MAJ	
16 T Janez NeDomuk	
17 S Paškal	
18 t Vnebohod	a
19 P Peter Cel.	+
20_S Bernardina	
21 N 6. po Velik.	
22 P Julijo, dev.	
23 T Andrej Bob.	
24 S Donacijan	
2". t Greftor VII.	6
2B P Filip Nerij	+
27__S_Mapdalena	+
2S M Binkoati	
2S P Maksimin	
SO T Kinč. k robov	
JI S Kv.-Angela M.+	
amerikanski Slovenec
mu mwm&m m% n smerikj
»•»i«? m t m i« w*m — n mvm h i<u*m — »a m s«
GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOEIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHOEXfi 1 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE K ZEDINJENIH DRŽAVAH, >
IOfficial Organ pt font Slovenian OrganiznUontJ
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKA
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH«,
ŠTEV. (NO.) 97.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 20. MAJA —- SATURDAY, MAY 20, 1939
LETNIK (VOL). XLVIII.
Izgredi Judov v Palestini - Konec zveze balkanskih držav
Nad sto mladih Judov ranjenih v spopadu s policijo v Jeruzalemu. — 175,000 Judov demonstriralo proti angleškemu načrtu za rešitev palestinskega vprašanja. — Judje v skrbeh, da ne postane Palestina za nje izgubljena.
Jeruzalem, Palestina. — Viharne demonstracije so vpri-zorili Judje ta četrtek v tukajšnjem mestu in dan prej po drugih mestih v Palestini, pri katerih je bilo do nad sto udeležencev ranjenih,ko se je demonstrativni obhod izprevrgel v krvave izgrede, da je bila prisiljena nastopiti policija. •Demonstracije so bile vprizor-jene v protest proti Angliji in njenemu najnovejšemu načrtu ''a rešitev kočljivega političnega vprašanja v Palestini.
Čez dan v četrtek so se vr-^ili po tukajšnjih ulicah protestni obhodi, katerih se je udeležila množica do 175,000 Judov, katerim na čelu je korakal vrhovni judovski rabi. Demonstracija je bila sicer hrupna, toda drugače mirna ter se je tudi brez incidentov razšla. Takoj nato pa se je Popoldne zbrala 'množica judovske mladine, kakih 5000' oseb, pred uradom distriktne-ga komisarja in tu je nato prišlo do krvavih izgredov. Mla-dina je s kamenjem dejansko napadla policijo, na kar je ta izvršila protinapad. S tem pa je izzvala še srditejši odpor, da je 'bila pod silnim pritiskom Pnmorana k začasnemu umiku. Po prihodu ojačenja pa je napad obnovila, toda demonstranti se niso zlepa umaknili, Cele tri ure je trajal spopad m šele pozno zvečer so se iz-gredniki razpršili. Ranjenci, so Po večini v starosti od 10 do 16 let.
Od demonstracij v drugih rnestih, ki so se vršile dan prej, so bile, zlasti burile v mestu Tel Aviv, kjer je bilo ranjenih nad 40 oseb.
■Angleški načrt za rešitev Palestinskega vprašanja, ki je izzval tako ogorčenje Judov. ln ki bo rodil bržkone še več Podobnih nemirov, določa, da 12 Palestine ustvari arabska država, v kateri bi imeli ' udje pravice le manjšin jske-g« naroda. Judje vidijo, ako Se ta načrt uresniči; bodo njih San-je, da postane Palestina njih narodna država, šle po vodi in bi se v Palestino sploh ne smeli Judje več priseljeva-
1 m od tod njih ogorčeni protesti.
p°litikarji smejo
prelomiti obljube
fede°ra,tngeleS' Cah ~ Neld Leo p soc*nik> P° imenu
to v . • Yankowich, je zadnji
jo i i?Z.r®kel mnenje, da ima-
da l°v!i ar,,i POPolno pravico,
ljube i ° prelomi.i° sv°je ob"
kandid S° Jih dali ob čaSL1
vil še ?tUre' in obenem dosta" reč" i,CU^n° Pripombo, nam-
ga 'd a J'e od Boga same" delaana ta' Pravica, da lahko
mera0 °bljube> ki jih ne na-
Bisbe • ° izpolniti- Neki F- W-
je of)6"36 bil namreč tožen, da
natoHaa?ukandidature za se" kam nab,ral prispevke za
Poskrbel° * °bl-iubami> da bo Sodn'V Za vla(lno službo lk Pa je obtoženca opro-
SE VEČ ČET ZA PREMOGARJE
Gov. Chandler ima še 400 mož pripravljenih.
Harlan, Ky. — Governer Chandler je v sredo odredil, da se postavi še nadaljnjih 400 mož državne milice v pripravljenost, da bodo poklicani v slučaju potrebe. Doslej je bilo v službi 1,300 mož. Chandler je bil očividno v skrbeh, da bi med premoga,rji ne utegnili izbruhniti nemiri, ko v pogajanjih z operatorji ni prišlo do nikakega zaključka in so se nadaljnji razgovori odložili do ponedeljka. Dan prej, v torek,je predsednik tukajšnjega distrikta premogar-ske unije, W. Turnblazer, poslal predsedniku Rooseveltu brzojavni protest proti navzočnosti vojaštva, češ, da so čete uporabljajo kot stavk o-kaška agencija,
--o-
CESTA SE UDIRA VSLED KOPANJA TUNELA
Chicago, 111. — Inženirji, ki vodijo kopanje tunela za podzemsko železnico, so prišli na neko neprijetno ugotovitev, ki jih bo primorala, da bodo morali podvojiti varnostne priprave. Opazilo se je namreč, da se je State st., pod katero se koplje tunel, vdrla na nekaterih krajih za štiri do pet in-čev, in sicer severno in južno od Chicago ave. Poslopja ob ulici so bila le malenkostno prizadeta, ker so pač postavljena na trdnem temelju, vendar pa so morali predrugačiti načrte za kopanje pod trgovskim delom mesta.
-o-
(GRADITEV ZRAKOPLOVA NI ODOBRENA
Washington, D. C. — Načrti, da se ima zgraditi nov preizkusni zrakoplov, približno polovico tako velik -kakor so bili Macon, Akron in Shenandoah, so se opustili; predsednik Roosevelt je tako odredil v sporazumu z višjimi mornariškimi voditelji. Zrakoplovi so se namreč izkazali kot skrajno nezanesljivo transportacijsko sredstvo, kar dokazujejo katastrofe, ki so zadele gori omenjene tri, kakor tudi par drugih.
-o-
SIJAJEN SPREJEM ZA KRALJA
Kanada navdušeno pozdravila kraljevo dvojico.
—o—
Qrafaec, Kanada. — Na tisoče in tisoče glav ljudstva je prihitelo zadnjo sredo zjutraj v pristanišče tukajšnjega mesta, ko se je angleški kraljevi par, kralj Jurij in kraljica Elizabeta, izkrcal iz ladje, katera ju je 'pripeljala na zemljo ameriškega kontinenta. Med bučnim pozdravnim vzklika-njem in grmenjem topov njima v pozdrav je dvojica odkorakala skozi vojaški špalir na prirejeni oder, kjer sta bila za nju pripravljena dva sedeža v obliki prestolov. Po kratkem pozdravu, ki so ga izrekli vladni in lokalni zastopniki, sta se kralj in kraljica odpeljala po ulicah, natlačenih ljudstva, v zakonodajno palačo province.
-o-
PONOVNA IZVOLITEV DENVERSKEGA ŽUPANA
Denver, Colo. — Pri županskih volitvah zadnji torek si je prebivalstvo tukajšnjega mesta ponovno izvolilo dosedanjega župana, B. F. Staple-tona. Skupno je bilo devet kandidatov, od katerih je Stapletonu sledil po številu glasov lesni trgovec Guy Martin.
--o-
STAROST SE POZNA NA ZOBEH
St. Louis, Mo. — Na konvenciji zveze ameriških zdravnikov v tukajšnjem mestu se je zadnji torek priredila razstava, ki je pokazala, da se lafhko človeška starost ugotovi na zobeh. V njih se namreč stvori j o taki krogi kakor v drevesih.
ŠTUDIRAJO ZASTOJ .
V TRGQVINI
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je izrekel zadnji torek nasvet,naj bi dve komisiji skupno, ena vladna, druga privatna, pričeli teme* ljito proučevati, kaj je vzrok za zastoj v trgovini in gospodarstvu v splošnem.
KRIŽEM SVETA
—	Berlin, Nemčija. — Iz ministerstva za poljedelstvo je bila zadnji torek izdana odredba, po kateri je prepovedana uporaba girietane v .svrho kakih priboljškov, marveč se fttne iz nje edino surovo maslo izdelovati.
—	Moskva, Rusija. — Vrhovni sovjetski odbor je na svoji seji zadnji torek odredil, da se zviša službena vojaška doba pri vojni mornarici na pet let, pri obrežni straži pa na štiri leta. Doslej je doba trajala štiri, oziroma tri leta.
—	Šanghaj, Kitajska. —Japonske oblasti so cdbile zahtevo mestnega svežta mednarodne naselbine na otoku Ku-langsu, da bi zapustile njih čete ta del mesta, ki so ga zasedle v petek zadnjega tedna.
-o--
FLORIDA ZAVRNILA
TOWNSENDOV NAČRT
Tallahassee, Fla. — Florid-ski državni senat je zadnji torek s pretežno veČino glasov, namreč 28 proti 8, zavrnil predlog, da bi se^ v državi u-veljavil Townsendov načrt za starostjo pokojnino. Po načrtu bi se imel upeljati dvaodstot-ni transakcijski davek za vsako kupčijo, iz česar bi se plačevalo po $200, ali toliko pač, kolikor bi davek prinesel, na mesec vsaki osebi nad 60 let stari.
RAZKROJITEV JVEZE
Dve članici se združili z nasprotnima taboroma, Jugoslavija z Rimom-Bfirlinom, Turčija z Anglijo.
Belgrad, Jugoslavija.—Zveza balkanskih držav, ki je sesto-jala iz Jugoslavije, Rumunije, Turčije in Grške, je doživela nekako podoben konec kakor svo-ječasna mala antanta. Kakor se je mala antanta razkrojila brez vsakega uradnega sklepa, tako nekako je prišel konec tudi za balkansko zvezo.
Balkanska zveza sicer na papirju' §e obstoji, toda dejansko se ne more več računati z njo. Dve njuni članici ste se namreč očitno postavili v dva nasprotna
Iz Jugoslavije
Žalostna posledica pretepa pred skoro dvema mesecema, ki je težko prizadela dve dolenjski družini. — Hudo nesrečo so povzročili otroci posestniku Ciglarju v Ki-carjih pri Ptuju. — Smrtna kosa, nesreče in drugo.
Ni poslcšal nasveta zdravnikov
Škocjan, 27. aprila. — V sredo 8. marca se je pozno zvečer vračal proti domu 24 letni Alojzij Žagar iz Vinice pri Škocjanu in se med potjo ustavljal v raiznih gostilnah ter pil. Končno se je ustavil tudi v gostilni J. Kirarja v Savinku, kjer je bila zbrana večja družba, ki je pila. Najbolj je pil Žagar, ki nazadnje ni več razlikoval onih s katerimi je pil od onih, ki so prihajali ter je pričel zdražbo. Vse prigovarjanje naj ^bo mi-
tabora. Med tem, ko je Turčija j pred par dnevi sklenila medse-j bojni obrambni pakt z Anglijo, se je pa Jugoslavija končnove-ljavno naslonila na zvezo med Rimom in Berlinom. Kakor je bilo že poročano, je bil kraljevi namestnik, princ Pavel, zadnje dni na obisku v Rimu in trdi se, da je prinesel s seboj domov pogodbo z Italijo za nenapadanje in medsebojno pomoč. Istočasno, kakor se poroča, bo Jugoslavija tekom prihodnjih dveh tednov sklenila podobno pogodbo tudi z Nemčijo in Ogrsko.
Ta zveza z Italijo in Nemčijo sicer ni od jugoslovanskega ljudstva posebno navdušeno odobra-vana, vendar se kljub temu daje splošno priznanje princu Pavlu, da je namreč rešil kočljivi položaj, v katerem je tičala država, najboljše, kolikor je bilo v danih okoliščinah mogoče. Obvaroval je namreč državo pred grozečim razpadom s tem, da jo je sprijateljil s tistimi, ki so jo najbolj ogrožali, dasi je istočasno ni povsem trdno navezal na nje.
ren ni nič izdalo in Žagar je začel deliti zaušnice. Lojzetu Glaviču iz Stare vasi pri Škoc-janu je prisolil kar tri zaušnice. Glavič, je v jezi pograbil v bližini stoječo motiko in zamahnil po Žagarju ter mu prebil nad sencem lobafajo.^ V bolnici v Novem mestu so Žagarju očistili rano in mu sve-
7 pa sta dečka vstala, začela stikati po sobi in dobila nekje vžigalice. Urno sta jo popihala na skedenj, kjer sta vžigalice prižigala in jih metala po senu. Naenkrat je bil skedenj v plamenih. Ogenj j& prvi opazil stari oče, ki je takoj alarmiral sosede. Posrečilo se jim je rešiti živino, razen 5 prašičev, ki so zgoreli. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje z vsem orodjem in ostalim inventarjem, kakor tudi ostrešje stanovanjske hiše. Škode je okrog 30.000 din, zavarovano pa je za 10.000 din. Pri gašenju in reševanju je dobil stari oče hude opekline po levi roki, plečih in drugih delih telesa. Prepeljali so ga takoj v ptujsko bolnišnico.
--o-
^^^llliiltlllfC3JIJfillIflITI£3fll||[|EliI1C3I1ICIlilltflC3IEfllllirriIC31VlltllXlttlC3tlllllBBIMlC3IIMi91lirillT3EJIllllIEIIIC3llllt1IIIfllC3IlltlllIlIllC3|llgilttllllC3IIEItt111IICC313)IIIJ11IIIC3l|kIIIIC3ltllllllEltirr3ftlJIIflFltlC3ftIlllltfll<C3IlllElllllVIC3ffl .J,

IZREDNA HITROST GOLOBA
Moline, 111. — Pri neki go-lobji dirki iz Eldon, Ia., do § tukaj, ki se je vršila zadnji torek, je odnesel prvo mesto golob, ki ga lastuje A. S. Smet iz Moline. Žival je letala s hitrostjo 61 milj na uro.
stil, rekoč: "Ako smatramo take obljube kot kršitev zakonov, potem se vmešavamo v pravice ameriškega politikar-ja, dane mu od Boga, da lahko dela visokoleteče obljube v zameno za podporo."
Pozdrav delegafinjam V. konvencije S. Ž. Z.!
Iz vseh delov širnih Zed. držav hite točasno zastopnice ženske organizacije, Slovenske Ženske Zveze, proti lepemu minnesotskemu mestu Chisholmu, da bodo tamkaj v skupnem delu in prizadevanju dodajale novo gradivo k stavbi svoje ustanove in sestavljale nove načrte za nje še bolj plodonosno delo v bodočnosti. Konvencija je za vsako organizacijo važen dogodek, posebno važen pa še za žensko organizacijo. Kakor namreč ženska, kot pravi pregovor, v domači hiši tri ogle podpira, tako je ona tudi v javnem življenju steber, okrog katerega se suče vse kulturno in socijalno življenje naroda. Zato pa tudi ima vs;a ameriška Slovenija točasno obrnjene oči proti Minnesoti in pazno zasleduje petek konvencije SŽZ, ki se bo otvoriia tamkaj to nedeljo. Gotovo se vsaka cenjenih delegatinj zaveda pomembnosti svojega položaja in tako smo prepričani, da bo vsaka prispevala po svojih močeh k blagru ne samo svoje organizacije, marveč vsega slovenskega naroda v Ameriki.
List Amerikanski Slovenec je z zgodovino Slovenske Ženske Zveze neraz-družljivo zvezan. Saj so ravno v njem pred 13. leti pognale prve klice za ustanovitev te prepotrebne organizacije in v njem se je tudi prva šibka mladika negovala in gojila, dokler ni dosegla tolike moči, da je mogla sama skrbeti za svojo rast potom lastnega glasila. List zato še s sposebno ljubeznijo in pozornostjo sledi razmahu in porastu te organizacije, ki se je tekom let razbohotila v mogočno drevo in zato ob tej priliki prisrčno in iskreno pozdravlja cenjene delegatinje na konvenciji kakor tudi celokupno članstvo. Obenem izreka željo, da bi sedanja konvencija dosegla take uspehe, da bi se korenine in veje te organizacije razširile v vsako slovensko naselbino in dosegle vsako katoliško hišo.
Bog Vas živi!
tovali, da bi se dal operirati, pa ni v to privolil. Že je kazalo, da ne bo nikakih posledic, ker se je rana lepo celila;. Ža-garjeva močna narava je na videz kljubovala poškodbi. Nenadoma pa je nastal pre-okret. Žagar je začel vse boli pogosto čutiti močne bolečine v glavi in je nato opozoril zdravnike. Pod na videz za-celjeno rano je zdravnik ugotovil gnojenje. V sredo so nesrečneža operirali, a bilo je prepozno. Zdravniki so opozorili njegove domače, da se bliža smrt. Žagarjevi sorodniki so se pripeljali v Novo mesto in ga dali z avtefm prepeljati domov. Ko je avto privozil v domači kraj na! Vinico, je bil bolnik že mrtev.
Naj pripomnimo, da je obenem s tragično smrtjo Žagar-jevo hudo prizadeta tudi družina Jožefa Glaviča iz Stare vasi, ki ima poleg žene še štiri otroke. Je brez vsakega premoženja in je imel v Stari va si pri Škocijanu v najemu mlin.
Ko je Jože Glavič izvedel o smrti Žagarjevi, je takoj šel v Novo mesto na okrožno sodišče in se javil preiskovalnemu sodniku s prošnjo, da ga do obravnave puste na svobodi, da bo skušal urediti v tem času svoje družinske zadeve. Sodišče je njegovi prošnji ugodilo.
-o-
Otroci zanetili požar
Ptuj, 26. aprila. — V nedeljo 23. t. m. je ob 7.15 začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Ciglarja Martina v Kicarju pri Ptuju. Ciglar Martin dela kot zidar v Trbovljah, doma pa gospodari nje--gova žena Marija. Ko je ta včeraj zjutraj odšla k sv. maši, je pustila doma 69 let starega! tasta in svoja dva otroka, 4 letnega FranČeka in 5 letnega Antona. Otroka sta še spala, ko je mati odšla. Okrog
Dober lovec
Daileč znani 'mariborski lovec kač in preparator Josip Zieringer je slavil pred kratkim poseben jubilej — 15 letnico, kar se peča z lovljenjem domačih strupenih kač za šolske, znanstvene in zdravstvene s vrhe. Po lafetnih zapiskih je lastnoročno vjel v teh letih 4000 gadov.
-o——
Smrtna kosa
V ljubljanski bolnici je umrl Simon Volarič, postajni prometni zvaničnik v Radovljici na Gorenjskem. Prej je 10 let služboval na postaji v Zidanem mostu. Rojen je bil na) Bregu pri Zidanem mostu pred 37 leti. — V Podlipi pri Raki, v okraju Krško, je umrl Franc Golob, ugledni krojaški mojster, oče višjega finančnega inšpektorja Fr. Goloba v Ljubljani.
-o-
Jubilej
Štiridesetletnico poroke je v Laškem pred kratkim slavil Emil Pleskovič, davčni inšpektor v pokoju in njegova žena Ejmilija.
-o-
Pod lokomotivo
Čez križišče ceste in železnice na Teznem v Mariboru se je 18 letna frizerska vajenka Mara Rukavec iz Maribora vračala ponoči domov. Tik pred prihodom vlaka je stopala čez progo, pa jo je zadela lokomotiva in jo vrgla na sosednji tir. V tem je po istem tiru že privozila druga lokomotiva. Dekle je silno zakričala in k sreči je njen krik slišal strojevodja druge lokomotive, ki je ustavil stroj tik pred njo. Mara ima od udarca) lokomotive precej hude poškodbe in je morala v bolnico. -o-
Zlata poroka
V Stari vasi pri Bizeljskem sta pred kratkim slavila zlato poroko ugledna in daleč na okolu poznana zakonca Martin in Celestina Frece. Kljub letdm, sta oba še čvrsta.
BYND1
?:/. tlAXOM
fitrftA 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja rsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
NsbIov uredništva in nprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto----$5.00
Za pol leta_____2.50
Za četrt leta_________1.50
£a Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto__$6.00
Za pol leta _ 3.00
Za četrt lete__1.75
Posamezna Številka_________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year--------------$5 00
For half a year-------—2.50
For three months ______________— 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year----$6.00
For half year--------3-00
For three months------1-75
Single copy -----------------------— 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo voaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-mitvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post oifice at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879._ _
Slovensko vprašanje kot vprašanje malega naroda
Zelo vzpodbudljiv članek je objavila te dni Ljubljanska "Slovenija", ki z jasno besedo dopoveduje, da se Slovenci premalo zanimamo za usodo svojega naroda. Članek se glasi:
"Doba, v kateri skušajo nekatere velesile nadomestiti meddržavnopravna načela z nacionalnopravnimi, ni ugodna za uveljavljenje življenjskih pravic malih narodov, kolikor ne gredo v račun teh velesil. Kjer vlada in odloča moč, mali narodi ne štejejo dosti. Nič čudnega ni, če v takem času obupujejo nad usodo svojega naroda vsi šibki značaji tudi pri nas, ker nimajo notranje trdnosti in moči ki bi ju zoperstavili psihozi strahu. V našem gledanju na zunanji svet se vedno zrcali naše notranje življenje. S sadizmom samomorilca iščejo in naštevajo ti ljudje razumske razloge in dokaze, ki govore proti obstoju malih narodov. Nimajo čuta za snovanje razvojnih sil, nimajo do-voljnega zgodovinskega znanja in razgledanosti po svetu Nesposobni so zato dojeti, da je proces narodne diferenciacije nekaj nujnega, da ni zaključen in ne bo nikoli zaključen, ne zavedajo se, da ta proces narodnega ločevanja ni v nikakem nasprotju z očitno razvojno tendenco po snovanju vedno večjih političnih tvorb. Narodno načelo kot kulturnotvorno načelo je izraz globokih razvojnih tokov in bo večno gonilo človeškega napredka. Zato ne gre razvoj nikjer v smeri stapljanja narodov, ampak v smeri nastajanja vedno novih ljudskih občestev s prizadevanji po samosvojem kulturnem življenju; Ideja o pravici malih narodov do samosvojega in enakopravnega življenja in razvoja ustreza razvojnim nujnostim, in ni je sile, ki bi mogla to idejo trajno zatreta ali maličiti. Mednarodna anarhija v razmerju narodov se bo prej ali slej morala umakniti novemu pravnemu in nravstvenemu redu med narodi in državami. Za majhne narode pride njih čas tako gotovo, kakor pride za zimsko puščobo pomladno življenje. Odvisno bo vse od njih pripravljenosti za ta čas. Seveda narodu, ki nima volje do življenja, ne more nihče pomagati. Tudi za manjšine malih narodov napoči nova doba. Iz današnjih prerivanj in pretresov bo izšlo novo pojmovanje naroda in narodnega prava. Kar danes neki veliki narodi iz osvajalnih namenov tako poudarjajo, bo moralo veljati tudi za male narode. Zmagati mora načelo, da predstavlja vsak narod neko živo organsko enoto po svojem življenjskem občutju, . po svojih kulturnih vezeh, da predstavlja neko duhovno občestvo, ki veže svoje člene preko vseh državnih meja. S tega vidika ne bomo mogli pripadnike neke narodne manjšine samo šteti, morali bomo manjšino tudi tehtati, upoštevati njen pomen za narodno celoto. Majhnemu narodu ne pomeni izguba, ene četrtine narodnega telesa nič manj ko velikemu. Zanj in za njegov narodni obstoj lahko pomeni izguba stotisoč rojakov hujši udarec ko za velik narod izguba enega milijona. Nihče ne misli, da bo zmagalo tako pojmovanje in vrednotenje naroda kar čez noč, a čas in razvoj delata v to smer, in tudi Slovenci moramo s tem računati.
Več ko ena tretjina našega naroda živi za mejo. Svet takih dejstev ne upošteva. Naša narodna manjšina pomeni zanj drobec jugoslovanskega naroda, svet nas kot narod ne pozna, in to lahko postane kdaj usodno za nas. Prav zemljepisna izpostavljenost slovenskega ozemlja, dejstvo, da leži naša zemlja stisnjena med dva mogočna ekspanzivna imperija, nam narekuje, da se v danem državnem okviru uveljavimo kot samostojen narod. Svet mora vedeti, da živimo Slovenci svoje samostojno narodno življenje pri vsej navezanosti na skupno državo, mora vedeti, da slovenska narodna manjšina ni samo neznaten del enega jugoslovanskega državnega naroda, ampak živ-ljenjskovažen del našega narodnega tejesa, Ni vseeno, če predstvlja ta manjšina za nas celo tretjino naše narodne celote ali samo tvidesetino. O uveljavi jen ju pravic malega naroda tako dolgo ne moremo govoriti, dokler se ne upošteva pravica njegove manjšine sorazmerno z njeno pomembnostjo za celotno življenje naroda. Danes ima svet kaj malo razumevanja za taka dokazovanja in razmi-
šljanja, a kdo si upa zanikati mogočnost, da se časi spremene, da bo narodno načelo navsezadnje le zmagalo. Slovenci smo kaj malo storili, da bi svet seznanili s svojim narodnim položajem in svojimi narodnimi prizadevanji. V' tem pogledu moramo mnogo zamujenega popraviti, predvsem pa svet opozoriti in prepričati, da je vsaka aspiracija na slovensko ozemlje znotraj naših državnih meja naperjena naravnost proti golemu življenju našega naroda, da bi vsaka okrnitev tega ozemlja pomenila smrtno obsodbo za slovenski narod, za narod z evropsko civilizacijo in s samosvojim kulturnim življenjem in vsemi ustanovami, ki so v ta namen potrebne.
S tega vidika, zlasti če upoštevamo, da živi skoraj polovica Slovencev izven naše države, se nam predstavlja slovensko vprašanje kot samostojno vprašanje, v določenem pogledu neodvisno od ureditve narodnih razmer v državi, neodvisno od hrvaškega vprašanja, kot vprašanje duhovne združitve vseh raztresenih udov naše narodne družine in življenjskih pogojev naših narodnih manjšin. Vse bolj ko veliki narodi bi se morali brigati za slehernega rojaka za mejo, med izseljenci in v državi onstran Sotle. Nimamo pravice trkati se na prsi in govoriti o slovenski dokler v tem oziru ne storimo več ko doslej.
G. KANONIK OMAN 60 LETNIK
Cleveland, O.
Komu po Ameriki ni znano ime Oman. Menda samo onim, ki duhovnike sovražijo, sa'm'o oni morda tega imena, ne poznajo, vsi drugi pa ga s spoštovanjem izgovarjamo. — Dne 22. maja 'bo 60 let, ko je mali deček zagledal luč sveta,. Ta mali deček je naš sedanji župnik naš duhovni oče g. kanonik Oman. — Slovenci v Clevelandu, zlasti farani fare sv. Lovrenca, smo hvaležni Bogu, da je dal dočakati nam in vam, preč. g. Oman vaše 60 letnice. — Kdor pozna g. kanonika Omana, ta ve, da so skromni. Ne pustijo na!m prirejati posebnih slavnosti, želijo le, da pridemo k sv. maši, katero bo slavij enec daroval v nedeljo 21. maja v cerkvi sv. Lovrenca. Zato vsi farani fare sv. Lovrenca, pridite v nedeljo ob 10 uri k sv. maši. Zbirali se bomo ob 9:30 pred S.N.D. na 80. cesti. Vsa društva, moška in ženska, pridite, da se uvrstimo in tako skupno odkorakamo v cerkev. Vse zastave, katere so bile blagoslovljene v cerkvi sv. Lovrenca in tudi vsa bandera', naj se nosijo pred svojimi društvenimi člani. Ta dan naj bo parada tako velika, kot še nikdar. Pokažimo se, da ljubimo našega č. g. župnika kanonika Omana. — Zvečer bo v dvorani S. N. Do-rtia prav lep koncert. Za ta večer se ne bo prodajalo nobenih vstopnic po hišah, nikogar se ne bo sililo v dvorano. Kdor pripozna delovanje našega č. g Omana, se bo gotovo rade volje udeležil programa, ki bo prav lep in zanimiv.
Vam pa, č. g. kanonik Oman, kličem ob vaši 60 let niči: On, kajteremu služite že 60 let, naj vas ge nadalje čuva in varuje vsega hudega. Naj bo božji blagoslov nad vami in nad vašim misijonskem
delovanjem med nami vašimi farani ter med vsemi, katerim tako radi govorite božje besede. Naj bi bile vaše vzpodbudne in lepe besede, katere nam tolikokrat govorite vam v dobro in našim dušam v zveliča-nje. Zavedamo se, da ste vi med nami zares božji poslanec, zato vas resnično ljubimo. Zavedamo se pa tudi, da smo ljudje, polni slabosti. Duh je voljan, toda naše navaide, naša narava je .slaba. Toda, ker poznate naše slabosti, si upamo misliti, da nam to o-prostite. — Eno željo pa imamo vsi vaši farani in upam, da tudi vsi čitatelji tega lista in ta je: Dobri I^og naj vas še dolgo let ohrani med nami zdrave in zadovoljne, da bi še veliko neunyjocih duš pripe ijali pred prestol Najvišjega. Kada'r se bo pa Bogu videlo, da ste že dovolj dobrih del napravili na tej zemlji, pa naj ima za vas pripravljen najlepši prostor.
Vse Slovence, čitatelje tega lista pa prosim, kateri ne bote imeli priložnosti biti pri lavnostni sv. maši v nedeljo 21. maja v cerkvi sv. Lovrenca, pa izmolite v svoji cerkvi očenaš za našega č. g. kanonika Omana. Vem, da 'bodo g. Oman tega bolj veseli kot vse druge hvale in poklonov.
Jakob Resnik
ZANIMIVA PREDSTAVA Joliet, III.
Jasno je da so se slovenske naselbine v okolici Chicage zadnje case precej razgibale. Razne prireditve na cerkvenem, društvenem, in prosvetnem polju, so bile pogoste, in uspešne. Naj omenimo samo pevske koncerte katere so naši cerkveni pevski zbori skupno priredili to spomlad v So Chicagi, Jolietu in v Chicagi; na jesen pa v Waukegaim. Take prireditve so velikega pomena za naše kulturno
adejstvovanje v tej novi domovini. Tolažljivo za vse je to, da pri vseh teh gibanjih se naša ameriška mladina tako izvrstno izraža kot nova generacija, ki bo še dolgo let za nami ohranila vero, duh, in kulturo našega naroda.
Ne moremo pa pričakovati da bi ameriški fantje in dekleta mislili samo na to kar je slovenskega. Ko so ob enem tudi pravi amerikanci, jih zanima ameriško življenje, je zik, in kultura. Zalto se radi pokažejo tudi na angleških programih. V tem smislu, se člani in članice Dramatičnega kluba, pri cerkvi sv. Jožefa, pridno pripravljajo na dramatično igro v angleškem jeziku, "Sweetwater Trail", katero bodo priredili v nedeljo dne 21. maja, popoldne in zvečer, in torek 23. maja zvečer v farni dvorani. Popoldanska predstava se začne ob 2:30, večerna ob 8:00.
"Sweetwater Trail" je šalo-igra v treh dejanjih. In kaže življenje svetovno znanih kanadskih policistov, "The Royal Mounted", kanadskih živinorejcev, ali rančarjev, in Indijancev. Je tipična ameriška igra katera se bo dopadla vsakemu amerikancu, in vsakem katerega zanima ameriško življenje.
Kanadski policisti bodo: Tone Rozman, naš organist; John Nemanich, William Bu-char, in Raymond Munich. Rančarji: Julius Zlogar, William Gasperich. Albert Skul bo francoski kuh. Ženske vloge so sledeče: Genevieve Seti-na je oficirjeva hči, Helen Za-vrsnik je bogata vdova, Dorothy Zupančič predstavlja izobraženo indijansko dekle, Catherine Flajnik igra hišna služkinjo, Christine Slapnicar in Victoria Mutz sta dve tova-rišici. Miss Anne Jevitz uči igro.
Vsi farani in prijatelji dramatike ste vljudno vabljeni da pridete gledat igro in da si privoščite en večer lepe zabave in poštenega smeha. Vstopnina za odrasle 35c za otroke Jožefa. G. K. 10c. Ves dobitek za cerkev sv. -o--
SLOV. ZVEZA DRUŠTEV NAJSV. IMENA!
Cleveland, O.
Trimesečno zborovanje Slovenske Zveze Društev Najsvetejšega Imena, ki se je vršilo pri fari Matere Božje na Holmes Ave., je bilo jako uspešno. Udeležba je bila lepa in tudi sklenilo se je več važnih stvari. Natančno poročilo bo gotovo podal brat zapisnikar. Omenil bom samo par prav važnih točk.
Marsikateri misli, da je društvo Najsvetejšega Imena samo cerkvena bratovščina to je, da je samo za molitev in druga dobra dela; Ja! To je resnica, ampak ima pa tudi dolžnost, da brani, kžir je nji sveto. Tako bo'mo tudi mi sledili zgledu naših ameriških bratov, ki so vedno na straži in pazijo, da se ne dela krivica veri in morali, pa najsibo že potom časopisov ali kakih dru-i' kih virov. V bodoče bomo tudi
mi pazili na razne časopise, za članke, ki bi napadali Cei*-kev in vero in vsak tak napad bo do'fyil odgovor, tako, da bo javnost vedno slišala oba plati zvona.
Druga važna točka pa je, da bomo letošnjo poletje obhajali "SLOVENSKI KATOLIŠKI DAN". Že dolgo ni bilo tukaj kaj takega in je potrebno, da se zopet pokažemo v javnosti. Ker je bilo odboru naročeno, da preskrbi prostor in določi dan, se, tem potom naznanja, da se bo vršil ta pomembni "SLOVENSKI KATOLIŠKI DAN" v nedeljo 20. AUGUSTA na takozvanih "SPELKOTOVIH PROSTORIH", koji prostor so nam tako blagevolje preskrbeli župnik fare sv. Kristine Rev. A. L. Bombach.
Kaj vse bo na dan 20. aug., se bo javnosti poročalo od časa do časa. Odbor je že na delu in jamči, da bo ta dan nekaj velikega za slovenski narod. Naj še omenim, da je VES prebitek tega dne (20. aug.) namenjen slovenskim OO. frančiškanom v Lemontu v pomoč pri zidavi novega semenišča.
Že danes kličem vsem SLOVENCEM da si zabiležite dan 20. AUGUSTA, za gotovo u-deležbo velikega SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DNEVA.	Pozdrav vsem, Frank A. Hochevar, taj.
-o-
ČLANICAM PODR. ŠT. 88, SŽZ.
Johnstown, Pa.
Naša seja dne 7. rtiaja je bila pohvalno obiskana. Tako, cenjene članice, prihajajte vedno na sejo. Več ko nas je, laglje kaj koristnega ukrenemo v prid naše podružnice in SŽZ. — Naznanim vam cenjene članice, da se bo naša prihodnja seja vršila v nedeljo 11. junija, namesto 4. junija. Torej prihodnja seja bo 11. junija zvečer ob 7. uri v navadnih prostorih. Kar se tiče naše prireditve ki smo jo imele 6. maja, bo priobčeno v "Zarji". — Pozdrav vsem članicam SŽZ. Mary Lovae -O-
ZADNJI OSVOBOJENI SUŽNJI
V Bardoli v Indiji je do zadnjih časov veljal družabni red, po katerem je večina prebivalstva — kakih 40.000 po številu — živela v stanju suženjstva, osnovanega na denarnih posojilih. Lastniki zemlje so veleposestniki, ki imajo po svojih poljih cele vasi. Kadar se-je kdo od prebivalcev poročil in če je hotel ostati v domačem kraju, je moral najeti pri gospodarju posojilo, katero se je obvezal odplačevati z delom na gospodarjevem polju. To delo pa je bilo tako nizko cenjeno, da ga navadno nihče ni odslužil. Indijski nacionalni kongres je sedaj ta sistem odsluževanja posojil odpravil in ga nadomestil s sistemom mezde. Kmetje so torej vsaj na zunaj in osebno svobodni, čeprav niso nikaki gospodarji zemlje. Prebivalstvo se je v velikih množicah Gandiju zahvaljevalo za to "socialno reformo". Vsekakor so ti Indijci zelo skromni!
Dogodki
MdSloraidB«
Ameriki
Zlata poroka
Joliet, 111. — Mr. in Mrs. Frank Culik na 409 Bluff street sta pretekli torek slavila 50 letnico poroke. V soboto 20. maja se vrši v farni dvorani sv. Jožefa slavnosten banket v počast zlatoporočence-ma, ki ga pripravi njunih devet otrok. Na to slavnost je povabljenih do 500 sorodnikov in prijateljev. — Mr. in Mrs. Culik sta bila poročena 16. maja leta 1889 v cerkvi sv. Jakoba. Poročil ju je Rev. Father D a m i o n Koviolek O.S.M. Oba sta bila rojena v Jugoslaviji. Mr. Frank Culik je bil rojen v vasi Bubnarci pri Metliki, njegova soproga pa v Bereči vasi, fara Suhor pri Metliki. Mr. Culik je vodil zadnjih 35 let grocerijsko trgovino na 409 Bluff street. Zlatoporočenca imata štiri sinove; Franka, Jr., Antona, Johna in Alberta ter pet hčera; Mrs. Jerry Laurič, Mrs. Joseph Skoff, Mrs. Rudolph Kalcic,Mrs. Joseph McGuckin in Mrs. Mathew Gregory, 38 vnukov in tri pravnuke.
Novi državljani
Cleveland, O. — Pretekli čeden je na zvezni sodniji zopet dobilo ameriško državljanstvo 16 naših rojakov in rojakinj. Letos je d ose daj prejelo ameriško državljanstvo v Clevelandu 300 naših rojakov in rojakinj.
Vest iz domovine
Hermine, Pa. — Tukajšnji rojak Christ Bolko, je prejel iz starega kraja žalostno novico, da je v Lokavcu pri Ajdovščini na Primorskem, umrl njegov oče Franc Bolko, v častitljivi starosti 88 let.' Zapušča enega sina in eno hčer, tukaj pa zgoraj omenjenega.
Smrt rojakinje
Cleveland, O. — Pretekli teden je umrla v St. Luke's bolnišnici rojakinja Mrs. Mary Paulin, rojena Stroh, v starosti 54 let. Doma je bila iz Dobrega polja na Dolenjskem in je prišla v Ameriko pred 35 leti. Pokojna zapušča soproga in pet sinov.
Tridesetletnica poroke
Indianapolis, Ind. — Rojak Mr. Martin Česnik z 757 N. Haugti St., ki je tudi ustanov-nik lista "Novi Svet", je te dni slavil s svojo soprogo tridesetletnico zakonskega življenja. Lepo je bilo, ko je za ta lepi dam vsai družina pristopila med peto sv. mašo, ki se je darovala za nje, k sv. obhajilu. Jubilanta imata osem otrok, ki so vzgojeni v krščanskem duhu. Mr. Česnik je sedaj star 61 let, njegova soproga pa 54. Prijatelji jima iskreno želijo, da bi zdrava dočakala še tudi zlate poroke. -o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA*
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
Z vso silo so se atharijski vojaki vrgli na Tarzana in njegova dva tovariša, ki sta se borila z njim proti toliki premoči. Atharijanci so bili prepričani', da po kratkem boju premagajo te sovražnike. V tem trenutku je pa pridrl v prestolno dvorano močan val vode, ki je naglo naraščal.
Herlcuf je imel pač dobre misli, katere je tudi naglo izpolnil. Ko je videl, da prihaja velika premoč, kateri ne bodo kos, je stekel v zračno sobo, kjer je hitro zavrtel vijak in s tem odprl vodo, ki je z močnim curkom drvela v sobo in od tam v prestolno dvorano in pognala vojake v beg.
Vpili so in kleli atharijski vojaki, kajti v vedno naraščajoči vodi se niso mogli bojevati nasproti četudi tako maloštevilnemu sovražniku. Da bi ušli smrti, so se kopičili drug vrh drugega. Vsak je pač hotel najprej rešiti samega sebe. Tako je bila nevarnost preganjalcev odvrnjena.
Brian Gregori je med tem opazil, kako je Atan Thome izginil z dragocenim zabojem Očeta Diamantov. Naglo si je odvzel kapo, tako tudi Tarzan. "Poišči Heleno," reče Brian; "jaz grem za Thomom, da dobim dragocenost, ali pa poginem." Tarzan ga je hotel pregovoriti, a Brian ga ni po-elušal, _______ _ _ _____________., , ,
wwwwvweiF.
13
O !
?»!
9. a ^ «
£f B o « » ® W i
IP a j
* b s I
>-.. pr
a o o* « rf Sf 1 8 >-«. E: 1
« S ® I
65 S M '
' o S. 1 §< S" i £ g. « ! i
||i F s- i
i s.-: K;S
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
RISAR TARZANOVIH STORIJ
Znameniti risar Rex Maxon, ki dela slike za Tarzanove povesti, katere imajo tudi čitatelji A. S. vsak dan priliko videti, se je nedavno povrnil v New York iz Floride, kjer je več me secev zbiral ideje za svoje nove risbe.
ZA NAŠŽ GOSPODINJE
PARADIŽNIK
Mnogo je še gospodinj, ki ne znajo paradižnika pri kuhi tako ceniti, kakor zasluži. Paradižnik nobene jedi ne pokvari, pač pa v veliki meri izboljša, ji da lepo barvo in dober okus. Uporabljaj ga pri različnih juhah, mesnih in postnih omakah. Poskusi ga dodati kislemu zelju in repi. Daj ga v govejo, pa tudi fižo-Jovo, krompirjevo, lečno in tudi v grahovo juho. Daj ga v riČet in joto, v vse mineštre, obare, raguje, rižote. Krompir, fižol, leča, čičarka, ki jih pripraviš v okisani omaki, izboljšaš s paradižnikom in obenem prihraniš nft zabeli. Ribje juhe, obare in brodeti ne smejo biti brez paradižnika, ako hočemo, da im'a jed pravi okus. Pozimi smo navezani le na konservirane paradižnike, ki pa so prav tako okusni in še bolj izdatni kakor sveži. Poleti pa imamo velik izbor jedil, ki jih pripravimo s svežimi paradižniki,ki so na vsak način bogatejši na vitaminih, kakor konservirani. Paradižniki vsebujejo posebno veliko B in C vitamina. Prvi je proti živčnim boleznim, C proti škorbutu. V manjši meri pa vsebujejo tudi vitamin A.
zance, susen riž, valjance, ali slično. Teknila bo tudi kakor-šhakoli solata.
Kvasni cmoki
Pripravi kvasno testo iz enega funta moke, dva unči presnega masla, dveh jajc in malo soli. Vzemi nekoliko kvasa, ki ga pusti zakipeti v nekoliko mlačnega mleka, v katerega daš kocko sladkorja. Po potrebi lahko dodaš še kako žlico mleka. Testo naj bo mehko, a ne tekoče. Stepi ga dobro, potem postavi na toplo, da vzide. Nato zajemaj z žlico cmoke, katere s po'mokano roko oblikuj, vdolbi jamico, vtisni vanjo pol žličke gostega povidla, stisni skupaj in polagaj na toplo pomokano desko. Pokrij in pusti prav kratek čas vshajati. V prostorni kozi imej pripravljeno vrelo slano vodo, v katero polagaj po štiri cmoke tako, da obrneš tisto stran ki je bila na deski spodaj, navzgor. Vro naj približno 10 minut. Kuhane in odtečene polagaj v pekač na prepraže-ne drobtinice. Zapeci jih v pečici, da dobe malo skorjice. Potresi s sladkorjem in cimetom.
ZDRAVSTVO
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Paradižnikova juha z makaroni
V kožici duši na žlici masti dva srednje debela paradižnika! in eno na tenke zrezano čebulo toliko časa, da se čebula zarumeni in se paradižnik zmehča. Potem prilij dva kvorta tople vode in vse skupaj kuhaj kake pol ure, na-kalr. prideni prežganje iz ene žlice masti in moke. Ko je že nekaj minut, vrelo, juho precedi in stresi vanjo pol funta kuhanih in odcejenih makaronov. Ko je vse skupaj še enkrat prevrelo, je juha gotova.
ŽELODEC NA POTOVANJU
Čemu se odpravljamo v počitnicah na potovanja? Pač zato, ker nas to telesno in duševno preustroji, ker nas potovanje ozdravlja — če ne postanemo po njem bolni. ..
Zal pa se to često' dogaja. Marsikatero potovanje se nam' je skazilo in nam je škodilo, ker nismo ostavili želodca doma. Škoda je, da to ni mogoče. Brez poezije, pravi Meredith, brez glasbe, brez srca, brez vesti, veselja in knjig laihko živimo, brez jedi pa ne. To resnico si neki potovalci in počitničarji menda razlagajo tako, da ni mogoče živeti brez preobile jedi. Temu se pridružuje še to, da se pri večini ljudi na potovanju, na počitniko-vanju pojavi neka volja do jedače in pijače, kakršne v normalnih prilikah doma gotovo nimajo. To je gotovo dobro znamenje za ugodne učinke, ki jih ima življenje v spremenjenih raztaerah. Ni pa' prav, če se pri tem iznebjnio vseh ovir, ki jih drugače naravni -'nstinkt postavlja preobilni jedi. V železniških vozovih imaš cesto priliki opazovati, kako se potniki zalagajo s takšno množino vsakovrstnih jedi, ki bi bila prevelika še za težkega delavca. Baš v počitnicah, ko bi si moralo vse telo pdpo-čiti se mora želodec gnjaviti bolj nego vse ostalo leto.
Pri tem ljudje ne grešijo, samo kar se tiče kvantitete, ampak tudi, kar se tiče kvali-
ROJAKI SLOVENCI!
J	Kadar želite o-
c^Aur	krasiti srobove gvo-
1k "	lih dragih, ne po-
<L	zabite, da imate n;>
razpolago lasnega
----S&te®*. r0jaka>
Postavljam in izdel ju jem vse vrste nagrobne spomenike v vseh našel binah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Si priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in r« cene. V Vašo korist bo.
Teletina v paradižnikovi omaki
Funt in pol telečjega mesa osoli in popopraj. V kozi raz-beli mast in ko je vroča derii vanjo pripravljeno meso ter postavi v zmerno toplo peč. Med pečenjem meso pridno polivaj s sokom, po potrebi pa dodaj tudi malo vode. Meso med pečenjem tudi večkrat obrni, da se po vseh plateh lepo zapeče. Med pečenjem pripravi sledečo omako: V ponvi raz bel i nekoliko masti s sladkorjem. Ko prične sladkor ru-meneti. najprej zali j z nekoliko vode, nato dodaj štiri žlice paradižnikove mezge. Omaka naj vre vsaj pol ure. Ko je meso pečeno ga zreži na lepe kose, zloži v kozo in na vrh zlij pretlačeno omako. Vse skupaj naj še malo povre. K mesu in omaki lahko daš re-
DENARNE POŠILJATVE
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. ' Telefon 2-4787
DR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
[	nakazujemo za Jugoslavijo, Ita-
»	lijo in vse dele sveta po dnev-
,	nepi kurzu. Prejemniki dobijo
|	lenar na dom po pošti. Včeraj
>	jo bile naše cene:
ZA DINARJE:
• Za $ 2.40................ 100 Din
! Za $ 4.70................ 200 Din
>	Za $ 6.80................ 300 Din
! Za $10.70................ S00 Din
Za $21.60................1000 Din
!; Za $41.00................2000 Din
ZA LIRE:
! Za $ 6.30.................. 100 lir
| Za $12.00................. 200 lir
i Za $29.00.................. 500 lir
J , Za $57.00..................1000 lir 1
Tel. Canal 8817, CHICAGO, ILL.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
El Louis X Zefran
^Slffl	,	i1'!'!	V- I,
Ig 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
H NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN!
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
Vse pošiljatve naslovite na
JOHN JERICI!
1849 W. Cermak Road, CHICAGO. ILL.
Sobota, 20. maja 1939
SE PESMI PO JO...
Mary Blai
Pevec! le poj nam pesmi zdaj, Poj, dokler je pri nas pomladni raj,
dokler tvoje dopušča ti srce, dokler ti v pesmi ne umrje.
Vsaj v petju bol je naša, hrepenenje,
v Petju radost in življenje, ljubezen v petju in solze, fes! v petju cefo je srce.
Večkrat čitamo, tudi slišala sem, ko sem bila v domovini, da Dunaj ni danes tisto mesto, kot je bilo pred leti, n. pr. pred vojsko; Dunaj da je danes mrko, tiho, nekako zapuščeno mesto.
Ampak---ne taka naš chicaški Dunaj! Pri ehicaškem dunajskem sv. Štefanu je pa veselj.a in petja z zvrhano mero.
Da druge vesele dogodke izpustim, naj se ustavim malo na so-' botnem veselem praznovanju 25] letnega zakonskega življenja | Mr. in Mrs. A. Fabian. Sorodni-, ' Prijatelji in znanci so jubilantoma pripravili na vso moč Prijazen, družaben večer v šolski dvorani, katero so clomalega napolnili. Po velikem iznenade-nju jubilantov in po okusni večerji, so sorodniki in številni Prijatelji častitali zakoncema, in vsi jima želeli še na mnoga leta. Potem pa se je razvila prosta zabava, ki je trajala pozno v noč v splošno zadovoljnost.
Takoj za drugi dan, 14. maja, smo pa imeli napovedan koncert, katerega je priredilo naše cerkveno pevsko društvo Adrjja. Kot novica, je že bilo poročano o tem koncertu v torkovi štev. A. S. Ker pa sem toliko pohvalnega slišala o tem koncertu in tudi sama imela poln užitek, naj Pa še zapišem, da tudi javnost, Posebno še naša rojstna domovina izve, da nismo kar tako na ameriškem Dunaju, v Chicagi Pri sv. Štefanu.
Slovenska pesem se je razlegala zadnjo nedeljo na vse štiri vetrove velike Chicage. Modro, *ot .za začetek je zapela naša Idrija Oče naš in Ave Marija. za m«jo osebo bi rekla: peli
so zbrano-udano. — In da se človek vzdrami iz te zbranosti, je Pa izvrstno zapel Slovan iz So. Chicage vesele, domače pesmi, nam vsem znane, katerim bi se bili najrajši sami pridružili, kajti ljudstvo je pri znanih pesmih na vso moč veselo razpoloženo. Nastopilo je waukegansko društvo Lira; že kar vnaprej smo Vedeli, da se bodo 'postavili', saj Rnio imeli veselje tudi njih že preje slišati. Aljaževo, ujetega Ptiča tožba stara, večno nova le-Pa pesem in melodija, so pevci Peli tako lepo, iskreno, da sluša-e J Pozabi pevce na odru, pred °u mu stopi pesnik ki je pesem Pisal. under the Double Ea-* e> angleško koračnico v sloven-
šarm Prevodu> ali smo Poslu" ai- hm, hm; težka izpeljava,
a zapeli so jo prvovrstno. lsvs H- Wencel, je zapela solo smo * Pesmi tako ljubko, vsi ' 0 Je bili kot domačinke veseli.
5 ?f luck, Miss Wencel.
^aš mladinski zbor Adrije je nastopil in lepo zapel dve sloven-pesmi. Pomenljivo pri tem izgovorjava slovenščine, ločnSl- S° priP°mnili: kako raz-10. Ogovarjajo pevci besede Pesmi. Tn (vi.A i
g e sev"eda priznanje
vo '°!°djem- Naš chicaški pe-be leC!Ja Mr- Račifi ima krog se-pev^e fC°r° vse ameriško rojene lio i ' Par Je starejših. Umev-mlai'v • ima veliko truda z
lodijo mi' H® ni' da bi jih le me"
biti t	temveč jim mora
slove,S^UŽitelj in. razlagatelj kajti • slovenskih pesmi,
Pol^nVXmi ČGPeVCi rafUmej°
len«	Jim je sele moči
Imel ^kom peti. So. cj1; Smo še eno društvo iz drugi 1Cage' cei'kveno pevsko bil reifja' NJih nastop je mi i n. Vep in užitek njih pes-^.PoPoin. Zašumelo je po dvo-
cetrto J P9slušalci: tisto dekle, tam y prvi vrsti, ki ima
rudečo rožo v glavi, ona je italijanskega rodu. — Jaz ne vem koliko je resnice na tem, če je kaj resnice, je pač zanimivo, da ameriško rojeno italijansko dekle poje v slov. pevskem zboru slovenske pesmi.
Pa so prišli na oder — Joliet-čani. Kaj bodo naredili, je bilo meni že znano, ker sem jih že slišala v Waukeganu. Že mnogim mojim znancem sem pripovedovala o posebnosti tega pevskega društva, a v nedeljo so mi povedali ti moji znanci, da nisem niti malo v pripovedovanju dosegla izvanrednega viška, na katerem to društvo stoji.*— Te dni se v naši okolici vse povsodi sliši ponavljati: Zinka, zinka,
Zinka, zinka. —---
Naša Adrija je za zaključek zapela še par pesmi, med njimi težko skladbo Knezov zet, pa izdelali so jo lepo dovršeno. — In kakor že mnogokrat poprej e, tako sem še bolj ravno pri tej skladbi občudovala našo mnogoletno pevko, slepo pevko, Justino Kosmačevo, Cieblinski. Naj bo skladba težka ali lahka, Justi se je ne ustraši, in slušalcem se zdi, kot da ta slepa pevka vzdržuje s svojim lepim, močnim, korajžnim sopranom ves zbor. Koliko sto in sto pesmic in melodij mora Justi znati na pamet,
jih nositi v srcu.--Pred
mnogimi leti, pred dvajsetimi leti, ko smo mi živeli v Kosmače-vi hiši, sem mnogokrat poslušala malo Justi peti in občudovala njen lep'glas. Tistikrat sta ji oče in mati kupila "piano". Tudi v ravno tistem času smo igrali igro "Nežka z Bleda". Začela sem prigovarjati Justini, če bi ona hotela zapeti med dejanji na odru kako pesem. Malo boječa je bila, a je pristala na to. Začela sem jo učiti, v kolikor sem sama znala "Le enkrat bi videl kak' solnce gor' gre". Čim bolj sem jaz brenkala na tipke, tem manj je Justi znala pesem. Ker sem uvidela, da z mano ni nič, sem nekje dobila pesmarico s to pesmijo, katero je Justi dala svojemu slepemu učitelju, ki jo je takrat podučeval piano, in ta slepi učitelj je dal to melodijo nekomu prepisati za slepe, in potem jo je ta slepi učitelj naučil peti gori imenovano pesem. — In Justi jo je pela ob svojem prvem nastopu na odru tako prisrčno ginljivo, da ni bilo suhega očesa v dvorani. — In od tistikrat naprej Justi vedno poje, v čast božjo in v veselje narodu. Poje, če je vesela, poje če je žalostna. Kmalu potem, ko ji je mama umrla, sem jo srečala na potu k večernicam. Pozdravila sem jo nekako z navadnim pozdravom: Hallo Justi, no kako kaj?, pa mi odgovori: kaj naj bo, ko mame ni! In ko sem jo deset minut pozneje slišala peti v cerkvi s čistim, močnim sopranom, sem vedela za veliko tragedijo, katere pa nisem umela. — Tudi v letošnjem maju jo slišimo prepevati z drugimi pevci vred Mariji na čast, ker:
Že krasni maj nam zopet sije, Bednim nam tolažbe sladke lije. Vsaj v svetiščih razlega se en glas:
Kraljica majnika, prosi Ti za nas.
Skončati moram s pripombo, kako zelo tudi nas farane veseli, ko vidimo sodelovanje sosednih fara. Čutili smo se počaščene, ko so tudi čč. gg. župniki prišli na našo prireditev. Chicaga Vam je hvaležna.
ARGENTINA PROTI FAŠIZMU
Buenos Aires, Argentina. — Predsednik Ortiz je izdal zadnji ponedeljek odredbo,po kateri se morajo razpustiti na-zijske, fašistične in španske falangistične stranke ter sploh vse stranke, ki so podvržena poveljem iz tujezemlstva.
--o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA
DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM
Piše Win. J. Kennick, odvetnik
tete. Baš na potovanjih si pri- ^ voščijo jedi, ki si jih doma f ne privoščijo nikoli ali pa le f redko. Te jedi, ki jih niso na- 1 vajeni, so običajno težko pre- | bavljive in potrebujejo dosti i več želodčnega soka, da se primerno predelajo. Želodec mora tedaj delati v pospešenem tempu, a če ga venomer zalagaš z novo hrano, ne da! j bi mu dal časa, da prejšnjo e predela, ni čudno, da jed v " želodcu "obleži", da se želo- C dec razdraži in da se njegove j sluznice vnamejo, tako da začne preutrujeni organ na- . mestu prebavnega soka izloče- 1 vati sluzo. Želodec je pokvarjen in bolezen je tu.
Želodčno nerazpoloženje se ' očituje potem seveda tudi kot 1 duševno nerazpoloženje, kakor s je narobe dejstvo, da slabo du- ' ševno razpoloženje neugodno vpliva na prebavo. Na J to bi ne smeli pozabiti baš v dnevih, ko se hočemo telesno * in duševno odpočiti ter nabra- 1 ti novih moči in dobre volje * za bodoče delo. Zato pazimo i na potovanju, ko je že tako 1 težko držati se nekega reda < glede hrane,tem'bolj na zmer-I nost v jedi in pijači, bolj ne- 1 go doma in v običajnih okoliščina. Ce je že na vsakem ] potovanju želodec tvoj ne- >< izogibni spremljevalec, tedaj 1 glej vsaj na to, da ne postane s tvoj neprijetni spremljevalec! I
-o--<
FRANCOZI SE UČE ARABŠČINE General Nogues, vrhovni u- i pravnik francoskega Maroka, je : pred kratkim pozval vse v Ma- ; roku prebivajoče Francoze, naj se uče arabščine. V zvezi z orga- i nizacijo za pouk arabščine je več profesorjev zavoda za višje marokanske študije izdelalo tečaje arabščine po 20 minut vsaka vaja, ki jih oddaja marokan-ski radio. Poleg tega se vsak more za 15 frankov udeleževati pismenega tečaja. Seveda so vsi ti tečaji namenjeni samo odraslim, ker otroci se že v šoli uče arabščine, Čeprav so po očetu in materi pristni Francozi. Vse to : naj. bi služilo boljšemu razumevanju med domačini v Maroku in Francozi, da bi se oba naroda čim bolj pomešala med seboj in se tako strnila v trdnejšo enoto.
-o-
NEČIMURNOST VZROK
NESREČE Včasih se pa že zgodi kaka taka nesreča, da bi se je človek ne mogel izmisliti. Tako se je pred kratkim zgodilo v Koblencu, da si je neka dama najbolj civiliziranega stila, z bencinom umiva-' la lase. Pri tem si je iz dolgega
■	časa prižgala cigareto. V tre-; nutku se je bencin vnel in dama " je bila na enkrat v plamenih.
*	Na njene klice je prihitel mož, ' da bi ji pomagal. Da bi plamen,
ki je ovijal glavo njegove žene
•	zadušil, je pograbil brisačo, ki 1 pa je bila prepojena z bencinom, ' ker si je z njo brisala lase. Tudi
brisača se je v trenutku vnela in mož je dobil močne opekline po rokah. Oba so morali prepe-' ljati v bolnišnico, žena je po ' obrazu vsa opečena in ji bodo
■	na to pranje las ostale trajne
1 posledice, i
V. Kakšne sposobnosti mora ; poslanec imeti ?	,
O. Nihče ne sme biti poslanec, i kdor ni 25 let star in ni že vsaj sedem let državljan Združenih držav in ki ne bo, ako izvoljen prebivalec države, kjer bo izvo- ] ljen.
V. Kakšne sposobnosti mora ; imeti senator?
O. Nihče ne sme biti senator, kddr ni dosegel starosti 35 let in ni bil devet let državljan Združenih držav in ki bi ne bil ob času volitev prebivalec države za katero je voljen.
V. Kdaj in kolikokrat zboruje Kongres?
O. Ustava Združenih držav ima 21 popravkov. Ta 20. popravek izjavlja, da se mora kongres zbrati vsaj enkrat na leto, in to 3. januarja, razun ako s posebno postavo ne določajo drugega dne.
V. Kako postane kaka predloga zakon?
O. Vsaka predloga, sprejeta v poslanski zbornici in v senatu,, se predloži predsedniku v njegov podpis. Ako jo podpiše, postane zakon. Ako jo zavrne (jo vrne brez podpisa) smete predlogo obe zbornici še enkrat skleniti z dvetretjinsko večino, v katerem slučaju postane zakon brez predsednikovega podpisa. Ako predsednik kake predloge ne zavrne ali ne vrne oni zbornici, kjer je bila najprej predložena, pred koncem desetega dne od časa, ko jo je sprejel, postane zakon.
V. Katere so oblasti, ki jih ustava daje kongresu?
O. 1. Določati iil pobirati davke, eolnino in užitninski davek, plačevati dolgove in preskrblje-vati sredstva za skupno obrambo in splošno blaginjo Združenih držav, toda vsa eolnina in uvozni davki in užitninski davki morajo biti enaki po vseh Združenih državah.
2.	Izposojati denar na kredit Združenih držav.
3.	Urejevati trgovino s tujimi narodi in med posameznimi državami in z Indijanskimi rodovi.
4.	Vpeljavati predpise glede naturalizacije in enotne postave glede bankerotov po vseh Združenih državah.
5.	Kovati denar, določevati vrednost njegovo in tujega denarja in določevati pravilno mero in tehtnico.
6.	Skrbeti za to, da se kaznujejo ponarejevalci vrednostnih listin in denarja Združenih držav.
7.	Ustanavljati poštne urade in poštne ceste.
8.	Pospeševati napredek znanosti in koristnih ved s tem, da zagotavlja za določen čas pisateljem in iznajditeljem izključno pravico do njihovih tozadevnih spisov in iznajdb.
9.	Ustanavljati sodišča, nižja kakor je Najvišje sodišče.
"10. Soditi in kaznjevati mor-
sko ropanje in zločine na visokih morjih in prestopke proti mednarodnemu pravu.
11.	Napovedati vojsko, izdajati dovoljenja za plenjenje sovražnikovega imetja in vojnega maščevanja in dajati pravila glede jetnikov, vjetih na zemlji ali na vo«li.
12.	Nabirati in vzdrževati vojaštvo, vendar nobeno dovoljenje denarja za to vporabo ne sme biti za daljšo dobo kakor za dve leti.
13.	Poskrbeti in vzdrževati mornarico.
14.	Dajati pravila za upravo in urejevanje vojaštva in mornarice.
15.	Dovoljevati vpoklic vojaštva na pomoč, da se izvede izvršitev postav Zveze, da se potlačijo vstaje in zavrnejo sovražni upadi.
16.	Poskrbeti za organizacije, oboroženje in izvežbanje vojaštva in za upravo onega dela, kolikor se ga vzame za službo Združenim državam, prepustiti pa mora posameznim državam imenovanje oficirjev in oblast vežbanja vojaštva po predpisih, katere predpiše kongres.
V. Katere pravice se splošno odvekajo državam?
O. One pravice, ki so pridržane kongresu Združenih držav in pravico sklepanja postave, ki bi bile proti ustavi.
V. Kdo ima izvrševalno oblast v Združenih državah?
O. Izvrševalno oblast i m a predsednik Združenih držav A-meriških.
V. Kateri drugi izvrševalni uradnik se voli obenem z njim in za isto dobo?
O. Podpredsednik.
V. Kdo more postati predsednik Združenih držav? *
O. Nihče drugi razun tukaj rojeni državljan mora biti voljen za urad predsednika, tudi se za ta urad ne more voliti, kdor še ni star 35 let, in 14 let v Združenih državah.
Profesorska. — "No, mojster, kako gre vaši ženi?"
"Gospod profesor, saj vendar nisem oženjen!"
"Oh, saj res! No, kako ste pa z otroki zadovoljni?
NA PRODAJ
zidana hiša na prometnem kraju v Chicagi, blizu slov. cerkve in šole. Trgovski prostori v pritijičju. Stanovanje za dve družini. Kurjava na vročo vodo. Proda se poceni. 1 Poizve se v upravi tega lista.
Stran 4 '
AMERIKANSKI, SLOVENEC
Lll.fl! i', li''H.
Scrota, 20. maja 1939
Podkrnoski gospod
Dolores Vieser:
ROMAN
Poslovenil Janez Pucelj.
Gospa rudniškega gospoda prisluškuje opatovi dovršeni grščini kakor pijana od ponosa. Dvigne obraz, ki se okrog njegove marmornate beline ulegajo črni lasje v malih, strogih valovih, in se ozira vprašujoč okrog sebe: tu sede koroške gospe, ki vedno tako zviška gledajo na tujko--gotovo so tudi one lepe, te svetle, kakor mleko nežne, pod težo plavih kit, in te temne z grozljivo neprijetnimi sivimi očmi, toda ona, Nikseta, je vendarle najlepša! Virgilija so same oči zanjo. Virgilius ljubi lepoto kamenitih malikov, ki so jih našli kmetje na Gosposvetskem polju. Kar nor je na skrivnost prozornih, modrožilastih senc, na živalsko otož-nost črnih očesnih punčic na najčistejšem dnu. In kadar opazuje hladno popolnost njenega profila in nasladno zboklino njenih ustnic, široki tilnik in žametne, mehko padajoče rame, tedaj se vselej spet ustraši kakor pred kakšnim čudežem. Je-li vzšla iz gorskih votlin pogreznjenega Virunuma? Je pred Amorjem pobegla ljubezenska boginja razrušenega templja?
Virgilius je močno srečen ta večer. Pozabil j*e trde, brezobzirne terjatve, ki se jim kot opat ne more ogniti brez notranjega neugodja. V tej dvorani, polni luči in barve, med temi nališpanimi ljudmi, ki občudujejo njega in njegovo lepotijo in strmijo nad njima pri mizi, obloženi z naj-izbranejšimi slaščicami, se čuti kakor boga.
Napije gospodom, ki se seveda ne menijo dosti za lepoto elizija nad svojimi glavami, pač pa tem bolj veselo obirajo ko-pune. In pripoveduje gospem dokaj lepih reči, ki jih nikdar ne slišijo od svojih zarobljenih gospodov soprogov.
Zlasti ga veseli, da je prišel Podkrno-ški: saj je lep kakor Anil.
"Hej, gospod prost, kako vam je kaj všeč?"
Lenart se zaokrene. Obraz mu je vroč in jasen. Hotel je vprav Leonštajnerici zapeti ogrlico, ki se ji je bila odpela, — vedi Bog zakaj. Saj je vendar popolnoma nova.
"Divno!" se smeje Lenart. Virgilius vidi, kako mu bliskajo oči in je kar se da zadovoljen. Čuti, kar povzroča drugim razsipno zadovoljstvo, to tega ognjenega mladca kar upijanja. In prav ima. Sredi tega veselja polnega sijaja in lepote pozabi Lenart na vse, kar ga stiska. Ha, tako živeti! Otresti se vsega! Žgočo žejo, glodajoče hrepenenje tešiti si s polno radostjo! Uganke življenja in večnosti ne boš rešil, Nartej, otročji sanjač! Kaj bi iskal in ugibal! Zasmej se in se vrzi v vrtinec zvenčečih čaš, opojnih barv in ženskega smeha!
Življenje je tako vroče in lepo!
Če so ga dozdaj imele ujetega premnoge težke misli — hej: zdaj bo predrl iz ječe! Čemu je gospod? Cemu stoji na hodniku v kleti skrinja? Čemu prinašajo kmetje najtolstejše gosi in lovci divjačino? On seveda nima nobene tako lepe dvorane kakor Vetrinjčan, ima pa — še dosti lepši gozd! Naj pridejo gospodje na lov! —
Tedaj — Če pridejo, tedaj se to pravi, da tistega, ki so ga postavili na Podkrnos,
zdaj tudi zares priznajo za gospoda. Se z rahlim čustvom, da bo naredil nekaj drznega, vstane in prime čašo:
"Gospodje", zakliče bliskajoč, "ta slav-nost ne sme biti zadnja! Kaj se vam zdi, če vam povem, da bi bil v Gorah sijajen lov? Povabim vas na vesel lov v tednu po Veliki Gospojnici!"
Ko stoji tako v svoji mladi lepoti, z glavo, ponosno in objestno v zatilniku, ne pride gospodom niti na um, da ni popolnoma njihov.
"Na lov! Hej seveda, radi pridemo vselej, kadar hočete!"
"Pridemo!"
"Gore, saj, Gore so pravi prašičji in medvedji paradiž!"
"Gospe pridemo tudi s svojimi sokoli!" de divja gospa s Svinca.
Druge dame čebljajo vneto za njo.
Lenart kar žari.
"Zahvaljujem se vam!"
"Čašo izprazni na dušek in se pokloni --ne pregloboko, pa tudi ne pre-
oholo; vprav tako, kakor se spodobi med enakimi.
Ko sede, mu pade pogled na Hemo. Gleda ga všečno, pa v očeh ji leži vendarle kakor tiho vprašanje.
*
Ko se Lenart proti jutru med prvimi vzdigne, da bi odrinil, in malce težak in omoten vodi Župana čez samostansko dvorišče, zasliši menihe moliti v cerkvi jutrnji oficij.
Molijo sami v koru. Stol njihovega opata je prazen, toda oni prihajajo le in hvalijo Boga, kakor so delali, ko je bil še Vol-kar, svetnik, njihov oče.
Novinec Brikcij, čigar čisti, shujšani obraz je videti kakor svetniška podoba, vidi večkrat-še tega ljubljenega pokojnega očeta sedeti kakor senčno podobo v opatovem stolu. Vidi čisto razločno bele lase, krotke> stare oci, ki so vsakomur preiskovale najglobljo dušo: rad bi poljubil drhtavične roke, ki so ga blagoslavljale, ko je bil še pevček na koru.
Brikcij take čase pozabi na molitev. Prisluškuje in prisluškuje, ali ne bo zaslišal kakšne besede iz ust velikega molčav-ca. Prisluškuje zastonj. Mrtvi opat sloni le tiho v svojem stolu in čuje nad svojimi.
In tako je prišlo, da ga nihče ne more pozabiti. Besede, ki jih je govoril, njegova strogost in dobrota, najbolj pa spomin na njegovo brezmadežno življenje napolnjujejo hišo: Volkar, ki že tako dolgo spi pod grobno ploščo, je še vedno oče, ki jih vodi. Virgilius je tujec v svoji opatiji.
Boli stare in moti mlade, ko motijo laški umetniki *s svojimi brezsramnimi poganskimi deli samostansko svečanost ali ko odjekajo vriskajoči glasovi prav v cerkev. Ne pogrešajo pa Virgilija pri preprostem obedu in hodijo tudi brez njega molit v kor. Zakaj vse jih še prežarja duh svetnika. In zato molijo tudi to jutro tako pobožno, kakor so molili svoje dni.
Vrstice korne molitve done žalostno na dvorišče, s stebri obrobljeno, ko jaha Lenart odtod. Skoraj se mu zazdi, da je vse mahoma še mrzlejše in še bolj sivo, kakor je bilo poprej, toda prečuta glava mu ne more razumeti opomina.
(Dalje prih.)


NA OBISK V STARO DOMOVINO
Piše Mrs, Josephine Erjavec, gl. nadzornica SŽZ. Joliet, 111.
NAŠE BIVANJE V DALMACIJI
Sveto pismo ■ novi zakon
V&ebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil in sestavil č. g. Jožef Zidanšek, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 541 strani in je primerne žepne oblike.
STANE S POŠTNINO <j>J QQ Naroča se na naslovu:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	% Chicago, Illinois

i^iiiiiiiiiuuuiiu'jiiioiiiiuuuiiiiiiiiniiniiuiiiiniDMiiiiiiiiiimHnniiHiniliiiiiii
AKT*	mmȣSmdm mmm 0aTmmm mtyyt - --T - -n--
MiiiiciiiniiiiiiiiuiiiiiuiiiiitliiiniiiiiiiiuiiiiiffliuiuiiiuuiiiiiuiiiniiiiUiniiiiuiuianiiiiiiiiuc«
Zopet smo se vozili v jugoslovanskem streamline vlaku in to pot proti Dubrovniku v Dalmaciji. Pot se je precej vlekla. Pokrajina skozi katero smo se vozili je bila pusta, samo skalovje in le tu pa tam kako drevo in kaka revna vasica. Začeli smo premišljevati, kako se neki tukaj v teh krajih ljudje prežive, s čim se ba-vijo. Do trga imajo pač daleč in revščina se pozna, vse oko-lu. Pogrešali smo tiste zelene lepe hribe, na katerih vrhovih kraljujejo cerkvice bele, katerih ima naša Slovenija toliko in katerih pogrešamo tudi tukaj v Ameriki. Ti lepi hribi nas vabijo v domovino, te cerkvice nas kličejo in ko stopimo prvič na ljubljena tla domovine n£fm ti grički, te prijazne bele cerkvice prve privabijo solzo v oko, solzo veselega pozdrava. — Vsega tega tukaj v Dalmaciji, kjer smo se ' ožili, ni bilo videti. Že ko :-mo se vozili pred par dnevi ;->o Hrvaškem in nato vedno dalje, smo pogrešali te lepoie in te domačnosti, ki jo ima Slovenija in katere se ne najde nikjer drugod. Nič čudno ni, da je lepota naše domovine — Slovenija — toliko opevana.	i
Da nam je bil na vlaku krajši čas, je začela Nežilfa Lahova peti "Kukavico" ki je bilai lansko leto popularna in katero smo menda prvič slišali v Ribnici, na rojstnem domu ge Albine Novak, ki so jo nam Amerikancem zapeli ribniški fantje. Petju so se pridružile na vlaku tudi naša ostala dekleta Miss Marie Draz, Alice Zeleznik obe iz Clevelanda, Hermina Prisland iz Sheboy gana, Evelyn' Fabian iz Chica-ge ter Mayme Rogek in Olga ter Mildred Erjavec, vse iz Jo-lieta. Ker smo bile še daleč od cilja, smo si naročile večerjo na vlaku. — Končno, po dolgem času zagledamo zaželje no mesto Dubrovnik. Že od daleč smo videle lepo Jadransko morje, po katerem so plule barčice in ladje, razsvetljene z raznimi lučmi, ki so se ponoči tako lepo videle. Tudi ciprese, smreke, palme, stoletne rastline, "rubber plants", že od daleč vidiš. Je res krasen pogled, ki se nudi potniku takoj ob vstopu v to lepo mesto. —
Tako smo dospeli na cilj ob 11:30 ponoči. Ker je Dubrovnik vedno prenapoljen s tujci, se pač težko dobi hotel, toda na srečo, je sobe za nas rezerviral že poprej naš spremljevalec Joško Žele, jurist iz Ljubljane, ki nam je prišel naproti na postajo. Hotel ni bil daleč od postaje in kmalu smo odložili našo prtljago v "Grand Hotel Petka". Ko smo se nekoliko osnažili, smo se kljub pozni uri podali v spodnje prostore, ven, na vrtno restavracijo, da se nekoliko po-krepčamo. — Naj tukaj omenim, da smo se začudili ob našem prihodu v mesto, ko ni bilo tekoče, vode. Potefm nam je bilo povedano, da v Dubrovniku vsaki večer zapro vodo od 11 uri zvečer pa do pete ure zjutraj. Čudno se nam je zdelo to, ker je mesto vendar ob vodi. Vendar so nam za nekaj časa postregli, da smo se lahko malo osnažili, predno smo se podali v spodnje prostore. Komajj smo se vsedli, nas natakar že vpraša po angleško, česa 'želimo, da nam postreže. — Cene tukaj v mestu so se nam zdele mnogo višje, kakor smo jih bili va jeni dosedaj. Vzrok temu je, ker je mesto priznano letovišče, katero je vedno obilo qbiskoyano od ljudi, ki lahko
plačujejo visoke cene in si privoščijo razkošje ob Jadranskem morju. — Drugo jutro smo bili ob sedmih že pokon-cu, kajti hoteli smo si ogledati mesto že zgodaj zjutraj, predno pritisne okolu poldne tista načilna velika vročina. Zares, tolike vročine, kot smo jo prestali tukaj, nismo doživeli na vsem našem potovanju po Jugoslaviji. — V hotelu smo imeli sobo, katere okno je bilo obrnjeno na morje in s katerega se na'm je nudil krasen razgled.
Kakor Sarajevo, je tudi Dubrovnik razdeljen v dva dela, v stari in novi del. Stari del ima še vedno velik in debel rimski zid, katerega so postavili še stari Rimljani. Tudi mnogo poslopij je videti, ki so še iz rimskih časov. Hišice druga poleg druge po hribu in okolu. vse v cvetju in rožah, ti nudi najlepši pogled na naravno lepoto. Novi del mesta ima kopališče, krasne restavracije, vrtove prenapolnjene i-, cveticami, dalje krasna grmovja, palme, ciprese in rastline raznih številnih vrst. Tukaj v Dubrovniku najdeš rože in rastline v vseh mogočih barvah; tu dobiš cvetice, ki jih ne najdeš na drugem delu sveta. Tu je v resnici pravi zemeljski paradiž. Dubrovnik se lahko kosa s francosko Rivije-ro in z drugimi 'modernimi letovišči v Evropi. Tukaj najdeš skoro vso aristokracijo, ne samo jugoslovansko, tudi iz drugih delov Evrope. Tukaj najdeš bogataše, razkošno oblečene dame, ki sedijo ob obali morja in se hlad.e v vročini z dragoceno pahljačo ob zvokih najlepših in najbolj izbranih melodij. — Na našem ogledovanju mesta smo si najprej ogledali krasno cerkev, v kateri so slike velike umetniške vrednosti, katerih vsaka ima svoj poseben pomen. Dalje smo obiskali tudi najstarejšo lekarno v mestu, ki je last co. frančiškanov, dalje njih krasni vrt v ozadju ter kapelico. Obiskali smo muzej, v katerem se vidijo obleke raznih narodov sveta, razni preparirani ptiči, različno orodje
Pisano polje
JL M. Tnarik
Žarki.
Prav, ako je, in ko bi le bilo. Okoli "Naprej a" so silno "bizi", da uničijo fašizem in rešijo Jugoslavijo. Oboje je zelo dobro delo, in jim moram dati nekaj kredita. Ako bi ne pomagalo dosti, vsaj škodova>-ti ne more. Vprašanje je le, če tudi pravilno uničujejo Hitlerjev in Mussolinijev fašizem in pravilno rešujejo Jugoslavijo. Gre pri tem v okolišu naših razmer. Stari socialisti so hudo ljubosumni, ker jim udirajo v njfh zelnjak, pristnih komunistov je premalo, dasi se hudo postavljajo, in tako hodijo s klobukom v rokah okoli katoličanov, jim ponujajo po ukazu kominterne roko in hodijo okoli tistih, ki niso ne taki, ne drugačni, pa so le tudi malo še "katoliš" in gledajo kak komunizem, kadar ga pač vidijo, malo postrani. Gre to-raj za to, da se katoličanom in tistim malo še "katoliš" mo-žiceljnem dopove, da ruski komunizem nikakor ni tisto strašno strašilo ali tista zverinska pošast, ki bi hotela vso vero in vsako vero požreti in uničiti. Narobe. Baje je ustava v Rusiji "naj demokrate j -šnja" in vsebuje tudi popolno versko svobodo in versko svobodno udejstovanje. Sicer črnca težko opereš, ampak vsaj majčken poizkus za pobeljen-je ne more ravno škodoVati.
"Naprej" zato prinaša poročilo iz gubernije Kursk, ki pravi, da je tam sicer število duhovnikov šlo nazaj, ampak da jih je še vedno nad 800 in če jih ni več, ni krivo kako preganjanje, le v tem je razlog za nazadek ker vlada zdaj ne podpira več cerkve in se mora cerkvena roba sama vzdrževati, in da je klaverno, je razlog pri pičlem zanimanju za vero, ni pa krivo vladno preganjanje. No ja — vsaj na papirju je menda tako. Se ne bom prepiral. V resnici je stvar precej drugačna, pa bi me le veselilo, ako bi bila taka verska svoboda ne morda le na papirju in v ustavi. Upa'm1, da se tudi komunistom in vladnim "Rusom" polagoma posveti v glavah, da Boga ne morejo ubiti, ako je Bog. Radi te "ustavne" svobode pa se vsaj katoličani ne smejo dati zapeljati, in tu je treba
m druge dragocenosti, last nekdanjih vladarjev Dalmaci-e. — Ko smo se sprehajali, -o p«, dekleta domislila, da se gredo kopati. Te, ki niso imele s seboj .kopalne obleke, so si jo kar tukaj kupile in tako imajo sedaj lep spomin na jadransko obal in na Dubrovnik. Nekatere deklet pa niso bile vešče kopanja, pa so se za nje pobrigale Mrs. Albina Novak in Mr. Zakrajšek, da sta jih učila. — Zopet lep spomin na šolo v Jadranskem morju.
Zvečer onega dne, ko se je ozračje nekoliko shladilo, so se ojunačile in se podale k rimskemu zidov ju, kjer se nahaja velik stolp, ki ima več stopnic. Nekaj časa so ga samo ogledale od daleč, nazadnje so se pa le ojunačile in začele druga za drugo stopat po ozkih stopnicah navzgor. Rane bi namreč videle, kaj je na vrhu. Vse pa niso prišle na vrh. Najbolj junaško so se drsale Mrs. Novak, Mrs. Schlo-sar, Mrs. Kovach in še nekaj drugih deklet. In ker niso moški pustili, da bi ženske veljale za najbolj pogumne, sta se podala po stopnicah tudi Mr. Zakrajšek in Mr. Setina in tako so skupno slaVili korajžo, ko so nam z robci mahali v pozdrav s stolpa, medtem ko smo me, ki smo ostale spodaj gledale gori in ki se nam ni bilo treba potiti kot onim, ki so lezli po stopnicah v vrh starega-stelpa. Trud-jim-, j e .bil pa bogato poplačan za krasen
— previdnosti. Borba zoper fašizem in obramba Jugoslavi
je, ako je še mogoča, je eno, enako tudi "delo" za izboljšanje delavskih razmer. Tu je neka "kompanija" mogoča in morda celo na mestu. Drugo pa je, ako se hoče vse to doseči na podlagi komunističnega naziranja, in ko'm'unizem je ateizem, in kadar bo jenjal biti ateizem, bo tudi njega konec, dokler pa komunizem vpliva, bo delal -tudi za ateizem, dasi taktično kakor gad skrije svoje noge. Katoličani morajo imeti glave na pravih mestih.
*
Se druga poteza je pri "Naprej u", in tudi pri ti potezi pravim: prav, ako je, in ko bi le bilo. Naštevajo dosedanji napredek v Sovjetiji, in naštevajo tudi, kaj vse bodo še izvršili. Komunizem za enkrat gor ali dol. Kot Slovana in ljubitelja slovanskega ruskega naroda me mora le veseliti, ako vsa sedanja Rusija vsaj gospodarsko napreduje, če je napredoyala, in bi še napredo-vala.( Toliko šol, toliko učiteljev, zdravnikov, bolnišnic. . železnic, cest, kanalov . . in toliko in toliko j,ih bo še. Zatis-nem vsaj eno oko radi tistega komunističnega šmetata, ako je vse tako, kakor je na — papirju. Vsekako je pa čudno, da se napoveduje silno napredovanje, ko se prične — petletka, in če je ena skončana, pa se začne takoj druga, in zdaj so na tretji. Bogami, ali niste se hvalili, da bo vsega dosti že po prvi petletki? Kako, da je bilo treba še druge, in zdaj še tretje?? Porečete, da je bilo treba pač veliko dela, in pritrdim. A imam in vidim poročila, da "narejenega" ni bilo toliko, kakor se je naprej napovedovalo. Povem vam: kolektivizem je v marsičem na mestu in dober, ni pa v vsem, in tu tiči zabloda komunističnega naziranja, ker to naziranje izključuje zasebno iniciativo pri delu, in zato se "dela", pa se ne "naredi" dosti. Ko bodo vladni možiceljni lrišli do tega, da ohranijo kolektive tatri, kjer so na mestu, in pustijo zasebno iniciativo tam, kjer je enako na mestu, boste doživeli, da bo nekaj "nared", s samimi petletkami in načrti, kaj boste naredili, ne boste naredili dosti.
razgled po celem Dubrovniku. — Ker na'm je bilo povedano, da se drugi dan odpeljemo naprej proti Splitu, smo si hoteli ta večer ogledati vso čarobnost in lepoto Dubrovnika, razne zabave in drugo, kar rudi le Dubrovnik izletnikom, ki ga dbiščejo.
Naslednje jutro smo se podali v malo dalmatinsko katoliško cerkev, ki se je nahajala ravno okolu vogala našega' hotela. Ker je -bila nedelja, je bila cerkev natlačeno polna. Isti dan, v nedeljo 31. julija, se podalmo na ladjo Jugoslavija, katera vsaki dan vozi iz Dubrovnika v Split in obratno. Z isto ladjo se je večer pred našim odhodom pripeljal v Dubrovnik ministerski predsednik -Stojadinovich s svojim spremstvom, kateremu na čast so priredili velike ovacije. — Enakih ladij je ob pristanišču veliko, ki vzdržujejo promet ob jadranski obali in teh se poslužujejo tudi številni izletniki. Zraven tega se poslužujejo vožnje s parniki mnogi izletniki raje, kot vožnje z vlakom, ker je bolj prijetna. Komaj smo se ukrcali in si poiskali stole ter prostore kjer bomo preživeli teh par ur, že se je začel parnik pomikati od obali in kmalu je bil lepi Dubrovnik z vsemi svojimi čari za nami.
GUZAJ
je tiskan v knjigi in tisti, ki so popraševali po tej knjigi, jo zdaj lahko dobijo.
Povest "Guzaj" je znana iz objave v "Amer. Slovencu". Knjiga stane s poštnino. .. 60 centov. Naroča se od:
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Rd. Chicago, III.
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK IN KIRURG
1901 W. Cermak Road
CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
62*
m
rvH i
i
i
B §
i H
|i
1 milimi
Pregleduje oči in predpisuje očala || 23 LET IZKUŠNJE
DR. JOHN J. SMETANA "
i
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenuo Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. jj| zjutraj do 8:30 zvečer.
iinaiiiiiaiiiiniiaiiiiiaiiiiiaiiiiiBiiiiiaiiiiaiiiiB^