Poštnina plačana y gotovini. KRALJEVINA JUG O SLAVI JA SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave dravske banovine 67. kos. V LJUBLJANI, dne 24. avgusta 1932. Letnik III. V S E B 562. Zakon o kovanju srebrnega denarja. 663. Zakon o izpromenubah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni promet in zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet. 564. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini. 565. Uredba o organizaciji in poslovanju državne filmske centrale in o nagradah njenih Slanov in uslužbencev. 566. Pravilnik o knjiženju, upravljanju in trošenju dohodkov I N A : iz sklada za izdelavo vstopnic, ostalih taksnih obrazcev in za nočno taksno revizijo. 567. Izprememba in dopolnitev pravilnika o sestavi, poslovanju in področju nadzorstvenega sveta Poštne hranilnice. 568. Dopolnitev člena 33. pravilnika o carinskih posrednikih. 569. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1932. 570. Izpremembe v staležu državnih im banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. 571. Razne objave iz »Službenih novim«. Zakoni in kraljevske uredbe. 562. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje z ukazom z dne 23. septembra 1931., v svoji LI. redni seji, ki jo je imela dne 9. avgusta 1932. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931., v svoji XXXVI. redni seji, ki jo je imel dne 10. avgusta 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o kovanju srebrnega denarja,* ki se glasi: § 1. Minister za finance se pooblašča, da izkuje srebrni denar po 50 dinarjev v skupnem znesku 550,000.000-— dinarjev. § 2. Srebrni denar po 50 dinarjev morajo sprejemati kot zakonsko plačilno sredstvo vse državne, banovinske * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. avgusta 1932., št. 186/LXXVIIl/528. in občinske blagajne v neomejenem znesku, privatne osebe pa do zneska 1000 dinarjev ob enem izplačilu. § 3- Srebrni denar po 50 dinarjev mora biti težak 22 g in mora imeti 36 mm v premeru. Vsebina srebra tega denarja znaša 750/1000, ostalo vsebino zlitine pa določi minister za finance po ponudbah, ki jih podajo kovnice. Od vsebine srebra tega denarja se sme odstopiti za največ 5/1000, od teže pa največ za 2/1000. § 4. Srebrni denar po 50 dinarjev ima takole obliko: Na sprednji strani (licu) je podoba Nj. V. kralja in okoli nje napis: »Aleksander I., kralj Jugoslavije«. Na nasprotni strani (naličju) je v sredi grb kraljevine, na levi strani grba številka »19«, na desni strani grba številka »32« kot označba leta, pod grbom pa vrednost »50 dinarjev«. Na robu je denar narezljan. § 5. Minister za finance sme skleniti za kovanje tega denarja z direktnim dogovorom pogodbo s kovnico ali kovnicami, katerih ponudba se oceni za najugodnejšo; potrebno srebro pa nabavi od prebivalstva v državi po tržni ceni srebra kot kovine in v inozemstvu. Pogodbe, priznanice, druge listine in vsa dela ob tem poslu niso zavezane plačilu nobenih davkov, taks ali carinskih davščin. Vsi izdatki za kovanje tega denarja se izplačujejo na račun dohodkov od kovanja denarja. § 6. Čisti dobiček od kovanja tega denarja in tudi od kovanja srebrnega denarja po 10 in 20 dinarjev po zakonu z dne 28. novembra 1931,* se vloži v državno blagajno kot izredni dohodek in se porabi prvenstveno, za likvidacijo državnih obveznosti iz prejšnjih let. § 7. Minister za finance se pooblašča, da predpiše podrobnejše odredbe za izvrševanje tega zakona. § 8. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. Na Bledu, dne 14. avgusta 1932. Aleksander s. r. Minister za finance dr. Mil. K. Dordevič s. r. Videl in pritisnil drž. pečat čuvar državnega pečata, minister pravde dr. I. Šumenkovie s. r. Minister brez portfelja dr. Albert Kramer s. r. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj s. r. Minister brez portfelja dr. H. Karamelunedovie s. r. Minister za prosveto dr. Drag. S. Kojič s. r. Minister pravde dr. I. Šumenkovič s. r. Minister brez portfelja Bož. Maksimovič s. r. Minister za promet Laz. Radivojevič s. r. Minister za poljedelstvo Juraj Demetrovič s. r. Predsednik ministrskega sveta dr. M. Srškič s. r. Minister za vojsko in mornarico, armijski general Drag. Ž. Stojanovič s. r. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. Minister za telesno vzgojo naroda dr. Kraljevič Dragan s. r. Minister za gradbe dr. Stj. Srkulj s. r. Minister za šume ir. rudnike Viktor Pogačnik s. r. Minister za zunanje posle B. D. Jevtič s. r. Minister za notranje posle Živ. A. Lazič s. r. Minister za trgovino in industrijo Mohorič s. r. 563. Mi J ALEKSANDER L, po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje z ukazom z dne 23. septembra 1931., v svoji LI. redni * »Službeni list* št. 596/79 iz L 1931. seji, ki jo je imela dne 9. avgusta 1932. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931., v svoji XXXVI. redni seji, ki jo je imel dne 10. avgusta 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni promet z dne 31. januarja 1922. in zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 28. marca 1931.1 ki se glasi: § 1. Prvi odstavek člena 6. zakona o davku na poslovni promet z dne 81. januarja 1922.* se izpreminja in se glasi: »Davek na poslovni promet se ustanavlja z 2°/o, za promet luksuznih predmetov pa vrhu tega še z 10% vsote, prejete za odškodnino. Kateri predmeti se smatrajo za luksuzne, odredi z uredbo minister za finance v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo. Za izvestnp stvari in storitve se sme odmerjati in plačevati davek na poslovni promet po odredbi ministra za finance pavšalno, in sicer po davčni osnovi, ki se določa s sporazumom ali cenitvijo. Davek na poslovni promet na luksuzne predmete plačujejo tudi zadruge.« § 2. V § 2. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 28. marca 1931.3 se dodaja nov odstavek, ki se glasi: »Intelektualni delavci, našteti v § 42. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928.4 v drugi skupini pod točkama a) Ln b), morajo voditi knjige, če presega njih celotni promet minulega leta 300.000-— dinarjev. Ta odredba velja tudi za obči davek na poslovni promet.« § 3. Podjetja iz § 0- zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. avgusta 1930.6 morajo izdajati v vsakem poedinem primeru fakture za blago, dano v promet. § 4. Ta zakon stopi v moč, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v »Službenih novinah«. Po zvišani' stopnji iz § 1. je odmerjati davek od dne 15. avgusta 1932. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dm 15. avgusta 1932., št. 186/LXXVIII/530. 3 »Uradni list« št. 46/20 iz leta 1922., odnosno št, 289/113 iz leta 1921. » »Službeni lisk Št. 136/20 iz 1. 1931. * »Uradni list« št. 75/26 iz 1. 1928. » »Službeni list« št. 163/26 iz 1. 1930. izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. Na Bledu, dne 14. avgusta 1932. Aleksander s. r. Minister za finance Predsednik ministrskega ' dr. Mil. R. Dordevič s. r. sveta Videl in pritisnil drž. pečat Srskič s- čuvar državnega pečata, Minister za vojsko minister pravde in mornarico, dr. I. Šumenkovic s. r. armijski general Minister brez portfelja Drag. Ž. Stojanovič s. r. dr. Albert Kramer s. r. Minister za finance Minister za socialno politiko dr. Mil. R. Bordevič s. r. in narodno zdravje Minister za telesno vzgojo Ivan Pucelj s. r. naroda Minister brez portfelja dr. Kraljevič Dragan s. r. dr. H. Karamehmedovič s. r. Minister za gradbe Minister za prosveto dr. Stj. Srkulj s. r. dr. Drag. S. Kojič s. r. Minister za šume in rudnike Minister pravde Viktor Pogačnik s. r. dr. I. Šumenkovič s. r. Minister za zunanje posle Minister brez portfelja B. D. Jevtič s. r. Bož. Maksimovič s. r. Minister za notranje posle Minister za promet živ. A, Lazič s. r. Laz. Radivojevič s. r. Minister za trgovino Minister za poljedelstvo in industrijo Juraj Demetrovič s. r. Mohorič s. r. -M , 564. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje z ukazom z dne 23. septembra 1931., v svoji Lil. redni seji, ki jo je imela dne 10. avgusta 1932. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931., v svoji XXXVII. redni seji, ki jo je imel dne 11. avgusta 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini.* ki se glasi: § 1. V točki 1., pod a), člena 72. zakona o državni trošarini je .namesto: »655« postaviti: »805«, namesto: »625«** Pa postaviti: »750«T * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne Ifn avgusta 1932., št. 186/LXXVIII/529. — Zakon o državni trošarini glej »Službeni list« štev. 151/25 iz 1. It 30. — K prvemu odstavku § 1. gorenjega zakona pa primerjaj trošarinski pravilnik »Službeni list« st. 193/32 iz 1. 1930. (čl. 100.) in njega izpremembe in dopolnitve »Služb, list« št. 486/55 iz 1. 1932. (čl. 1.). ** V trošarinskem pravilniki, »Službene novine« št. l43/LXVI/442 (»Službeni list« št. 486/55 iž 1. 1932:) stoji številka: 621. — Ur, Zvišano državno trošarino na sladkor iz točke 1. a), pod I., po Din l-50 za vsak kilogram mora trpeti tvor-nica sladkorja z Din 0-75, potrošniki pa z Din 0-75; na sladkor iz točke 1. a), pod II., po Din 1-25 za vsak kilogram pa mora .trpeti .tvojuiipa sladkorja z Din 0-65, potrošniki pa z Din 0-60. V .isti točki je pod b) namesto: »200« postaviti: »400«. Na dan, ko dobi ta zakon moč, je izvršiti popis količin sladkorja v prometu pri velikih prodajalcih in malih prodajalcih in pobrati zvišano trošarino po dinarjev l-50 na sladkor iz točke 1. a), pod I., po Din 1*25 pa na sladkor iz točke 1. a), pod II., a po Din 2-— na sladkor iz točke 1. pod b) za vsak kilogram. Količin pod 5 kg ni upoštevati. § 2. Za točko 7.,’člena 72.; zakona o državni trošarini so dodaja nova točka 7. a), ki se glasi: »7. a) 1. Na električni tok, uporabljen za razsvetljavo, se plačuje za vsako kilovatno uro po Din 0-70. 2. Na električni tok, uporabljen za pogon motorjev in raznih drugih instalacij, se plačuje za vsako kilovatno uro do 10C0 kilovatnih ur po l)in 0'10, nad 1000 kilovatnih ur pa po Din 0-05 za vsako kilovatno uro. Pripomba 1. Za razsvetljavo trgov, ulic, tramvajev, železniških vozov, ladij, istotako za električni tok za motorno silo za pogon tramvajev, vodovodov, občinskih plinarn, električnih central kakor tudi za razsvetljavo navedenih instalacij se državna trošarina ne plačuje; toda električna energija, uporabljena za prednje namene, mora iti v centrali ali drugače skozi poseben to-komer. Istotako se ne plačuje državna trošarina na tok, uporabljen ze elektrokemijske namene, kolikor se uporablja kot sirovina. Pripomba 2. Na električni tok, proizveden v lastnih instalacijah za razsvetljavo ali za motorno silo, se plačuje državna trošarina iz točke 7. a), člena 72. zakona o državni trošarini, toda tok za motorno silo mora iti v centrali ali drugače skozi poseben tokomer. Pripomba 3. Državno trošarino na električni tok pobira podjetje od potrošnika toka ob plačilu toka in ga polaga v državno blagajno najkesneje do konca meseca, ki nastopi za mesecem, v katerem se je tok potrošil. Podjetje polaga znesek trošarine po posebnem spisku, ki ga overovi pristojni oddelek finančne kontrole. Pripomba 4. Kjer prodaja podjetje tok za električno razsvetljavo počez, v pavšalnih mesečnih zneskih, plačuje podjetje državno trošarino po tokoineru, toda po odbitku odstotka za izgubo toka v električnih vodih, ki se določi s pravilnikom. Pripomba 5. Tokomeri, s katerimi se meri potrošek električnega toka, so podložni predpisom o kontroli mer, vsaka poškodba zalivke (plombe) pa se mora takoj prijaviti pristojnemu kontrolnemu organu. Pripomba 6. Odvajanje električnega toka zunaj to-'komera in vsako vplivanje odzunaj na tokomer, da ne kaže pravega potroška, se kaznuje kot tihotapstvo. Pripomba 7. Kdor namerno poškoduje zalivko na tokomeru, se kaznuje s 100 do 1000 dinarji, če ni s tem storjeno kaznivo dejanje iz predhodne pripombe.« Ta zakon stolpi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se ra zel asi v »Službenih no v mah«.!' Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo Izvrševanje, obiastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. Na Bledu, dne 14. avgusta 1932. Aleksander s. r. Minister za finance Predsednik ministrskega dr. Mil. R. Dordevie s. r. svet i 6 Videl in pritisnil drž. pečat dr. M. Srškič s. r. čuvar državnega pečata, Minister za vojgko minister pravde in mornarico dr. I. Sumenkov.6 s. r. amijski gen(jral Minister brez portfelja Drag. Ž. Stojanovič s. r. dr. Albert Kramer s. r. *• Minister za finance Minister za socialno politiko dr. Mil. R. Dordevič s. r. in narodno zdravje Minigter za telegno jo Ivan Pucelj s. r. naroda Minister brez portfelja dr. Kraljevič Dragan s. r. dr. H. Karamehmedovič s. r. Minister za gradbe Minister za prosveto dr. Stj. Srkulj s. r. dr. Drag. S. Kojič s. r. Minister za šume in rudnike Minister pravde Viktor Pogačnik s. r. dr. I. Šumenkovič s. r. ... • , Minister za zunanje posle Minister brez portfelja B. D. Jevtič s. r. Bož. Maksimovič s. r. »«• , Minister za notranje posle Minister za promet Živ. A. Lazič s. r. Laz. Radivojevič s. r. Minister'za trgovino Minister za poljedelstvo in industrijo Juraj Demetrovič s. r. Mohorič s. r. Uredbe osrednje vlade. 565. Na osnovi § 5. zakona o ureditvi prometa s filmi z dne 5. decembra 1931. predpisujem to-le uredbo o organizaciji in poslovanju državne filmske centrale in o nagradah njenih članov in uslužbencev.* I. O organizaciji in poslovanju državne filmske centrale. Člen 1. Seje državne filmske centrale sklicuje predsednik po potrebi. Clen 2. O sejah se vodijo zapisniki, v katere se vpisuje, ali so bili pozvani vsi člani pravočasno na sejo, se vpisujejo nadalje imena prisotnih članov, čas otvoritve in sklepa seje, predmeti odločanja, predlogi z izidom glasovanja * »Službene novine kraljevine .Jugoslavije« z dne 6. avgusta 1932., št. 179/LXXVI/51G. za vsak predmet. Zapisnike podpisujeta predsednik in tajnik. Zapisniki se čitajo in sprejemajo v naslednji seji državne filmske centrale. Clen 3. Državna filmska centrala ima svojo pisarno, ki vodi vse upravne posle državne filmske centrale in izvršuje 'jene sklepe. Pisarni državne filmske centrale načeluje tajnik, ki ga postavlja kot honorarnega uradnika minister za notranje posle. Člen 4. Potrebno število dnevničarjev državne filmske centrale postavlja minister z notranje posle. Clen 5. Po potrebi se smejo jemati za izvestni čas na delo pri državni filmski centrali strokovnjaki kot honorarni uslužbenci. Člen 6. Državna filmska centrala izda natančnejše odredbe o področju in poslovanju pisarne in podrejenih organov. Clen 7. Namestnika predsednika določa minister. Člen 8. Pri državni filmski centrali se ustanavlja dežurstvo. Ce biva predsednik centrale v kraju centrale, vrši on to dolžnost, poleg svoje redne dolžnosti. Ce biva zunaj mesta centrale, morajo dežurirati člani centrale izmenoma po vrsti, ki jo določi centrala v svoji seji. II. O nagradah članov državne filmske centrale in nienih uslužbencev. Clen 9. Za prisostvovanje pri sejah prejemajo člani državne filmske centrale nagrade skladno s členoma 1. in 2. pravilnika o nagradah od sej. ki jih imajo komisije, sveti, odbori itd. z dne 10. junija 1927., D. R. br. 76.000,* z morebitnimi izpremembami. Clen 10. Za delo po členu 8. te uredbe pripada odrejenemu dežurnemu članu po 80 dinarjev dnevnice. Predsednik državne filmske centrale nima pravice do dnevnice za dežurstvo. Clen 11. Za vsako uradno potovanje po poslih državne filmske centrale, ki ga opravlja predsednik ali član centrale p njenem sklepu zunaj centrale, je potrebna predhodna odobritev ministra za zunanje posle na obrazloženo prošnjo centrale. Člen 12. Vsa izplačila po tej uredbi se vrše iz sredstev, določenih s proračunom, in iz dohodkov, označenih v § 4. zakona o ureditvi prometa s filmi z dne 5. decembra 1931,** in to po nalogih ministra za' notranje posle. Od dohodkov, označenih v § 4. zakona o ureditvi prometa s filmi, se osnuje pri Državni hipotekarni banki . * »Uradni list« št. 307/70 iz 1. 1927. ** »Službeni list« št. 71/6 iz 1. 1932, tekoči račun. Upravljanje tega denarja ima v evidenci uprava državne filmske centrale, pri kateri se knjižijo dotični ministrski nalogi o izdatkih. Uprava državne filmske centrale mora konec leta sestaviti in predložiti ministru za notranje posle poročilo o poslovanju po tekočem računu in kratko poročilo o celotnem poslovanju v tem letu. Člen 13. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službe-nih novinah«. V Beogradu, dne 30. julija 1932.; III. br. 36.361. Minister za notranje posle Živ. A. Lazič s. r. 566. Na osnovi predpisov pripombe 14. in 18. k tar. post. 99.a taksne tarife v zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932. predpisujem ta-le pravilnik o knjiženju, upravljanju in trošenju dohodkov iz sklada za izdelavo vstopnic, ostalih taksnih obrazcev in za nočno taksno revizijo.* Člen 1. Vse vsote, pobrane iz naslova stroškov za izdelavo vstopnic, potniških vozovnic za rečno, kanalsko in jezersko brodarstvo, prometnih knjižic in vseh ostalih taksnih obrazcev državne izdaje, kakor tudi vse vsote, pobrane kot kontrolna taksa iz tar. post. 99.a in 99.c taksne tarife, se morajo vknjiževati od dne 1. aprila 1932. dalje v korist sklada za izdelavo vstopnic in ostalih taksnih obrazcev in tudi za nočno taksno revizijo; sklad se osnuje po predpisih pripombe 14. k tar. post. 99.a taksne tarife zakona o taksah** pri Državni hipotekarni banki. Člen 2. V ta namen morajo vsa oblastva, ki pobirajo kontrolno takso iz tar. post. 99.a in 99.c taksne tarife in ki Prodajajo vstopnice (za bioskope, koncerte, tekme, zabave itd.), potniške vozovnice za rečno brodarstvo in temu pod., te dohodke od kontrolne takse in dohodke, Prejete kot odškodnino za izdelavo taksnih obrazcev in taksnih vrednotnic, posebej izkazovati v svojem dnevniku, po katerem se ti dohodki knjižijo. Člen 3. Iz dotičnega dnevnika se prenašajo ti dohodki v depozitni partijalnik, v katerem se otvori poseben račun tega sklada. Člen 4. Dohodki od prodaje prometnih knjižic in ostalih taksnih obrazcev se knjižijo v korist tega računa iz mate-rialnika dotičnih obrazcev. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6- avgusta 1932., št. 179/LXXVI/518. ** »Službeni list« št. 327/32 iz 1. 1932. Člen 5. Poslednje dni vsakega meseca se mora ta račun v depozitnem partijalniku zaključiti in likvidirati, in sicer tako, da se izroči čisti dohodek iz tega računa še istega dne pristojni davčni upravi, odnosno finančni direkciji z obračunom v nadaljnje knjiženje. Člen 6. Pristaniške kapetanije in ostala oblastva izročajo te dohodke pristojni davčni upravi s posebnim spisom — obračunom v duplikatu. Ko prejme davčna uprava denar, ga vknjiži v svoj depozitni partijalnik in ga izroči nato pristojni finančni direkciji .v nadaljnje knjiženje. Pristaniške kapetanije ne morejo črniti nobenih izdatkov v breme teh dohodkov. Člen 7. Prav tako zaključuje davčna uprava ta račun v depozitnem partijalniku, zaključek pa podpisujeta šef uprave in kontrolor. Po dovršenem mesečnem zaključku mora napraviti uprava izpisek v duplikatu o prejemu in potrošku teh dohodkov in izročiti denar z izpiskom in uradnimi izplačilnimi dokumenti vred še istega dne pristojni finančni direkciji, ki potrdi prejem denarja na duplikatu izpiska. Davčna uprava ne sme činiti nobenih izdatkov na račun teh dohodkov brez predhodnega naloga, ki ga izda minister za finance. Člen 8. Zaradi kontrole in obračuna osnujejo finančne direkcije poseben kontrolnik za njiženje dohodkov in raz-hodkov iz tega sklada, v katerem otvorijo najprej račun stanja tega sklada na področju dotične direkcije. Direkcija vpiše v tem računu podatke na prejemni strani iz izpiskov, ki jih je prejela od davčnih uprav, in to posebej za vsote od kontrolnih taks, posebej od prodaje blokov in posebej od prometnih knjižic in ostalih taksnih obrazcev; za te zneske so določeni v kontrolniku posebni razpredelki. Na izdajni strani tega računa vpisuje direkcija vsak nalog za izplačilo bodisi osebnih bodisi materialnih izdatkov, naposled pa knjiži viške, ki jih pošilja Državni hipotekarni banki v korist tega sklada. Člen 9. V kontrolniku so nastopni razpredelki: 1. Na prejemni strani: zaporedna številka, datum, številka izpiska (davčne uprave in finančne direkcije), ime in kraj davčne uprave, dohodki od kontrolnih taks (Din — p), dohodki od prodaja blokov vstopnic in potniških vozovnic (Din — p), dohodki od prodaje prometnih knjižic in ostalih taksnih obrazcev (Din — p) in skupni znesek teli dohodkov (Din — p). 2. Na izdajni strani: zaporedna številka, datum, številka naloga ali odločbe za izplačilo, komu in kje je odrejeno izplačilo, vsota izplačila (Din — p), številka pri-znanice, po kateri se je izplačilo izvršilo. Člen 10. Poleg tega računa otvorijo finančne direkcije za vsako podrejeno davčno upravo poseben račuu stanja teh dohodkov pri davčnih upravah. Člen 11. Čim prejme finančna direkcija od podrejenih davčnih uprav vse dohodke in obračune in jih vknjiži, zaključi v svojem kontrolniku račun stanja tega smauu ni polije vse viške najkesneje do 5. dne vsakega meseca Državni hipotekarni banki za plodonosno naložbo na korist računa tega sklada. Izplačilne naloge in izplačilne dokumente, ki služijo za revizijo in nadaljnjo kontrolo, hrani direkcija vezane zase za vsak mesec. Člen 12. Po izvršeni izročitvi dohodkov Državni hipotekarni banki mora vsaka direkcija takoj predložiti ministrstvu za finance (davčnemu oddelku) izpisek o stanju dohodkov in potroškov iz tega sklada. Na levi strani izpiska vpiše vse pobrane vsote od teh dohodkov po vrstah in davčnih upravah, na desni strani pa voe /. datke s potrebnimi podatki in zneske, izročene Državni hipotekarni banki. Člen 13. Knjigovodstvo davčnega oddelka vodi zaradi knjiženja teh dohodkov poseben kontrolnik in partijalnik. V kontrolniku se vpisujejo na prejemni strani vse vsote, prejete za račun tega sklada po podatkih, ki jih pošilja Državna hipotekarna banka, ki se morajo predhodno primerjati z izpiski, dobljenimi od finančnih direkcij. Na izdajni strani se vpisujejo vsi izdatki po odločbah in nalogih za izplačilo. Kontrolnik se zaključuje vsak mesec. V partijalniku knjigovodstva davčnega oddelka se vodi poseben račun za vsako vrsto izdatkov, kakor: račun izdelave vstopnic; račun izdelave potniških vozovnic; račun izdelave knjig in ostalih taksnih obrazcev; račun nabav za izdelavo taksnih vrednotnic; račun ekspedicije in vkladnih stroškov in temu pod. Račun odškodnine za nočno službo se mora voditi za vsako direkcijo posebej. Konec vsakega meseca se morajo zbrati vsi računi in je sestaviti izpisek o stanju sklada. Člen 14. Naročila za izdelavo vstopnic, potniških vozovnic in vseh ostalih taksnih obrazcev in tudi razne nabave za. čuvanje, prodajo, knjiženje, vkladanje in ekspedicijo taksnih vrednotnic se vrše po predlogu davčnega oddelka. Vsaka odločba in vsak nalog za nabavo ali izplačilo iz tega sklada sopodpisuje tudi šef odseka za t^kse. Člen 15. Dohodke iz tega sklada za nočno taksno revizijo, izdelavo vstopnic in ostalih taksnih obrazcev upravlja davčni oddelek ministrstva za finance in se ne sme izvršiti nobeno izplačilo iz teh dohodkov brez pravilnega naloga ali odločbe. Pravico, razpolagati z vsemi vsotami, naloženimi pri Državni hipotekarni banki in njenih filijalkah v korist tega sklada, ima izključno minister za finance po predlogu davčnega oddelka. Člen 16. Dohodki iz tega sklada se uporabljajo: 1. za izplačilo vseh stroškov upravi državnih monopolov za izdelavo vstopnic, knjig in ostalih zaščitenih vrednotnic; 2. za nabavo potrebščin za čuvanje zaščitenih taksnih vrednotnic; 3. za nabavo papirja, platna, usnja in ostalega materiala, potrebnega za natisk in vezavo taksnih obrazcev in knjig, ki se vodijo po predpisih zakona o taksah in njegovega pravilnika; za tiskarske stroške ob izdelavi knjig in obrazcev; 4. za nabavo materiala za vkladanje in za odpremne stroške; 5. za izplačilo odškodnine uradnikom, ki opravljajo nočno službo in ki jih odredi davčni oddelek ministrstva za finance. Člen -17. Državni uslužbenci, ki so pooblaščeni, vršiti nočno službo, morajo predložiti pristojnemu oblastvu referat o izvršeni*reviziji, ki se vpiše v vložni zapisnik dotič-nega urada. Šele konec meseca se predlože davčnemu oddelku mesečni obračuni o izvršeni reviziji v tem mesecu, ki jih mora. overoviti 'šef dotičnega urada. Tem obračunom je priložiti tudi priznanice in vse referate. Davčni oddelek izda po prejemu in pregledu obračunov preko pristojne finančne direkcije nalog za izplačilo odškodnine dotičnemu uradniku. To izplačilo obre-menja sklad za nočno taksno revizijo. Člen 18. Odškodnina za nočno službo se izplačuje samo v znesku, ki ga je z odločbo priznal in odobril minister za finance in za kolikor dni ga je priznal davčni oddelek. Uradnik nima pravice pritožbe zoper take odločbe. Člen 19. , Finančna direkcija izda, čim prejme tak nalog, pristojni davčni upravi izplačilno naredbo. Člen 20. Davčna uprava izvrši na osnovi take naredbe izplačilo in vroči ob mesečnem obračunu (izpisku) z direkcijo namesto gotovine izplačilne dokumente po tej naredbi. Člen 21. V Beogradu izvršuje ta plačila knjigovodstvo davčnega oddelka ministrstva za finance. Člen 22. Vsa ostala izplačila, nabave in temu pod. iz* tega sklada vrši samo davčni oddelek po veljavnih zakonskih odredbah in predpisih. Pravilnik je vročiti glavni kontroli za soglasnost. Ta pravilnik stopi v moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 11. julija 1932.; št. 56.002/111. Minister za finance Dr. Mil. R. Dordevie s. r. S tem pravilnikom je izrekla soglasnost glavna kontrola z odločbo z dne 15. julija 1932., št. 59.718, s tem, da se morajo glavni kontroli vročati vse odločbe o izdatkih iz tega sklada za soglasnost po členu 29., točki 5., zakona o glavni kontroli. Tz davčnega oddelka ministrstva za finance v Beogradu, dno 19. julija 1982.; št. 58.744. 567. Izprememba in dopolnitev pravilnika o sestavi, poslovanju in področju nadzorstvenega sveta Poštne hranilnice.* Na osnovi člena 5. zakona o poštnohranilnem, čekovnem in virementskem prometu je odločil minister za promet v sporazumu z ministrom za finance in z ministrom za trgovino in industrijo, da se izpremeni in dopolni pravilnik o sestavi, poslovanju in področju nadzorstvenega sveta Poštne hranilnice, in to tako-le: V členu 2. se črta drugi odstavek. V členu 3. se dopolnjuje tretji odstavek na koncu s stavkom: »ali kadar spozna pristojni minister to za potrebno«. Iz uprave Poštne hranilnice, dne 6. julija 1932.; III. br. 4200. V — ■— • —' ■■■■■—■ i 568. Dopolnitev člena 33. pravilnika o carinskih posrednikih.** Na predlog carinskega sveta in na osnovi člena 273.a carinskega zakona je odločil minister za finance, naj se v prvem odstavku člena 33. pravilnika o carinskih posrednikih*** doda za točko 8. točka 9., ki naj se glasi: »9. če minister za finance po zaslišanju carinskega sveta spozna, da je poslovanje carinskega posrednika škodljivo za carinsko službo ali za državne interese.« Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine v Beogradu, dne 6. avgusta 1932.; št. 24.165/1V. Banove uredbe. 569. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. II No. 4207/2. Objava. (Popravek.) Občina Zusem, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listi!« v 1. 1932. od 100 1 * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. avgusta 1932., št. 182/LXXVII/525. — Zakon gl. »Uradni list« št. 130/48, pravilnik pa št. 388/118 iz 1. 1922. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. avgusta 1932., št. 182/LXXVII/52G. *** »Uradni list« št. 181/53 iz 1. 1925. • % vina Din 75’—, in ne Din 70'— kakor je bilo razglašeno v 52. kosu »Službenega lista« z dne 2. julija 1932. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. avgusta 1932. Po odredbi bana, banski inšpektor: dr. Guštin s. n. II. No. 15843/2. Objava. Občina Kočevje, v srezu Kočevje, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 200'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 100’— č) od lil stopnje alkohola špirita, 'Žganja, likerja, ruma in konjaka Din 15'—, d) od steklenice vina v steklenicah Din 10'—, e) steklenice šampanjca Din 20'—, f) od goveda nad 1 letom Din 60'—, g) od goveda pod 1 letom Din 35'—, h) od prašičev Din 35'—, i) od drobnice Din 10'—, j) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50'—. Od dneva tega razglasa dalje bo pobirala občina kot novo davščino občinsko trošarino na električni tok v višini 0'10 Din od kilovatne ure, potrošene v okolišu občine. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. avgusta 1932, II. No. 1001/3. Objava. Občina Št. Jurij pri Grosupljem, v srezu Ljubljana, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine y Ljubljani, dne 13. avgusta 1932. 570. lzpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 5. avgusta 1932, I. No 2447/4, je bil upokojen Fikfak Milan, policijski stražnik II. razreda pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 5. avgusta 1932, I. No. 4038/3, je bil upokojen Gorjanc Ivan, cestar-služitelj pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 4. avgusta 1932, I. No. 4024/2, je bil upokojen Rovšek Maks, cestni nadzornik-zvaničnik, pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 6. avgusta 1932., I. No. 2467/4, je bil upokojen Ružič Josip, policijski stražnik I. r. pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 5. avgusta 1932, I. No. 4852/6, je bil upokojen Šimenc Josip, služitelj iste banske uprave. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 5. avgusta 1932., I. No. 4048/2, je bil upokojen Škerjanc Josip, policijski stražnik I. razreda pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 6. avgusta 1932, I. No. 4051/2, je bil upokojen Verčkovnik Alojz, polic, stražnik I. razreda pri upravi policije v Ljubljani. B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. avgusta 1932., I. No. 5854/1, je bil upokojen P u š Ludvik, strokovni učitelj VIII. skupine na banovinski kmetijski šoli na Grmu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 17. avgusta 1932., I. No. 3942/3, je bil postavljen Strašek Ivan za banovinskega uradniškega pripravnika vršilca dolžnosti sreskega kmetijskega referenta z mesečno plačo Din 1.070-— pri sres-kem načelstvu v Šmarju pri Jelšah. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 17. avgusta 1932, I. No. 4774/3, je bil postavljen Šušteršič Franc, za banovinskega uradniškega pripravnika vršilca dolžnosti sreskega kmetijskega referenta z mesečno plačo Din 1070-— pri sres-kem načelstvu v Novem mestu. • mm 571. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 160 z dne 15. julija 1932. < Z odlokom ministra za finance z dne 26. junija 1932., štev. 26476, je bil na prošnjo upokojen Kos Avgust, arhivski uradnik IX. položajne skupine pri davčni upravi v Ptuju. Številka 161 z dne 16. julija 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. junija 1932. štev. 27029, je bil premeščen po potrebi službe k dravski finančni direkciji v Ljubljani dr. Orel Filip, finančni višji sekretar V. položajne skupine vrbaske finančne direkcije v Banjaluki. Številka 162 z dne 18. julija 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. junija 1932. so bili premeščeni: v moško učiteljišče v Ljubljani: dr. Žerjav Gregor, profesor ženske- ga učiteljišča v Ljubljani, uradnik V. položajne skupine; Saršon-Specler Friderika, učiteljica meščanske šole, dodeljena ženskemu učiteljišču v Ljubljani, uradnica VI. položajne skupine; Kump Leopoldina, učiteljica veščin, dodeljena ženskemu učiteljišču v Ljubljani, uradnica VI. položajne skupine; Gr 5 b ni ing Adolf, profesor ženskega učiteljišča v Ljubljani, uradnik VI. položajne skupine; čopič Venčeslav, na-stavnik ženskega učiteljišča v Ljubljani, uradnik VI. položajne skupine; Mesojedec Mirko, nastavnik ženskega učiteljišča v Ljubljani, uradnik VI. položajne skupine; Koprivnik Rudolf, profesor ženskega učiteljišča v Ljubljani, . uradnik V. položajne skupine; Robič Maks, profesor ženskega učiteljišča v Ljubljani, uradnik VI. položajne skupine; Bernot Ciril, profesor ženskega učiteljišča v Ljubljani, uradnik VI. položajne skupine; — v moško učiteljišče v Mariboru: Kadunc Franc, direktor ženskega učiteljišča v Mariboru, uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje; Pregelj Rudolf, profesor ženskega učiteljišča v Mariboru, uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje; Sprachmann Ivan, profesor ženskega učiteljišča v Mariboru, uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje; Fink Franc, profesor ženskega učiteljišča v Mariboru, uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje; Osterc Fran, profesor ženskega učiteljišča v Mariboru, uradnik V. položajne skupine; Ropaš Ervin, profesor ženskega učiteljišča v Mariboru, uradnik VI. položajne skupine; Nemanič Ernest, profesor ženskega učiteljišča v Mariboru, uradnik VI. položajne skupine; Zacherl Marija, učiteljica osnovne šole v službi pri ženskem učiteljišču v Mariboru, uradnica VII. položajne skupine; M i 1 a č Simon, profesor ženskega učiteljišča v Mariboru, uradnik VIL položajne skupine; Baš Franjo, profesor ženskega učiteljišča v Mariboru, uradnik VII. položajne skupine; — v I. državno realno gimnazijo v Ljubljani: Hočevar Kuno, direktor 3. drž. realne gimnazije v Ljubljani, uradnik III. položajne skupine 1. stopnje; Kobal Franc, profesor 3. drž. realne gimnazije v Ljubljani, uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje; Dolenc Janez, profesor 3. drž. realne gimnazije v Ljubljani, uradnik IV. polo- žajne skupine 1. stopnje; Marinko Vincenc, profesor 3. drž. realne gimnazije v Ljubljani, uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje; Raič Slavko, profesor 3. drž. realne gimnazije v Ljubljani, uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje; Bajuk Mirko, profesor 3. drž. realne gimnazije v Ljubljani, uradnik IV. položajne skupine 2. stopnje; dr. Lovrenčič Joža. profesor 3. drž. realne gimnazije v Ljubljani, uradnik IV. položajne skupine 2. stopnje; Kalan Vinko, profesor 3. drž. realne gimnazije v Ljubljani, uradnik IV. položajne skupine 2. stopnje; Grafenauer Franc, profesor 3. drž. realne gimnazije v Ljubljani, uradnik VI. položajne skupine; Sodnik Rudolf, profesor 3. drž. realne gimnazije v Ljubljani, uradnik VI. položajne skupine; Čemažar Franc, profesor 3. drž. realne gimnazije v Ljubljani, uradnik VI. položajne skupine; Leben Stanko, profesor 3. drž. realne gimnazije v Ljubljani, uradnik VI. položajne skupine in Žabkar Albin, profesor 3. drž. realne gimnazije v Ljubljani, uradnik VII. položajne skupine. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga; Tiskarna »Merkur< v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Michšlek v Ljubljani. * SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BASBViBIE _ Prilega h kosu 67. letnika III. z dne 24. avgusta 1932. Razglasi kraljevske banske uprave V«I. No. 772/3. 27C3 Razglas. Gospod minister za trgovino in indu-?.T'i° je z odlokom z dne 3. julija 1923, VI. No. 3685, odnosno z dne 15. januarja l®32, II. br.‘ 651/K, odobril sklep občega zbora delničarjev »Kovine«, I. ju-gcslovanske lhetalurgične industrijed. d. v Maril^u, z dne 23. novembra 1922, glede izprememb §§ 5. in 7. družbenih Pravil, ki se tičejo zvijanja delniške glavnice od 2,500.060'— Din 3,750.000-— z izdajo 25.COO komadov novih del-“ic PO Din 50-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. avgusta 1932. II- No. 18.507/1. 2737 Uradni razpust društva. Društvo Esperantski krožek v Breži-c,ah je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in ‘dfej no more več izvrševati svojega statutarnega delovnega področja. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. avgusta 1932. !l. No. 10093/8. 2705 Uradni razpust društva. »Društvo privatnih nameščencev za ?ežiško dolino?; v Guštanju je razpu-Ceno, ker že več let ne deluje, nima ne ®lanov niti imovine in torej ne more več ^'r Je vati svojega statutarnega delovne-področja. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. avgusta 1932. D- No. 13928/2. 2704 4 Objava. Z odločbo II. No. 13928/1 z dne 23. julija 1932 se je razpustilo društvo: Sionsko bralno društvo ;>Lipa< pri v-Bolfeniku pri Središču. Ker se je .aknadno ugotovilo, da društvo deluje 11 da ni bilo razloga za uradni razpust, ^ gornja odločba razveljavlja. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. avgusta 1932. Vi, * vVl No. 20.757/1. 2719 Izprememba v imeniku Zdravniške zbornice za Dravsko banovino. v Dr. Ferlan Vladimir, san. polkovnik iUW0l{' v Ljubljani, je bil vpisan v ime« Zdravniške zbornice za Dravsko ^»ovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. avgusta 1932. V. No. 75/156. 2689—3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za delno regulacijo Ljubljanice v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. sept. 1932. ob 11. uri dop. v prostorih hidrotehničnega odseka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih Stroškov dobivajo med uradnimi urami pri hidrotehuičnom odseku, Stari trg St. 34/11. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 3,049.347-24 Din. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. avgusta 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev U VII 59/31. 2708 Razglas. Okrajno sedišče v Ljubljani ,ie razsodilo z razsodbo z, dne 15. aprila 1932., da je Kocijan Joško star 49 let, po poklicu mesarski mojster v Ljubljani, Poljanski nasip 34, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življen-skih potrebščin ih brezvestne spekulacije. sterjeriegar's tem, da kot mesar, ki je dne 23. novembra 1931, v Ljubljani na stojnici prodajal življenske potrebščine na trgu, ni označil niti sumarno niti podrobno cene slanini, masti in salu. Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. zgoftij navedenega zakona na 350 Din denarne kazni, ki se ob neizterljivosti izuremeni v nadaljnjo kazen 3 dni 7*>r»or^, Okrajno sodišče v Llubljanb odd. VII., dne 2. maja 1932. $ Cg la 763/32. 2740 Oklic. Tožeča franka Spodnještajerska ljudska posojilnica r. z. z o. z. je vložila proti toženi stranki Novaku Rudolfu, mizarskemu mojstru in posestniku v Mnvikcru, in Novak Lavri, posestnici v Mariboru, radi db ffnO pjn s prip. k opr št Cv In 763/32 tožbo. T. narok za ustno raznravo se ie določil nn 30 avgusta 1932 ob no ld e vetih dopoldne ored tem sodiščem v izbi št 80. raznravna dvorana. Ker ie druga točena stranka umrla, se nostavlia dr. Ferdo Lasič, odvetnik v Mariboru, za skrbnika. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. Ia, dne 19. avgusta 1932. Nc 94/32—2. 2714—3—1 Amortizacija. Na prošnjo Mauher Neže, delavke v Dreveniku štev. 50, občine Kostrivnica, pošta Podplat, se uvede postopanje zaradi amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozlvlje, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši s 1. avgusta 1932. do 1. februarja 1933. svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. ^ Oznamenilo vrednostnih papirjev; Vložna knjižica štev. 3213 z vlogo 2415 Din 80 p. Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. I.,' dne 8. avgusta 1932. ❖ Nc I 153/32-4 2732 Amortizacija. Na prošnjo Potočnik Marije star., zasebnice v Konjicah, zast. po dr. Prusu Antonu, odvetniku v Konjicah, se uvede postopanje radi amortizacije sledečega vrednostnega papirja, ki ga je prosilka baje izgubila, ter se njegov imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je vrednostni papir brez moči. Oznamenilo vrednostnega papirja: Vložna knjižica Posojilnice v Konjicah štev. 6081, z vlogo 1081 Din, glaseča se na ime »Kračun Jožefe«. Okrajno sodišče v Konjicah, odd. I., dne 16. avgusta 1932. * E 1204/32-10 2721 Dražbeni oklic. Dne 2. septembra 1932. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Škofjavas, vi. št. 77, 225, 373, 483, Vojnik, vi. št. 308. Cenilna vrednost: I. skupina: nepremičnine vi. št. 77, 225, 373, k. o. Škofja vas Din 288.714-—; II. skupina: vi. št. 483, k. o. Škofjavas Din 23.252-—; III. skupina: pol nepremičnine, vi. št. 308 Vojnik trg Din 169-—. Vrednost pritikline: Din 20.895-—. Najmanjši ponudek: I. skupine: dinarjev 206.406'—, II. skupine: dinarjev 15 501-34. III. skupine: Din 112-67. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju. odd. III., dne 27. julija 1932. * 2084 Proglasitve za mrtve. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31 marca 1918., drž. zak. št. 128, o pogrešancu, označenem z * pa po § ^ ' št. 1. obč. drž. zak., domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teli pogrešancev, naj to sporoči sodistu, ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev Ivšič Alojzij, rojen 21. junija 1889. v Borštu, pristojen v Cerklje, srez Krško, po poklicu mizar in organist, nazadnje uslužben v Velikih Laščah, srez Kočevje. Kovač Ištvan (Štefan), rojen 4. decembra 1891, v Adi pri Novem Sadu, pristojen v Novi Sad, oženjen, strojni ključavničar, bivši mornar IV. razreda v Pulju, sicer stanujoč v Valti vasi 43. .fermati Anton, rojen 19. februarja 1881 na Jlomu, pristojen v Št. Rupert, srez Krško, oženjen delavec in kočaričin mož v Ostrožniku. * Kralj Anton, rojen 6. novembra 1852 v Sadu. pristojen v Dob, srez Litija, oženjen posestnik v Sadu štev, 1. Briški Peter, rojen 8. junija 1882 v Borovcu št. 20, pristojen v občino Banjaloko, srez Kočevje, oženjen posestnik iz Borovca št. 20. Kikel Ivan. rojen 1. novembra 1885 na Hribu pri Loškem potoku, nristojen v Starilog, oženjen delavec, nazadnje stanujoč v Vasi pri Brodu. * šutej Jurij, rojen 15. decembra 1856. posestnik v Kovačjem gradu št, 8. vdovec, pristoien v občino Vinica srez Črnomelj. Jlevželj Vinko, rojen 23. januarja 1885. oženjen kočar v Jablanici, nristojen v občino Boštanj. srez Krško. Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Je odšel kot vojak bivšega 17. peh. polka na gališko fronto in bil od Rusov ujet in poslan v Voltan, ter je od poletja 1915. neizvesten. Je pogrešan izza svetovne vojne v Pulju od začetka septembra 1918. Je odšel s 7. lovskim bataljonom na gališko fronto, odkoder je zadnjič pisal 16. maja 1915. ter je baje tamkaj padel med 21. in 29. junijem 1915., zadet od ruskega šrapnela. Se je izselil spomladi 1884. v Sev. Ameriko in je zadnjič pisal domov iz Pom. King Paradoks Colo., America, dne 14. februarja 1912. potem ni bilo več čuti o njem. Je odšel v svetovno vojno in se udeležil bojev kot vojak tirolskega strelskega polka na rusko-polj-ski fronti ter je baje padel dne 15. julija 1915. in je od takrat neizvesten. Je odrinil v vojno 28. julija 1914. kot pešec bivšega 17. peh. polka in se je udeležil bojev pri Beli gori v Galiciji in je od jeseni 1914. neizvesten. Je odšel leta 1922. v Montano, Sev. Amerika, odkoder ni o njem že od leta 1922. nikake vesti. Je odšel kot domobranec 36, p. p. na gališko fronto meseca februarja 1915 in je od takrat neizvesten. Proglasitev za mrtvega predlagal Kodrič Franc iz Račje vasi žena Kovač Terezija roj. Šali v Jurki vasi 16 žena Jerman Marija hči Kralj Ana v Sadu št. 1 žena Briški Marija roj. Panther v Borovcu št. 20 žena Kikel Katarina roj. Jakšič v Vasi pri Brodu hči Trempus Ana roj. Šutej v Ogulinu št. 9 ' žena Mevželj roj. Škrabec v Jablanici št-. 53 Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu Jarc Iyan, upok. pristav pom. uradov, stanujoč v Novem mestu Dan in opr. št. oklica 16. 4.1932 T 10/32-4 11.4.1932 T 12/32-3 28. 4. 1932 T 11/32-4 10. 5. 1932 1' 13/32-3 21. 6. 1932 T 14/32-4 25. 6.1932 T 16/32-8 21.7.1932 T 18/32-3 16. 8.1932 T 19/32-2 Oklicni rok poteče dne 1. 3.1933 1. 3.1933 1. 3.1933 31.8.1933 1. 3.1933 1.3.1933 31. 8.1933 1.3.1933 Vpisi v trgovinski register [zbrisala se je nastopna firma: 1104. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: C. avgusta 1932. Besedilo: Sever Marija, družba z o. z. Ker ni pričela poslovati. Deželno kot trgovinsko sodišč« v Ljubljani, odd. III., dne 6. avgusta 1932. Firm 654 — Rg C V 75/2 Konkurzni razglasi Sa 5/32-1105. -62. 97*50 Oklic. Poravnalno postopanje Šmalca Ivana, trgovca v Novem mestu. Ponovni poravnalni narok se določa na dan 1. septembra 1932 ob pol 11 uri tusodno, soba št. 58. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 20. avgusta 1932. * Sa 8/32—1. iio6. Poravnalni oklic. 2707 f Ul AV 11(11111 Uliilva q Uvedba poravnalnega postopanja imovini Tabora Vinka, čevljarsk mojstra v Radečah pri Zid. mostu. Poravnalni sodnik: Lečnik Miloš, nik okrajnega sodišča v Radečah. Poravnalni upravitelj: dr. Jereb notar v Radečah. ^ pfi Narok za sklepanje poravnave okrajnem sodišču v Radečah dne septembra 1932. ob 10. uri. gp- Terjatve jo oglasiti pri okrajneni o. dišču v Radečah do 20. septembra -jj,, Okrožno sodišče v Novem mestu, oda-dne 16. avgusta 1932. Sa 30/32—3 2726 107 Poravnalni oklic. . Uvedba poravnalnega postopanja o ‘Kiovini dolžnikov Novak Julijane in Jankota, trgovcev v Celju, Prešernova ulica št. 22. Poravnalni sodnik: dr. Dolničar Jo-S|P> sodnik okrožnega sodišča v Celju. Poravnalni upravnik: dr. Milan Oro-*®n, odvetnik v Celju. Narok za sklepanje poravnave dolžnikov z upniki pri okrožnem sodišču v L,e*ju, soba št. 2, dne 1. oktobra 1932., °l> 8-30 uri. Pok za oglasite v do 20. IX. 1932. Poravnalna kvota 40 %. Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 19. avgusta 1932. sa 60/32—57 2730 U08. Podaljšanje roka za prijave ta preložitev poravnalnega naroka. Bol žilica: Sladkogorska tovarna le-Ponke iii papirja, družba z o. z. v Mariboru. Z ozirom na obsežnost poravnalnega Postopanja odpade na dan 25. avgusta 1P32 ob 10. uri določeni poravnalni na-r°k in se določa na 15. septembra 1932. ob 10. uri, soba št. 84 Podpisanega sodišča. . Obenem se podaljša rok za oglas pri-tov upnikov do 9. septembra 1932. ^krožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. avgusta 1932. * S, 2712 .« 62/32—6. ll0» Sklep. <, Dolžnik: Podlipnik Konrad, trgovec, v- Barbara pri Mariboru. > S sklepom z dne 14. julija 1932, opr. p- Sa 62/32—2, na predlog dolžnika {'odlipnika Konrada, trgovca v Sv. Bar-ari pri Mariboru, uvedeno poravnalno Postopanje se ustavlja, krožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 4. avgusta 1932. •i* 45/32—42. 2709 UlO. Potrditev poravnave. Nled dolžnikom Schmiedingerjeni Iva-.0lT1, urarjem v Mariboru, Aleksandro-cesta št. 26, in njegovimi upniki pri '°ravnalnem naroku dne 18. julija 1932. ^d okrožnim sodiščem v Mariboru .klen jen a prisilna poravnava se po- a: K,,ožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 4. avgusta 1932. , 50/32—61 2729 inr« Potrditev poravnave. 0*^ dolžnico: tvrdko >Iris<, družbo z f/^jeno zavezo v Pobrežju pri Mn ribona 111 njenimi upniki pri poravnalnem dne 27. julija sklenjena porav-Se potrja. r°žno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 28. julija 1932. Sa 51/32—17. 2711 1112. Potrditev poravnave. Med dolžnikom Koško Karlom, tovarnarjem v Pobrežju pri Mariboru, Zer-kovska cesta št. 10, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 27. julija 1932 sklenjena poravnava se potrja. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 28. julija 1932. jj; Sa 48/32—71. 2710 1113. Potrditev poravnave. Med dolžnikom Ussarje.a Ferdom, trgovcem z mešanim blagom, Maribor, Glavni trg št. 1, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 25. julija 1932. sklenjena poravnava se potrja. Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 40% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v teku enega leta od dneva potrditve poravnave. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 28. julija 1932. i Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 2702 Stanje 15. avgusta 1932. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . 1.980,662.029-08 (-j- 1,827.707-99) Devize, ki niso v podlogi 86,455.065-68 (-|- 1,883.573-13) Kovani novec v niklu 121,313.574-50 (+41,082.330-50) Posojila . . 2.393,056.995-49 (— 3,801.485-95) Vrednostni papirji . . 12,872.520-— Prejšnji predujmi državi 1.808,158.048-20 (+ 296.097-72) Začasni predujmi gl. drž. blagajni . 600.000.000"— Vrednosti re- zervn. fonda 53,508.548-64 (+ 180.868-90) Vrednosti ostalih fondov . . . 2,354.402-76 Nepremičnine ... . 151,560.294-97 (+ 168.161 71) Razna aktiva 111.740.760-69 (+ 519.646-17) 7.321.688.249-61 Pasiva Dinarjev Kapital . . 180,000.000-— Rezervni fond . . . 60,697.489-35 (+ 75--) Ostali fondi 3,938.192-46 Novčanice v obtoku . . 4.799,094.445-—(— 73,370.*45’—) Obveze na pokaz . . 682,162.045-96 (+ 78,632.504-10! Obveze z rokom . . . 1.403,982.629-48(- 13,446.500--) Razna pasiva 192,813.447-421+ 50,341.366-07) 7.321.688.249-61 Obtok in obveze . .. . 5.481,256.490-96 Celotno kritje . . . 30-13°/,, Kritje v zlatu . . . 32-16°/„ Obrestna mera: po eskomptu...............................7H% po loinbardu ......... 0% Št. 208/1,1—1932. 2735 Razpis nabavo živi jenskih in drugili potrebščin. Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju razpisuje v smislu odloka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 10. avgusta 1932., O. br. 14.935 po določilih členov 86— 105 zakona o državnem računovodstvu v četrtek, dne 29. septembra 1932. ob 11, uri v svoji pisarni prvo pismeno li-cic-cijo za dobavo živil dn drugih po-trošnih predmetov za čas od 1. oktobra 1932. do 31. marca .933. Splošni in po-vobni dobavni in draž-beni poboji se dobe ob delavnikih v pisarni b.lnice. Ako ta licitacija iz katerihkoli razlogov ne uspe, so vrši v soboto, dne 8. oktobra 1932., ob isti uri, na istem kraju in z istimi pogoji druga pismena licitacija. Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, dne 20. avgusta 1932. * Štev. 7518/11. 2736 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 5. septembra 1932 ob 11. uri dobavo: 1100 kg strojnega olja, 950 kg cilindr. olja, 800 kg strojne masti. Pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 19. avgusta 1932. Broj 29642/32. 2744 Oglas jeftimbe. Predmet: Dobava koksa za Središnji ured za osiguranje radnika v Zagrebu. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu održače u svojim službenim prostorijama u Mihanovičevoj ul. br. 3, soba broj 415 drugu javnu pismenu jeftinbu i to dne 7. sept. 1932. u 10. sati prije podue za dobavu koksa za uredjaj centralno grijanje svoje zgrade u Zagrebu. Pounde imadu glasiti na celokupnu dobavu od 100 vagona koksa za loženje uredjaja centralnog grijanja. Ponude se imadu biljegovati sa 100 dinara i predati u zapečačenom omotu do gore naznačenog roka u uručbeni zapisnik Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu. Na omotu valja napisati: »Ponuda za dobavu koksa na jeftim-beni oglas broj 29.642/32.< Jamčevinu u iznosu od 5% ponudjene svote za domače državljane, a 10% za Strane imade svaki nudioc položiti kod blagajne Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu te potvrdu o torne uručiti poverenstvu prije otvaranja ponuda. Kao jamčevina može služiti: 1. Nevin-kulirana uložna knjižica koje velebanke ili gotov novac; 2. Državni vrednosni papiri računajuči ih po nominali; 3. Uložnica Državne hipotekarne banke, založnice i komunalne obveznice, koje je Ministar finansija oglasio podesnim za kaucije i priznao im pupilarnu sigurnost sve po berzanskom tečaju ali ne preko nominale, konačno 4. Garantno pismo novčanog zavoda prvog reda re-gistrovamo kod generalnog inspektora ministarstva finansija samo kao privre-mena kaucija, koja se u roku od 8 dana izmenjuje sa jednom od ostalih spome-nutih kaucija. Dostalac dobave imade ovu jamčevi-nu povisiti prigodom potpisa ugovora Ija 10% (strani 20%) ponudjene svote. Ponudi dužni su nadmetači priložiti pismenu izjavu, da su im uveti jeftimbe poznati te da pristaju po istima nad-metati se. Svaki nudioc ima doprineti pismeno uverenje svoje nadležne trgovačko-obrt-ničke komore, esnafa ili sindikata o pravu učestvovanja kod javne licitacije. Isplata zaslužbine izvršivače se nami-rama providjenim taksenim markama u iznosu od 0-5% svote koja se podiže. Ponude koje ne bi propisanim oslovima odgovarale ne če se uvažiti isto tako i naknadne te brzojavno podneše-ne ponude. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu nije obvezan prihvatiti ni-jednu ponudu, niti najjeftiniju niti obrazložiti izbor nadmetača. Potanke i jeftimbene uvete mogu nadmetači dobiti kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika uz cenu od 20 dinara kao i eventualno nužna raz-jašnjenja. U Zagrebu, dne 16. avgusta 1982. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu. A. A. * Broj 30.860/1932. 2745 Oglas licitacije, Predmet: Izrada stolarskih, bravarskin, pokrivačkih i izolacionih radova na gradnji Okružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu održati če dne 15. septembra 1932. u službenim prostorijama okruž-nog ureda za osiguranje radnika u Skoplju u 10 sati prije podne javnu pismenu ofertalnu licitaciju za izdavanje stolarskih radova sa montažcm i doba-vom okova za stolariju, bravarskih, po-krivačkih i izolacionih radova novogradnje Okružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju. Ponude moraju glasiti za sve radove u pojedinom predračunu navedene, te se imadu u predračun uvrstiti jedinič-ke cijene u dinarima. Jedinične cijene moraju biti ispisane, te ukupne cijene tačuo množene i zbrajane, a k miačna svbta i pisana brcjevima i slovima. Cjelckupni radovi izdače se uz obračunavanje po faktičnoj izvedbi a po je-diničnim cijenama. Drsfacc radova ima-ti če se sam oobrinuti kako za dovoz mate rij a La na gradilište tako i za odvoz te pokranu istog. Ponude se imadu biljegovati prema odredbama T. Br. 25 taksene tarife Zakona o izmenama i dopunama Zakona o taksama od 25. morta 1932. (Sl. N. 26/3 br. 196) i to: 1. za poslove do 20.000 Din 50 Din 2. preko 20.000 do 100.000 100 „ 3. preko 100.000 do 500.000 200 „ 4. preko 5CO.OOO do 1,000.000 300 „ 5. za poslove preko 1,000.000 Din, za svaki započeti inilijun jo« po 100'— Din. Ponude tret , u zapceačenom omotu do gore označenog roka u uručbeni zapisnik Okružnog ureda za osiguranje rad-nika u Skoplju, predati. Na omotu valja napisati: »Po n ud a za izvedbu stolarskih, bravarskih i pokrivačkih radova za novo-gradnju Okružnog ureda u Skoplju na oglas licitacije br. 30.860/1932.< Kauci/u u iznosu od 5% za domače državljane, a 10% za strane imade svaki nudi p-ložiti kod blagajne Okružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju, te potvrdu o torne uručiti komisiji prije otvaranja ponuda. nuo kaucija mogli služiti: 1. Nevin-kulirane ulcžne knjižice koje veleban-ke ili gotov nr vac, 2. Državni vrednos-ni papiri računajuči ih po otpisu Min. Finansija od 11. maja 1932. Br. II— 55644, 3. Uložnica Državne Hipotekarne banke, založnice i komunalne obveznice, kcje je Ministar Finansija oglasio podesnima za kaucije i priznao im pupilarnu sigurnost sve po berzanskom tečaju ali ne preko nominale, kcnačno 4. Garantno pismo novčanog zavoda prvog reda registrovano kod generalnog inšpektorata Ministarstva Finansija samo kao privremena kaucija, koju dostaoc u roku od 8 dana izmenjuje sa jednom od ostalih spomenutih kaucija. Dcstacc rad;.je ..de ovu kauciju povisiti prigodom potpisa ugovora na 10% (strani na 20%) proračunate svote. Ponudjači dužni so ponudi priložiti pismenu izjavu, da su im uslovi licitacije poznati te da pristaju po istima nadmetati se. Ujedno imadu priložiti pismeno očitovanje, da su im sve mjes-ne prilike kao i one gdje ^e radovi imadu izvesti, dobro poznate. Svaki nudioc ima doprineti pismeno uvjerenje svoje nadležne trgovačko-obrl-ničke komcre, esnafa ili sindikata te uvjerenje Ministarstva Gradjevina o pravu učestvovanja kod javnih licitacija. Isplata zaslužbine izvrševat če se na-mirama providjenim taksenim markama u iznosu od 0-5 % svote kcja se podiže nakon odbitka državne takse prema odredbama T. Br. 262 i 263 taksene tarife Zakona o izmenama i dopunama Zakona o taksama od 25. marta 1932. (Sl. N. 26/3. br. 196) te banovinske prenosne takse. Kod potpisa ugovora plača poduzetuik 1 % ugovorene svote u ime državne pristojbe za pravni posao. Ponude, koje nebi odgovarale propi- sanim uslovima, neoe se uvažiti, isto ta* ko i naknadno te brzojavno podnešeiie ponude. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu nije obvezan prihvatiti 111 jednu ponudu, kao ni prihvatiti najieI" tiniju, te nije dužan obrazložiti svoj po* stupak o izboru dostaoea. Uslove licitacije, opšte i posebne gra* djevne uslove, predračun i načrte inogu nadmetači dobiti kod Središnjeg ureda za osigur~"je radnika u Zagrebu te kod Okružnog ureda za osiguranje radnil