrtkih od 18.00 do 20.00, v prostorih za društva nad Mestno knjižnico Grosuplje, enota Ivancna Gorica (vhod je z zadnje strani), v Dobrepolju pa uradne ure potekajo ob cetrtkih, od 17.00 do 19.00, v 3. nadstropju Jaklicevega doma. 6. Kdo pa so aktivisti, ki pripravljajo vse te ugodnosti in skrbijo za izvedbo projektov? Trenutno je v naši ekipi približno 20 aktivistov, ki enakovredno pokrivamo vse tri obcine. Gre za dijake in študente, ki prihajamo iz povsem razlicnih študijskih smeri, v ekipi smo tako družboslovci kot naravoslovci, ki se z združevanjem razlicnih idej tako zelo dobro dopolnjujemo. Veliko stvari se naucimo sproti, zato smo vedno veseli tudi novih aktivistov, ki v ekipo prinesejo svežino in širino. Ce te zanima delo aktivista, boš na uradnih urah vedno dobil vse potrebne informacije, lahko pa nas tudi pokliceš na našo telefonsko številko. 7. Lani ste imeli odmeven koncert ob 20. obletnici, kakšni pa so vaši plani za letos? Po lanskem super izpeljanem koncertu, kjer je bila udeležba nad vsemi pricakovanji, je tudi za letos sledil podo ben plan, to idejo pa smo morali opustiti zaradi trenutne situacije. To pa je bil spet dober izziv, da razmišljamo izven okvirjev, zato 16. oktobra 2020, prvic v zgodovini Študentskega kluba GROŠ, organiziramo drive-in kino pri gasilskem domu Grosuplje. Brez dvoma bomo z izbiro poskrbeli za vse okuse in generacije. Za vec informacij pa lahko vedno obišcete našo spletno stran, Facebook ali Instagram. 8. Ali bi želela dijakom in študentom še kaj sporociti? Lepo vas vabim k vpisu in udeležbi na cim vec GROŠ-evih projektih. Vedno smo odprti za nova sodelovanja in ideje, hvaležni pa bomo tudi za vsak vaš predlog in posledicno izboljšave svojih projektov. Se vidimo v GROŠ-u! ¦ Izurili smo svojega zmaja Skavtski poletni tabor smo v stegu Škocjan - Turjak letos zaceli že 9. julija, in sicer v bližini Bloškega jezera, ki ga vsi dobro poznamo. Tabor je bil tokrat malo daljši, saj smo vanj vpeljali tudi stegov vikend, na katerem smo naše novince uradno sprejeli v skavtsko družino. Zelo smo bili veseli, da smo lahko tabor izvedli kljub koronaukrepom, saj nismo imeli skavtskih srecanj že od marca. Tabor zato ni bil nic manj privlacen, držali smo se strogih higienskih pravil in skupaj zaživeli kot eno gospodinjstvo. Tema tokratnega tabora je bila »Kako izuriti svojega zmaja«. Dora Pelko Jamnik, Igriva cebelica; skavtska skupina Škocjan - Turjak 1 Tabor smo v cetrtek, 9. julija, zaceli izvidniki in vodnice in pripravili vse za skavtski stegov vikend, ki se je zacel takoj naslednji dan. Postavili smo šotore, kuhinje, nabirali drva (ceprav nekateri ne z najvecjim veseljem) ter se posvetili razlicnim opravilom za uspešen zacetek skavtskega bivanja v bližini Bloškega jezera. Letos so za tehnicno pomoc poskrbeli tudi skavti iz drugih stegov in naši popotniki. Lokacija pa je bila res idealna, blizu, a vseeno tako stran od civilizacije. Posebnost letošnjega tabornega prostora pa je bila opazovalnica, ki smo jo postavili sami. Cez vikend so se nam pridružili naši najmlajši, ki jih je letos res veliko, kar nas še posebej veseli. Novinci so se vneto pripravljali na obljube in nekateri med njimi so se prvic seznanili s pravim skavtskim življenjem v naravi, ki je zelo drugacno od naše vsakdanje rutine. Tudi nas, malo starejše in izkušene skavte, je cakalo veliko skavtskih opravil. Za konec tedna smo pripravili posebej težke izzive tudi za voditelja naših volkov in cete, Miho in Niko, ki sta prejela skavtski imeni. Velika skavtska nocna igra je bila zanimiva in tokrat tudi res naporna. Skavtski vikend pa je bil zato samo še bolj zabaven. Prižig skavtskega ognja in razdelitev nocnih straž vse do konca tabora med skavti vedno pritegneta veliko zanimanja. Jutro nedelje je bilo obicajno, ampak kasneje se je dan spremenil v nekaj posebnega, sprejeli smo namrec nove skavte v našo veliko skavtsko družino. Lepi skavtski maši so sledile podelitev rutk in skavtske obljube, ki jih vestno ponovimo vsi skavti: »Pri svoji casti obljubljam, da si bom z božjo pomocjo prizadeval služiti Bogu in domovini, pomagati drugemu ter izpolnjevati skavtske zakone.« Že kmalu po maši pa so naši volcici in popotniki nadaljevali svojo pot proti domu, mi pa smo nadaljevali z našim taborom. Po nevihtni nedelji smo v ponedeljek stopili novim dogodivšcinam naproti. Po urejanju najnujnejših stvari za bivanje je veliko razburjenja med nami povzrocila skavtska igra številk. Naslednji dan pa je bil za vecino najboljši dan na taboru, saj smo se podali na hajk, 24-urni izhod iz tabora, ko se vsak vod odpravi peš do neke tocke v okoliških krajih, ki jo pred tem ne pozna in si mora tam poiskati mesto za prenocišce. To je vedno velik izziv in tudi letos smo presenetili in pre segli sami sebe. Vod kober: »Bilo je zelo zanimivo, spomnim se, ko smo se na poti nazaj ustavile pri neki gospe, ki nam je dala vodo, me pa smo ji v znak hvaležnosti dale rožni venec. Bila ga je zelo vesela.« (Klara Šinkovec, Inovativna orka). Vod pum: »Med hojo smo si pele in kricale kot nore, ker nas je bilo malo strah, saj tam je pa le obmocje medvedov. Ta hajk je bil res nepozaben. Ljudje tam so res prijazni in ti z veseljem ustrežejo. « (Ajda Koren, Urejena levinja) Vod pand: »Šle smo do gradu Snežnik. Drle smo se in pele zaradi medvedov. Ko smo prišle na cilj, smo se dobro najedle. Na poti nazaj smo pre spale pri družini in je bilo zelo zabavno. « (Petra Kokelj, Radovedna cebelica). Vod krokodilov: »Bilo mi je super, ker se vidi veliko novih stvari in zgodi veliko novih dogodivšcin.« (Benjamin Zabukovec, Džentelmanski krokodil) Ko smo koncno prišli nazaj v svoj poznani tabor, smo se ponosni zbrali v kvadrat in dvignili zastave. Nato pa je sledil za nas vodnike najbolj mucen dan, saj smo imeli usta zalepljena z lepilom in smo morali biti cel dan tiho, ker se med hajkom nismo povsem držali navodil in pravil. • Proti koncu tabora pa nas je presenetil dež in smo koncno lahko lenarili v šotorih. To je bila priložnost, da razmi gamo svoje možgane in opravimo izpit o skavtskem znanju, v knjigo pa smo drug drugemu zapisali tudi lepe misli o vseh skavtih na taboru. Teden je bil res hitro naokoli in kljub dežju smo morali podreti šotore. Naše popotovanje je bilo res polno novih dogodivšcin in novih izzivov, ki so nas okrepili. Vem, da se nam bo tabor vsem vtisnil v spomin in ga ne bomo nikoli pozabili, ker je bil res nekaj posebnega. Zahvaljujem se gospodu duhovniku za darovano mašo, vsem tehnicnim pomocnikom, pohodnikom in voditeljem ter vsem družinam, ki so nas lepo sprejele v svoj dom, kar dokazuje, da smo skavti res dobrodošli povsod. ¦ PROSIMO, DARUJTE KRI! RDECI KRIŽ SLOVENIJE – OBMOCNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE VAS LEPO VABI, DA DARUJETE KRI NA NAPOVEDANIH KRVODAJALSKIH AKCIJAH V PONEDELJEK, 19. 10. 2020, OD 7. DO 13. URE V GROSUPLJEM; V TOREK, 20. 10. 2020, OD 7. DO 12. URE V JAKLICEVEM DOMU NA VIDMU; V SREDO, 21. 10. 2020, OD 7. DO 12. URE V ŠENTVIDU PRI STICNI; V CETRTEK, 22. 10. 2020, OD 7. DO 13. URE V IVANCNI GORICI. Zaradi zašcite krvodajalcev in zaposlenih ter preprecevanja možnih prenosov bolezni izvajamo prilagojene krvodajalske akcije. Krvodajalce prosimo za predhoden telefonski dogovor o uri prihoda in preverjanju pogojev za darovanje krvi. PROSIMO, POKLICITE NEKAJ DNI PRED AKCIJO IN SE NAROCITE NA DAROVANJE KRVI! Vsak delovni dan od 7. do 15. ure na tel. št.: 051/ 389 270, 051/ 671 147,030/ 716 796. Krvodajalcem se zahvaljujemo za odziv, razumevanje ter upoštevanje vseh preventivnih zašcitnih ukrepov. Dvajset let stranke Nova Slovenija Malo starejši med nami, ki smo živeli še v SFRJ, se spomnimo, da naj bi živeli v brezrazredni družbi, ki jo je vodila in nam diktirala življenje samo ena stranka, v katero je bilo zares vkljucenih relativno malo ljudi. Igor Ahacevcic Veliko je bilo clanov dejansko le zato, da so prišli do primernih kariernih položajev, v družbi ali organizacijah združenega dela. V natecajih za zasedbo delovnih mest je bil namrec zapisan pogoj, da je moral biti kandidat »moralno politicno neoporecen«, kar je pomenilo – biti mora clan komunisticne partije. Spoštovanja clovekovih pravic tudi ni bilo, svobode govora pa prav tako ne. Vsi pa smo neprestano in na skrivaj šimfali cez oblast, ta pa je bila toliko modra ali zvita, da je nastavila nekaj »dvornih norckov«, ki so tudi po radiu in TV povedali kakšno krepko cez oblast (vendar v mejah nor- male in prej požegnano od partije). Tako je navzven vse skupaj delovalo dokaj odprto in svobodno. Nekateri so temu celo verjeli in verjamejo še danes. Potem pa je zacela v deželo prihajati pomlad. Nastale so prve politicne stranke z razlicnimi filozofskimi osnovami in pogledi na svet. Stranke so dejansko odsev tega, kako smo ljudje ustvarjeni. Vsak namrec razmišlja po svoje in na stvari gleda nekoliko drugace. Tako lahko vsakdo najde sebi primerno družbo in okolje, v katerem želi dejavno vplivati na oblikovanje celotne družbe. Vecina ljudi želi, da bi živeli v dobri, varni, socialno obcutljivi in relativno bogati družbi. Mnogo ljudi si za to prizadeva in dela. Še vedno pa je na žalost veliko tistih, ki pravijo, da so »neodvisni«, zato da lahko, tako kot nekdaj v SFRJ, z varne razdalje in naskrivaj samo šimfajo cez vse, kar se dogaja in zgodi. Med prvimi strankami, ki so nastale pri nas, je bila leta 1989 ustanovljena stranka Slovenski kršcanski demokrati (SKD), ki je delovala do leta 2000, ko se je za kratek cas neuspešno združila s stranko SLS, potem pa je avgusta 2000 nastala stranka Nova Slovenija – kršcanski demokrati (N.Si). Delovanje stranke je v osnovi desnosredinsko, vendar je v zadnjem obdobju mocno poudarjena umestitev stranke v cisto politicno sredino, saj filozofija stranke temelji na kršcanskih vrednotah. Stranka si prizadeva ravnati tako, da ne zavraca nikogar, nobene pobude ne zavrže kar na pamet, ampak se pogovarja z vsemi in s pogajanji skuša priti do cim boljših rešitev. Prav zaradi tega je relativno uspešna tudi, kadar je v opoziciji, kar je dejansko vecino svojega casa, ker je pri nas desnosredinskim strankam težko priti v vlado in uveljaviti interese ljudi, ki jih stranka zastopa. Morda bo treba tudi na tem podrocju v prihodnje narediti resen razmislek, saj je pri razdeljenosti slovenskega mnenja in pogledov na svet skoraj nemogoce, da bi desnosredinske in desne stranke sestavile vlado. Ce govorimo o dobri vladi, ki jo Slovenija potrebuje, pa bi bilo širše povezovanje nujno. Še kako pomembno dejstvo je tudi to, da je stranka clanica Evropske ljudske stranke (kot tudi SDS in SLS), a ima poleg tega veliko zaledje in veliko pomembnih poznanstev in pomoci v ustanovah in vladah držav clanic EU. Slovenska kršcanska demokracija je bila v svoji zgodovini udeležena pri kar nekaj velikih projektih, ki smo jih Slovenci izpeljali. Od osamosvojitve države, priprave podlag za vstop v EU in NATO, uvedbe evra, ce navedem le nekaj najpomembnejših. Vkljucena je tudi v sedanjo vlado, kjer pokriva infrastrukturo, obrambo in socialo. Vse tri resorje vodi zelo uspešno in ucinkovito, kot dejansko deluje tudi celotna sedanja vlada. N.Si je stranka, ki veliko pomaga tudi naši obcini. Pomagali so pri uvršcanju naše obcine na seznam obcin s pomembnim vplivom poplav. To nam odpira vrata do možnosti razmišljanja in pripravljanja projekta protipoplavne zašcite, kar bo po mojem prepricanju ena naših najpomembnejših nalog v naslednjem desetletju. Pomagajo pri urejanju problematike delovanja kamnoloma Predstruge, v okviru infrastrukturnih izzivov svojega obmocja išcemo možnosti umestitve v srednjerocni plan izvedbe obnove ceste od Strug proti Vidmu. Zelo pomembna pa je bila tudi podpora pri zahtevi/predlogu spremembe pogoja vstopnega praga (pod 2000 PE) za sofinanciranje gradnje manjših kanalizacijskih sistemov z evropskimi in državnimi sredstvi. Ta prizadevanja pa kažejo, da bodo v okviru sedanje vlade obrodila sad, kar bo pomenilo, da nam celotnega kanalizacijskega sistema v obcini ne bo treba zgraditi iz lastnih financnih virov. Ce se bo to uresnicilo, bo ostalo obcini kar nekaj sredstev tudi za druge, še kako pomembne projekte v obcini. Na koncu pa moram od vecjih zadev omeniti še pomoc v casu prvega vala novega koronavirusa. Glede na vse to bi bila nekoliko vecja podpora oziroma vec pripadnosti stranki N.Si v obcini še kako dobrodošlo. Upam, da bo N.Si tudi v prihodnje pomemben dejavnik našega politicnega prostora, da bo kljub nekoliko bolj konservativnim pogledom na dolocene družbene probleme še bolj sredinska, še bolj vkljucujoca in povezovalna stranka. ¦ Težkih problemov, s katerimi se ukvarjamo, ne moremo rešiti, ce ostanemo na isti miselni ravni, kot takrat, ko smo jih ustvarili. Albert Einstein Ko še nisem bil v politiki, sem o njej vedel le, da izreceni "da" pomeni "morda", "morda" pomeni "ne", "ne" pa ne smeš izreci nikoli, drugace to ni politika. Dr. Jure Zupan 11. Dobrepoljski pohod po dobrepoljski poti Pohod 3. oktobra 2020 se zacne ob 8.30. Potekal bo po daljši (16 km) in krajši (9 km) dobrepoljski poti. Pot vodi skozi dobrepoljske vasi in je nezahtevna. Pohodnike bodo vodili lokalni turisticni vodniki. Ob poti si bodo pohodniki lahko ogledali zanimivosti in znamenitosti Dobrepoljske doline. PRIJAVNINA: Pohodniki se lahko prijavijo na pohod na elektronski naslov: td.dobrepolje@gmal.com ali na tel. št.: 041 962 823. Prijavnina znaša 8 EUR. Placilo je možno na dan pohoda na prireditvenem prostoru (gotovina). Vsak udeleženec prejme »DOBREPOLJSKO CULO« z malico. Parkirišca so v središcu Vidma (na avtobusni postaji, za cerkvijo in pri gasilskem domu). Zdravstveno varstvo bo izvajala mobilna zdravstvena služba. UPOŠTEVANJE PRIPOROCIL ZA PREPRECEVANJE ŠIRJENJA COVIDA-19: Pohoda se udeležijo le zdravi ljudje. Izvajala se bodo aktualna higienska priporocila NIJZ-ja. Obvezna uporaba zašcitnih mask. VSI POHODNIKI HODIJO NA LASTNO ODGOVORNOST! VZEMITE SI CAS IN SE UDELEŽITE POHODA. SE VIDIMO NA VIDMU! Pohodne poti Hoja je ena najnaravnejših dejavnosti med ljudmi. Je preprosta, prakticna in dobrodejno vpliva na naše telo. Hodimo lahko sami, z družino, s prijatelji ali s skupino pohodnikov. Pomembno je, da si poišcemo primerno pot. Dušica Hocevar, TD Dobrepolje Clani TD Dobrepolje nudimo kar nekaj urejenih pohodnih poti: • dobrepoljska pot, • po Rimski cesti Jerneja Pecnika, • pot ocarljivih rastlin, • sprehajalne poti, • spominska pot Brodnikove rodbine. Poti so oznacene in urejene. Primerne so za razlicne starostne skupine, saj niso zahtevne. Med pohodi opazujete naravo v vsej njeni lepoti in v vseh letnih casih. V mesecu septembru smo ob Rimski cesti Jerneja Pecnika postavili tudi pet klopi, ki so namenjene pohodnikom in mimoidocim. Namešcene so na krajih, kjer je lep razgled po naši dolini. Zahvaljujemo se lastnikom zemljišc za soglasja, g. Slavku Nuzdorferju za izdelavo in podaritev klopi, clanom TD-ja za postavitev in ureditev pohodnih poti. Ker je med nami veliko ljudi, ki radi hodite, vas vabimo, da izbirate oznacene in urejene poti. ¦ 11. Dobrepoljsko VANDRANJE - in 10. Dobrepoljski tek Obcina Športno društvo Videm 35, 1312 Dobrepolje Turisticno društvo Dobrepolje Dobrepolje Videm Dobrepolj T.: 041/96 28 23 Sobota, 3. oktober 2020 pred Jaklicevim domom na Vidmu (Videm 35, Videm Dobrepolje) Prijavnina odrasli: 8 € Malica v DOBREPOLJSKI CULI Prijave zbiramo na TIC Dobrepolje: 041 962 823 td.dobrepolje@gmail.com TURISTICNO NFORMATIVN CENTER DOBREPOLJE e www.dobrepolje.si 8.30 POHOD PO DOBREPOLJSKI POTI za vse pohodnike, daljša 16 km in krajša 9 km 11.00 Tek na 10 km 3. oktober – dan za 10. Dobrepoljski tek V soboto, 3. oktobra, bo na Vidmu in v njegovi okolici pod okriljem 11. Dobrepoljskega vandranja potekal jubilejni, 10. Dobrepoljski tek. Ta bo letos nekoliko okrnjen, saj zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa na teku ne bodo sodelovali sicer vedno številcno zastopani otroci, ampak le odrasli tekaci, ki se bodo pomerili na desetkilometrski progi. Tek je tudi letos vkljucen v tekaški projekt Teki Dolenjske za pokal Vzajemne ter v akcijo Športne unije Slovenije, Slovenija v gibanju. Bojan Novak Veseli bomo, ce se boste dejavno Ne skrivajmo se pred njimi. Pojdite ven, udeležili teka ali pa pozdravili tekace, pozdravite jih. Prazne vasi na udeležence Deset let se v Športnem društvu Dobre-ko bodo tekli skozi vašo vas. Tako tek ne naredijo dobrega vtisa. Ce imate inpolje trudimo z organizacijo najvecjega kot pohod pod okriljem Dobrepoljskega štrument, bo glasba iz njega še dodatno tekaškega dogodka v svoji obcini. Letos vandranja sta prvenstveno namenjena sprostila pohodnike, tekacem pa pomasmo se kljub nekoliko negotovi situaciji nam, obcanom naše obcine. Doživimo gala k lažjemu premagovanju napora. odlocili, da teka ne odpovemo, ampak torej jesenski utrip svojih vasi skozi oci Prosimo vse lastnike psov, da poskrbile malo spremenimo in se prilagodimo pohodnika ali tekaca. te, da bodo ti privezani in ne bodo motili novi situaciji. Tudi tisti, ki ne morete ali nocete ho-sprehajalcev in tekacev. Izpeljali bomo rekreativni tek na deset diti ali teci, lahko prispevate k uspehu kilometrov, ki bo štel tudi kot obcinsko prireditve. Tako pohodniki kot tekaci V nadaljevanju najdete informacije o prvenstvo naše obcine. bodo obiskali precej dobrepoljskih vasi. teku in pohodih. RAZPIS 10. DOBREPOLJSKEGA TEKA za Dolenjski pokal 2020 (rekreativni tek na 10 km) ORGANIZATOR: Glavni organizator teka je Športno društvo Dobrepolje v sodelovanju s Turisticnim društvom Dobrepolje. Tek je vkljucen v tekaško akcijo Teki Dolenjske za pokal Vzajemne in v vseslovensko akcijo Slovenija v gibanju. PREDPRIJAVE (zaželene): do cetrtka, 1. oktobra 2020, na spletni strani: https://www.protime.si/dogodek/10-dobrepoljski-tek/. PRIJAVE NA DAN TEKA: od 9.00 do 10.30 na prireditvenem prostoru. INFORMACIJE: novak.bojan1@siol.net, alojz.kuplenk@siol.net; tel. št.: 031 536 121 (Bojan Novak) ali 041 669 227 (Alojz Kuplenk). PROGA: Proga je dolga 10 km in poteka delno po makadamu, delno pa po asfaltu. Je popolnoma ravninska, primerna za vse tekace. PRIJAVNINA: Prijavnina znaša 12 evrov. Placilo je možno le na dan teka na prireditvenem prostoru (gotovina)! Vsak udeleženec prejme po teku promocijsko vrecko, v kateri bo letos tudi malica za po teku. Najhitrejši trije v posameznih kategorijah prejmejo medalje, najhitrejše tri ženske in trije moški v absolutni konkurenci pa tudi pokal. Tek šteje tudi kot obcinsko prvenstvo obcine Dobrepolje (samo njeni obcani). URNIK TEKMOVANJA: 9.00 do 10.30 prijava in priprava na tek 10.45 skupinsko ogrevanje 11.00 START REKREATIVNEGA TEKA 12.30 podelitve priznanj OKREPCEVALNE TOCKE: Na progi bosta dve okrepcevalni tocki (Podgora, Bruhanja vas). KATEGORIJE (Teki Dolenjske): MOŠKI – do 19 let (2001 in mlajši) – od 20 do 29 let (2000 do 1991) – od 30 do 34 let (1990 do 1986) – od 35 do 39 let (1985 do 1981) – od 40 do 44 let (1980 do 1976) – od 45 do 49 let (1975 do 1971) – od 50 do 54 let (1970 do 1966) – od 55 do 59 let (1965 do 1961) – od 60 do 64 let (1960 do 1956) – od 65 do 69 let (1955 do 1951) – nad 70 let (1950 in starejši) ŽENSKE – do 24 let (1996 in mlajše) – od 25 do 34 let (1995 do 1986) – od 35 do 44 let (1985 do 1976) – od 45 do 54 let (1975 do 1966) – nad 55 let (1965 in starejše) KATEGORIJE OBCINSKEGA PRVENSTVA OBCINE DOBREPOLJE: – moški, letnik 1986 in mlajši – moški, letnik 1971 do 1985 – moški, letnik 1970 in starejši – ženske, letnik 1986 in mlajše – ženske, letnik 1985 in starejše Najhitrejši tekaci v posameznih kategorijah obcinskega prvenstva prav tako prejmejo medalje, najhitrejše tri ženske in trije moški v absolutni konkurenci obcinskega prvenstva pa tudi pokal. MOŽNOST PARKIRANJA: Priporocamo, da za parkiranje uporabite parkirišca pri Osnovni šoli Dobrepolje in se peš odpravite na startni prostor. Druga parkirišca so v središcu Vidma (za cerkvijo, na avtobusni postaji in pri gasilskem domu). ZDRAVSTVENO VARSTVO: Zdravstveno varstvo bo izvajala mobilna zdravstvena služba. UPOŠTEVANJE PRIPOROCIL ZA PREPRECEVANJE ŠIRJENJA COVIDA-19: Tekmovanja se lahko udeležijo le zdravi ljudje. Izvajala se bodo aktualna higienska priporocila NIJZ-ja. V casu prijav morajo tekmovalci nositi zašcitne obrazne maske. VEC INFORMACIJ na spletni strani ŠD DOBREPOLJE (www.sd-dobrepolje.si). VSI UDELEŽENCI TECEJO NA LASTNO ODGOVORNOST! Nekaj utrinkov iz lanskega leta … Futsal klub Dobrepolje na novi poti V zacetku septembra se je zacela nova sezona v futsalu. V Futsal klubu Dobrepolje smo na nek nacin z letošnjo sezono stopili na novo pot. Clanska ekipa že srcno nastopa v najmocnejši, 1. slovenski futsal ligi, novo pot pa predstavljajo tudi negotovost pri selitvi v novo športno dvorano ter seveda ukrepi za preprecevanje širjenja covida-19. A tudi na novih poteh smo se dobro znašli. Bojan Novak Ljubitelji športa, ki smo mu dali v državi posebno mesto s prvo obeležitvijo na državni praznik, dobro vedo, koliko odrekanja in truda je treba vložiti v uspeh. Tudi v našem klubu smo tako na ravni vodstva kot na ravni tekmovalcev v zadnjih mesecih vložili velike napore, da smo uspešno zaceli novo sezono, ki bo še v mnogocem zaznamovana s prilagajanjem na spremenljive pogoje. Že tako pestri situaciji s ponovnim razmahom epidemije covida-19 se je pridružila še nepricakovano zamaknjena selitev v novo športno dvorano. Za zdaj moramo treninge opravljati na treh drugih lokacijah (šolska telovadnica, športno igrišce v Predstrugah in športna dvorana Velike Lašce). Tudi prve, oktobrske, tekme bomo morali odigrati v Velikih Lašcah. V zacetku septembra smo opravili vpis v novo tekmovalno sezono in takoj nato zaceli vse treninge. Letos imamo v klubu prav vse možne selekcije, fantje pa na treningih res dobro delajo. Tekmovalno sezono je odprla clanska ekipa, ki je prvi dve tekmi že odigrala v gosteh, na dan izdaje casopisa pa igra tekmo tretjega kroga, prav tako na gostovanju. Razpored skoraj ne bi mogel biti bolj neusmiljen. V prvem krogu je ekipa gostovala v Litiji, pri najuspešnejši ekipi v Sloveniji. Po zelo dobri igri v obrambi in srcnem pristopu je ekipa v vlogi Davida proti Goljatu iztržila dober rezultat (1 : 6). Gal Škulj je dosegel zgodovinski prvi gol za našo ekipo v elitni prvi ligi. Na drugo tekmo v Zagorje se je ekipa odpravila ohrabrena in s tekmovalno precej višjimi ambicijami. Pogledovali smo proti prvi zmagi in v prvem polcasu tudi na igrišcu to zelo dobro kazali. Žal je ekipa Mlinše, s katero smo se v pretekli sezoni borili za naslov prvaka v 2. ligi, v drugem polcasu pred domacimi igralci odigrala odlicno, zadela štirikrat in se veselila zmage (5 : 2). Tudi tokrat je gola za našo ekipo prispeval odlicni Gal Škulj. V tretjem krogu ekipa prav na dan izdaje casopisa gostuje pri najboljši ekipi zadnjih let, udeležencu lige prvakov, ekipi Futsal klub Dobovec. Še ena tekma v vlogi Davida, kjer bo spet priložnost za dokazovanje in za ucenje proti najbolj- Razpored tekem do izdaje naslednje številke: šim. Kot zanimivost lahko zapišemo, da je razlika v proracunu med obema ekipama približno 1 : 25. Kot druga ekipa je svojo sezono zacela ekipa U-19, v kateri so se letos domacim fantom pridružili tudi posamezniki Ekipa Datum Nasprotnik Kraj tekme CLANI 25. 9. 2020 FC Dobovec Rogaška Slatina CLANI 2. 10. 2020 KMN Tomaž Ljutomer U-17 3. 10. 2020 MN Bronx Škofije U-19 4. 10. 2020 KMN Bronx Škofije U-15 4. 10. 2020 NK Ribnica Velike Lašce CLANI 9. 10. 2020 FK Siliko Velike Lašce U-13 10. 10. 2020 KMN Bronx Škofije, NK Ribnica Škofije U-17 10. 10. 2020 KMN Miklavž Velike Lašce U-19 11. 10. 2020 FC Ptuj Velike Lašce U-15 11. 10. 2020 ŠD Mlinše Velike Lašce CLANI 16. 10. 2020 KMN Sevnica Sevnica U-13 17. 10. 2020 Futsal Olimpija, NK Tabor Ljubljana U-17 17. 10. 2020 KMN Benedikt Benedikt U-19 18. 10. 2020 FC Siliko Vrhnika U-15 18. 10. 2020 KMN Benedikt Benedikt CLANI 23. 10. 2020 FC Ptuj Velike Lašce U-13 24. 10. 2020 ŠD Extrem, NK Ribnica Velike Lašce U-17 24. 10. 2020 FC Siliko Velike Lašce U-19 25. 10. 2020 ŠD Mlinše Velike Lašce U-15 25. 10. 2020 ŠD Extrem Sodražica CLANI 30. 10. 2020 KMN Bronx Škofije U-19 31. 10. 2020 KMN Meteorplast Ljutomer iz okoliških krajev (Sodražica, Grosuplje). Prvo tekmo so odigrali v nedeljo, 20. septembra, v Kobaridu. Fantje so pokazali veliko in tekmo gladko dobili. Koncni rezultat je bil 7:2. Jan Širaj je dosegel tri zadetke, Tevž Ivanjko dva, po enega pa sta dodala še Nejc Gvozden in Nejc Albreht. Oktober pa prinaša zacetek sezone tudi za druge selekcije, prav tako pa tudi organizacijo domacih tekem. Kot omenjeno zgoraj, bomo za zdaj igrali domace tekme v Velikih Lašcah in brez prisotnosti gledalcev. Situacija z novim koronavirusom je, v casu priprave prispevka, vse slabša, zato smo se odlocili, da za zdaj tekme odigramo pred praznimi tribunami. Ko se bomo preselili v novo dvorano na Vidmu, pa se bomo potrudili, v skla-Vabimo vas, da nam sledite na naši du z navodili NIJZ-ja, organizirati tudi Facebook strani, kjer objavljamo zanimožnost ogleda na tribuni. mive novice in porocila s tekem. ¦ Hitra cistilna akcija Kljub požrtvovalnim cistilnim akcijam, ki poskrbijo za odstranjevanje manjših odpadkov iz naše okolice, se tu in tam v naravi vseeno znajdejo tudi vecji predmeti, ki tja zagotovo ne sodijo in je za njihovo odstranitev potrebno nekaj dodatnih vešcin in predvsem ustrezna mehanizacija. Tako smo v nedeljo, 6. septembra 2020, v sodelovanju s podjetjema Kovinostrugarstvo Klinc s.p. in Gozd s.p., izvedli precej zahtevno odstranitev že 20 let zavrženega avtomobila yugo iz gozda med kompoljskimi steljniki in Jauhami. Janez Klinc Ker je bil avtomobil v precej neprehodnem delu gozda, ki je poleg vsega še izdatno zarašcen, smo vložili nemalo truda, da smo ga spravili na glavno Jauharsko cesto, od koder bo odpeljan v razgradni center. Na mestu je poziv vsem, ki gozd in druge naravne danosti dojemajo kot smetišce za raznorazno navlako – ce je vi ostale tudi nevarne in strupene snovi, Vsem, ki pa še vedno nacrtujete odvoz že vam vseeno za naravo, bodite vsaj kot so tekocina v akumulatorju, gorivo v svojega starega avtomobila v naravo, še toliko pošteni do drugih, ki premorejo rezervoarju in še kup drugih kemikalij, informacija, da so se casi spremenili in je nekaj vec moralnega cuta, in zaradi njih ki so sestavni del vsakega avtomobila. sedaj vsak avtomobil izsledljiv oziroma ne pocnite tako neodgovornih dejanj. Še Pa da ne omenjamo nevarnosti za požar, je izsledljiv njegov zadnji lastnik, ki ga tako kratka pamet omogoca pomisleke ki jih prinese takšen odpadek v naravi, caka spodobna kazen za takšno nepre o tem, da so skupaj s karoserijo v nara-sploh v gozdu. mišljeno dejanje. ¦ Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (Janez Medvešek) ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega oceta, brata in strica FRANCA PIRCA (1. 1. 1929–30. 8. 2020) iz Kompolj se srcno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh najtežjih trenutkih življenja. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse, ki ste ga še zadnjic obiskali v poslovilni vežici, darovali cvetje in svece, ga pospremili na poslednjo pot in zanj molili. Hvala gospodu župniku Francu Škulju za lepo opravljen obred slovesa, moškemu pevskemu zboru in pogrebni službi Marko Zakrajšek. Še posebej pa gre zahvala gasilcem iz Kompolj, ki so ocetu hitro in zavzeto nudili pomoc. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni izgubi brata in strica JANEZA NOVAKA Iz Kompolj (16. 1. 1946–8. 6. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pokropili in pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, svece, svete maše, darove za cerkev. Hvala župniku, g. Škulju, za opravljen pogrebni obred, pevcem, pogrebnemu zavodu Marko Zakrajšek s.p., ge. Mariji za molitev v vežici in cerkvi, ge. Nataši za pomoc v vežici. Iskrena hvala clanom cebelarskega društva. Posebna zahvala njegovim zvestim prijateljem lovcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, g. Zgoncu za lep govor, praporšcakom iz drugih lovskih družin ter rogistu za zaigrano pesem. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi Vsi bomo enkrat zaspali, v miru pocivali vsi, delo za vselej koncali, v hišo ocetovo šli. (A. M. Slomšek) ZAHVALA Skrb, dobrota, delo in poštenje, tvoje je bilo življenje. Dela pridnih rok sledi ostale so povsod. Sredi poletja je v 73. letu starosti nenadoma za vedno zaspala naša draga mama, tašca, babica in prababica MARIJA KRIŽMAN iz Ceteža pri Strugah. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, krajanom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izreceno sožalje, podarjeno cvetje, svece, molitve in darove za svete maše. Hvala gospodu župniku Marinku Bilandžicu za zelo lepo opravljen pogrebni obred ter sopranistki Mojci Bedenik in njenim pevcem za cudovito petje. Hvala zvonarju in pogrebni službi. Posebna zahvala reševalcem in vsem, ki ste se pokojni mami tako nesebicno trudili pomagati na dan smrti. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsem res iskrena hvala. Žalujoci: vsi njeni ZAHVALA Po kratki bolezni nas je nepricakovano zapustil dragi mož, ati, dedek, pradedek, stric in svak MIRKO BAMBIC (1933–2020) iz Ponikev. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovašcanom, prijateljem in vsem, ki ste z nami socustvovali. Hvala za darovano cvetje, svece in svete maše. Posebna zahvala dr. Koželju in sestram UKC Ljubljana. Lepa hvala gospodu župniku za lep cerkven obred, pevcem, gasilcem in g. Marku Zakrajšku za vse pogrebne in pokopališke storitve. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili k zadnjemu pocitku. Žalujoci: vsi njegovi 38 ••• Oglasi ••• Naš kraj ¦ september 2020 Kmetijska zadruga Dobrepolje odda v najem prostore za opravljanje dejavnosti v 1. nadstropju stavbe. Prostori so v izmeri 37,5 m2 in 67,5 m2 (vec prostorov skupaj). Cena za najem je 4 €/m2 + stroški. Zainteresirane prosimo, da se oglasijo v zadrugi ali poklicejo na tel. št. 01/78 07 204. Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašce 105, 1315 Velike Lašce, 01 7881 999, 031 331 920, www.avtohisazalar.si, servis@avtohisa-zalar.si MAS – PUGELJ Posek in spravilo lesa Prevoz lesa z gozdarsko prikolico Strojno cepljenje drv 041 755 688 031 726 687 www.dobrepolje.si Kupim staro mizarsko delovno mizo (»ponk«), kredenco, skrinje, omare, vozicke in druge stare predmete (Lidija, 031 878 351). Informativno glasilo obcine Dobrepolje ¦ letnik XXIII. št. 5 ¦maj 2017 Slika zgoraj: Otroci iz vrtca pa preživeli nekaj dni na taboru na Gradu Prestranek pri Postojni. Slika levo: Clani Gobarskega društva Štorovke Šentrumar so se udeležili tridnevnega gobarskega dogodka na Hrvaškem. Informativno glasilo obcine Dobrepolje ¦ letnik XXIII. št. 1 ¦ januar 2017 Slika zgoraj: Osnovna šola Dobrepolje je konec decembra pripravila slovesno proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slika levo: Koncana je Pinkijeva decembrska dobrodelna akcija, podeljena so bila tudi že zbrana sredstva. Informativno glasilo obcine Dobrepolje ¦ letnik XXIII. št. 2 ¦ februar 2017 Slika zgoraj: V šoli je 15. 2. 2017 gostovala ljubljanska Hiša eksperimentov. Šolarji so se lahko tisti dan ucili nekoliko drugace. Slika levo: Redni krvodajalci so se zbrali na srecanju in mnogi od njih so prejeli priznanja za številne darovane litre krvi. Morebitni novi oglaševalci lahko vse informacije v zvezi z oglaševanjem dobite pri uredniku ali v tajništvu Obcine Dobrepolje. Možnost oglaševanja v Našem kraju Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašce t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si Cvetlicarstvo, pogrebne in pokopališke storitve Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla l Izdelava izolacijskega termopan stekla l Kaljeno steklo l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega l Ostale steklarske storitve l Intervencija 24 ur na dan JANEZ POZNIC s.p. Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Hvala za obisk – se priporocamo! Delovni cas: od pon. do pet. od 9h do 19h Sobota in nedelja zaprto! OBVEŠCAMO VAS, DA JE NA ŠKOFLJICI ODPRTA SODOBNO OPREMLJENA ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA NUDIMO VSE STORITVE MODERNEGA ZOBOZDRAVSTVA IN SE HKRATI PRILAGAJAMO VAŠIM ŽELJAM IN POTREBAM. DOBRODOŠLI STE VSI: OTROCI, ODRASLI IN STAROSTNIKI. PRIPRAVLJAMO POSEBNE PREVENTIVNE PAKETE. POKLICITE! CESTA OB BARJU 68, 1291 ŠKOFLJICA T: 031 272 398 E: INFO@DENTA.SI WWW.DENTA.SI CESTA OB BARJU 68 1291 ŠKOFLJICA T: 031 272 398 E: INFO@DENTA.SI WWW.DENTA.SI PRIPRAVLJAMO POSEBNE PREVENTIVNE PAKETE. POKLICITE! Matej 031 461 933 Stane 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si