159. številka Ljubljana, v soboto 14. julija XXVII. leto, 1894. Izhaja vsak dan if«««r, isimii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avatro-ogers ke dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden ■tMec 1 gld, 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa bb po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko veo, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCuje ae od cetiristopne petit-vrate po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. r» j „„: „„ fi-.nkirnii — Rokonisi se ne vračajo. — Uredništvo in noravnifitvo ie na Koncre »Cuje ae od Cetiristopne petit-vrate po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po o kr., Ce ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se tnkra Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu st. 12 Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naroCcine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Upupa Epops. h. Roma locuta! ljubljanski „konservativci" so govorili, in sedaj bode veliko veselje v nemškem in židovskem Izraelu! Slovenski napisi v beli Ljubljani, to je v jedinem večjem mestu, koje imamo Slovenci v rokab, so trn v peti naši „katolički" stranki, in na tem torišči srečala se je z nemško stranko, ter post:ila z le-t<5 jednega srca, jedne duše' Škoda, da Dragotin Deschmann iz groba vstati ne more, da bi blagoslovil to poroko — mej našim kapelanstvom in našim germanstvom! Prezgodaj si umrl, Dragotin«', in Bog te v istini ni ljubil, ker ti ni pustil doživeti srečnega tega trenutka! Kaj je najostudneje na klerikalne stranke nasprotstvu proti slovenskim napisom v Ljubljani? Nekaj je treba pred vsem naglašati! Ti napisi niso v nikaki zvezi z našo vero, in nikdo ne bode trdil, da se je Mabničeva stranka, sptistivši se z verige proti slovenskim napisom, postavila na katoliško-versko stališče, češ, da bi bila sveta vera v na-varnosti, če bi imela Ljubljana samo slovenske napise! Kaj tacega ne bode nikdo trdil, in tista večinoma hinavska družba, ki se skriva za „Slo-veučevim" člankom in koje hinavstvo brez Dioge-nove svetilnice vsakdo lahko opazi, ta hinavska družba pri ti priliki ne bode mogla zlesti za Gospodov oltar, kričeč: Gospoda biiejo! da si dobro čuti, da padajo udarci jedino le po debeli njeni grešni polti. Kaj jo torej najostudneje na najnovejši agitaciji Ljubljanskih klerikalcev ? To vprašanje treba je pred vsom rešiti. Znano je, v kakem položaji se nahaja Ljubljana, in upamo, da gospodje pri "Slovenci" vsaj danes — kako bode jutri, za to ne prevzamemo nikacega poroštva! — še vendar ne bodo tajili, da je naše mesto slovensko Boj za javne slovenske napise ni samo slovenska zadeva, to je zadeva sploh celega avstrijskega Slovanstva. Dokaz temu boji v Pragi in drugod. Nemci teh napisov nočejo privoliti, ker bi se ž njimi rušila nemška hegemonija, in zategadelj tudi o nlovenskih napisih v Celji ali Mariboru ničesar vedeti nočejo. Boj se tu bije mej tistim o5ahno-neusmiljenim Germanstvom in pa tlačenim Slovanstvom, in kdor trdi, da je v tem boju krivica na strani tlačenega Slovanstva, mora biti ali foemec, ki itak razun sebi nikomur pravičen ni, ali pa renegat, kojega itak celi svet zaničuje! Ta boj se brezdvojbeno vodi tudi v korist slovenski narodnosti, ker se ž njim hoče slovenskemu jeziku v Ljubljani priboriti tisto mesto, koje so Nemci v vseh krajih, kjer imajo večino, priborili svojemu jeziku. Če se torej potegujemo za čast slovenskega jezika, ter bijemo boj, ki z nikakim verskim vprašanjem v zvezi ni, potem je umevno, da se razburjajo naši Nemci — koj pri kranjski hranilnici vidite v pravi podobi! — in da kriče nad nami liberalno židovski listi! Nikakor pa ne moremo umeti, kako pride naša klerikalna stranka do tega, da vtika svojo roko Nemcem na ljubo v žerjavico in da se tako dalje*: spozabi, da pljuje v slovensko skledo! Gospodje pri „Slovencu" so morali vender vedeti, da pišejo svoj članek ne toliko za slovensko občinstvo, ki zaničuje vsako nernškutarijo, temveč za liberalno-židovske liste, ki bodo nad njimi občutili večjo radost, nego so jo občutili ti krat, ko je baron Hein sklepe mestnega sveta deloma razveljavil. Iu Nomci imajo obilo vzroka, da se vesele, ker v Slovencih ni nikdo pričakoval, da bode glavno glasilo katoliške stranke, ki se tako rada pohaha, da šteje v svoji sredi ne samo odločne Slovence, temveč tudi odločne Slovane, o javnih napisih Ljubljanskih v tistem duhu pisalo, kakor piše o njih glasilo barona Švegelj-na, najimenitnejšega in najodličnejšega slovenskega renegata ! Da sta ta dva časopisa pri vprašanji strogo narodnega značaja do cela jedina, to je v istini najostudnejše na tem žalostnem boju, v kojega se je podala naša klerikalna stranka in v kojem preliva svojo kri za Nemce, ter meče kolce pod noge svojemu lastnemu narodu! Kako radi so se nemško-klerikalni gospodje hvalili s svojo narodnostjo! In ko se je pri neki priliki največjim Mahničevim kriTačem pritisnil pečat „brezdomo-vinstva" na čelo, zvijali so ravno ti kričači, ki so prej in slej imeli prvo besedo pri poštenjaku „Slovencu", oči proti nebu, kakor bi se jim bila Bog zna kaka krivica zgodila. Pa smo jih prav cenili, na verskem polji so kruti radikalci, na narodnem polji pa so brezdomovinci! Pri prvi priliki, ko se je bilo potegniti za najprimitivnejo pravico slovenske narodnosti, so odložili krinko, ter se pokazali v odurni nemčurski svoji nagoti ter so zastavili ves svoj vpliv v to, da bi pridobili zmago Nemcem, tako, da bi naša Ljubljana za vedno obtičala v nemških sponah, v koje jo je bratec Nemec tiste dni, ko je moč v rokah imel, tako spretno vkoval! In globoko se ji je moralo vješti nemčursko mišljenje v „klerikalne" duše, ker bi se gospodje drugače ne bili spuščali v boj, o kojem so morali naprej vedeti, da bodo sicer pred drugimi Slovenci ž njim belo Ljubljano nekoliko oblatili, da pa končno ne bodo preprečili mestnega sveta sklepov, ki so v glavnem jedru že pravomoćni postali, in se bodo tudi zvršili in naj gospoda pri „Slovencu" še tako nemškutari! Do sedaj smo izrekli le nekoliko splošnih opazk; ali s tem naša polemika nikakor ni dognana, ker je slučaj sam na sebi tak, da se mora ad aeter-nam memoriam na steno pribiti. Ker so gospodje pri „Slovenci" zelo občutni, tako da na vsako besedico, kakor stare ženice, dvakrat odgovarjajo, upamo, da se zapleto v dolge odgovore, v katerih se bodo potili ne za sveto vero, temveč jedino le za sveto nernškutarijo! In to bo prizor, ki razrahlja vsa nemška srca po Kranjskem in drugod, in morda nastane z jed nega sestanka dolgotrajna zaljubljenost, in končno poroka, in morda še celo gola civilna poroka. Naš blagoslov ima. ta parček že sedaj ! — Nek se slože srca bratska*4. Velečastoo in sijajno, z nepopisnim navdušenjem in z otroško presrčnostjo je hrvatski naiod vzprejel novega svojega nadškofa Juraja Posilov ča, dostojnega naslednika tistih velikih mož, ki su pred njim zavzemali to mesto. Kipeča radost, ki je te dni navdajala vsa rodoljubna hrvatska Brca, je toliko bolj umljiva, ker Be je z imenovanjem dra. Juraja Posilovič* izpolnila najsrčnejša želja vsega hrvatskega naroda, želja, naj bi nadškofijsko meatu zavzel zvest hq hrvatskega naroda. Ta želja se je izpolnila. Novi nadškof je vrgle-den duhovnik, v katerem bo utelešene vse kreposti, LISTEK. Železna vrata. Marsikdo pomisli pri tem naslovu na prava vrata, ki so morda res z železno rešetko zaprta, kakor bo bila na pr. ona na aedlu Kazan v Balkanu, katero bo Turki zaradi tega imenovali .Demir-Kapu", ali pa na pr. .Železna vrata" nad Rihen-berkom na Krasu. Tu pa imamo v mislih največjo zapreko plovitvi po dolenjem Dunavu, namreč tokove brzice jugovzhodno od Nove Udave (Ada Kaleh), te najnovejše pridobitve avstro-ogerske monarhije. Naš veletok ima namreč malo pred rumunsko mojo pravo „trnjevo pot" za brudarje. Tu slede zaporedoma nasprotujoče si struje, brzice, vrtinci in skalnati grebeni (iz prvotnega kamenja), da ne more nobena ladija brez pilota prepluti te proge. Kadar je pa voda nizka, tedaj sploh nobena ladja skozi ne more. V ugodnih letih ae je lahko plulo čez te zapreke 200 dnij, v neugodnih pa jedva 50 dnij v letu! Blago se je moralo v Moldavi (blizu Bazijaša) prekladati na splave, v Turn Sevennu pa na železniške vozove. 1 M C Vi. rvi. j Že rimski cesar Trajan je skušal odstraniti te zapreke, odnosno obiti največjo brzico v „Velikih železnih vratih". To brzico prouzročuje skalnati otok Prigrada in dva manjša otoftiča blizu nje. Na omenjen h otocičih stoje takoimenovani .rimski okopi" t j. dva mogočna nasipa, ki obdajata prekop, katerega je ukazal cesar Trajan napraviti. Kakor so sedaj inženerji dokazali, ta prekop ni bil dovrSen in torej cesar ni dosegel svojega namena, to se bode 8e le v naših dnevih zgodilo. Na Trajana pa spominjajo še ostanki rimskega mostu, katerega je bil dal ta cesar napraviti ravno nasproti Turn-Severinu. V njegovo obrambo je stal blizu njega rimski kaštel, pri kraju, ki bo Ae sedaj , KoBtol" imenuje vzhodno od Brbskega mesteca Klado v o. Berolinski kongres je naložil I. 1878. Avstriji, naj uredi dolenjo Donavo iu odstrani tamošnje zapreke plovitvi; (dolenja Donava je namreč nevtralna in stoji pod nadzorstvom mejnarodne komisije). Preračunali bo, da bode vse to delo kakih pet let trajalo in začeli so s pripravljanji dne 15. septembra 1891. Vsa struga, kjer je treba kaj urediti, znaša 86 km. Na tej poti se nahaja šest plovstvenih zaprek, namreč grebeni Stenka (44 km od Bazijaša), Kozla-Dojke, Ielaz, Greben (pri Milanovcu), briici Juc in I Železna vrata. Naredili so naselbine za delavce ob arbskem obrežji, ki je manj strmo in manj trdo, nego ugersko in srbska vlada vrši strogo redarstvo ter pospešuje na vso moč izvršitev regulacije, dočim se vede rumunska vlada precej ravnodušno. Kralj Aleksander in njegova mati Natalija prišla sta celo osebno na lice mesta in sta se prepričala z velikim zanimanjem o napredovanju dela. Povprečno dela sedaj okoli 4000 ljudij in upa se, da bo v dveh letih vse zgotovljeno. Skozi grebene napravljajo 60 m široke in 3 m globoke (pod najnižjo vodo) prekope, a na širših mestih za ji zuje jo vodo, da bode bolj jednakomerno tekla. Trde skale streljajo pod vodo s strelno gelatino. V ta namen ho postavili na čolnih amerikanske svedre, katere goni para, in obdali jih s hermetičnimi cevmi, Bkoz katere spravijo potem gelatinsko patrono v grebene. Ko je VBe pripravljeno za razstrelbo, oddaljijo se čolni za 20 metrov in patrone zažgo z električno iskro. Čeravno pri tem zelo previdno postopajo, vender bo ubili skalni kosi že mnogo oseb in uničili dva čolna. Kjer pa ni treba grebenov več kot za jeden meter odstraniti, tam rabijo velikanska dletva, katerih vsako teži 10 ton in katera vzdiga tudi parna sila. OJstreljenu ali odbito gradivo vzdignejo ki naj dičijo dušnega pastirja, muž plemenitega mišljenja in plemenitega srca, ki bode z vsemi silami deloval za svoj ideal: za prospevanje in zi slavo katoliške cerkve, za časni in večni blagor svojega naroda, za srečo, jedinost in svobodo hrvatske domovine. Novi nadškof je to na dan svoje instalacije, ki je imela povsem Blovansk značaj, jasno in nedvoumno povedal. Pri raznih prilikah je naglasa!, da bo vbo svoje moči posvetil narodu, da bije v njegovih pr-ib isto srce, kakor v prsih hrvatskega naroda, da bo vedno skušal v izvrševanji narodnih dolžno-stij biti prvi njegov sin in da bo vedno deloval za svobodo, jedinost in slavo naroda. Ko pa je pri baki,adt iz Bto in sto krepkih grl zadonela navduše-valna pesem »nek ae Bože grla bratska, živila Hrvatska", tedaj so novega nadškofa premagala pre-šinjajoča ga Čutila in z mogočnim glasom je zakli-cal zbranemu narodu Bnek Be služe Brca bratska, živila Hrvatska". In ta vzklile se je slišal po celi kraljevini in vsa hrvatska srca so vztrepetala iskrene radosti, saj je dobil narod pastirja po božji in po narodovi volji, in vse želje so se združile v jedno, naj bi Bog dal, da bi Juraj PoBilović dolgo let nosil nadškofovsko palico in vodil hrvatski narod. Tem čutilom pa se je pridružilo še jedno, Čutilo hvaležnosti napram onim, ki so preprečili, da Hrvatska ui dobila tujca za nadškofa, napram papežu in velikemu biskupu SiruBsmavru. O tem pač nihče ne dvomi, da je mej največie zasluge StroBsnjavruve zabeležiti zaslugo, da je Juraj Posi-lovič* zasedel prestol Zagrebšktga nadškof*. Hrvatski narod se more sedaj ponašati z dvema škofjma, ki Bta kakor svetli zvezdi v politični temi, razprostirajoči svoje peruti čez Hrvatsko. Istih sta mislij in istih želja in oba kličeta k slogi in k jedinstvu, ker je to pogoj napredku in končni zmagi. 1$ skup Strossmaver je slovesno izjavi1, da stoji nad strankami, uadškof PosiloviC pa je v mladeniški unemi klical auek se slože srca bratska". Naj bi ta klic ne ostal brez odmeva. Na vsaki strani nekoliko popustnoati in doseženo je, česar je narodu in domovini najbolj potrebno, dosežena je Bloga narodn h strank. Dal Bog, da bi minule slav-noBti uplivale na rodoljubni hrvatski stranki v tem zmislu. Naj bi ju prešinil duh velikega Strossmayra in plemenitega Posilovica, da bi i mi mogli ž njima klicati: zložila so se Brca bratska, živila Hrvatska. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 14 julija. tS/totl nUadočeike stranke. Danea ae bode vršilo zborovanje eksekutivnega komiteja mladočeške strauke, kateri se ima posvetovati, ali je sklicati shod vseh zaupn h mož te stranke, kdaj in kje ga je sklicati. Z ozirom na izjemno Btanje v Pragi se bode zborovanje eksekutivnega komiteja vršilo v kakem provincijalnem mestu. Izjemno stanje v Pragi Vlada se bo v kratkem bavila z vprašanjem o izjemo- m stamu v Pragi. Kakor znano, se je izjemno stanje v Pragi razglasilo dne 12 septembra I. 1. Ker je s vladno naredbo moči porote le za d6bo jeduega leta sistirati in po zakonu ni dovoljeno, veljavnost dotične naredbe podaljšati, stopijo torej dne 12. septembra t. I. naredba glede porot iz veljave, in začele bodo zopet porote iunkcijonirati. Naravno je, da se bo vlada pri tej priliki posvetovala, ali ne kaže vseh izjemnih naredb razveljaviti. Klerikalci in krščanski socijalisti. Splošni avstrijski katoliški shod je sa letos pokopan in morda tudi če za več let. Uzrok temu so diference, ki so nastale mej čistokrvnimi klerikalci in mej krščanskimi socijalisti. Aristokratje in visoki cerkveni dostojanstveniki so v strahu, da bi imeli krščanski socijalisti na katoliškem shodu večino, in zato so raje ves shod preprečili. Boj mej temi L akc jami se bo če prej ne pri prihodnjih volitvah začel in npati je, da zmagajo krščanski socijalisti, narodna stranka, nad stranko prelatov in aristokratov. Trentinsko vprašanje. Cesar je zapustil Tirole in se je vrnil v Išl. Sodi se, da ne ostane to potovanje brez političnih posledic. Tirolski dež. zbor se bo najbrž že v prihodnjem zasedanju imel pečati s trentinskim vprašanjem. Javlja htf, da bo bb „odločilni krogi" uverili, da je treba pri upravi ozirati se na gospodarske, geografične in stenografije posebnosti, z ozirom na katere se je svoj čas ustanovil še sedaj obstoječi namestniški oddelek kot druga upravna instanca v Tridentu. O popolni avtonomiji Trentina neče vlada nič vedeti, pač pa misli ustreči željam tirolskib Italijanov v toliko, da ustanovi v Tridentu poseben oddelek dež. odbora in da zagotovi Trentinu posebno šolsko nadzorstvo Na tej podlagi bo misli vlada po* gajati z Italijani, kajti za te koncesije zahteva, da pridejo italijanski poslanci zopet v deželni zbor v lnomostu. Po sedanjih dispozicijah trentiuskih Italijanov bi sodili, da ti ne bodo hoteli zadovoljiti se z vladno obljubo. Vnaiije države. Anarhisti. Pariški "Matin", javlja, da je policija zasledila veliko anarhistično zaroto. V Londonu bivajoči anarhisti so sklenili, izvršiti h krati več atentatov, namreč na isti din in ob isti uri razstreliti šest javnih poslopij v Parizu, mej temi Elvsee, palačo Bourbon, palačo Luxembourg, justično palačo in borzo. Bombe za atentate so bile že pripravljene. Naredil jih je n«ri katerem je našla iz angleškega materijala narejeno bombo in obilo razstreliva. Zaprla je tudi še nekega drugega dijaka in njegovo sestro ter dognala, d.i so vsi trije nameravali usmrtiti ruskega carja. — V Ulmu so anarhisti v uradno knjigo ondotne policijske uprave zapisali: „Slava anarhiji! Smrt nadzorniku!" JPolitlčno šarlatanstvo. Ko je Crispi s svojimi gorostasnimi fiaančnimi predlogami stopil pred poslansko zbornico, bati se mu je bilo silnega poraza. Poslanci bo se predlogam uprav srdito zoperstavljali in na ves glas kričali, da novih bremen ne dovolijo, dokler se ne znižajo troški za vojsko. Volilci su bili a svojimi poslanci zadovoljni. Crispi je uvidel, da jesituvacija resna. Izrekel se je torej za čim večje prihranke pri vojski in sebtavil posebno komisijo, da določi, kako je in kje je pri vojski kaj prištediti. Poslanska zbornica je bila b tem zadovolma in je odobrila Crispijeve ti nančne predloge. Č m pa se je to zgodilo, in se je parlament razšel, je komisija za prihranke, sestavljena iz sam h generalov, takoj ustavila svoja po- svetovanja z izjavo, da pri vojaki sploh ni nič prištediti. Oi komisije generalov ni bilo nič drugega pričakovati. Podanci so to tudi dobro vedeli, a delali bo, kakor da verujejo Crispiju. Na ta način so se izognili eventuvainosti , da pride do razpusta zbornice, pred volilci pa Be lahko izgovarjajo na — komisijo generalov. Ilovnat i je v Aziji. Državni tajnik v angleškem ministerstvu una-njih del, lord Kimberley, je glede" spora v Koreji ponudil kineski in japonski vladi, da posreduje mej njima Angleška. Japonska vlada je to ponudbo že vzprejela. Dopisi. Iz JLJiiblJiiiie, 13. julija. [Izviren dop.] (Okrajna učiteljska konferencija.) Dne 12. t. m. je bila običajna letna učiteljska kon-lerencija slovenskih ljudskih šol za mesto Ljubljana v prostorih I. deške mestne šole pod predsedstvom ces. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. prof. Fr. L e v c a. Točno ob 8. uri otvori g. predsednik konferencijo b prijaznim pozdravom na vse prisotne. Svojim namestnikom imenuje g. prof V ode pa, zapisnikarjema sta bila z vzklikom izvoljeua gdč. VVessnerjeva in g. J. Dimnik, overovate-Ijetna zapisnika Bta pa bila izbrana gg Ž u m e r in C e p u d e r. Ko nam objavi g. predsednik važnejše ukaze in naredbe šolskih oblastev, nam podd v jeder natih besedah svoje inŠpekcJHko poročilo, iz katerega smo razvideli, da je od 4302 šoloobveznih otrok obiskovalo 56 20% Blovenske, 10 36% nemško-slnvenske in 33 44% nemške ljudske šole. Na jedno učno moč je prišlo v občnih ljudskih šolah po 40 otrok in v zasebnih zavodih po 19 otrok; poučevalo je pa na slovenskih in nemško slovenskih ljudskih šolah v 74 razred h 89 učnih močij, vseh teh zavodov je 18. Uradne sp'se, knjižice in učila je našel g. nadzornik v najlepšem redu, diecplina je bila povBodi dobra in učni usptbi v obče prav dobri, kar dela največjo čast mestnemu učiteljstvu. Pri metodi posameznih predmetov, kojo bo učitelji uporabljali, se je ustavil g poročevalec najdlje pri ri-s j i in jezikovnem pouku. Pri prvem predmetu je toplo priporočal lisanje brez stigem. Zelo pohvalno se je izrazil o uspehih v neobligatnem slovenskem jeziku na nemških šolah. Tako ugodni uspehi so Be pa zaradi tega dosegli, ker bo se dotični učitelji posluževali pri tem predmetu empirične-analitične metode, koja je pri poznana kot najboljša pri učenji modernih jezikov, kajti učenec ae uči jezika pri tej n etodi po naravni poti, kakor se uči otrok materinščine. Zategadelj priporoča g nadzornik empirično-analitično metodo kar oajtopleje tudi pri nemškem jeziku in opusti naj se v prihodnje že zastarela Bintetično slovniška metoda. Zbrani učitelji smo vzeli s zadovoljstvom to priporočilo našega vseskozi izkušenega nadzornika in pedagi ga na znanje in gotovo se bodemo drage volje ravnali po njegovih nasvetih. Da nam bode pa to mogoče, bi želeli, da bi Be pri drugi izdaji .prve nemške slovnice in berila" že pri sestavljenji beril ozir jemalo na to metodo, kajti nekatera sedanja berila se nikakor ne dado obrav- gssjT" Dalje v prilogi. s posebnimi stroji in je porabijo za nasipe pri rečnih širinah. Od otoka Moldava pa do Tura Severina se vrsto tudi najlepše in najveličastnejše prirodne slike, kakoršnih ni ob nobenem drugem evropskem vele-toku. Za te prirodne lepote se tujci vedno bolj zanimajo, kakor raste sploh zanimanje za ves balkau-ski polotok. Na omenjeni progi je rečna struga včasi ko soteska stisnjena, včasih se pa razširi ukoru kot jezero ; skozi kako debro prideš najedenkrat v dolinsko kotlino. Nad vodno gladino se vzdigajo kleči in grebeni z navpičnimi prepadi, ki se spuščajo v ukoru brezmejno globino. Nad velikimi globočinami stoji v.nia skoro popolnoma mirna, na plitvejših krajih struji pa celo 5 m vsako sekundo. Vse to obdajajo skoro nehotične gore z navpičnimi obronki. Včasi stopijo pogorska slemena kot zapahi in ostroge tik do reke in pod ujo so v zvezi z uasproti stoječimi jednakimi zapahi. Za pretečimi strminami in podmoli pa pridejo zopet bujno porasteni obronki in ljubke kotli niče. S kratka; tu je vse združeno, kar si more čarovna romantika izmisliti ob kaki reki. Zato pa bo spletle pravljice in pripovedke bajno kopreno nad to progo in jo obdale s posebno poetično mičnostjo. (Primeri; Aškerc, Izlet v Carigrad). Koj pri koncu otoka Moldava se nahaja skala Baba kaj, ki je dobila baje po tem svoje ime, da je dal tukaj nek velikaš svojo hudobno ženo utopiti ter jej pred smrtjo klical: „baba, kajaj (kesa ) se!" Kdo bb ne spominja tu slovenske narodne: „Nisi hotela doma delati, moraš sedaj po Savici dirjati 1" Celo nemškega pesnika je to ime tako navdušilo, da je zložil balado o tej „babi", bržkone pa le bolj zaradi refrena, ki se tako otožno glasi: baba kaj, baba kaj! Najbogatejša in najmogočnejša scenerija pa ae nahaja sredi Kazaa-soteBke. Vhod vanjo je vratam podoben in skozi ta ae blišče že od daleč skale levega obrežja, a na desni strani padajo obronki Strbec-gore navpično k Djnavi, Tu se vrsto lepo poraatene gore (bukovi, orehovi in hrastovi gozdi) z golimi skalami, b katerih le tu pa tam kaka rastlina navzdol visi. Tu je bil dal cesar Trajan tudi cesto v skalo vdolbsti iu pa globoke luknje izklesati, v katere so zasadili kratka bruna in na nje položili debele plohe, po katerih bo vojaki hodili. O vsem tem nam priča .Trajanova plošča", v živo skalo vrezana, a deloma pokvarjena. Na nasprotni, levi strani pa se nahajata, le pol ure jedna od druge oddaljena, Ponikavska in Veteranijeva jama, ki Bta znani iz časa turških bojev, ko so ae ljudje pred sovražniki skrivali in te jame utrjuli. Tu mimo vodi nova cesta, katero je dal napraviti grof Szechenv v tridesetih letih. Pri Novi Ršavi pa pridemo do kraja, ki je postal prav znamenit v polpreteklem času. Tu sta bila namreč zakopala Košut is njegov minister notranjih opravil 1. 1849. po VilagoŠu ogrsko krono. Stanovala sta tedaj pri »Kralju ogrskem" v Ršavi in skušala spraviti kronske insignije v tedanjo turško trdnjavo Ada-Kaleh, ali tamošnji trdnjavski zapo-vednik jih ni hotel nikakor sprejeti. Zato sta zakopala železno skrinjo blizu R3ave in zbežala na Turško. Leta 1850 so poslali stotnika Petra Popovic«, ki je pred kratkim tako tragično svoje življenje končal v Oradcu, naj preišče, kje je krona zakopana. On je prišel tudi temu na sled, ali za nekaj časa so pre iehali s preiskovanjem. Mej tem so izvedeli tudi od Szemreta v Parizu za pravo mesto in ker se je to ujemalo s Popovićavimi preiskavami, poslali so poslednjega I. 1853. z dvema oficirjema in oddelkom serežancev, naj vojaško nadzoruje izkopanje krone. In tedaj so začeli z nestrpljivostjo prekopavati naznačeno zemljišče, ter 8. septembra tudi resnično zadeli na skrinjo, ki je obsegala ogrske insignije. Priloga ^Slovenskemu Narodu44 St. 159, dne 14. julija 1894. navati v 3. razredu na podstavi te metode, ker imajo predolge atavke, pretežke izraze in preveč krepkih glagolov. — Po tem, dobro uro trajajočem, jedernatem in poučljivem poročilu g. nadzornika, je poročal g. J Furlan prav izvrstno „o telovadbi na petrazreriuicah" ter poiasnii svoje poročilo b praktičnimi vajami v telovadnici. Vse vaje ao učenci jako točno in lepo izvajali iu povsem zaalužena je bila pohvala, ki sta jo izrekla g nadzornik in konferencija učencem in posebej Se gospodu poročevalcu. — Ko so se določile učne knjige, Be je prestopilo k volitvam. Izvoljeni so bili a) v knjižnični odsek: gdč. Guzeli, gg. Žumer in Jos. Ma-er, b) v stalni odbor: gdč. Wesanerjeva, gg. Žumer, Raktelj in Jos. Maier. S tem je bil dnevui red dognan in gospod predsednik zaključi konferencijo ob V* 12 uri, spo-minjajoč se 25letnice novih šolskih postav, s trikratnim slava klicem na presvitlega cesarja. % liolenjNkega, 12. julija. [Izv. dop.] (Ivan Jerman f ) Duo 7. julija t. 1. je umrl gosp. Ivan Jerman, bivši trgovec v Celju. Bil je rojen v Črnomlju in je prišel tudi umreti v svoj rojstni kraj. „Slov. Narod" je v kratkih besedah prinesel vest o tej izgubi ter omenil, da je bil rajuki gosp. Ivan Jerman delaven član narodne Btranke v Celju. Ni dovolj, da se o tem mladem možu tako malo poroča, kajti ou je s svojimi skromnimi močmi veliko več storil, kakor marsikdo drugi. Pred kakimi 15 do 20 leti je živel Jerman kot trgovski pomočnik v Krškem, torej o času, ko je bilo Krško meščanstvo še zelo nemško misleče. V kolikor je do danes Krško z bližnjimi kraji, kakor Kostanjevica, Videm, Raihenburg itd narodno postalo, ima pouajveč zahvaliti 10 ali 15 mladim ljudem, ki so se v onih časih z veliko navdušenostjo lotili dela, da bi probudili v teh krajih narodno zavest; prav važno vlogo mej njimi je igral rajnki Jerman, ki je bil jeden najdejavnejših iu uajpožrt-vovalnejših. Že v zgodnji mladosti se ga je prijela tuberkuloza in zategadelj on svojega tenora, ki je bil takrat zeio prijeten, ni mogel tako porabiti, kauor bi bil to rad storil; če pa jo bilo treba peti za narodno stvar, je mladi mož z veseljem pel, — iu naj mu y) to Še tako težko bilo. — Pa ne samo to. Agitacija za narodno utvar je stala denarja. Rajnki je ol svojih skromnih dohodkov Žrtvoval zelo veliko za izlete, narodne zabave itd. in nikoli ni bil zavoljo tacih izdatkov nevoljen. Pozneje, ko je prišel Jerman v Celje, je tudi tukaj zaotavil takoj vse svoje moči za narodno agitacijo. Zdaj, ko je prebivalstvo kranjskih mest in trgov pridobljeno za narodno stvar, zdaj je lahko narodno živeti. Pred 15 ali 20 leti pa to ni bilo tako lahko, /.Listi ne za mlade trgovske pomočnike, če so služili pri nemškomislečih princtjiaiih. Prebivalci Kr&kega in okoličauskih krajev bodo gotovo pomilovali rajnkega Jermana, ko bodo zvedeli za njegovo prerano smrt ter mu ohranili Časten spomin, ker jim je v prejšnjih letih s svojim ljubeznivim humorjem iu Šo bolj s svojim krasnim tenorjem priredil marsikatero veselo uro. Včasih, ko sta namreč še Franc Omahuu iu inžener Poznik, ki sta že oba umrla, v Krškem bivala, se je ondi zelo lepo in dovršeno prepevalo, bili so tam pevci skupaj, kakor jih je samo še Ljub-Ijaua imela. Zdaj je že tretji unib, ki so nekdaj gojili v Krškem lepo naše narodno petje, prerano zapustil ta svet. Če nikdo drugi, tedaj se bodo gotovo Krčanje rajnkega Jermana radi spominjali. Prebivalstvo Črnomaljskega mtsta pa je lahko ponosno na tega svojega sina, ki je tudi v najtežavnejših razmerah čast delal svoji ožji domovini, Beli Krajini. S—c. Šola „Glasbene Matice4'. Gojenci glasbene šole so imeli dne" 4., 5., G in 7. julija javne proskušnje. Gojencev je bilo koncem leta 257 (mej njimi 149 učencev in 108 učenk). Po 1 predmet jih je obiskovalo 168, po 2 predmeta 48, po 8 predmete 41. Splošno teorijo je obiskovalo jih 57, harmonijo 8, zborovo petje 158, boIo-petje 6, klavir 133 in vijolino 25 Poučevali so 4 učitelji skupaj po 99 (oziroma 100) ur na teden, in sicer g. Fran Gerbič, šolski vodja in glasbeni učitelj, je poučeval solopttje in klavir, gosp. Karol Hoffmeister, glasbeni učitelj, je poučeval klavir, g. Matej Hubad, koncertni vodja in glasbeni učitelj, je poučeval splošoo glasbeno teorijo, harmonijo, zborovo petje, solo-petje in klavir, gosp. Karol Jeraj, glasbeni učitelj, je poučeval klavir, vijolino in ensemble. Javni izpiti gojencev so dokazali, da šolski zavod „Glasbene Matice", kateri je jedini svoje vrste v Slovencih, dosledno napreduje v vedno višji Rfrokovnjaško umetniški glasbeni izobrazbi Slovencev. Učni načrt, kateri se je tekom let iz diletantskih poskusov počasi razvijal, dospel je do stopinje, na kateri mora sploh stati po pedagogiško-didaktiških načelih ravnajoč se pouk v glasbi. O posameznih predmetih opomnimo to-le: Pouk o splošni glasbeni teoriji je dokazat, da je „Glasbena Matica" v tem predmetu dospela na tisto višino popolnost', katero zavzemajo niijodličnejSi glasbeni zavodi druzh narodov. Zakaj vsa velika tvarina se je v tako popolnem obsegu proučila, kakor se sploh proučuje na državnih zavodih in na konservatorijih. O tem so nas preverili točni in razumni odgovori učencev. O harmoniji je povdarjati, da se je letos prvikrat v vsej obsežnosti, ki je sploh možna, po metodi Sechterjevi in Brucknerjevi, oziraje se tudi na šolo Richterjevo, proučevala tvarina, kakor se proučuje na kateremkoli konzervatoriji. Natančni učni načrt glej v „i i v est j itt ! Odgovori učencev iz nauka o akordih in njih vezanji in izdelovanja vaj v generalnem basu in v modulaciji na tabli in pri klavirji itd. bila so tako točna, da so nas navdajala z veseljem in s ponosom. V zborovem petji se učenci zaradi premajhnih društvenih prostorov niso mogli Bkazati. A to tudi treba ni blo, Baj so itak tekom leta vsi šolski zbori pri javnih koncertih z najboljšimi uHpehi sodelovali. Koliko ko učenci napredovali v tem predmetu, razvidno je tudi še iz učnega načrta, v katerem so zaznamovane vse skladbe, ki so se proizvajale, in mej njimi je mnogo zelo težkih. V solo-petji amo imeli priliko, spoznavati velik napredek gojencev. Nadarjena učenka je ljubko Bohmovo pesem »čez leto" prednašaia zelo razumno in s pravilnim nastavkom tonov. Z jako s in-jiatiškim baritonom je takisto razumno tredaval učenec Vilharjevi pesmi , Kam?" in „Mrtva ljubav". Dobro se je tudi preJavala od druzega učenca Nedvčdova „Danio". O klavirji ie pred vsem opomniti, da bo bili gojenci častno zastopam v vseh osmih razredih. Večinoma jako nadarjeni bo povprečno vhi dobro in lepo udarjali, pravilno držali roke in kazali svoji stopinji primerno tehniko in doBtojen razum. Jako lepo, razumno in z dobro razvito tehniko su izvajali ziaati učenci višjih razredov klasiške in deloma tudi moderne skladbe, kakor n. pr.: Mozartovo sonato A-iiur, Mendelagohnovo „pesem", Reinecvejev „val ček", Hillerjev in Hiisslerlev „finale", Schumanuovo sonato C-dur, „finale" iz Mozartove sonato P dur, Hellerjeva etuda op. 46 (romanca), Bpetbovnove „varijacije", Mozartov „rondo", prvi stavek Mozartove sonate G dur itd. V vi jo I in b ki šoli so nastopali večinoma začetniki. Kazali so precejšnjo muzikabško nadarjenost; da pa njih izobrazba še ni na zaželjeni stopinji, je mnogo uzrokov, »osebno pa, ker se je vijolinska šola šele pozno iela razvijati iu ker je težko dobiti učiteljske moči, katera bi z izborno strokovno izobrazbo spajala tudi vztrajnost v učiteljskem poklicu it; izkušeno-' v metodi. Nadejamo se, da so sedanjemu uMtelju vijoline, g. Je raju, skoraj posreči, privesti tudi vijolhisko Solo do stopinje, na kateri so Že drugi predmeti. Od „odbora za Cigaletov spomenik" smo dobili danes nastopni poziv : Slovenski rojaki! Slovenci se ne moremo ponašati pred svetom, da bi jako častili za narod zaslužne može. Zarad skromnih svojih razmer smo napravili le nekaterim mej njimi skromne spomenike, pomneč besede Slomškove: »Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njih vredon nanlednik biti no zasluži". Mej našimi slavnimi možmi pa ima odlično mesto Matej Ci-gfale, ki ga šteje njegov življenjepisec, Ivan Navratil, „mej poglavitne stebre mili slovenščini i n n a j v e č" j e d o b r o t n i k e slovenskemu ljudstvu." Kot urednik „Slovenije" in „Državnega zakonika" je s trudom priredil slovensko imenstvo za politiko in pravoznanstvo, kot urednik Wol-fovega uemško-slovanskega slovarja je pomnožil naš jezikovni zaklad, z izbornimi spisi je čistil našo materinščino, z drugimi ji je gladil pot v šole in urade, pišoč šolske knjige in prevajajoč potrebne obrazce in tiskovine. Matej Cigale je torej vreden, da se ga narod hvaležno spominja, in zato se je osnoval v njegovem rojstvenem kraju, v Črnem vrhu, odbor, da mu oskrbi spomenik, namreč spominsko ploščo na rojstveni hiši v Lomen in, ker je roj-atvena hiša precej oddaljena od okrajne ceste, še drug spomenik v črnovrški vasi. Da bo pa spomenik dostojen slavnega moža, uljudno prosi podpisani odbor domoljube, naj k temu pripomorejo z blagohotnimi, če tudi z malimi prispevki. Sprejema jih odbor za Cigaletov spomenik v Črnem vrhu nad Idrijo. Imena darovalcev se bodo objavljala v časopisih. V Črnem vrhu, dne 1. rožnika 1894. Odbor za (Mgaletov spomenik. Domače stvari. — (O dostojnosti v p o I i t i č ne m boju.) Mariborski škof je bil miuoli teden v Celji delit zakrament sv. birme. Kakor je pri takih prilikah ntvada, zbrali so se Celjski odličnjaki, duhovni in posvetni, slovenski in nemški, na slavnosten obed. In pri tem obedu se jo nekaj primerilo, kar pri takih prilikah ni navada: čuli bo bb nekako potitiško barvani govori in sicer Bta tako govorila predsednik okrožnemu Bodišču gosp. Gertecher iu mestni župan Celjski g. Stieger. Govorila sta mej drugim o dostojnosti v političnem boju. To je lep in hvaležen predmet m prav v Celji je kaj umestno, če se o njem razpravlja, saj je m na svttu stranke, ki bi bila v tem oziru pouka bolj potrebna, kakor ga je potrebna nemška stranka v Celji. Kaj sta rečena gospoda govorila, nam ni znano. Listi molče trdovratno, le organček Celjskih Nemcev |e nam ival, da bo besede imenovanih govornikov biie naperjene zoper slovensko stranko, n strupeno je pristavljal, da se nobeden navzočuih Sioveucev ni oglasil proti tem izvajanjem. Če so bile besede gospodov Gertseherja in Stiegerja res naperjene zoper slovensko stranlo — (in mislimo, da bo bile, saj ne moremo veroval, da bi se uoal kdo o taki priliki izrečene besede javnih funkcijouarjev falsificirati, le manj pa, d* bi ti zoper neresnična poročila ne ugovarjali) — potem moramo odločno protestovati zojier to, da bi se očitalo Celjskim Slovencem nedostojno postopanje v političnem boju. Če postopa v Celji kdo nedostojno, tako je to samo in jedino t.sta nemška stranka, katere oficijelni načelnik je g. Stieger in s kur.ero tudi drugi viBoki gospodje simpatizujejo. Ne bomo o tem govorili, kako neumestno je, na nevtralnem kraju pri slavnostni priliki kakemu udeležencu kaj očitati, in hvaležni smo Blovenskim udeležnikom, da so Be taktno obnašali in da niso reagirali. R uniči na ljubav pa povdarjamu, da slovenski stranki ni nikjer treba pouka o politiški dostojnosti, ker se vedno in povsod bori ie z dostojnimi sredstvi. — (Nekaj se pripravlja v Istri.) Pred kratkim se je primorski namestnik liinaldini mudil nti Duuaji, težko da samo zaradi premembe zraka, nego najbrž tudi v službenih zadevah. Skoro ravno takrat prišla sta isterska italijanska drž. poslanca Ba.toli in Rizzi na Dunaj iu sta obiskala miniBtra notranjih dol. Zgolj etiketua vizita to gotovo m bila. Dno 10 t. m. so bili pri namestniku Rinaldiniju v Trstu deželni glavar iBterski dr. Campitelli in rečena poslanca Bartoli in Rizzi. To posvetovanje je trajalo dve uri. O hudi vročini S:i gospodje toliko časa niso razguvarjali. Ljudje, ki imajo kaj daru za kombinacije, pripovedujejo, da so te avdijence in ta potovanja v zvezi z govorico, da je pričakovati vi?n.ih prememb in umirovljeni pri politični upravi v Istri. —' („Crvena HrvatBka",) znani izvrstni, v Dubrovniku izhajajoči list, je v zadnji svoji številki priobčil daljši članek z naslovom ,Hvala Slovencima". Ta člauek, v katerem se nam izreka zahvala, da smo Be jasno iu določbo izrekli za zjedi-njenje s Hrvatsko in se udeležili slavnostnega polaganja temeljnega kamna Starčevičevemu domu, nas je zelo razveselil tako zategadelj, ker je pisan jako simpatično za naš narod, za naš list in za našo stranko, pisan z oduševljenjen in bratsko ljubeznijo, kakor tudi zategadelj, ker se v njem obeta udeležba bratov Hrvatov pri otvoritvi našega „Naroduega doma". — (Izlet društva „Pravnika" v Ljubljani.) Opozarjamo še jedenkrat vse gg. Člane „Pravnika" na izlet, ki ae priredi jutri v Novo mesto. Izletniki se odpeljejo ob 6. uri 7 min. zjutraj z južnega kolodvora. Za izletnike bodo pripravljeni posebni vozovi II. razreda. — (Vrtna veselica „Slavca",) ki bode jutri dne 15. t. m. popolndne ob 4. uri na Keplerjevem vrtu, ima nastopni pevski vapored: 1. To-vačovBkv: „SlavBka domovina" zbor. 2. A. Nedvčd: »Zvezna", zbor z spremljevanjem vojaške godbe. 3. A. Nedvči: „ Popotnik", zbor a tenor-samospevom g. Medena. 4 Towačovsky: „Sokol buditelj", zbor. 5. D Jenko: „Naprej 1* zbor s sprem-ljevanjem voiaške godbe. Chtali vzpored (Ke-glianje na dobitke, merilec moči, momentno fu-tografovanje in elektrizovanje itd ) ostane nespremenjen, kakor je bil določen. Vojaška godba hodu Bvirala po končanem vzporedu, ki ubseza 12 točk, mej njimi „Marica", „ouvertura po slov. pesmih", „narodne pesmi", „Gruss an Laibach", „četvorko po jugosi. narodnih pesmih* itd., še več komadov za ples na prostem. V mraku se bode užigal umetalni ogenj. Vstopnina za osobo 20 novč., člani so vstopnine prosti. — (Serenado) priredi pevsko društvo »Slavec* daneB zvečer ob polu 10 uri č. gospej Frunji dr. Tavčerjevi, da jej izkaže svojo hvaležnost za njene zasluge pri društveni desetletnici. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista so poslali: Moška |iodružnica v Brežicah (po g. blagajniku Agresu) 27 kron 80 vin, katere so nabrali a) Vrla gdč. Marijanica P aninec od Breških in Krško-vaških rodoljubov na prijateljskem sestanku v Krški vasi v predvečer godu slov. blagoveBtnikov 21 kron 58 vin., b) podružnični blagajnik ob raznih prilikah 6 kron 22 vin. — Rodoljubi v Smanji pri Je -.h (po g Franu Ro š ke-u, podučitelju) 2 7 kron, katere so nabrali v predvečer sv. Cirila in Metoda. — C. g. Josip Sattler, župnik na Orni gori pn Ptu|u, 6 kron, katere so darovali: G Lekše, kapelan, 2 kroni, gg. KlanjŠoek, učitelj, Jurič, župan, Mlakar, krčmo r, n pošiljatelj, vsak po 1 krono pod geslom: Oj mati moja domovina — Ti moja skrb in bolečina — Bog čuvaj dobrotiiivi Tel — Neimenovana v Ljubljani 2 kroni. Skupaj 62 kron. 80 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in uj h nasledniki! — (Za »Narodni Dom") v Ljubljani Bta poslala uredništvu našega lista: G. Jožef Savoru v Karlovcu 9 kron , nabrane pri sestanku veselega društva trgovskih pomočuikov pn koncertu v „Zu-rinem domu" v Karlovcu. — Gosp. J. Pujman v Diuj^-m 1 k r o n u. — Skupaj 10 kron. Žveli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Darilo.) Gosp. Fran Kol I man, trgovec in meščan Ljubljanski, daroval je druStvu „Slavee" ob priliki desetletnice 40 kron, za katero veledušno darilo mu društvo izreka najsrčnejšo zahvalo. — (Ljubljanska Št. Peterska možka in ženska podružnica) sv. Cirila in Metoda je odložila bvo|o veselico na dan 12. avgusta t. I. v llf.faerjevi pivovarni. Natančni vpp >red sled«. — (Slovensko-hrvatski abiturijenti) pnredć dnd 15 avgusta v Ljubljani veselico s koncertom. — (Sklep šo Ib ke ga 1 e ta.) Tukajšnja nižja gimnazija je sklenila šolsko leto daues z običajuim „Tebe Buga hvalimo". Znanstveni uspeh more se imenovati prav puvoljeo, kajti od 388 učencev dobilo lih je prvi red z odliko 53 (v prvem tečaju le 46). prvi red 266, 34 jih ima ponavljalui izpit, 30 d'o,ko m 5 troiko; leto jih izgubi torej skoraj 9°l0 —Zuauatvene rezprave sta spisala: prof. Rutar: Argivska ravnica in prof. Hubad o račji kugi. — (.N a r o d n i do m.") Zgradba „Narodnega doma" v Ljubljani dorasla je sedaj v nekaterih delih že do višine stropov parternih jiroatorov in na vzhodni atraui poslopja polagajo se že stropni tramovi. Tudi telovadnica na severni strani dozidana je do stropno višine; orjaški stebri, ki ločijo telovadnico od prostora za borenje in od galerije, so dozidani do vrha, ter so narejeni iz najboljše Btisnjene opeke in port-land-cementa, ker imajo noBiti vcb zapadni zid slavnostne dvorane v prvem nadstropji. M noli teden mudil se je na stavbišči zopet vrhovni voditelj zgradbe urh.tekt prof. Wagner iz Gradca, ki je v osebnem dogovoru z ožjim odsekom in zidarskim mojstrom Zupančičem določil razne do sedaj še dvomljive BtavbinBke zadeve, mej drugim tudi način zgrajeuja etebrov v vestibulu in pri glavnem uhodu. Obljubil je tudi, da pošlje v kratkem podrobne načrte za mizarska dela, ki se bodo potem takoj razpisala, tako da bodo dotični obrtniki labko pripravili suh les ter lahko po zimi delali. Podstrešje gradi se na prostej senožeti poleg Tržaške ceste in je delo že znatno napredovalo. Za doaedaj izvršena zidarska in druga dela izplačal je odbor podjetnikom že skoraj 30.000 goldinarjev. — (Posebni vlak na sv. Višarje) bode vozil po jako ugodmh pogojih in nizki ceni kakor doslej še nikoli, v soboto 2 8. julija dopoludne, ter vsprejema udeležence na vseh mej Ljubljano in Novim mestom, Caljem, Brežicami in Lescami ležečih postajah in postajališčih. Več se izve" pri odboru za potovanje, v Ljubljani, Marijin trg 1. — (Misterij o zna zadeva.) Z ozirom na to, da se razširjajo še vedno povsem neosnovane govorice glede otroka, najdenega pri pokopališči, prijavljamo od prizadete dame nam došlo pojasnilo: „ Ustrezajo želji svojih sorodnikov, hočem glede najdenega otroka pojasniti vse, kar se mene tiče. Dne 5 t. m. po šoli šla sem s svojim dečkom na sprehod. Ker ljubim daljše Bprebode na krajih, kjer ni preveč ljud.j, šla sva po Dunajski cesti mimo pokopališča, krenda na desno mimo Petercovega skladališča, ter ob zidu pri protestantskem pokopališču, hoteč se od tod vrniti domov. Hodla sva počasi ter tu in tam utrgala kako cvetko. PriŠedši na ogel protestantskega pokopališča, zagledala sem nekaj belega ležati na tleh. Približala sem se in zapazila, da je krpa nekoliko krvava. Premišljuje, kaj bi to moglo biti , razgrnila sem s Bolnčnikom krpo in b strahom zagledala otroško truplo. Da bi moj dečko ne videl, kaj sem našla, rekla sem mu, uaj gre naprej , ga celo nekoliko korakov spremila, potem pa se iz meni sami sedaj neumljive rado-vodni sti vrnila. Komaj Bem pristopila k truplu, sem videla, da se mi bližajo nekateri od premogovega prahu očrneli možje Prešinil me je strah, da bi zamoglo imeti zamo slabe posledice, ako bi me ljudjsam> videli pri truplu. V tem sirabu zamotala sem truplo v krpo, sveženj skrila v svojem Bolnčuiku in zbežala, nadeje se, da srečam kakega redarju, kateremu bi mogla vse obrazložiti. Možje pa so šli za menoj, naibrž se jim je moje počenjanje sumuo zdelo in ko sem to videla, vrgla sem zve-ženj s solnčuikom vred v grm, bo v svoji nepopisni razburjenosti vrnila in prašala može, kje bi mogla dobiti nekolike vode. Šla sem ž njimi, ko pa sem se ozrla, sem videla, da je jeden teh mož šel h grmu in našel tam truplo. Prav takrat se nam je približal postaren mož in tega sem prosila, naj pokliče redarja iu preskrbi kak voz. Kar ae je potem zgodilQ,'je itak znano.* " — (Najden mrtvec.) Včeraj izvlekli so pri Mostah iz Ljubljanice moško truplo. Vtoj>l|enec je baje vpokojetii kurat mornarice g. Frau F ajdi ga, katerega se pogreša od početka tega meseca. G j-vori se, da se vidijo na truplu znaki udarcev, iz Čepar se sklepa, da je bil g. Fajdiga ubit, kon-titatu emo pa, da v tem oziru uradoma še ni nič dognanoga. — (Nova tir m a.) Pri deželnem kot trgovskem sodišču v L ubijani se je izbrisala združua firma »Schuasnik £ Weber" in se je \p sala firma »Carl Weber" za trgovino s špecerijskim m materijalnim blagom v zapisnik posamičnih firm ter g. Karol Weber kot nj* lastnik. — (C. kr. deželni plačilni urad) v Ljubljani bode zarad snaženja uradnih prostorov dne 19. 20. in 21. t. m. za promet s strankami zaprt. — (Tamburaši .slov. bralnega društva" v Kranji) prirede v nedeljo dne 15. julija t. 1. ob polu 9. uri zvečer na vrtu gostilne g. P. Mavrja ml. koncert z jako bogatim in raznovrstnim programom. Vstopnina za osebo 20 kr. Čisti dohodek je namenjen v prid društvu. — (Potrjen zakon.) Cesar je potrdil načrt zakona glede zagradbe hudournikov v Ljubeljskem okrožji, kakor ga je sklenil deželni zbor koroški. — (Razpisane službe.) V postojinskem šolskem okraji: 1.) Na ljudski Šoli v Po stoj ini, ki ima odslej pet razredov, učiteljsko mesto z dohodki II. oziroma III. plač. razreda; 2.) na jedno-razrednici v Studeuem mesto učitelja in voditelja z dohodki III. pl. razreda in prostim stanovanjem ; 3.) na jednoruzrednici v Podkraju mesto učitelja in voditelja z dohodki IV. plač. razreda in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 2. avgusta pri okr. šolskem svetu V Postojim. ---^ Slovenci in Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 a, A --- Razne vesti. * (Uniforma učencev srednjih šol) se bode uvedla v kratkem v Galiciji. Prijatelji te novotarije poudarjajo, da je potrebna zarad lažjega nadzorovanja učencev zunaj dole. čujejo pa se tudi mnogi nasprotni glasovi. * (Po leti zmrznil,) Pač redkokdaj se je pripetilo, da bi kdo zmrznil sredi toplega poletja. Tak slučaj se je dogodil v Argeškem gorovju v Valahiji. Minuli teden je padlo v hribih mnogo snega in je nastal tak mraz, da je zmrznil neki pastir. * (Morilec svojega župnika.) Porotniki v Lavalu na Francoskem so obsodili na smrt vikarja Bruneau-a, malovrednega in spridenega zastopnika svojega vzvišenega stanu, ki je umoril svojega župnika in potem truplo vrgel v vodnjak. Hvala Bogu, da so taki izrodki mej katoliško duhovščino nenavadno redka prikazen. * (Potresi v Carigradu) bo prouzročili silno Škodo. Posebno močan je bil potres v Stam-bulu, kjer je bazar močno poškodovan in se je podrlo več hiš. Nad 150 osob je poškodovanih, deloma mrtvih deloma težko ranjenih. Tudi v Peri se je zrušilo več hiš, mej drugimi se je podrla streha pri francoskem poslaništvu. Se huji je bil potres v Angori, tudi v Jalovi in drugod se je podrlo več hiš in je ubitih mnogo ljudij. Anatolska železnica je na 480 kilometrov daljave bila razrušena, da je promet nemogoč. Morje je bilo silno razburkano. Mej prebivalstvom je zavladal velik strah. Knjitovnost. — Izvesti e .Glasbene Matice" V Ljubljani o 22. društvenem, 12. šolskem in pevskega zbora 4 letu 1893/94 I/.d«i odbor, sestavil društveni tanuk Anton Stritof Tako se zove letošnje jako obsežno poročilo natega zaslužnega glasbenega zavoda. Zanimiv* vsebina je nastojma: I Uvodne besede. II. Kronika. III Muzikalije. IV. Glasbena šola. 1. Učifeljstvo. 2 Učni načrt. 3 Imenik učencev. 4. Statistika glasbene čole V Koncerti. 1 Imenik pevskega zbora. 2. Vzporedi koncertov. 2 Statistika koncertov. VI R*cuu in j*rora^un. VII. Imenik društveoikov. VIII Naznanilo o začetku prho vi njega šolskega leta Prijatelji slovenske gli>sbe bodo naaii v tem res marljivo sestavljenim poročilu marsikaj, kar utegne zanimati tudi širše kroge. Naj bi to delce vzbujalo čim dalje večje zanimanje za zavod, ki tako uspešno deluje za napredek s o-venske glasbene umetnosti, ter mu pridobivalo novih podpornikov. — Matice Slovanska prinaša v 12. se-šitku začetek iz srbščine preložene povesti Čedomila Mijatović* „Ikonie, ve/frova mntka*, katero je preložil Jos Z v. Raušar, in začetek znamenite rasprave „Ruska in Evropa", rmki spisal Dauilevskij, preložil Kari YY.».i. Trst 14. julija. Policijski nadzornik Mi-kelič je po zadnji seji občinskega sveta are-toval Amilkara Raskoviča, sina iredentovskega občinskega svetnika, ker je na galeriji mestne dvorane sramotil slovenske poslance in policijo. Proti Raskoviču se je začela sodna preiskava. Dunaj 14. julija. Vest, da pride rusko bredovje z admiralom Avelanom meseca septembra v Trst in v Pulj, je neosnovana. Dunaj 14. julija. Kolera se je razširila skoro po vsej Gališki. Tudi v Krakovu je že umrlo več oseb. Oficijelna poročila niso točna. Praga 14. julija. V nekem kamnolomu pri Kolinu je svoj čas izginila večja množina dinamita. Tukajšnji policiji se je posrečilo, ujeti tatu, nekega delavca, ki je znan kot anarhist. Line 14. julija. Policija je zaprla nekega zidarja Salhveterja, pri katerem je našla mnogo anarhističnih spisov in dokazil, da je bil Sall-weter v zvezi z anarhisti v Londonu in v Parizu. Budimpešta 14. julija. Kurija je priziv radi rumunskega memoranduma v Kološu obsojenih Rumunov odbila. Beligrad 14. julija. Kriza v ministarstvu ni poravnana. Kralj je poklical finančnega ministra Petroviča k sebi v Niš. Govori se, da mu naroči sestavo novega ministerstva. Rim 14. julija. Kasacijsko sodišče je zavrglo ničnostno pritožbo na 18 let obsojenega vodje sicilskega ustanka in bivšega poslanca Defeliceja. cenjeno 5. eep- Iz uradnega lista. Izvršilne ali eksekutivne dražbe: Ane Bazni k posestvu v Št. Jarneju (reasumando) dne 20 julna v Kostanjevici. Martina H e raka posestvo v BraSljevici, cenjeno 49 gld. 40 kr., dne 26. julija is 25. avgusta v MetliU'. Matija Kol en ca posestvo v Ravnah (v drugič) dne 27. milje v Litiji. Jožefa Saše k a zemljišča v Trnovcu, cenjeno 50 gld , dne 27. julija v Metlki. Andreja Milavca posestvo v Lazah, c njeno 12.302 gld., Hne 2. avgusta in 1. sept. v Logatcu Pavla Šterka zemljišče, kuplieno po Ani Šterk, v Predgrađu za 803 gld , potom relicitacije dne 3 avgusta v Crnomlji. Po Juriju Majerle iz Suhevasi kupljeno po sestvo v Planini, potom relicitacije doc 3 avgusta v Ornomlji. Petra Petri ča posestvo, kupljeno po Jeri Petrič v Kotu, zarad neizpolnjenih dražh^oih pogojev, potom relicitacije dne 3. avguata v Črnomlji. Gregorja Jakše zemljišče v Kotu. ceneno 1170 '.»d, dne 3. avgusta in 5. septembra v Ćrnoinl|i. Jož-ft K o betica posestvo na Strašnem vrhu, cenjeno 390 gld., dne 3. avgusta in 5. septembra v Črnomlju. Jurija Po že k a zemljifičd v Adlešči, 103(J gld., (reasumando) dne 3. avgusta in teinbra v Crnomlji. Frana Treuna posestvo v L'ubliani na Tržaški cesti, cenjeno 23 060 gld. dne 6. avgusta in 10. septembra v Ljubljani. Marije Gerbec posestvo v Vrbici, eenieno 1060 gld , dne 10 avgusta »n 10. septembra v Ilirski B Btrici. Neže Rep še posestva v Glini, cenjena 1770, 50 in 60 gld , dne 10 avgusta in 14. septembra v Radečah. Konkursi: Ivan Mrak, izdelovatelj mila v Zaporo ob Savi; kookursni komisar okraini sodnik Ivan Nabercik, upravitelj konkursne mase notar g, Luka Svetec v L-tij'. Shod upnikov dne 23 julija v Litij'. Za lastnike živino. Za poletja se pri domačih živalih, zlasti prešičih, ovcah, perotnini, pogosteje nego v vnuki drugi dobi v letu pojavljajo epizootične, kužnim podobne bolezni. Priporoča se torej, pravočasno primernih prest-rvativiiih sredatev uporabljati, in kot taka ae priporočajo : Kvvizdin redilni prašek za živino, istega prašek za prešiče, prašek za perotnino, prašek proti driski ovac, kutini sredstva so preskusen* že dolgo vrato let Kot jako dobro razknžujoče aredatvo se priporoča za hleve kresolin (zboljšaai kreolin), ki ga je tvrdka Fran Iv. Kvvizda v Kor-ncuburgu spravila v trgovino. RADENSKI uatron-litijoDov vrelec (razpošiljalnica slatine in kopališče) , preskusen proti M<-taIoi<-iil lil« ■ lini (prutin, prod in pesek), boleznim teloilca, Mnlueu« I žleba (obiati, mehur), kronič-|ueiuu kMtnrii Uiliitl. Poskusi dr. Garrod-a, Bins-'\vanger-ja, Cantini-ja, Ure-ja dokazujejo, da ima ogljenokisli litijou v posebuo veliki meri lastnost raztvarjanja pri Bcalnictiokislem ukladanji, iu le tako ___ bi jo moči tolmačiti izvratne uspehe Radenske kiBle vode. Najboljša ooveiujoca pijaen, bogat, naraven mouBseu\, pri epldeiul|au, kakor kolera, vrociuaka bolezen, influenca, kot d letetiena pljaln. Prospekti brezplačno pri ravnateljstvu zdravilišča v kopališču Radenskem, Štajersko. SEftloga v Ljubljani pri J. IJiiiug;cr-Ju in IH I h. 14 a »t iier-Ju. (397—81 „UUBUAHSK1 IW" ■ tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; sa četrt leta 1 gld. 15 kr. inilllMStMf Umrli so v .Ljubljani: 11. juhja: Marija Kosmač, knjižničarjev* vdova, 81 let, Mrstui trg št. 17. V deželni bolnici: 10. julija: Franca Pucelj, kajžarjova hči, S loti. — Marka Erfavo, goslač, 74 let. — Franc Terlop, gostač, 77 let. 11. julija: Neža Jurman, delavka, 33 let. Meteorologično poročilo. 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 13. jnlija 7. zjutraj 2. popol. 9. zveCer ^35 4 u. - 3:> 1 mm. 735 6 aa. 18 0°C 26 6* C 19 5° C bi. vzh. si. vzh. si. vzh. jaBno jasno jasno OOOaz Z>u.xiaja3cct "borza dne 14 julija t. 1. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebra . . Avstrijska kronska renta 4" .... Ogerska zlata renta 1 „..... Ogerska kronska renta 4°/0 .... Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice........ London vista.......... Nemški drž. bankovci za 10O mark . 20 mark........... 20 frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini . . ....... Dne 13 julija t. 1. 4u/0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 5" , po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 4',,°/« zlati zast. listi Kreditne Brečke po 100 gld..... Ljubljanske srečke ...... Rudolfove srečke po 10 gld......22 Akcije anglo-avslr. banke po BOO gld. Tramway anitt. velj. 170 gld. a. v. . Papirnati rubelj....... 98 gld. 85 kr. 98 25 t _ 40 n . _ 80 m . 121 40 . 95 B 45 m . 1002 g — rt . 352 _ ID n . 1'24 90 m . 61 20 86 m 9 94 it . 44 _ 55 n 5 • 90 n 1. 148 gld. 25 kr. . 197 25 a . 127 _ — . 124 _ — . 196 »M ■ n I 75 n n l r»t> . 809 n afn n i n 34'/ t x Z eo C * ■m_. * 'ti - a. Z cc — rt i_ tfl «= « * 9 ^ m > o 9& >o s i- «3 V vročem letnem času ■e more priporočati kot najboljša in naj-VIII. koristnejša * (51-2) osvežujoča in mizna pijača, posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in saduimi sokovi, O LAVNO • K L A DltTI Ta upliva oaveževalno iu oživljajoče, vzbuja slast do jadlt, poplesuje prenavljanje« Fo letu jo pravo okrepčevalno sredstvo. Srednja temperatura 2P40, za 2-6° nad normalom. najnovejše fcico/ze priporoča Jako po veni Jlnton Schuster „pzi Scncftutl (747-3) Ljubljana, Špita/ske ulice. se vzorno v celo oskrbovanje, — Frauilškaiiskc ullee •*t. ti« m« «lvorl**<*i, m« levo. (761) Poletno stanovanje na Grorenjskeiti! (768—i) Več opravljenih suh ae M nizko chihi odda v Za putah blizu Begunj. — Naslov: F. Ollfčlč, LJubljana. CJr. glavno ravnateljstvo mir, trt, ieleteic. Izvod iz voznega reda ■rrolia.Trxi.ee'a- odi 3.. j-viaaila. 139^. Nnstopao omenjsDl j.nI,.wj.il u m odhajal nI cmai osn*o«ul ao » *rt-,tiy}r,vr<>j>xkrm čfMi«. SredojeaTropiki 6aa Je krajnnma ćuti w Izubijani /a 3 minuti naprej. Odhod lz LJubljane (jnž. kol.). Ob IU. uri 8 mnin. po nori oiebul »Uk t Trbii, PonUbel, HoIJak, 0«-loreo, Franaenefoate, I .j nl.no, £*■ Salathal t Auaaea, Iechl, Oman. dan, Solnograd, i>nd-Oaateln, Zeli jeieru, Inomoat, Bregem, Curibt Ganeva, Parii, Stajr, Lino, Budejorioa, Pisanj, Marijina »are, Kirer, Karlova vara), Franoova vara, frago, Tiipaijo, Dunaj -rit Am«teUen, 0f> 6. uri 7 min. »Jutraf metani vlak v Novo meato, Kočevjo. 06 7. **rt JO tniu. zjutraj oiebul vlak v Trhli, Pontahel, Heljak, Celovec, Franaenifeate, Ljubno, Dunaj, £aa Selzthal v Auiaee, IaotUt Omnnden, Solnograd, Lend riastein, Dunaj via Amatotten. <»> 11. uri 41 min. tlojtolitiiiu! mnaani vlak v Novu masto, Koiovje. Ob 11. uri SO min. dapolurin« oiebul vlak v Trbia, Pontahel, Heljak, Celovec, Franieuafeate, Ljubno, HeUtlial, Dunaj. Oh 4. uri / / rala. jiojtoludn* oiebul vlak v Trbia, Heljak, Oelovao. FramenafoHte, Ljuluto, , Selzthal v 8olno(rrad, Ijend-(}aateln, Zeli na jeieru, Inumoat, Hroguiu, Curili, Oenevo, Paril, Htejrr, Lino, Omun-dnn, leclil, Hmiejevioe, PUenJ, Marijine vare, Kiter, Francove var«, Karlove vare, Prago, Lipako, Dunaj via Amttettnn. Ob 6 uri 30 min iht.t moiaui vlak r Novo meato, Kočevje. Prihod V LJubljano (juž. kol.). Ob 0. mH .">.'>' min. tjutraj oiebni vlak a Dunaja via Amitetton, Lip. lije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, l'i/ iij.i, Hudejnvio, Solnofrrada, Linca, Steyra, Omundant, Iechla, Aua. •cea, Parlia, Oeneve, Curilia, Hregonzn, Inomoata, /ella na jezera. Lemi-Oaatoiua, Liuhnega, Oeiovoa, Beljaka, Kranienifeat«, Trbiia. S nH '»' min. »JutrtiJ meianl vlak ia Novoga mosta, Kočevja. Ob 11. uri H7 min. dojtolutltie oaehnl vlak ■ Dunaja via Amatetten, liil'aije, Trage, Francovih varov, Karlovih vurov, Kjr», »lir j:i.ib varov, Plinja, Hudujovio, Sotnograda, Linoa, Htoyra, Pariza, Ooneva, Curiha, Hroirulue, Inomoita, /.ella na jezeru, Lend-Oaateiua, Iijuhnoga, Celovca, Liemn, Poutnhla, Trbiia. Ob t'.' uri 40 niln. pvjatUttiHtt mešani vluk ii Novoga mcata, Kouevja. Ob 4. url IH t,i ta. janiotutl nr »aebui vlak s Duuitja, Ljubnega, Solitliala, Hol)»ka, Celovca, Pranioiiaroate, Poutahla, Trbiia Ob H. url 34 min. svrčer uioiani vluk iz Novoga Mesta, Koiovja. Ob 0. ttri lit min. avrrer oielini vlak z Dunaja preko Amatutteua ln Ljubnega, Heljaka, Celovca, l'|iiaii|<> /ta vM»kiiila mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: lteiiKoc-uitlo /.a fino polt; tvortakovo milo /■& prišeo; karbulHko milo za uglajenje polti pri pikah vsled kos in kot razkužujoća mila; B rger jev« smrekovo - igla* »to milo za Bmll Jiuj«' i u tvolteto, HeruerJ «vu milo za neino otročjo dlobo kr.); i5 Htekl, za 5 gld. 26 kr. (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vedno naročnik. (5hs—7) v* najem Me o«ldd lepo, novo poletno stanovanje pri kolodvoru v Domžalah, Ponudbe vzprejema lastnik g. Jakob Jerman v Douiialah. (733—3) Fran Ivan K.wlzda? in kr. avstro-ogerski in kraljevsko rumnnaki dvorni založnik. Rabi se IO let sem v mnogih hlevih, ©* živina ne žre ali če i'L^" i tu k Mlnlio prebavo, al da §e xboliN» mleko i' in so pomnoži mlvv-noNt krnv. Kwiz d e Korneuburški jedilni prašekzaživino in sicer za konje, rogato živino in ovce. Cena 1, ifeat|l 70 kr., va *tt»t|i as kr. Glavna zaloga: (213—7) Okrožna ekarna v Korneuburgu pri Dunaji. Pazi naj se na gorenjo varstveno znamko in zahteva naj so i/r*eno Kwizde Korneuburški reclilni prašek za živino Dobiva se pristen v vseh lekarnah in droguerijah. SI« i>roda| Je v Ljubljani, na Sv. Martina centi *l- 11 na kraji prav pripravna za prodajalnfco. Prodajalnica je tudi zdaj v njej. — Natančneji pogoji bo izvedo istotam. 748—2) ua razstavi za zdravje in vreda-vanje bolnikov v Stuttgartu 1890 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zahvalnih pismih, katerih število ^re v tisoče, priznaia kot jedino, zares roelno iu neškodljivo sredstvo, s katerim se doseže tako pri gospeh kakor pri gospodih lepa in bujna rast lasij in se prepreči, da no izpadejo m da se ne dela mej njimi prhot; mladi gospodje dobe po uje rabi moćne brke. Za uspeh in za neškodljivost ae garantuje. Lonček 80 kr., če bo poSlje po poŠti ali proti povzetju 90 kr. K. Hoppe, Wien, XIV., Hutteidorferstrasse 81. iliO.j—21) vsled porabe Jedino pristnih .T. >o-vili ar:ol>iiili Ik ii j »I j i<*. Stotine /.abvaliub pisem o uspehu. (oŠ©—10; Cena steklenici 1 gld., steklenici za poskušnjo 50 kr. Jedino pristno i rsgistrovatoo varatv. znamko ,,zamor6eva glava' iu napisom . I. C -.-»n f .«»'(-* Kulintropren. Pristno se dobiva v lekarni „ruđeoega križa" Iv. 1 >. Csapo, Osek (gornji grad), Hrvatska. Zaloge v vseh večjih lekarnah, kjer takih ni, naj so obrne direktno do proizvodit.>lj a. F. VVisian sedlar v Ljubljani, Rimska cesta št. 11 priporoča svojo zalogo gotovih „landauerjev", koleselnov in aa pol pokritih voz in izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najlepšem slogu in nizki ceni. (651—6) Pristno Brnsko sukneno blago za spomladno in poletno sezono 1J594. Jeden kupon :t.lo in vira dolg, ui popolno -<>•.,od MkO olili-l.ii (NUlilljO. Iilave in Ivlovutk) Ntune ssjimn gld. i ho \t dobre Kl«l. «.— iz bolJA« gld. 7.70 \r. line Kld. » — i« tlnejie gld. 10.50 iT iiajliiiejNv j V0IH6. pristne ovčje Kupi.n /a črno salonsko obleko uld. io*—, kakor tudi blago za vrhne suknje-loden za turiste, črni pemvienne in duaking, za državno uradnike, najfinejše greda-Sam- tkanine itd. razpošilja po tovjirniSkib conah kor roelni in solidna najbolje znana tovarni tka zaloga suknenomu blaga Siegel-lmhof v Brnu. Viorcl zastonj ln frankovano. — Garantnje ne za to, da odgovarja pošiljka popolnoma vzorcem. Kit iiva/.vujv : 1'. n občinstvo ne zlasti opo/arja na to, da je blago, ve sv narova direktno, amiiiii ceneje, nego če ao isto naroča po agentih. Tirdka Sn inliol \ It mu razpofiilja vse blago po pruvili loiariii»kib venah, ne da lil iHručunJifclS) sleparskega , krojaškega popusta", ki toli oškoduje zasebnih naročiteljev. (181—24) se nalagajo glavnice če se kupujejo 4°o založnice galiskega zemljiško-kreditnega društva. Iste don, Sajo dobička več ko 4 odstotke ter uiivajo pravo pupilarne varnosti, se ne smejo ob tlačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vlože kot kavcija in kot vojaška ženitna kavcija; razor: tega je vsakih KO gld. založnic zavarovanih po hipotekami vrednosti 2S.'t gld. 33 kr. Založnico Hi dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzu pri banka in menjalnica v Ljubljani. (5t»—i&) amnik na Kranjskem, postaju državno železnice. — Vestno, individ. zdravljenje pod t vodstvom špvvljal-nt'Kti letlraviiika, ki je tekom poslednjih 4 §f let dosegel najboljše x uspehe. Zdrav išče je odprto od 1. iii:i;h do l."». oktobri«. Ilustrovani slovenski in nemški prospekti se dobivajo pri Ig. pl. K le i n m a y r - j n & Fed. Bamhcrg-u v Ljubljani, uatančneja pojasnila podaja zdravisko vodstvo. (8Si>.7) neipp'ovo zdravišče. Pr*ej Geba. Fran Čuden HH urar Kr- Prej Geba. lltf ' * J' v IJulilJiiiii. lav nI trg št. (Podružnica v TrMoovljah) priporttča si občinstvu ter posebno preč. duhovščin svojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (120—6) in vseh v to stroko spadajočih stvarij po u»|- iii/jili eviutli. Popravila izvršujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po pošti. Ceniki ao vedno na razpolaganje zastonj in franko. Anton Presker Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 16—Ljubljana pnporoč a svojo bogato asortlrano zalogo za gospode, duhovnik, gospe in dečke za poletno sezono. Po meri ae iiapiuvlJH jo ohteko VSlke. vrsto iz iia:(inejsi:ga in najsolid-nejsega blaga, po ■ IftjnoVfl š-.b n^Oroih in p<» najnizjili ceuab. L. Luser-jev obhž za tiariste. a^awawavwBaw Pristen v Ljubljani: Jos. Mnyr, J. Hwoboda, U. pl.Trnk»'»czy.(i.Pice(di,L. Qredni: vltudoirovem S. pl. Sladovič, F. Uaika; v liHmtilkii .1 Močnik v C'elovel A. Egger, W Thunuwald, J. Utrnba-cher; v llresali A. Aicb inger; v Trnu (na Ko. roSkotn) V. Menner; v Beljaku F. Scholz, Dr K. kumpf: v fjSoriel (t. B. Pontoni; v WoII'm< berieu A. Huth ; v Kranj i K Šavnik; v Kad-««nsi C1. E. Andrieu; v Idriji Josip Warto; v Kadovlilei A. Koblek; v Celji J. Kupierscbojid. Posredovalnica služb in stanovanj G. Flux iui Bregu £t. €% (764) Idi't- u u j n»: ve« bolJMili lu priprostih gostilniških iu' privatnih k uharic #.a LJubljano, okolico in urngo«!, |iri|»roMtlh lu I.oljnih nalakarlv, ko-cJJniu in Jezdnega hlapna, stare|so pestunjo, 2 prodajalki za trgovino i mešani ji blagom, |aho dobre, trajne h In/.!»*» itd. itd. na Glincah pri Ljubljani priporoča svojo zalogo mnogovrstnega domačega žganja in brinjevca kakor tudi (767) jagodovca iz črnih jagod in češ-njevca las letošnjih češenj, tfff v s* o i><» xelo xni>uiii »oni. Tinctcapsici compos. (PAIN-EXPEL.LJBIR), pripraven/ v Riohtrovi lekarni v Praze, všoobecni znani^, bolesti utišujici domači lek k marini, jest na sklade ve vet&nS lekaren, labav po 1 al. 20 kr., 70 » 40 kr. — Ki kupovani treba m miti dobre na pozom a prijmouti jsa lahvs ■ oohran-nou »namkou „ k • t v 0 s " jakolto p t i t t, tratt-adai sMrlatoLatvi i Rlchtrovi lihim »I ilitlli l»"f frtii. sobni slikar v I_i5-uilol3a.i-ii, IBregr la.. &t. 20 P ^ priporoča »e v izvrševanje vseh ^ 1 v dekoracijsko in slikarsko > \ stroko spadajočih del * ^ z zagotovilom ukuanomodernega dela proti ^ ^ zmerni eenl. (491—14) | na glavnem trgu v mestu, ležečem oh železnic', ptav pripravna za vsaktero kupčijo in obrt, ktr ima pri tleh lepo proda JI nI ti I c o in druge prostore, v I. nadstropji pa 7 lepili »ob z 12 kuhinjama, i. t d., se z Jako ugodnimi plačilnim i pogoji prostovoljno pr«».>m> v trgovini z mešanim blagom «Xal£ot>tl I.;t-vnMieie-ii, trgovca in pojestnika v Soilra/i.i. na Dolenjskem. (765—1) VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO!"^ poj-njnižjih canan pođ najvgodnejiiml pogoji polllja pođ Jamarnon to ttf posluinjo. IO. IlELLIIt. DUNAJ J; Pr»t«r«ir»m Hr_|2_ "3520 lotu« MttUirul 1*2 itrtDl tk.tiol t.Ukl t ilmuM M ••■Ura )»ukt ■• iin.vio:, uit) uiioij rTfpT^Ililll H IK.] (838—9) Vozni listki t Sby. Amerito i (6—2«) pri nizozemsko-aineriški parobrodni družbi. > I Kolowratring 9 IV Weyringergas8e .DUNAJ.! ?'.«*l jinm, >Inri|in t 1 ^ priporoča veliko zslogo oprem za krojače -podvlek za fcan predpasnikov, životkov in rokovio, po-zamentirskega in drobnega blaga, trakov, čipk m pctljanj, čipkastih zaves m preprog, umeteljsih cvetk in njih delov, jei---mfcM— aJMBia r^re—r^l^t Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval n3> lastnega izdelka za dame., go*p.;de in otroke je vedno na izhero. Vsahcršna naročila izvršujejo se točno iu po nizki reni. Vse mere se shranjujejo iu saznauienujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 't.:," J. J. NAGLAS tovarna pohištva g v LJubljani, Turjaikl trg- it. 7 in S Gospodske nlloe (Knežji dvoroo). £f Zaloga jednostavnoga i« najfinejega le* g ■enega in oblaainjenega pohištva, zrcal, jr stnitf.irskejra in po/.latarske,-;a blaga, po- ^ bistvene robe, zaves, odej, preprog, za- g stiral na valjcih, polkuov(ialasij). Otro- v ški v«)/.ićki, železna in vrtna oprava, ne-pregorue blagajnice. (35) 1**1 l**B**l Restavracija „Pri Zvezdi' cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon in kegljiide. Priznano izvrstne jedi in pijaee in ukupno obedovaitje. F. Feiiinc, reatavrater. A -A. jl a k Jm. k Jk Jm\ 4*. Jm> Jm. i Ui *aii & Večaj ► 4 Ljubljana. G radišče št 8, Igriške ulice št. 3 ► 4 priporočata p. n. caat. občinstvu bvojo S ^ vel ko zalogo vsakovrstnih ^ 4 pečij in glinastih snovij t A kakor tudi ^ a štedilnikov f ^ in vseh v to struku spsdajocih del po w nizkih cenah. (31) W Josip Reiclt | Poljanski nasip, Ozko ulice št. 4 i priporoča čast. občinstvu dobro urejeno ■ kemično spiralnico ♦ v kateri so razparane in nerazpar^ne B moške iu ženske obleke lepo OCedUo. J Pregrinjala \ sprejmo se za pranju in m creuj v pobarvanje. V barvanji vsnre- I jetua so svilnato, bombažno in mešano £ Hat \ \ u iii nh. p t««> HENRIK KENDA v LJubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. v, Brata. Bborl h S Liubljana, Frančiškanske ulic« 4- ? y Slikarja napisov, * L stavbinska in pohist7ena pleskarja, -j 7f Tovarna za oljnate barve, lak * in pokost. (30) p f Glavni SSStop Ilrtrili«! i -JeveSS »rl- > i;tii!»jii«'^,u lcarboliuo]a« Maščoba ^ % /.» KonjskM kopit« in usnje. ;jf G. Tdnnies v Ljubljani. Tovarni, za stroje, železo in kovino-llvnlca. Icilelujn kot poaotinoii: vse vrste strojev za lesoreznloe in žage. (21) l'i .'\/umu cel« napravo in oikrttuj« |n»ri»sl m I <• in kol I«' po najlioljii loatavi, siti«■ .umi liirliiiit' in v.i.lim li.il4>Hii Maksimilijan Patat-ova naslednika jflcrnla Hoiivn bljanl, av. Petra oesta it. 32, ali pa sv. Petra nasip it. 27 priporočata 86 p. n. obcInstVIl za ženske in moške obleke, razparano iu tele, iste se lepo oevili )o: vzprejeniata vsnko-vrstna prekri nj a la, svihmtu robce in trakove za pranje in pobarthiiJe. kakor tudi svilnati), bomOažno iu mešano l)lago vseh barv. Obleka se C'iMti, |><-re in barva hitro, dobro in po nizki ceni. Zajamčeno pristni kranjski liter po gld, 1*20 in iccl edenovec liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdravniki, pri (216) Oroslav Dolencu trgovina z voMenino in medom LJublJnua, Gledališke ulico lO. Podobe umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda" (Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar) dobivajo se na lc»r103a.-jp oglarji tiskane komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržcih. priporoča p. n občinstvu svojo iZuBlovalnico sofla-voJe Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 („I*ri avstrijskem cesarju") z opomnjo, da rahi vodo iz mestnega vodovoda, & v svoji fxllja.ll -v Xj©scsl1x rabi vodo iz tekočega studenca nad cesto proti Bledu. (64) Zunanja naročila izvrše se točno. J. Hafner-jGva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstni restavracija I veliko ihiimiio in koncerte itd. in lepim vrtom. (36) = Kegljišče je na razpolago. = Ubod je tudi iz Poljskih ulic. i Čast mi je naznanjati, da sein pre-' vzela po sunti mojega mois Frana Toni liovats^lfo obrt ) katero bodem nadaljevala, t«-r ae pripo-» ročam sa vsa v to stroko spad Joča dida ■ po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. 3 Dobro delo iu točna postrežba. Z ve'o-epoštov iij.-iu (.'17) Ivanka Toni V Kravji dolini ftt. Si. >s m m m m m m m m j* r motni ini+niti čtiazolitia SStiz^aj ro/*na c7{i//lof pet ocena. £yit 6t/\i na. Mttrtu poselmcijit naznanila. m m i s* i 3* 3* 3» Poletne obleke Luster-Sacco, obleke, ki se dado prati, za vsuh<» titatosf, nepremočni vremenski plašči iz lodna ( ffrtrefocki), za potava tfja tmjpraktlbneja stvar obleke h lodna pvipo ruvata (3£'6— 1> Sričar <§ Stlejač Slonove ulice št. 9 Ljubljana Slonove ulice št. 9. Varstvena znamka. %J. ▲XfĐBXi«A novo izumljeni prekomorski prašek (premijlran z najvišjimi častnimi nagradami) tigOMJtbl ju sćiirk«', molj«', .stenice, I»oIIm», /oharje, mu lic, m ni v I ic prošičlt o, |»tićje pršiće, Mploli VM žuželke s skoro ceznaravno hitrostjo in Bigurno-tjo, tako da od zah-ge uirćcBovin ne ostane niti Bledu, Tovarna in razpošiljal niču: (757—1) T- illTDIELi, drogerija „pri črnem psu", v l"r»sri. Klinova ulica nI. lit. Pristni praiek se dobiva v Ljubljani pri gospodu Albinu Sličar-Jl, trgovcu, Dunajska cesta št. 9; v Kamniku pn ^osprnln Joa. Moenlku, lekarnarju. : - Fran Detter Ljubljana, Stari trg- št. 1 priporoča svojo zalogo kmetijskih in poljedelskih strojev ♦ ♦ ♦ kakor: mlatiliiice, vitle, slamo- ♦ reznice, stiskalnice itd. ^ P. n. naročniki smejo se zaupno name obrniti, ker imam že 20 £ * let na tukajšnjem mestu svojo zalogo in je bil še vsak popolnoma za- % (G93—3) ? ♦ % dovoljen, kdor je pri meni kaj kupoval. Mušči %a prah ig nepremočni potni plašči §| iz najboljšega tirolskega lodna .saste^ konfekcije o čipkah v največji izberi in po jako znižanih cenah pri Sričarju (§ 3Uejaču Sfonovc uCicc9 JdjuSfjana S/o/iopc nftccD. (836—1) Kamnoseška obrt in podobarstvo. f Vinko čamernik : kamnosek T7" Xjj"U."blja«>l>i-«*i Peter rJfoiiiii.it) H priporoča se za i/.vrsovanje J cerkvenih umetnih kamnoseških del | kakor oltarjev, tabernakoljev, prlinlo, obhajllnih miz, krstnih kam- £ m nov lttl., nadalje za vsakovrstna SJj I stavbena ItaumosešUa dela ♦ ■ kakor tudi za izdelovanje plošč lz vsakovrstnega marmorja za pohištvo. 2 ^ Ima tudi bogato zalogo . * v&ES' r^a-g-rolonlln. spomenikov '"SsfrE g iz raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejilh arhitekt ontčnih #• obrisih po Jako nizki oenl. ♦ UtF~ Oskrbuje napravo kompletnih druiblnaklh rakev in vsakako Q popravljanje. (10-28) * l. . Obrite, načrte in vzorca pošilja brezplačno na vpogled._ * w — 'ta ®|®|®|©|®|©|©|@|©|®|©|©|©|®|©|©l©l©l©l©l©l©l®l©l©l©|® bratov Koslerjev v Ljubljani priporoča svoja priznano izborna in najbolje uležana piva katera so bila pri mejnarodni razstavi živil na Dunaju 1894. leta odlileova hm kakor uležana- marčna in izvozna piva % ,080—7) piva v steklenicah =8g z zagotovilom točne in naj solidnoj e postrežbe. ©l©l©l©l©l©|©|©|@|©|©|©|@|©|©i©|©|©l©|©|©|©|©|©|©|©i© Izlajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lautniua in tink „Narodne Tiskarne".